matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM il m Il GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 11 (1292) Čedad, četrtek, 20. marca 2008 Velika noč, največji praznik krščanstva Misel za vernike in nevernike Velika noč je za kristjane največji verski praznik. Spomnimo se na Jezusa, sina človeka in hkrati božjega sina. Kristus oznanja ljudem nauk o odrešujoči ljubezni Boga do človeštva. V zadnjem tednu svojega življenja Jezus uresniči staro prerokbo in kot nedolžen s svojim žrtvovanjem na križu in z vstajenjem na tretji dan premaga smrt. To so v skrajni sintezi dogodki, kakor so zapisani v evangelijih. V Kristusovi zgodbi razberemo veličino in istočasno grozo, ki jo lahko doživi človek, ki pridiga o ljubezni in ga njegovi potem poplačajo z nepravično sodbo in z najbolj okrutno smrtjo. Kristusa v času zemeljske slave spremljajo velike množice, ki ga častijo kot preroka in odrešenika. Nakar se slika spremeni. V zgodbo se prikradejo skorumpirana oblast, spletkarjenja, laži, hinavstva in druge človeške nizkotnosti. Prikrade se zlo. Jezus ve, kaj ga čaka in v molitvi med oljka- mi joče in prosi Očeta za pomoč v težki preizkušnji. V crescendu dogajanja zadnjega tedna ostaja Jezus vedno bolj sam: apostol ga proda za par srebrnikov, ostali se porazgubijo, njegov učenec ga zataji. Njegovi ga obsodijo na smrt in v smrti je sam. Umre na križu, a tretji dan vstane od mrtvih. Če smo verni, je to naj-večja zgodba vseh časov in zvezda Severnica za življenje. Sicer pa vsakemu izmed nas se kdaj v življenju zgodi, da mu gre dobro in prav vse cveti. Potem se nekega dne prikrade dogodek, ki postavi vse na glavo. V nesreči ostajamo vedno bolj sami. Začne se naša hoja v tunelu. A ne smemo obupati. Vztrajati moramo s pogumom tistega, ki ve, da vsaki noči, pa naj bo še kako dolga in mrzla, sledi zaija, sledi jutro in nov dan. Življenje se nadaljuje, po prestani preizkušnji smo veliko bolj zreli, bogati in plemeniti. Igor Gabrovec Obisk slovenskih poslancev iz Primorja v slovenskem kulturnem centru v Špetru Obisk so začeli v Trstu pri predsedniku lllyju Slovenski poslanci na obisku pri slovenski manjšini v FJK V ponedeljek 17. marca je bila na povabilo Skgz in Sso na celodnevnem obisku v naši deželi skupina slovenskih poslancev iz vsega obmejnega območja od Bovca do Kopra. To so člani Kluba primorskih poslancev, v katerem so zastopane vse stranke in jim predseduje Aurelio Iuri. Svoj obisk so začeli v Trstu pri predsedniku deželne vlade Riccardu lllyju, kjer je beseda tekla o sodelovanju med deželo Furlanijo Julijsko Krajino in Slovenijo na vseh področjih, od infrastruktur do turizma. Posebno pozornost so namenili pro- jektu evroregije, za katerega deželi in Venetu zaobjela še se predsednik Illy posebej Koroško, Slovenijo in Istro, zavzema in ki naj bi ob naši beri ncl strani 7 Film Video Monitor 2008 _ Poseben večer CIVIDALE / ČEDAD GLEDALIŠČE/TEATRO RISTORI petek / venerdì 28.03.2008 ob / ore 20.45 mala apokalipsa režija / regia Alvaro Petricig •. ■ k. .. S IR Kulturno društvo Ivan Trinko _ Študijski center Nediža _ Kinoatelje nas casopu tudi na » spletni strani S www.novimatajur.it Friulano, oltre il 60% gli iscritti La lingua friulana è fortemente sentita e vissuta da oltre la metà delle famiglie, che hanno deciso di iscrivere i propri bambini all'insegnamento del friulano nelle scuole dell'obbligo nelle pro-vincie di Udine, Pordenone e Gorizia anche in assenza del paventato “silenzio-assenso” introdotto dalla nuova legge regionale. E' un dato sicuramente molto significativo, pubblicato da una fonte più che autorevole, l’Ufficio Scolastico Regionale diretto da Ugo Panetta. Se ne è parlato venerdì 14 marzo in occasione di una conferenza stampa convocata ad hoc a Trieste. I dati snocciolati nel corso dell’incontro dal direttore Panetta e dall'ispettore scolastico Luigi Torchio sono chiari: su 15.157 nuovi iscritti (56 scuole a Udine, 18 a Pordenone e 8 a Gorizia) sono ben 8.970 le nuove iscrizioni alla marilen-ghe. I.G. segue a pagina 7 Ob Veliki noči Spomin in navade “Slava Bogu na višavah, in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje”. Takuo so božični angelci pieli za rojstvo Kristusa u Betlemu, takuo bi imielo bit za vsakega človie-ka, ki pride na sviet. Pa na žalost, an videmo tudi tele dni, nie takuo. Ga nie meru na sviete! Usi ga uprašamo, usi ga želmo. An skor usi se bijemo dan druzega med nami, med daržavami, med vierami, med rodovi. An še pravemo, da use tuole diela-mo za mir. Kličemo Boga na pomuoč, usak svojga Boga! Nič nas na briga bit “dobre volje” takuo ki so nam voščili angelci. Še ankrat bomo križal Kristusa s troštam, da bo po smarti iz groba ustu an de se tele sviet spametnieje. Velika noč pride tudi lie-tos, pride za use tiste ki bojo “dobre voje” in nam par-nese pomlad, novo pomlad, upimo, za use ljudi na svie-te. Za nas, naj parnese tudi parložnost se obnovit, an dodat kiek našemu življenju in življenju naše fare. Na smiemo pozabit, de naši starši so nas lepuo navadli, kuo se obnašat za Veliko- nuoc. Aldo Clodig beri na strani 6 Venerdì 14 il presidente della Regione ha visitato S. Leonardo Dly agli amministratori delle Valli: “Una cultura diversa è un vantaggio” “Un territorio con problemi ma anche con ricchezze a livello naturalistico e paesaggistico”, così il sindaco di S. Leonardo, Giuseppe Sibau, ha descritto le Valli del Nati-sone al presidente della Re- II sindaco Sibau ed il presidente llly, accanto a loro l’assessore comunale Germana Dorgnach e l’assessore regionale Franco lacop l elimo vam W fsrečne an vesele fe^konocne praznike gione, Riccardo llly, protagonista assieme all’assessore Franco lacop di una visita avvenuta venerdì 14 marzo. Dinanzi ad una poco nutrita platea di amministratori locali (i sindaco di S. Pietro e Grimacco, il presidente della Comunità montana ed i consiglieri comunali Stefano Predan e Beppino Crise-tig), llly si è confrontato a 360 gradi su un territorio che comunque conosce bene. Tra i temi affrontati non sono mancati quelli legati alla coltivazione delle cave e alle opportunità determinate dalla presenza di una lingua ed una cultura di origine slovena. E llly, che punta alla riconferma in Regione, alla fine non ha mancato di dare qualche prezioso consiglio agli amministratori locali, soprattutto quelli legati all’importanza della diversità linguistica e culturale, (m.o.) segue a pagina 2 Četrtek, 20. marca 2008 Incontro a S. Leonardo tra Riccardo llly e gli amministratori locali “Lo sloveno locale è una ricchezza, la diversità linguistica porta creatività” In primo piano anche il problema cave dalla prima pagina Da parte del sindaco Si-bau, ma anche da altri intervenuti, è stato evidenziato il problema della permanenza della gente sul territorio. “Se non verrà risolto -ha detto Sibau - tra non molto le Valli si ridurranno ad essere popolate solo a fon-dovalle.” Ad auspicare una forma più stretta di collabo-razione tra enti locali è stato Stefano Predan, mentre il presidente della Comunità montana Corsi ha prospettato l’unione delle forze con l’alta valle dell’Isonzo. Ma i temi centrali dell’incontro, abbondantemente ripresi da llly, sono stati quelli legati alle cave ed alla cultura. Sul primo argomento il presidente della Regione ha voluto mettere in evidenza la particolarità della pietra piasentina ma ha anche aggiunto che l’amministrazione regionale, se confermato, prenderà in tempi brevi in esame la legge di riordino delle attività estrattive, dove verrà affrontato anche il problema del contributo dei cavatori alle amministrazioni comunali. Un contributo davvero ridicolo, per S. Leonardo, ad esempio, di 0,2 centesimi di euro a metro cubo. “Condivido che una delle ricchezze di questo territorio sia il dialetto sloveno locale - ha poi detto llly rispondendo ad un intervento di Beppino Crisetig - che può esprimere un valore potenziale anche sul piano economico. Nell’era della conoscenza c’é assoluta necessità di innovare, ma bisogna essere creativi. E’ dimostrato che la diversità linguistica e culturale costituisce un fattore di vantaggio per la sua creatività. Occorre garantire che queste diversità vengano trasmesse alle generazioni future.” llly ha poi elencato altri settori che, per le Valli del Natisone, possono rappresentare una fonte di ricchezza, dai boschi di castagno al telelavoro, dall’albergo diffuso alla possibilità per le amministrazioni comunali, prendendo ad esempio quanto avviene a Taipana, di acquistare immobili a basso prezzo e di rivenderli o affittarli a giovani famiglie. Nulla da fare, invece, per la proposta avanzata da Sibau di fare delle Valli del Natisone una zona franca. “L’orientamento dell’Unione europea - ha chiarito llly - è di eliminare quelle che già esistono.” (m.o.) Tiziana Duriavig alla guida del PD Muove i primi passi il gruppo del Partito Democratico formato da iscritti di San Leonardo, Grimacco, Dren-chia e Stregna. Questo il direttivo: segretaria è stata eletta Tiziana Duriavig, altri membri sono Francesco Sidar, Viviana Gruden, Walter Pinton, Lorenzo Zanutto, Beppino Crisetig, Nicolina Scuderin, il sindaco di Grimacco Paolo Canalaz ed il sindaco di Stregna Claudio Garbaz. Il partito seguirà con particolare attenzione l’andamento della campagna elettorale per il rinnovo del parlamento, del consiglio regionale e del consiglio provinciale, informando in tal senso i propri iscritti che il 9 marzo hanno eletto il direttivo. Il più importante obiettivo del PD sul piano locale sono le elezioni comunali in programma il prossimo anno. Il PD entrerà a pieno titolo nel confronto, proponendosi come forza attiva, apertaal dialogo con le altre formazioni politiche e liste civiche. Sul fronte, invece, degli appuntamenti elettorali, il Partito democratico proporrà prossimamente un’assemblea pubblica. P.ismo iz Rim Stojan Spetič V volilni kampanji, ki se je formalno že pričela, razdivjala pa se bo šele po Veliki noči, je marsikaj starega, še več pa novega. Novi so, naprimer, simboli strank, saj so vse nove. No, ne povsem. Recimo, da so nove, sestavljene iz starih in prenovljenih delov. Take so glavne stranke, demokrati in svobodnjaki, a tudi levica. Prenovljeni so krščansko demokratski sredinci, medtem ko so desničarji, justicialisti in radikalci ohranili svoje stare značilnosti. Nov je samo eden izmed premierskih kandidatov - Walter Veltroni, drugi so stari, lahko bi celo rekli, da so zelo stari. Kot Berlusconi, ki zaman skriva za efekti plastične kirurgije in umetnim lasiščem svojih dobrih 70 let. Prav zato se nekaj let mlajši Bertinotti včasih zdi celo starejši o milanskega mogotca. Da bi zakril svojo starost, ki je - po klasičnem pregovoru -prava bolezen, se Berlusconi rad postavlja s svojo moškostjo, pri čemer pa ga včasih zanese. Ali pa tudi ne, saj je vulgarnost pogostoma prepoznavni znak povzpetniškega meščanstva, ki se v njem istoveti. Volilna kampanja poteka v televizijski dobi in kot na ekranu se tudi na listah množe lepi obrazi, bujna oprsja, kodrasti lasje in zelene oči lepotic, ki jih ni nihče vprašal, ali pod lasmi delujejo tudi možgani. Oh, pa kako še, le da so naravnani samo na kariero. Svoj odnos do žensk je Berlusconi dokazal že pri sestavljanju kandidatnih list, ko je vanje tlačil najrazličnejše lepotice. Ponudil je kandidaturo tudi Aidi Yespici, o kateri so pi- sali, daje za vročo noč računala pet tisoč evrov. Ni odklonila, ker bi ne bila sposobna, le italijanskega državljanstva ni imela. Potem se je Črni Vitez celo hvalil, da ima veliko žensk na razpolago, vendar se je televizijskim subretkam odpovedal, češ da z njimi raje počenja drugo. Seveda bi se morale užaljeno oglasiti poslanke kot Mara Carfagna ali Elisabetta Gardini, a so bile raje tiho. Navsezadnje so na listi skupaj z Vittorio Michelo Brambilla, znano podjetnico, ki v televizijskih debatnih oddajah rada kaže svoja bedra in oranžne lase, dajo v Rimu vsi kličejo z vzdevkom Crudelia Salmon. Izkoriščanje lepotic seveda ne pozna meja. Tako smo v tržaških časopisih brali o naši domači Sharon Stone, kakor jo je nedolžno označil v športni palači vodja demokratov Veltroni. Res je lepa slovenska učiteljica, ki ga je pozdravila, a nima stalne službe. Upati je, da ji bo reklama pomagala. A resno dvomim. Milan Kučan se vrača na politično sceno? V zadnjem času se je v hodnikih politike vse več govorilo o možni veliki koaliciji po jesenskih parlamentarnih volitvah med Pahorjevimi socialdemokrati in Janševimi demokrati. Predsednik Pahor je to možnost odločno zavrnil. Povedal je, da so v vodstvu stranke o tem, v kakšno koalicijo bi stranka vstopila po jesenskih volitvah, odločali že dvakrat. Prvič na klavzuri stranke leta 2006, drugič pa na klavzuri, ki jo je stranka imela pred nedavnim. "Leta 2006 smo sklenili, da želimo koalicijo skleniti s programsko sorodnimi strankami in s strankami, s katerimi lahko dosežemo dogovor, da bodo v vladi sedeli kompetentni ljudje. Na nedavni klavzuri smo naredili še korak naprej in prišli do spoznanja, da smo na točki, ko se bodo volivci morali odločati, ali bodo svoj glas zaupali politiki okoli SDS (Janši) ali ga bodo zaupali SD (Pahor)" je dejal Pahor. Po njegovem prepričanju, lahko namreč zdajšnjo politiko spremenijo le s strankami, ki trenutno niso na oblasti. Na vprašanja, ali so bile med dosedanjimi pripravami na volitve storjene kakšne napake, je predsednik SD odgovoril, da je bilo "nekaj slabo skoordiniranih potez". Kot eno izmed teh je označil njegovo lansko napoved, da bo v primeru, da bo stranka zmagala na volitvah, strankin kandidat za mandatarja. "Ljudem se je takšna napoved zdela arogantna, hkrati pa je ponujala primerjavo s predsedniškim kandidatom Lojzetom Peterletom," je dejal. Novosti prihajajo tudi iz sredin, ki so blizu bivšemu predsedniku države Milanu Kučanu. Na podlagi nekaterih sicer nepotrjenih časopisnih vesteh, naj bi Kučan s podporo stranke Zares na naslednjih parlamentarnih volitvah kandidiral za poslanca v državnem zboru. Nekdanji predsednik bi v predvolilno kampanjo vstopil kot neodvisni kandidat v Prekmurju, od koder je doma in kjer zaradi njegove priljubljenosti izvolitev sploh ne bi Milan Kučan bila vprašljiva. Po pisanju nekaterih medijev naj bi pri Kučanovi vrnitvi v aktivno politiko sodeloval predsednik stranke Zares Gregor Golobič. Ko bi ta vest bila resnična, nekateri ugotavljajo, da bi Kučanova kandidatura odvzela glasove volivcev Pahorjevim socialnim demokratom, ki bi bili tako prikrajšani za enega poslanca v DZ. Po izvolitvi naj bi ga levosredinska opcija predlagala za predsednika parlamenta. Na svojo možno vrnitev v aktivno politiko naj bi bivši predsednik države namignil tudi prejšnji teden v pogovoru za POP TV, kjer je poudaril, da so trenutne razmere v državi tisto, zaradi česar bi se pred volitvami angažiral. “Kako se bom angažiral, oblika in intenziteta, bo odvisna od razmer, kakršne takrat bodo”, je povedal Kučan. Zanikal je možnost ustanovitve svoje stranke ali pa morebiten vstop v katero od strank. “Angažiral bi se kot državljan, s svojim javnim nastopanjem, kolikor mi bo to pač omogočeno. Tudi s podporo tistim strankam, ki bi imele, po mojem prepričanju, verodostojne programe in kadre”, je dodal. Kučan je še povedal, da so mu poleg stranke Zares blizu tudi LDS in SD, a tako kot Pahor tudi on ne skriva, da imata nekoliko različne poglede na politiko. “Jaz predvsem mislim, da v politiki ne odloča stil vladanja, pač pa stališča”, je povedal Kučan, (r.p.) Preoccupazione per le violenze nel Kosovo Violenza in Kosovo Il presidente della repubblica slovena Danilo Turk e l’alto rappresentante per la politica estera dell’Unione europea Javier Solana, in un incontro lunedì 14 marzo a Lubiana, hanno manifestato grande preoccupazione per lo scoppio della violenza in Kosovo. “Con la violenza non si ottiene nulla”, ha commentato Solana, mentre Turk si è augurato che prevalga la ragione e che la situazione torni alla calma. Al centro dei colloqui anche le tensioni in Medio Oriente, le elezioni in Iran e la violenza scoppiata in Tibet. Media e politica Mercoledì 19 marzo è arrivata in Slovenia per una visita di due giorni una delegazione dellTPI - Istituto internazionale per la stampa che riunisce giornalisti di ben 120 paesi. Al centro dei colloqui, sia a livello di mezzi di informazione sloveni che con i vertici politici, la petizione con cui si denunciava l’influenza dello stato sull’informazione. La delegazione, guidata dal direttore David Dadge, incontrerà il presidente della repubbli- ca Turk, il presidente del parlamento Cukjati, il ministro competente Simoniti e la presidente del partito Lds Katarina Kresal. Stipendio medio Lo stipendio medio netto nel mese di gennaio in Slovenia era di 864,43 euro (0,7% in meno rispetto a dicembre). Lo stipendio medio lordo era invece di 1326,19 euro. La ha comunicato l’Istituto nazionale di statistica. Considerato l’aumento del costo della vita, lo stipendio medio lordo rispetto a dicembre è calato in termini reali dell’1,3%, quello netto dello 0,8%. Designati 4 giudici Il presidente Turk ha formalmente designato 4 nuovi giudici, candidati ad entrare a far parte della Corte Costituzionale slovena. Si tratta di Mitja Deisinger, Jasna Pogačar, Jan Zobec e dell’attuale ambasciatore in Austria Ernest Petrič. Il presidente preventivamente si era consultato con i gruppi parlamentari. Ai candidati, che devono ottenere il voto di almeno 46 deputati, hanno assicurato il loro sostegno i partiti della maggioranza di governo. I socialdemocratici si sono dichiarati per un sostegno “selettivo”, alcune perplessià sono state manifestate anche nel gruppo Zares, mentre i liberal-democratici hanno dichiarato di voler incontrare i quattro candidati. Con gli sci ai piedi La stagione sciistica non è ancora conclusa, ma già si fanno i bilanci. Fino ai primi giorni di marzo sulle pi- ste da sci della Slovenia sono stati registrati 1,4 milioni di sciatori. Sono state superate così del 13% le previsioni e del 36% il risultato dell’intera stagione invernale dell’anno scorso. Nova Gorica è più sicura Nova Gorica è la città più sicura in Slovenia. Lo afferma il capo della polizia Alojzij Mohar. Nel 2007 è leggermente cresciuto il numero dei reati, sulle strade però ci sono stati meno morti (7 contro i 19 del 2006). L’anno scorso sono stati registrati 2.526 reati, 19.395 infrazioni stradali e 1.271 incidenti stradali con diverso esito. Kultura Precejšnje zanimanje za zbirko pesmi Marine Cemetig Pesniški prvenec so pred dnevi predstavili v Gorici in Novi Gorici Pesniški prvenec Marine Cernetig “Pa nič nie še umarlo” je vzbudil precejšnje zanimanje tako med Slovenci v Italiji kot v sami Sloveniji. O njem so pisali tudi osrednji vseslovenski časopisi, Marina pa je imela že več predstavitev knjige. Tako je bila predstavitev njenih pesmi v torek, 11. marca v Feiglovi knjižnici v Gorici. Pesniško zbirko je predstavila urednica pri Založništvu tržaškega tiska Martina Kafol, ki je naglasila, da je Benečija z njenimi avtorji redno prisotna v programih založbe. Pesnik Michele Obit, ki je napisal predgovor zbirke, je med drugim dejal, da so Marinine pesmi “drobne sličice, ki pripovedujejo male zgodbe... Minimalne podobe nam govorijo o stvarnosti, kije po svoje izjemna.” Sama pesnica pa je o svojem delu povedala, kako se je njeno pesnjenje pričelo, ko so v Benečiji pričeli prirejati razne literarne natečaje. Nato seje srečala s slovensko književ- nostjo in so postali njeni nameni resnejši. Ostala je pri narečju z željo, da bi z domačo besedo spregovorila o sodobnosti in njenih vprašanjih. Skratka, poezija Marine Cernetig je posebna in obenem moderna, kar po- Z goriške predstavitve beneške pesnice meni, da presega določeno beneško narečno tradicijo. V Gorici so po zbirki “Pa nič nie še umarlo” predstavili še letošnji Trinkov koledar. Petdeseto jubilejno izdajo je predstavila Lucia Trusgnach, ki je prisotnim nakazala bogato vsebino koledarja. Marino Cernetig pa so povabili tudi v Novo Gorico. V četrtek, 14. marca so zbirko predstavili v novogoriški knjižnici F. Bevk. Prisotne je uvodoma pozdravil ravnatelj Boris Jukič. Marinino zbirko pa je predstavil režiser Marijan Bevk, ki je, med ostalim, tudi redni režiser Beneškega gledališča. Bevk je obenem predsednik združenja TIGR, kije bilo soorganizator večera. Bevk je izpovedal osebni odnos do pesmi Marine Cernetig, omenil pa je tudi oceni Micheleja Obi-ta in Petra Kolška. Besede o pesmih in o kulturni stvarnosti v Benečiji so spremljale recitacije dijakov novogoriške gimnazije in mladih članov Beneškega gledališča. Branje pesmi je s klavirjem spremljal Davide Clodig, ki je nastopil kot eden izmed najzanimivejših glasbenikov Benečije, in ne samo te. Večera se je udeležilo lepo število ljudi, kar je lepo priznanje za pesnico in beneško književnost nasploh. (ma) Že mnogo let se pletejo stiki in prijateljstva ob Nadiži med Benečijo in Bre-ginjskim kotom. In so res številna srečanja, ki nas zbližujejo in ustvarjajo zavest, da pripadamo skupnemu obmejnemu prostoru, ki ga deli sicer vse manj opazna meja, ima pa marsikaj skupnega, od jezikovnega bogastva do iskanja izhoda iz marginalnosti in volje po uveljavljanju. V ta okvir sodi tradicionalno pomladno kulturno srečanje, na katerem nastopajo učenci breginjske šole, domači in beneški pevci ter kulturniki in ko je tudi priložnost za predstavitev Trin-kovega koledarja. Letos seje to zgodilo v petek 14. marca v dvorani breginjske šole in je bilo prisrčno, kot vsakič, ko so protagonisti otroci, živahno in dobro obiskano srečanje. Na kulturni prireditvi je pozdravil kobariški župan Robert Kavčič, ki je poudaril pomen msgr. Ivana Trin-ka za Benečijo in ves slovenski prostor ter pohvalil delo, ki ga opravlja istoimensko kulturno društvo iz Čedada. Srečanje v Bregin-ju pa je opredelil kot kamenček v mozaiku prijateljstva med Slovenci videnske pokrajine in Posočjem, ki ga z obeh strani gojimo. Tipanski župan Elio Berrà se je zavzel za kulturno obogatitev našega prostora, omenil pa je tudi potrebo po gospodarskem razvoju, za katerega morajo skrbeti upravitelji z obeh strani meje tudi s skupnimi pobudami. O tem kako so nekoč vasi Tipana, Plestišča in Prosnid, Breginj in Robedišče živele in dihale skupaj je spregovoril Giorgio Banchig. Ta izkušnja je bila dolga stoletja, dokler ni meja dvignila zid med nami, ni pa pretrgala volje in želje po srečevanju in sodelovanju, v Benečiji ni niti ugasnila ljubezni do slovenskega jezika in kulture, čeprav so bili pritiski in asimilacija zelo močni. Omenil je beneške Čedermace in njihovo tradicijo, ki še naprej živi med kulturnimi delavci, v ustanovah, društvih, zborih in drugih skupinah, ki skrbijo za slovensko stvar. Banchig se je zavzel tudi za medijsko po- Še naprej se plete prijateljstvo med Benečijo in Breginjskim kotom Na prireditvi breginjski otroci, zbora in Trinkov koledar vezavo s Slovenijo, kije danes ni. Bogato vsebino letošnjega, 50. Trinkovega koledarja je nato osvetlila urednica Lucia Trusgnach, Vida Skvor, ki je na topel način kot vselej povezovala večer, je pa predlagala skupno raziskovalno delo, da bi popi- sali pravljice in drugo ljudsko bogastvo, ki še se hrani na obeh straneh meje. Kulturni program so kot rečeno zelo prisrčno oblikovali učenci breginjske šole, večer sta s pesmijo popestrili ženska vokalna skupina Breginj in mešani pevski zbor Naše vasi iz Tipane, ki sta Iz petkove breginjske predstavitve Benečije in njene realnosti zapeli tudi skupaj pod vodstvom Davida Clodig. Venerdì 28 “Mala apokalipsa” a Cividale Dopo l'edizione invernale del 2007 la serata speciale di FilmVideoMonitor quest'anno torna in primavera e raddoppia. Nei due appuntamenti di Cividale del Friuli (venerdì 28 marzo nel teatro Ristori) e Gorizia (martedì 1. aprile al Kinemax) verrà presentato “Mala apokalipsa”, ultimo film di Alvaro Petricig prodotto da Kinoatelje e copro-dotto dal Circolo di cultura Ivan Trinko. Nel corso della serata di Cividale alla proiezione seguirà un intervento di Moreno Zago, ricercatore presso la Facoltà di Scienze politiche, titolare del corso di Sociologia del Confine all'Università degli Studi di Trieste e autore del libro "Confini di celluloide". La serata di Gorizia prevede anche la proiezione del film di Črt Brajnik Umirajoča tišina - Silenzio morente (Slovenia - Rep. Ceca, 2006). Il documentario “Mala apokalipsa” ruota attorno alle vicende passate e presenti di Cisgne - paese abbandonato delle Valli del Natisone - e porta a compimento la trilogia dedicata dall'autore alle Valli del Natisone, che ha preso avvio nel 1998 con “Sarce od hiše” ed è proseguita con “Starmi cajt” (2003). Ocomigo KJJLTURNI DOM L W FESTJIVAL KOmičMEGA GLEDALIŠČA 3008 Zlato zmo za mlade ustvarjalce Nagrado je razpisal Sklad Tončič in je namenjena Slovencem iz FJK [ A Cividale la personale di Giovanni Centazzo Sabato 22 marzo alle 11.30 nella Chiesa di Santa Maria dei Battuti a Cividale si inaugura la mostra personale del pittore Giovanni Centazzo dal titolo “Anima del Friuli”. L’artista, nativo di Maniago, nel corso della sua trentennale attività artistica ha tenuto 65 mostre personali e sue opere sono presenti in collezioni pubbliche e private, in Italia e all’estero. La rassegna rimarrà aperta fino al 20 aprile con ora-io venerdì 16.00-19.30, sabato, domenica e festivi 10.00-12.30 e 15.30-19.30. Info: Ufficio Cultura tel. 0432 710350 1 Sklad Sergij Tončič s sedežem v Trstu je razpisal nagrado Zlato zmo za mlade slovenske ustvarjalce v Furlaniji Julijski krajini. Za nagrado se lahko potegujejo umetniki na področju leposlovja, dramskih umetnosti, likovne ustvarjalnosti in glasbe (raznovrstne: od klasične do narečne popevke). Natečaja se lahko udeležijo umetniki do 35. leta starosti. Rok za predloge del, ki so nastala v zadnjih dveh letih, lahko udeleženci pošljejo do 24. aprila na sedež Sklada, kije na naslovu: Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič, Ul. Ginnastica 72,34142 Trst, Italija. Nagrada želi naglasiti profesionalni pristop in zato sestavljajo žirijo naslednji strokovnjaki: predsednik Sklada Marko Kravos, Aleš Doktorič, Klavdij Palčič, Rossana Pa-liaga in Marko Sosič. Žirija bo do 20. maja izbrala in objavila imena štirih nominirancev. Med njimi bo nato razglasila zmagovalca. Štirje nominiranci bodo prej eh vsak po 500 evrov, dobitnik zlatega zrna pa bo prejel umetniško plastiko in dodatnih dva tisoč evrov. RADIO - AKTIVNI LIVE! KABARET Boris Devetak, Franko Korošec, Tjaša Ruzzier in Marko Sancin Torek, 1. aprila 2008, ob 20.30 KDO VAM JE PA TO DELU? Boris Kobal - Café Teater (Slo) Ponedeljek, 21. aprila 2008, ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) MA CHE FESTA È? BANDORKESTRA.55 Et ORKESTRA ZBYLENKA Torek, 29. aprila 2008, ob 20.30 PETELINJI ZAJTRK slovenska filmska uspešnica Torek, 20. maja 2008, ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) BEATO FRA LE GONNE Trigeminus iz Manzana (Videm) Ponedeljek, 26. maja 2008, ob 20.30 5MOŠKIH.COM Špas Teater iz Mengeša (Slo) Junij 2008 TREN DE VIN Compagnia Fortifluidi iz Trevignana (Tv) Sobota, 18. oktobra 2008, ob 20.30 Predstave se bodo odvijale v Kulturnem domu v Gorici. Vpis abonmaja do 1.4.08 v Kulturnem domu v Gorici (UI.Brass 20- tel. 0481-33288) JBESreEV 2A VASO SPJBOSErGEVl Četrtek, 20. marca 2008 Il presidente Luca Manig, (al centro), accanto a lui il segretario provinciale Stefano Predan e quello regionale Edi Bukavec A Montefosca assemblea annuale della Kmečka zveza Deve essere l’uomo il cardine delle politiche per la montagna Toccato anche il nervo scoperto delle attività estrattive e dell’ambiente Nell’agritiirismo di Montefosca si è svolta ve- mai da cinque anni opera con professionalità ed nerdì 14 marzo l’assemblea annuale della efficacia nelle valli del Natisone ed in tutta la Kmečka zveza - Associazione agricoltori che or- fascia confinaria della provincia di Udine. La sua è un’azione di supporto delle aziende agricole e forestali associate e indirizzata allo svilupo economico del territorio attraverso la promozione dei prodotti di qualità, delle biomasse legnose e la realizzazione di progetti europei e di cooperazione transfrontaliera. Presenti all’incontro anche il segretario regionale della Kmečka zveza Edi Bukavec ed il vicesindaco di Pulfero Mario Cernoia. “Al centro della nostra attenzione è l’uomo che deve essere il cardine delle politiche per lo sviluppo della montagna”, ha detto nella sua relazione il presidente provinciale Luca Manig, “ma le scelte politiche non ci aiutano”, ha lamentato. Il nuovo Piano di sviluppo rurale premia la presenza dei prati stabili in pianura e non chi, impiegando il triplo del tempo e delle energie, mantiene i prati in montagna. Con il Fondo montagna, che la Comunità montana può gestire autonomamente ed è destinato in parte all’attività agricola, l’ente montano ha deciso di realizzare il caseificio della latteria di Cividale e Valli del Natisone nella zona industriale di S. Pietro. La Kmečka zveza non contesta la realizzazione del caseificio, ha spiegato Manig, chiede solamente che non sia finanziato con il Fondo montagna. Il presidente Luca Manig si è dichiarato a favore della concertazione dal basso. Poi ha evidenziato le iniziative realizzate per la valorizzazione dei prodotti agricoli, spesso di eccellenza, e contemporanemen-te del territorio come in occasione del Bumjak di Tribil superiore. Ha messo in luce le opportunità della vendita diretta, la necessità di realizzare una rete di aziende, ma anche di da- BfflWS re loro visibilità. Grande importanza ha attribuito alla cooperazione transfrontaliera in vista della nuova programmazione europea, ma che si può concretizzare anche con l’utilizzo di strutture comuni, come ad esempio il macello, appena inaugurato a Tolmino. Per contare, avere visibilità e far valere le proprie proposte bisogna però unire le forze, ha concluso Manig. Nel 2007 è stato portato a termine il progetto Prostor kostanja - Terra di castagne che ha coinvolto il territorio dei comuni di Stregna e Kanal ob Soči ed i suoi risultati, molto positivi per gli agricoltori e l’ambiente, verranno presentati nel corso di un convegno il prossimo 29 marzo a Tribil Superiore, ha detto poi il segretario provinciale Stefano Predan. La Kmečka zveza intende proseguire su questa strada anche nei prossimi 5 anni, ampliando il progetto e coinvolgendo un territorio molto più ampio che va da Taipana a San Floriano, da Bovec a Brda, ha aggiunto. Un altro progetto ben avviato è quello dell’uti-lizzo delle biomasse legnose. In comune di Pulfero si sta realizzando un impianto di riscaldamento che verrà completato edihrallS AFtFtED! DI DORGNACH R.&D. Pradamano (ss. UD-GO) via nazionale, 31 - di fronte al Cinecity tel. 0432.671681 OFFERTISSIME PER 30 ANNI DI ATTIVITÀ | Stufe in maiolica - Stufe a pellet - Caminetti di nostra produzione entro il mese di aprile, ora la Comunità montana ha 16 progetti per impianti di teleriscaldamento. “Abbiamo dato origine ad un mercato, quello del legno cippato, che non esisteva”, ha sottolineato con soddisfazione Predan che ha ricordato anche la costituzione nel 2006 della cooperativa Elena che riunisce oltre dieci ditte boschive locali. Ma la maggior attenzione l’ha dedicata alla nuova programmazione europea dell’Obiettivo 3 e alle idee progetto da formalizzare. Ha parlato delle misure inserite nel nuovo Piano di sviluppo rurale come quella per la sistemazione dei muretti a secco (94 euro a metro quadrato) oppure per la pulizia dei castagneti (600 euro per ettaro all’anno), su proposta della Kmečka zveza che influiscono positiva-mente sul reddito delle aziende oltre che migliorare in modo significativo il paesaggio e l’ambiente. Tra le novità a livello associativo ha sottolineato la nascita di una nuova associazione di pensionati che farà capo al patronato Inac. Molto intenso e partecipato, il dibattito si è acceso quando è stato toccato il nervo scoperto delle attività estrattive. L’assemblea ha infine approvato una mozione in cui, sottolineato l’impegno degli agricoltori “per non essere eliminati da lobby che si occupano esclusivamente dello sfruttamento del territorio”, la Kmečka zveza rivendica il diritto degli agricoltori a svolgere la propria attività sul proprio territorio ed impegna il presidente ed il direttivo a difendere in ogni sede la dignità degù agricoltori di montagna. Proti etiki trpljenja Velika noč je največji krščanski praznik. Kristus je opravil na zemlji svoje poslanstvo. Kot človeka so ga križali, kot božji sinje ustal od mrtvih. V naslednjih stoletjih je cerkev ustvarila iz Kristusovega križanja, iz mučne poti na Golgoto in iz njegovih psiholoških muk na Oljčni gori etiko trpljenja. Katoliška cerkev je našla v trpljenju izjemen vzvod zato, da se je uveljavila tudi kot družbena sila. Zgodba o trpljenju je obče znana. Ljudem je usojeno trpeti. V trpljenju se človek očisti in s trpljenjem si izbori nagrado v drugem svetu: v kraljestvu, ki ni s tega sveta. To svojo etiko pa cerkev aplicira tudi pri vprašanjih, ki nikakor niso le njena oziroma stvar vere, ampak segajo v splošna družbena in državna vprašanja. V vidiku etike trpljenja in potrpljenja, skratka, v sposobnosti, da v tišini trpimo, cerkev zanika možnost evtanazije, splava, določenih bioloških raziskav, razporo-ke itd. Ker jev trpljenju, fizičnem ali psihičnem, posebna milost, so bolezni, predsmrtne muke ali pa otrok s fizičnimi ali psihičnimi okvarami Božji dar, ki ga nimamo pravico odkloniti, tudi če nam je deformacijo pokazala preventivna diagnoza. Prav tako so poiskusi, da bi z znanostjo dokončno odpravili trpljenje, dejanja proti človekovemu bistvu, ki nosi v sebi trpljenje in z njim možnost očiščenja. Moj laični odnos do trpljenja je različen. Vem, daje trpljenje nekaj, kar doleti vsakega človeka: ob bolezni, v nesreči, ob smrti dragih itd. Ni pa v trpljenju nekega posebnega smisla ali očiščenja. Človek, ki so mu dani enkratno in kratko življenje, telo in duša, ima pravico, da išče poti iz trpljenja. Od medicine do psihoterapije, od medčloveške solidarnosti do ljubezni in tolažbe obstaja več načinov, da se “očistimo” trpljenja. Izkati pot iz trpljenja v življenje, ki nam prinaša ugodje, in zakaj ne, srečo, ne pomeni nekega razbrzdanega hedonizma ali relativizma vrednot. Ne gre za to. Izhajam pa iz predpostavke, da nas trpljenje ne dela boljše in nam ne prinaša boljše družbe. Fizične in psihične stiske lahko zmaličijo človeka. V bolezni postanemo egoisti. Psihične motnje lahko vodijo v skrajno zaprtost ali v napadalnost. Družinski razdori povzročajo ostre konfrontacije med človekoma, ki sta se nekoč ljubila. Trpljenje, ki ga človeku ustvarjajo slabe družbene in socialne razmere, prinaša tudi kulturno revščino, zaostalost, odklanjanje solidarnosti in celo zapadanje v kriminal. Tako ali drugače trpeči lahko postane plen najslabše družbe. Prizadevanja v boju proti boleznim, znanstvena odkritja, ki nam lajšajo življenje in smrt, nove ideje o boljši družbi in družbenih modelih, ki omogočajo lažje in bolj veselo življenje, so zame vrednote. Koliko gorja ustvarja npr. še danes misel, da je fizična ali psihična bolezen posledica greha! Trditev je bila za cerkev močno koercitivno orožje. Če je bolezen stvar, ki zadeva naravo, pa je jasno, da bomo storili vse, da se bolezni zoprstavimo. Je ne častimo, ampak se z razumom in znanostjo proti njej borimo. Odklanjati trpljenje kot posebno vrednoto, ne pomeni nujno odpoved veri. Konec konec je evangelij nove zaveze dal človeku možnost izbire med dobrim in slabim. V dobrem je nedvomno misel, da ne smemo drugemu povzročati trpljenja. Čemu bi se mu sami ne izogibali? Izogibati se trpljenju zahteva konec koncev poseben trud. Učiti se ljubezni do sebe, do svoje duše in svojega telesa ni enostavno. Ta ljubezen pa ni za trpljenje, ampak je zase, za tisto dobrobit, ki nam omogoča, da smo ljubeči do sebe in posledično odprti in pošteni do drugih. Trpljenje ubija energije, dobrobit jih krepi. Ta svet potrebuje veliko energij in to tudi za dobroto, poštenost in za ljubezen do drugega. Zato odklanjam etiko trpljenja. v Čezmejno sodelovanje ob Jadranu Deželna uprava FJK je v četrtek, 13. marca priredila v Čedadu posvet, na katerem se je vila razprava okrog novega programa o čezmejnem sodelovanju IPA (Instrument for Pre accession Assistance) za jadranski prostor, katerega naj bi Evropska komisija odobrila že konec tega meseca. Po napovedih naj bi prvi razpisi programa za novo programsko razdobje 2007 - 2013 izšli še pred letošnjo jesenjo. Čedajskega uvodnega plenarnega zasedanja seje udeležilo več kot tristo predstavnikov javnih uprav, organizacij, vseučilišč in razvojnih agencij iz sedmih italij anskih dežel (FJK, Veneto, Emilija-Romanja, Marke, Abruci, Mo-lize in Apulija), Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Srbije, Albanije in Grčije. Osnutek operativnega programa IPA za Jadran temelji na ključnih temah vzdržnosti, dostopnosti in turizma območij, ki ležijo ob Jadranskem morju. Njegov finančni sklad za razdobje 2007-2013 znaša 290 milijonov evrov. Un grave lutto ha colpito l’A.N.P.I. friulana con la perdita di Bramante Collaoni, prestigioso componente del Comitato Provinciale del-l’A.N.P.I. di Udine. Comandante, col nome di battaglia “Lupo”, di un reparto dei fazzoletti verdi che distinguevano le formazioni dell’Osoppo-Friuli, fu un attivissimo difensore dell’unità nel-l’A.N.P.I. e impegnato con decisione nello smascherare le falsificazioni storiche ordite contro la Resistenza friulana. Lascia una testimonianza di grande fedeltà e operosità nelle file del-l’A.N.P.I. Nato nel 1925, era presente a tutte le commemorazioni dei caduti in Guerra, in occasione degli anniversari dedicati alla Resistenza e non solo, era orgoglioso di aver fatto parte in prima persona della Brigata Osop-po e di aver avuto un ruolo attivo negli avvenimenti del nostro recente passato legati alla Liberazione. \\n Festa Nazionale dei Giovani dell’ANPI: l’idea è nata al Congresso di Chianciano, in concomitanza con la variazione dello Statuto che apre l’Associazione ai giovani per garantire continuità ai valori della Guerra di Liberazione difesi dal-l’A.N.P.I. La festa avverrà i giorni 20-22 giugno nell’area del Museo Cervi a Gatta-tico (Reggio Emilia) e si intitolerà “Resistenze ANPI - Antifascismo è Democrazia”. La commissione toponomastica del Comune, di Udine presieduta dal sindaco Sergio Cecotti, ha deliberato l’iscrizione di 13 nuove denominazioni nel registro di palazzo D’Aronco, una di esse, la laterale che parte da via Forze armate con inizio da viale Virginia Tonelli è stata battezzata via Mario Lizzerò “Andrea”, comandante partigiano e commissario politico delle Brigate Garibaldine del Friuli, decorato con Medaglia d’Argento al Valor Militare. V ponedeljek v Čedadu predstavili listo Coren, kandidat Ssk za Deželo FJK Četrtek, 20. marca 2008 Predstavitev liste za Vidensko pokrajino Deželni svetnik (ali svetnica) Slovenske skupnosti bo odprl svojo politično pisarno tudi v Čedadu in to ne glede v kateri pokrajini bo izvoljen oz. izvoljena. Tako se je v ponedeljek na predstavitvi Videnških kandidatov SSk na prihodnjih deželnih volitvah obvezal strankin tajnik Damijan Terpin. Na predstavitvi v znani čedajski kavarni je Terpin že uvodoma izrazil zadovoljstvo zaradi velikega števila zbranih podpisov v podporo listi, ki jo na Videmskem sesta- vlja šestnajst kandidatov in kandidatk. “Listo, ki med redkimi kandidira Slovence, smo odprli tudi članom slovenske civilne družbe in s tem dokazali, da hočemo biti široka zbirna stranka Slovencev v Italiji", je posebej poudaril tajnik SSk. Na prvih mestih so občinski svetnik v Dreki Michele Coren, priznana zdravnica Manuela Quaranta Špacapan in upravitelj priljubljenega gostišča na Sv. Višarjah Jure Preschern. Med drugimi kandidirajo za SSk tudi pred- sednik gorske skupnosti Ter-Nadiža-Brda Adriano Corsi, glasbenik ter glasbeni pedagog Alessandro Ipavec, predsednik SSk in zdravnik Rafko Dolhar in priznam pisatelj Boris Pahor. “Pokojni deželni svetnik Mirko Špacapan je posvetil Benečiji precejšnjo pozornost in na tej poti moramo nadaljevati” je poudaril Terpin. V tem smislu je navedel priložnosti, ki jih prinaša nov deželni zakon za zaščito slovenske manjšine in dejstvo, da je z odpravo schengenske meje tudi Benečija svobodneje zadihala. “To smo še kako občutili pri zbiranju podpisov, saj so nas ljudje sprejemali navdušeno in vsekakor brez strahu ah nezaupljivosti, ki sta bili značilni za preteklost” je še dejal Terpin. Slovenska skupnost trdno verjame v možnost izvolitve svojega zastopnika v deželni svet. Lista se je na osnovi deželnega volilnega zakona, ki olajša izvolitev zastopnika slovenske liste, povezala z Demokratsko stranko in podpira predsedniškega kandidata Riccarda Illyja. Za izvolitev zastopnika SSk je potrebno, da v treh pokrajinah, kjer nastopa, stranka zbere vsaj en odstotek skupnega števila glasov, ki so oddani listam, (ig) Fabrizio Dorbolò con l’on. Occhetto alla Somsi a Cividale Dorbolò, candidato sloveno dell’Arcobaleno Alla presenza di Achille Occhetto sono stati presentati sabato pomeriggio a Cividale, nel gremito salone deha Som-si, i candidati della Sinistra Arcobaleno del nostro territorio. Ha introdotto l’incontro Alessandro Guglielmotti che si è soffermato sui temi del lavoro, dell’ambiente segnato profondamento dahe discariche e dahe cave nelle Valli del Natisone, del diritto alla salute e del confine. Si sono poi presentati i candidati ahe elezioni amministrative e politiche. Con un breve saluto in sloveno ha preso la parola Fa- brizio Dorbolò, candidato alla Camera dei deputati che ha rimarcato la tradizionale attenzione della sinistra alla questione slovena. Ha poi sottolineato le ragioni della sinistra, laica, plurale, critica e di governo, che deve stare con i lavoratori, il sindacato ed i più deboli e di cui il nostro paese ha bisogno. Sono poi intervenuti i candidati per il consiglio provinciale, Eliseo Gallina per il collegio di San Pietro al Natisone e Faedis e Denis Stoppano per quello di Cividale, il consigliere regionale Kristian Franzil che ha dato un giudizio molto positivo del lavoro svolto da Intesa democratica in Friuli Venezia Giulia negli ultimi 5 anni, mentre Stefano Pustetto ha denunciato la situazione deh’ospedale di Cividale che “è nel limbo, non chiuso ma nemmeno completamente operativo.” Ha concluso l’incontro l’on. Occhetto che si è scagliato sia contro il bipartitismo “introdotto con un colpo di mano” prima ancora di andare al referendum, sia contro “l’idea falsa” del voto utile. Il nostro obiettivo è battere Berlusconi, ha detto, aggiungendo che la Sinistra Arcobaleno è in concorrenza con il Partito democratico che a suo dire tende a diventare un partito all’americana. Ha poi illustrato il programma della Sinistra Arcobaleno che attraverso politiche ambientali, energetiche ed economiche ha al centro la libertà reale della persona. Partito democratico Circolo di Cividale Venerdì 28 marzo ore 20.30 incontro con MARIA ROSA LESA, candidata alla Provincia Partecipa il candidato presidente DIEGO TRAVAN ELEZIONI PROVINCIALI DI UDINE, LE LISTE DEI CANDIDATI PIETRO FONTANINI UNIONE DEMOCRATICI CRISTIANI DEMOCRATICI DI CENTRO luca ferro lucamarcuzzo CARMELO PF.Z7.TNO FLAVIO PESANTE RAFFAELLO TOSATTO MANOLO SICCO FLAVIO SIALINO ENIO DECORTE ENZA DI SANTOLO ANTONIO DALLA MORA ALESSIO BALTICO GIUSEPPE VESCA CLAUDIO DEL FABBRO ROBERTO FEDELE CATTA PAGNUTTI OTTORINO FALESCHINI BEPPINO GOVETTO EMILIANO CANCIANI GRAZIANO VATRI PIETRO BOSARI ADELFISCAINI MARIO MARTINELLO FABRIZIO FUCCARO ANDREA MANSUTTI MARIO CUDER MAURIZIO CAI,PER ART ISABELLA TEMPO JOSE' ROLANDO ROMAN F.T.TVO ANDREA PURINAN SERGIO MARINI LEGA NORD MATTEO PIASENTE ELENA LIZZI GIORGIO DE COLLE DANIELE MOSCHIONI MICHELANGELO FRANCESCONI DOMENICO DAVANZO MASSIMO MIT .EST FRANCA CHTARCOS ENORE PICCO MADDALENA SPAGNOLO ZORRO GRATTONI STEFANO TEGHIL RITA SERBAN ALBERTO BUDAI T.TTC.A MAZZARO DARIO DELLIZOTTT NICOLA BERTOIL GIORGIO NARDONE MAURO BORDIN MAURO FORNASIERO ARIANNA DREOSSI MARCO VIDONI DANIELE DI LENARDO CARLO COSTANTINI IVAN PASCOLO OTELLO PIAN GIOVANNA COMINO DOMENICO FRESCURA LUCA DORDOLO ROBERTO DELLA NEGRA IL POPOLO DELLA LIBERTA' BERLUSCONI PRESIDENTE TIZIANA CIVIDINI LUIGINO BOTTONI GIORGIO GARBINO MARIO STRAZZOLINI FABIO MARCHETTI TERESA DENNETTA GIAMBATTISTA TURRIDANO ANIELLO (LUCA) MOTTOLA GIUSEPPE TISO SILVANO CALETTI DANIELE MACORIG PTF.RO MAURO ZANIN OLIVO DIONISIO FEDERICO CRESSATI MARCO QUAI GIOVANNI BATTISTA SOMMA ANDREA BACCHETTI PIERLUIGI MOLINARO ALESSANDRO TOLLON ADRIANO PIUZZI ENZO BERTOLDI MAURO STECCATI RENATO CARLANTONI GIACINTO PELLEGRINO VITTORIO CAROLI SERGIO SILVESTRI STEFANO DELLA PIETRA MAURIZIO VUERLI SANDRO BASSI MAURIZIO GERUSSI DIEGOTRAVAN CITTADINI PER IL PRESIDENTE ELISABETTA ROCCO MARIO VICEDOMHNI FRANCESCO BURBA EMANUELA GORGONE LUIGI LEONARDI EMANUELA GORGONE OSCAR NOSELLI FRANCESCO BURBA GIANFRANCESCO GUBIANI ARNALDO PASCIUTO ELENA PERUZZI GIANCARLO DOSE SILVANO TOMACTF.T.T.O BRUNO AUGUSTO PINAT GIOVANNI PIRAS SILVANO TOMACIELLO GIOVANNI PIRAS ROBERTO TROVO' GIOVANNI FORNI MARIO VICEDOMINI BRUNO AUGUSTO PINAT GF.T.MTNA FANTIG STEFANO DI BERNARDO VALERIO FREZZA STEFANO DI BERNARDO PAOLA IERONUTTI GILBERTO PIVA FABRIZIO BORRACCI CIRO VICEDOMINI ROBERTO CIANCI DI PIETRO - ITALIA DEI VALORI MARCO CELIA ENRICO PONTA CRISTIANO BIZ GIOVANNI CROSATO NEVIO BORGNOLO TIZIANA BORTOLUZZI FEDERICO CECUTTI SERGIO ZUCCHIATTI GERMANA FABBRO GLORIA FALDON FABIO BENEDETTI GLORIA FALDON RENATO DOTTESCHINI MAURIZIO PICILLI JOLE CLARINI LUIGI IMPARATO FEDERICO CECUTTI GIANNI COSSARO PAOLA SCHIRATTI ROBERTO DEL PIN ALBERTO MENEGHELLO FRANCO PACILIO ENRICO PONTA LUDOVICO RINOLDO ALBERTO MENEGHELLO ALESSANDRO CANDRIELLA ANGELO DE MTCHTELTS PAOLA SCHIRATTI MAURO VF.NCHTARI 7TTT PARTITO SOCIALISTA ALESSANDRO DARIO GUIDO BULFONE GUIDO ZURI GIUSEPPE (FIRMINO) MARINIG DANIELE GIGANTE GIUSEPPE (FIRMINO) MARINIG GUIDO BULFONE GIOVANNI VRECH NICOLO' VENTO ALESSANDRO DARIO ALESSANDRO DARIO MARIO ORDINER EDI ELLERO STEFANO BULFONE ROMANO LEPRE GIULIA ROMANO GUIDO BULFONE GIANNINO VIGNANDO DARIO ROMANO MOLARO ANDREA CASTIGLIONE GIULIA ROMANO ROMANO LEPRE ANDREA CASTIGLIONE STEFANO BULFONE GIANNINO VIGNANDO EDI ELLERO FRANCO GIUNCHI PARTITO DEMOCRATICO ANTONINO TRIGATTI GIORDANO MENIS RENATO ANTONELLI MARIA ROSA LESA GIANCARLO BIANCHINI PIERGIORGIO DOMENIŠ ALDO BURELLI CRISTIANO SHAURLI GABRIELE MARINI CARLOS CORVINO ROBERTO D'EREDITÀ' ANNA MARIA TONEATTO ERICA GONANO FRANCESCO MARTINES LILIA BERTOLINI ALBANO FABIANI ROBERTO PASCOLAT ARNALDO SCARABELLI STEFANIA FANTIN FUSA GIULIA DE SABBATA ERMTT.TO TAVERNA LORIS AGOSTO ISABELLA DE MONTE CARMELO (CLAUDIO) ATTINA' ANDREA PLAZZOTTA DEBORA SF.RR ACCHTANT MASSIMILIANO VERONA GIOVANNI BATTISTA POLESELLO ANDREA SIMONE LERUSSI MARIA LETIZIA BURTULO LA SINISTRA L'ARCOBALENO PAOLA VASSURA ALESSANDRO PICCOLI CARMELO SERACUSA DENIS TOPPANO SERENA MORASSUTTI ELISEO GALLINA FABIANO MICELI ROBERTA DECANO VITTORIO Mn.LF.RO UGO RASSATTI LUCA GADDI ANGELO TOMASIN CLAUDIO PELLIZZARI EMANUELE BORDON MASSIMO PERESSON SILVIA STEFANUTTI LUCIANO TEDESCHI MICHELE PIVETTA BATTISTA NARDINI CLAUDIO VICENTINI ROBERTO VALENTINI CESARE VUERICH LUCIANO ZENAROLLA F.T.TSF.O CALVERI ANDREA SANDRA PIERO BLANCHINI PAOLO PERES ANDREA SANDRA ALESSANDRO PONSIGLIONE LUCA BATTISTA____________________ FIAMMA TRICOLORE MARCO GREATTI MASSIMO ROMANINI PIERGIORGIO SAVORGNANI DENIS TTON MARCO ZOL WALTER QUALIZZA CLAUDIO MENAZZI PIERGIORGIO SAVORGNANI MASSIMO ROMANINI LUCA FATIGATT EROS COSTANTINI OTTORINO SAVANI LUCA MENESTRELLI PIERGIORGIO SAVORGNANI CLAUDIO CARLETTI LUCA MTNF.STRF.T.T.T LUCIO LESA DOMENICO SGUAZZINO FLAVIO GIGANTE ALDO MOLINARO NORIS PASCUT SERGIO FERRUCCIO NIMIS WALTER QUALIZZA ALESSANDRO BATTISTIG LUCA MENESTRELLI SIMONE LANSOTTI ANTONIO LI CAUSI LUCA BEGO MARCELLINA SCUBLA SALVATORE RIMMAUDO MARZIO STRASSOLDO AUTONOMIA STRASSOLDO PRESIDENTE VALERIA GRILLO MAURIZIO PIEMONTE EDO ZORZENON GIANCARLO ZAMBF.T.T.T HOSMER GIOVANNI MLANI EUCLIDE MASOTTI MIRNA RONCATO ANTONIO MANSUTTI ALEX MONTICO FRANCO DI LENARDO DARIO NARDINI FABIO D'ANDREA SABRINA PONTICELLO GIUSEPPE DE SANTIS FABIO D'ANDREA EGLE RODDARO ANDREA CAMINITI FERNANDO GALLICI MARGHERITA PLOS MASSIMILIANO FOLLA STEFANO SGRAZZUTTI GILBERTO ANTONIUTTI RITA DI GIORGIO MARZIO ADAMI MARCO POLITI LUCA VICARIO PIETRO MINA' ROBERTO MACHELLA PIETRO CAFARELLI ERNESTO PEZZETTA LA DESTRA CARLO ESPOSITO FABIA TOMASINO RAFFAELE PADRONE GIOVANNI CHIORBOLI VITTORIO SCIALPI LUCIANO DE ZOTTI BRUNO PERES MARIO ANZIL PIERO PASSONI FRANCO PITTACOLO GIANLUCA COZZARCI O VALERIO TONEATTO MARIANO CANDOTTI ALFONSO LANZARA GUERRINO TRANGONI ROBERTO BAGGIO ANTONIO FALZARANO ALFONSO LANZARA MARIO ANZIL PATRICK PIERRE BORTOLOTTI VALERIO TONEATTO GIANFRANCO SPIZZO FABIA TOMASINO GUERRINO TRANGONI ROBERTO BAGGIO GIANFRANCO INGENITO ALFONSO LANZARA VALERIO TONEATTO FRANCO PITTACOLO SALVATORE GALIOTO Potovalni urad TRST - Ul. Milano, 20 - Tel. 040.631300 - Fax 040.365587 e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com VITAL Servi/i za podjetja in privatnike za tria/ko in gori/ko pokrajino PESEK 42, 34012 Občina Dolina Tel. 040 226868 - Fax 040 226791 e-mail: vitalcoop@tin.it - www.vitalcoop.net Četrtek, 20. marca 2008 s prve strani So nam pustili puno navad in tudi uraž za Velik tiedan, ki bi jih bluo pametno ob-daržat, ker imajo u sebe spoštovanje do tistega člo-vieka, ki je tarpeu za nas, četudi je biu ati part Svete trojce. Anjeparšu na svietza parnest mier, tisti mier ki ga usak človek u svojim sarcu, upam, želi. Jih je puno telih navad, adne so vezane na vie-ro, druge pa na naravo, na puomlad, na dielo an bi mogli ree na celotno naše življenje. Tiste cerkvene so buj poznane pousod, samuo kajšne so posebne iz naših dolin. Ojčinca Tias je zbrala u cier-ku an usak je imeu svojo oj-ko. Otroc smo težkuo čakal, de začne maša an de bo go- Najmo pozabit naših navad spuod nunac tuku na velike urata od cierkve, de mu odprejo. An tuole je opravu mežnar. Priet ku je odparu, je zmieran počaku, de še ankrat potuče! Na Velik četartak je gospod nunac zapieu “Glorijo” an od tekrat so zvonovi utihnil svoj glas, še ura nie vic bila u turme. An do Velike sa-bote se je ču samuo glas “skartauke”, hloden glas, ta-kuo ki je biu hloden Kristusu križ. V petdesetih liet je biu Paulin Balonarju za mežnarja an je biu napravu an hloden zuotiac du cierkve. Pravu mi je, deje videu kiek takega dol po Furlaniji an de so ga klical “batakul”. Mi otroc smo radi šli h mas tisti dati, zak starši so nam pravli, de bo gaspuod nunac “utarje pederju”. Na Velik petak je bila tista ponočna precesija, ki jo šele imamo. Pa donas smo opustil posebne piesmi, ki so jih naši starši pieuci klical “lamentazioni”. Tuole so piel samuo moški pred utarjam, an potlè rajnik Vigiac iz Petar-niela je uzdignu “Miserere” na tako jočeejo vižo, de te je pretreslo do kosti! Velika sabota je bla narbuj zanimiva. Za parnest damu žegnan oginj, otroc smo ulačil u cierku take velike bukove gobe parpete za čukezan, de smo se zaplietal tu nje! Te- krat je bla maša ustajenja o punoci an je bluo teškuo ne zaspat v band, kar je go-spuod nunac molu navien, ki dost molitvi, an je šlo tuole napri cielo uro. Pa kar je in-tonu’ “glorijo” so usi zvonci, kar jih je bluo u cierkve, začel zuonit, an tudi tisti gu turme, de so zbudil uso dolino. Na Dikarmino smo šli vsi h maš u Hostne gor h Sv. Matiju. Že parve dni Velikega tied-na so začele peci uonjat. Gu-bance, kruh te dobri, golobice, manih, so se pekli po vsieh družinah. Otroc so forbai jajca kuhane, mame so zbierale use tu no pletenico an nesle žegnavat na Veliko saboto. Tu pletenici nieso manjkale jedila za žvino, otrobi za krave, sierak za ka-kuoša an takuo napri. Zjutra na Veliko Nuoc parvo rieč, ki usak človek je deu u usta, je bla “žegnica”. V kajšni družini je bla tudi navada požegnat hišo. Pa kar je use narbuj skarbielo, je bluo le-puo oglodat tiste ramnaste cendierje, ki so se bliščal ku lampadine. Tudi otroc so imiel svoje dielo. Tekrat u hišah so ble šele ognjišča, an vsako ognjišče je imielo svojo kietno za lonce parpenjat na ognju. Tudi tista kietna, po navadi usa čarna od saji, se je za Veliko nuoc muorla laščiet an za tuole so poskar-biel te mali: so parpeli za pas tole kietno in jo brusil napri an nazaj dol po pot an dol po kajšni gleri du potoce, dokjer jeklo nie ratalo nazaj ku de b’ bluo slebro. Tudi kimet so imiel njih navade. Velik tiedan je biu te pravi za vino pretočit an zadnji cajt za kompier usadit. Na Velik petak se nie smielo iti dielat tu zemjo an kjer eje naj so bli, kar je odzuonila “Glorija”, so se usi ustavli an zmolil an oče naš za de Kristus nie umaru zastonj, za de kar ustane iz groba nam parnese novi mier. Na stuojmo se pozabit na naše stare navade, kar bomo čulzuonit “Glorijo” ustavimo se an zmolimo, de mier objame tele naši buogi sviet za vekomaj. Aldo Klodič Ka je se delalo za Valiko nuč Avrila, leta 1990 si bila napisala riidi tana isamo gornolo, da ka jiidi tu-w Reziji so delali za Valiko nuč. Wsè isò bila mi pravila noša tata rejnica, Marija Similjonawa. Ore na italikol lit to je lopo spet pralajet ito ki na bila mi rakla ... za nè zabit. Katje rači, ki so se delale prid za Valiko Nuč injyn ni se na dilajo več, ziz timpon ni so se ziibile. Wže te din na sveti catyrtek so se počniiwalo paračawet: delo tu-w njivi ri-vawel, ko se zwònil zwun opuldné. Populdnè, skorè tu-w zvècara so odilo miši ano zwònavi so zwonili za Gloijo ano dòpo ni so mučali drèt za mišo, ki jè se rakla w saboto tu-w nočy. Tu-w carkvè so se diwali wkrej wse to-valje ano sviče so jè je diwalo lažet. So se rakly pa ufiicjavi. Ko so jè je raklo, dno po boto so se wasniiwale dwonest svič (apoštulavi) ano no driio (Bu) so jè jo naslo ta-za oltar ano kar ni so jo nasly, otrocy to ore w korè so délali šušiir ziz tyrlici ano ka-kin pokròwon. Isò to tèlo prid račyt, da kako ni so inoltrali Bòa. Pa wòda, ki jè bila tu-w pačy na prajala gona wkrej. Te din na Sveti Petek so ni se wmuwalo ano pa špilini so se diwali wkrej. Populdnè j è se rakla Via Kručis. Iti din so mèlo naredit diguno: pojiitrè so pilo kòj nu mojo kafe taa éyrnaa, opuldnè nu fregol jèdi nu lidryk ano zvèèara spet kej leskaa. So ni smèlo pa opret blake, kòj ti ki mèl fis trèbe, ti ki mèl naa bolnaa o otroke. Te din na Sveto Saboto so mèlo spiicet, po-sjortet ta-po Iši, wmot powale, vikidet tu-w livè. Pa cirkow so mèlo jo sjortet ano po-rownet. Tu-w nočy jè se rakla miša. Prid ni-kòj počnet radyt mišo jè se naredil den moji kris tu ki jè prajel wnaòén ulif. Isò izdé to scale se dila. Te din na Valiko Nuč jè dòpo se rakla Miša ta valika ano vespero (wacèr-nica) populdnè. Ano itako pa w pondijek. Mòrèn dogat pa da otrocy so hodili po rožice, te boičave rožice, zaje g at nu w cirkow. Žane, wsej ite ki so mole ano ni so zno-le, ni so pakle paačo alibòj kro. LN Dreške pierhe imajo že an prostor v naši tradiciji Delavnico je napravlo društvo Kobilja glava Na slikah vidmo, kakuo so se v nediejo vsi lotil, da bi pofarbali pierhe Slaba ura nie ustavla tiste, ki so se tiel navast naše stare velikonočne navade an so se v nediejo, 16. marca pejal do Razpotja, kjer ima Dreka svoj kamunski sedež. Gorje društvo Kobilja glava imielo že vse par-praljeno: jajca, barve an rezila. Gabriella Ci-cigoi an Fabio Bonini sta pokazala ljudem, kuo se pofarbajo an narišejo jajca, kere so te buj običajne risbe, vsi pa so se na kon- cu ložli na dielo, an rezultat, za te male an te velike, je biu zaries liep. Važno je predvsem, an za tuole se muormo zahvalit Gabrielli an vsem drugim od društva, da se na zgubi tela velika bogatija. Kot je pokazalo tudi srečanje, ki je bilo v začetku mesca s strokovnjaki, ki so paršli taz Ljubljane, naše pierhe imajo velik pomen v slovenski tradiciji. Na koncu nam je Gabriella povie-dala, da društvo bo nadalievalo z inicij ativami, saj ima v programu za julija vič konferenc go mez parvo svetovno vojno, potlé sevieda vošta bo Rožinca, se-temberja namerava orga-nizat delavnico za dielat gubance, dečemberja pa bo spet Devetica, “zak ljudje lan so bli zadovoljni”, prave Gabriella. Aktualno Ogni 21 marzo: la poesia celebrata come “luogo” di libertà V petak, 14. marca je v dvorani Somsi v Čedade potekala zaries liepa an zanimiva predstavitev dvojezične pesniške zbirke Lucijana Morandinija “Iti hoditi - Camminando camminando”. Pesnika je na kratkem predstavu Michele Obit, potlé pa je sam Morandini prebrau tekst, ki ga tle zdol objavljamo.V njem se spominja na svetovni dan poezije, ki ga že nekaj liet praznujemo 21. marca. Predstavitev je bla za pesnika tudi priložnost za srečanje z Aldom Colojem, čedajskim slikarjem, ki je skupaj z Morandinijem doživeu puno važnih dogodkov furlanske kulture, predvsem v šestdesetih an sedemdesetih letih. Luciano Morandini (a destra) assieme ad Aldo Colò L’Organizzazione delle Nazioni Unite per l’Educazione, la Scienza e la Cultura celebra la poesia il 21 marzo, quando dalla porta del tempo stagionale muove i primi passi la primavera. Sarà una banalità affermarlo e farlo notare, ma a me sembra coincidenza non casuale. Infatti, stagione e atto creativo della parola rimandano entrambi a un’idea di risveglio, di rinascita, di uscita da un sonno. Per quanto riguarda il mondo della natura, si passa gradualmente dalla spoliazione, dal rinsecchimento alla bellezza di una vita in atto e gli umori sotterranei trasformano la terra in un paesaggio, in disposizione di cose che, per simmetrie o negazioni, toccano le corde del nostro vedere, l’azione che ci fa percepire con gli occhi e poi sentire e capire realtà. Dal sentire e capire, dal loro intrecciarsi e cedersi reciprocamente umori nasce anche il germoglio della poesia, la necessità di far sbocciare dal nostro mondo interiore la bellezza dell’espressione, della parola che dice creando, combinando sensazioni sentimenti e pensieri alla nostra memoria, ai sedimenti del nostro vissuto. E poter dire, poter comunicare rappresenta sempre, e insieme, conoscenza di sé e degli altri. “ Di ciò che sono - scrive il filosofo Karl Jaspers - non prendo coscienza come essere isolato. Mi sperimento soltanto nella comunicazione.” La poesia è dunque comunicazione dialogica, seppure complessa. La sostanza della poesia appare complessa perché fonde sollecitazioni che provengono dall’esterno, dal mare della realtà, a umori di interiorità, a modi personali di reazione, che assumono uno stile particolare nel loro rapportarsi alle situazioni, coagulandosi in strutture lunghe o brevi, di genere aperto o chiuso, dalle quali emana sempre un ritmo, una musicalità particolare nel loro “cantare” sentimenti e pensieri, perché, afferma George Steiner, la poesia “ anela anche allo statuto della musica ”. Tutto questo respira l’aria del tempo storico, essendo la poesia il più vasto e fornito catalogo di esperienze individuali, sommate a riflessi collettivi, della cultura umana. In esso il privato, l’intimità dei poeti, e il pubblico formano un amalgama estetico nel cui cuore occhieggia la tensione alla verità, a quella determinata dallo spirito del tempo e che l’uomo persegue lungo il cammino della propria esistenza. Infatti, non è forse possibile ricavare dalla poesia, dallo sviluppo delle sue tendenze, anche gli aspetti meno appariscenti di un dato tempo storico, le sue micropulsazioni e pulsioni, i suoi impulsi, le sue spinte ? Sempre che la storia non sia concepita come pura e semplice catalogazione di fatti, piuttosto di essere analisi degli intimi congegni dei destini umani, sostanziati di sensibilità, mentalità, tecniche, economia, cultura. In una parola: storia nutrita, di volta in volta, da ciò che sorge e si sviluppa da problemi contemporanei. I percorsi della storia non seguono una linea retta che vada dal bene al meglio. Essi, invece, accanto a periodi di stasi, al mantenimento di un dato profilo di sviluppo, contano anche salti, deviazioni o nette, rivoluzionarie fratture, oppure l’andamento può essere incerto, combattuto tra A differenza di tutti i metodi di comunicazione la poesia è in grado di conservare la parte più segreta delle cose, degli eventi, della storia conservazione dell’esistente e spinte a superarlo. All’interno di questi percorsi accidentati si formano, per una causa o per l’altra, quei modi di malessere che definiamo crisi. Anche l’epoca che stiamo vivendo è di crisi, di rottura di un precedente assetto. Oggi, il nuovo passo della storia è contrassegnato dalla cosiddetta mondializzazione e dal peso sempre più determinante e invasivo assunto dalla tecnologia. La teoria della mondializzazione, che vede nel mondo non più una entità smisurata, ma un “villaggio ”, aveva mosso i primi passi con McLuhan, il famoso semiologo, che aveva visto nella tecnologia dei mass-media, nel loro linguaggio e ruolo, il fattore rivoluzionario del XX secolo, quello che avrebbe prodotto un’evoluzione storica, influenzando non solo l’organizzazione sociale, ma anche la psicologia individuale e collettiva, fino a una profonda mutazione antropologica, creando le condizioni per una società integrata, tendenzialmente planetaria. A questo evento di omologazione, già ampiamente realizzato nelle società industriali definite avanzate, si aggiunge ora, sul terreno già ben spianato dalle tecnologie dei massmedia, la globalizzazione delTeconomia. Il che significa, grosso modo, riduzione o totale eliminazione delle barriere commerciali tra gli Stati, e la liberalizzazione del mercato dei capitali, vale a dire la possibilità, per essi, di trasferirsi dove trovano una remunerazione più alta, con la conseguenza che non è più possibile parlare di industrie nazionali, cioè di industrie i cui processi avvengono in singoli paesi. Con gli effetti che possiamo immaginare, soprattutto in presenza di una politica che stenta a gestire il fenomeno, a mantenerlo entro i limiti dell’equilibrio. Per non permettere lo scardinamento o l’azzeramento di conquiste sociali raggiunte nel secolo scorso. Per non permettere la subordinazione dei valori della politica al potere dell’economia. E per non dimenticare che il “villaggio globale” è costituito anche da ampie zone nelle quali dominano incontrastati sottosviluppo, malattie, miseria, fame e morte endemica. Altra causa contemporanea di crisi, abbinata all’appena citata, è fornita dallo sviluppo mastodontico della tecnologia. Essa si è infatti mutata da “ mezzo - come scrive il filosofo Umberto Galimberti - da strumento frutto di scienza a servizio dell’uomo in finalità assoluta, in Demiurgo che ha trasformato la Realtà dei fini in Realtà dei mezzi, cioè in una Realtà della quale l’uomo diventa funzionario”. Così - sostiene Emanuele Severino, un altro filosofo - la tecnica “sta portandosi al centro e alla guida della nostra civiltà occidentale perché le grandi forze di pensiero e di vita della tradizione occidentale vanno ritirandosi ai margini. Si tratta di un evento decisivo e tipico della nostra epoca...”. Tanto decisivo da far andare in frantumi, progressivamente, valori che avevano al proprio centro la cultura dell’uomo, per sostituirli con i cosiddetti valori “reali” del senso comune e dell’uomo della strada: carriera, reddito, vacanze, minuti piaceri della vita quotidiana, tivù, partecipazione al sistema della pubblicità delle merci. E’ sempre Severino a teorizzarlo. In simile processo di mutazione, si perde il significato stesso di consapevolezza di sé nel mondo, e viene cancellato qualsiasi imperativo non corrispondente a una morale degli strumenti, perché a dettare i princìpi dell’azione non sono più gli uomini, ma le cose. La poesia sta oggi dentro a tutto ciò, ma come luogo della libertà, nel quale convergono voce e valori umani di quell’essere che definiamo persona e poeta. Persona, cioè “non oggetto... essa anzi è proprio ciò che in ogni uomo non può essere trattato come un oggetto.... La persona è un’attività vissuta come autocreazione, comunicazione, adesione, che si coglie e si conosce nel suo atto, come movimento di personalizzazione...” . Lo affermava il filosofo Emmanuel Mounier, per vari aspetti ancora attuale, da leggere. Il poeta è persona naturalmente destinata a essere memoria sensibilmente vissuta di un vasto ventaglio di esperienze esistenziali, storiche e civili. Una memoria frutto d’armonia o disarmonia con le realtà del mondo, trasferita in un particolare modo di comunicazione retto da una parola nella quale il tempo risuona con profondità. A differenza di tutti i metodi di comunicazione individuale e di massa, la poesia è in grado di conservare al patrimonio culturale degli uomini la parte più segreta delle cose, degli eventi, della storia. La poesia è vedere, sentire, pensare senza fini strumentali. E’ solo umanità. Essa libera dai meccanismi tesi al potere e al suo esercizio. E’ parola ricercata per il suo lume, e perciò al margine, è domi-na-ancilla che nel suo implicito fine fonde l’aristocraticità della solitudine e l’alta democrazia del suo desiderio di umane conquiste. E’ questo l’immutabile destino della Parola-poesia, dentro la storia che muta e le lingue che si trasformano, dentro le crisi che nel nome dell’uomo essa evidenzia. Luciano Morandini Friulano, oltre il 60% gli iscritti 30 mila studenti nelle tre province dalla prima pagina Al 31 gennaio 2008 nelle scuole materne, elementari e medie delle tre province risultano così iscritti all’insegnamento del friulano quasi trentamila ragazzi e ragazze su complessivamente quasi 59.000 studenti. I dati sono comunque sensibili ad un sicuro incremento a favore del friulano, considerato che sono 16 gli istituti scolastici, situati in aree friulanofone, che non hanno ancora comunicato i dati. A fronte di oltre il 60% delle famiglie che opta per l’insegnamento del friulano si registra però una forte carenza nel corpo docente: all’appello mancano oltre duecento insegnanti. Quelli già ora impegnati sono stati individuati all’interno delle strutture e così dovrebbe essere anche nell’immediato futuro, considerata l’oramai cronica carestia di fondi per la scuola. A medio e lungo termine va però necessariamente individuato un percorso formativo che qualifichi i nuovi insegnanti anche in luce dell’attuazione della recente legge regionale. Una legge che aggiorna i contenuti della pre- cedente legge 15/1996 e fa riferimento alla legge nazionale quadro di tutela delle lingue minoritarie 482/1999, alla stessa Costituzione Italiana e a importanti documenti della Comunità Europea. Il messaggio espresso dalle famiglie della regione è quindi molto chiaro e testimonia sicuramente a favore della legge regionale sul friulano che aveva alimentato tante polemiche. Una legge, va ricordato, voluta in primis dal presidente Riccardo Illy e dall’assessore competente Roberto Antonaz, ma fortemente osteggiata dalla destra e che ha evidenziato non pochi distinguo anche nel centrosinistra. Tanto che il governo italiano ha ritenuto di coinvolgere la Corte Costituzionale soprattutto per alcune parti della legge 29/2007. Tra quelle “incriminate” anche il presunto “silenzio-assenso” per l’insegnamento nelle scuole. In attesa di notizie dal Palazzo della Consulta le famiglie hanno già risposto: la marilenghe ha diritto di esistere e di essere insegnata! Ed è forse questa la vera garanzia per il futuro. I.G. Bili so tudi v slovenskem centru v Špetru Obisk poslancev s prve strani V nadaljevanju svojega obiska so se seznanili s stvarnostjo slovenske manjšine na Tržaškem in Goriškem ter v Benečiji. Zadnja postojanka je bila v Špetru, v slovenskem kulturnem centru, kjer je poslance Au- relia Iurija, Josipa Bajca in Marka Pavliho sprejela predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dor-bolò. Srečanja so se udeležili tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan ter predsednika Skgz in Sso Rudi Pavšič in Drago Štoka. Sliko o stanju slovenske manjšinske skupnosti na Videmskem je podal pokrajinski predsednik Sso Giorgio Banchig. Posebej je izpostavil Inštitut za slovensko kulturo, ki je skupna ustanova in deluje za promocijo slovenskega jezika in kulture na vsem obmejnem območju in v stiku s furlanskimi sosedi ter si želi tesnejše povezave s Posočjem. Dotaknil seje stvarnosti dvojezične šole in živahnega delovanja kulturnih društev, spregovoril je tudi o načrtih, ki jih manjšinska skupnost ima, v prvi vrsti večnamensko središče v Špetru. Na njegovo raz- mišljanje se je navezala Jole Namor pokrajinska predsednica Skgz, ki je podčrtala, da je potrebno ob dvojezični šoli in tudi za potrebe njenih obiskovalcev, tako otrok kot družin, opremiti beneški prostor s kulturnim središčem, ki bo omogočil skupnosti nadaljno rast. Specifiko Kanalske doline je osvetlil Rudi Bartaloth, medtem ko se je Stefano Predan zaustavil ob evropskih projektih na področju lesnih biomas, kmetjistva in turizma. Nato sta arhitekta Renzo Rudi in Donatella Ruttar osvetlila idejni načrt centra, ki bo imel tudi multimedial-no interaktivno središče o jeziku in kulturi, predvsem pa bo izraz in odraz dinamične in ustvarjalne skupnosti. Ugledni gostje iz Slovenije so izrazili zanimanje in podporo predstavljenim dejavnostim in načrtom. Aktualno Il mio foglio di congedo illimitato riporta la seguente dicitura: data arruolamento e richiamo alle armi 31 gennaio 1980. Sul medesimo foglio del congedo, scritto a mano è riportata in bella grafia la seguente dicitura: Obbiettore di coscienza. L’Esercito Italiano non sapeva affrontare burocraticamente la complessità dell’Obiezione di Coscienza all’uso delle armi e alla “vita di soldato”. Sono stato il primo obiettore del mio paese e come servizio civile in alternativa a quello militare, ho scelto di prestare la mia opera presso la Skupnost Družina Opčina / Comunità famiglia di Villa Opicina ima comunità di handicappati affetti da distrofia muscolare. Con i capelli lunghi, la fascia che li conteneva sulla fronte e ima collana al collo con il simbolo antimilitarista dell’arma spezzata partivo da Campocro-ce di Mirano, in autostop, per Opcina/Vfila Opicina a prestare il mio servizio. Quando domenica 16 marzo assieme a Enzo mi sono recato sul Kolovrat una profonda tristezza mi ha invaso. Ho visto le nuove tabelle che indicano il Kolovrat ed i sentieri della Prima Guerra Mondiale imbrattate. Ho visto il simbolo dell’arma spezzata spruzzato sulle tabelle che spiegano cosa era avvenuto in quei luoghi 90 anni fa. Ho visto, scritto in inglese, la vergogna per aver realizzato quelle tabelle e non per ciò che storicamente è avvenuto in quei luoghi: doè la guerra. Questo scempio che inizia da Ponte San Quirino fino all’ultima tabella, in territorio italiano, non dà serenità. L’imbrattamento di quelle tabelle, come quelle che indicano in sloveno i paesi, vanificano il monito affinché tutto quello che è stato come la morte, la sofferenza, lo sradicamento dagli affetti familiari, non si abbia da verificare più: non si debba più ripetere. Il progetto di valorizzazione dei siti della Grande Guerra sul Kolovrat è un ottimo progetto di divulgazione storica. E qui colgo l’occasione per ringraziare la Comunità montana Torre Nati-sone e Collio, la Regione FVG, Enti Pubblici e personalità private che hanno permesso la realizzazione dell’iniziativa. Sono partito dalla mia storia personale di obiettore di coscienza per ribadire che si possono fare mostre sulla Grande guerra, convegni storici internazionali, rievocazioni storiche, visite guidate, guide storiche su tutto ciò che è avvenuto sul nostro territorio, senza venire me- no agli ideali antimilitaristici, purché gli scopi siano quelli di far conoscere a bambini e adulti che la guerra porta a divisioni, sofferenza, morte, sottosviluppo e non è risolutiva di nessuna questione sociale e/o nazionale. Cancellare con la vernice ciò che sul Kolovrat è avvenuto, usare impropriamente parole e simboli impedisce la comprensione dei drammi umani che su quella catena montuosa, sono successi. E’ necessario far vedere dove i nostri sol- dati hanno patito per più di due anni, far vedere attraverso una rievocazione che cos’è la guerra, guidare le persone a vedere che lì ora, che non ci sono più confini, può maturare l’azione concreta di opporsi a qualsiasi guerra. Quelle scritte impediscono tutto ciò. La persona è fuorviata, è distolta dal gesto vandalico, con fatica si avvicina alle tabelle esplicative, e si allontana dalle stesse con un sentimento di inquietudine. La nostra cultura non impedisce il dissenso nè la Una insolita presentazione della Slovenia Le Alpi più basse d’Europa ma le più suggestive e ricche di vegetazione; il lago più grande del territorio sloveno (Cerkniško jezero) che in alcuni periodi dell’anno quasi sparisce per volontà delle mitologiche abitatrici (čarovnice) del monte che lo domina; i numerosissimi tipi di pane, diversi per forma, ingredienti e nome; le donne di Dobrovo che un tempo portavano il pane appena sfornato a Trieste per venderlo, come il ghiaccio, presente tutto l’anno in alcune grotte carsiche, che avvolto nella paglia proseguiva il viaggio in nave. Questa è la particolarissima fotografia del territorio sloveno che giovedì 13 marzo il prof. Simon Skvor, docente di geografia a Ljubljana e originario di Robedišče, ha regalato ai frequentati i corsi di lingua slovena e a tutti i presenti. La serata è stata ima insolita presentazione, accompagnata da immagini, che ha toccato varie tematiche in modo brillante e suggestivo. La conclusione, in sintonia con l’originalità di tutta la presentazione, è stata il suggerimento di un itinerario turistico: Nova Gorica-Ljubljana-Koper-Nova Gorica, tragitto che permette di scoprire il variegato territorio interno e la costa, mezzo di trasporto obbligatorio il treno. Lo Slovenski Deželni zavod za poklicno izobraževan je ricorda che sono a disposizione ancora alcuni posti per frequentare i corsi, che saranno attivati a breve, di apicoltura, sloveno di base, tedesco e inglese. Per informazioni ed iscrizioni contattare la segreteria di S. Pietro al Natisone: 0432 727349-ud@sdzpi-irsip.it. BENEŠKE KRIŽANKE HORIZONTAL - Naravno I - Vaš Guidac vam želi vesele... praznike. 10 - Alpinska skupnost. II - Verjeten. 13 - Rečanski Ansambel. 14 - Pu pive. 15 - Nediška, Julijska, Koroška (zač.) 16 -Takuo začne an konča Penelope. 17 - Kose... za otroke. 19 -Tasa kamanju, margin krasa. 20 - Znani film “... woman”. 21 - Buj, ki so debele, buj griejejo na ognjišču. 22 - Karenina Anna. 23 -Toje... v Čedade. 24 - Belluno na avtu. 25 - Tam pred Bano an Pacino. 26 - So znane “Zadnje pisma od Jacopa...”. 28 - Nie debela, ku majhana žarna kostanja. 30 - Šalt. 31 - Začne nimar “Je biu ankrat...”. 32 - Pardielo od bušel. 33 - Dolože sauor jedilam. 34 - Se nardi, kadar zmarzne uoda. 36 - Aneta Trinčanova (zač.). 37 - Je znani tisti Ljubljanski. 39 - Malo... romantik. 40 - Kolpo. 41 - Darži gor hišo al pa jo gradi. 42 - Inventat. 44 - Palk, podijo. 45 - So pofarbane za Veliko nuoč. VERTIKAL - Navpično 1 - Čima briega. 2 - Adna... v Kobaride. 3 - Ta šesta nota. 4 - Je umaru na križe. 5 - Poet... brez začetka an konca. 6 - Ime igralke Brilli. 7 - Na mizi je blizu ožejda. 8 - Ašenjo. 9 - Nediške Navade (zač.). 12 - “... dekelca”, prave piesam. 14 - Romantik... ku an pesnik. (Guidac) 16 - Vodovod za čedajske teritorje. 17 - No malo... križanke. 18 - “... missa esta”, prave famoštar na koncu maše. 19 - Rožca Opekova (zač.) 20 - Pod, ki ima puno majhanih daski. 21 - Je vsak tisti, ki se rodi. 22 - Takuo so tisti, ki imajo puno dlak. 24 - An “letor” Novega Matajurja. 27 - Ampak, namest. 28 - Doktor na kratkim. 29 - Benetke, Celje an Dunaj (zač.) 31 - Vrata v Španji. 33 - V tistim stanu ostane adan, ki slieče jopo. 35 - Furbaste, pametne. 37 - Sadà v Kobaride. 38 - No malo... zelenjave. 39 - Nič... v Parizu. 40 - Adna... italijanska. 41 - Sadà po dreško. 43 - Zbor Jadranski (zač.). 44 - “...meine liebe”, sta piela Guido an Franco. Lettera al giornale Quelle parole e quei simboli usati impropriamente sul Kolovrat Foto di Enzo Perrone critica, e nelle Valli non mancano i luoghi istituzionali dove si possono esprimere le proprie idee. Si vuole compromettere esempi di promozione del proprio territorio, impedire una normale fruizione dei siti storici, e mettere in imbarazzo molti operatori locali che si occupano dell’accoglienza e della ristorazione. Questi gesti offrono un’immagùie delle Valli che non si meritano, azioni che creano tensione, gesti che si oppongono allo sforzo di far conoscere e amare la nostra terra. Il simbolo antimilitarista della pace quest’anno compie 50 anni e nel suo percorso intemazionale non è mai stato usato per impedire la conoscenza, la comprensione della storia e occultare i fatti. De Toni Antonio Presidente della Pro Loco Nediške Doline/ Vallidel Natisone Anno 1901, Ter-Pradielis Non ho la mamma che mi è morta due anni fa, il padre è anziano: ha sessantadue anni. Ho un fratello e uno mi è morto a trentaquattro anni. Ho una sorella anche, che ha dodici anni e io ne ho ventisette. Siamo veri fratelli: della stessa madre e dello stesso padre. Ho fame. Parlo in sloveno. Davanti alla porta di casa sono caduta e ho preso un gran colpo nell’osso: mi faceva molto male. Sono stata dal medico e voleva tagliarmi la gamba, voleva tagliarmi l’osso. Non volevo assolutamente. Ho detto: - Se devo morire senza la gamba, preferisco andarmene con la gamba! La gamba è secca, accorciata, ritirata, la sinistra, l’altra è sana. No, non sono andata a scuola. Quando avevo l’età di andare ad imparare non c’era scuola per nessuno, così io non so niente di niente. Sono solo vent’anni che abbiamo il cappellano, prima andavamo a messa a Luse-vera: non io che ero troppo piccola, ma i miei compaesani. Viviamo su tre quattro campetti piccoli e abbiamo la casetta io e i miei fratelli. Essi sono più grandi di me: nessuno è sposato e tanto meno io. Il cappellano è dei dintorni, di Udine: è bravo e buono. Capisce solo se si parla in friulano. Noi non gli diciamo “signor cappellano”, ma solo “fi nostro cappellano”. Da Ciseris, fi cane deve custodire la casa, perchè non ven-Podbrdo, vanno a messa a Ter, Pradielis. gano i ladri in casa. Si, ballano d’inverno, saltellando ballano. traduzione Bruna Balloch 489 Màtere pimap, jg-umàrla, k so dvjé-ljéti; ojà je stàr, kì mà sesdnle - dòje - dp. 490 Màp dva - bràtra, dàp e - umàr; màp no-sastró, na-mà dó-dii - do. 491 Bràtar e - umàr, e - mj èw trénta - kwdtre - dp. 49a Jà-map ùfpde-sjàf-dp. 498 Smo sùsi od - naà - ojò ano od - ni - màtara. 494 Si làdina. 496 Ja-jakaràp éklàf, po - Blovjéskiij.. 496 Tàna-lààtre, tàpret - kišo. SI - sa - udàrila tu-kwóst. To-ma 497-boljélo pòwno. Si-blla tàpar-rajédixu, mi-tjèw-presjéji nóu, 498mi-tjèw-presjéji kwóst (kwóst); nisi - tjéla, nisi - tjéla. Si-jàla: «se màp-umrjéti prez-nóa, jòp» rdjši »umrjéti z-nóop». Si-tjéla biti umàrla. 499 Nà-9 sùxa anu zatépana. eoo Ta-dóra-nóa. Ta-dàmpna, ta-drùa na-3zdràva; ta-drùa (- drùwa) nóa na - zdràva. 601 Na, nič; to-njéblo èkwóla, kadà si-mjéla ljéta za-xoditl tu škwplo; na - znà(p) - nìd (ne - znà - nič). 603 Smpri boli, èpe boli. Kadà to-bolf vìj, kadà to - boli manko. 608 èpe to-ma-boli vìj; épela ma-boli. 604 Nè, nè, kuj sedili, stojìp posédpana. 606 Map dvà - bràtra; te - parvi a - umàr, te - drùi u - a Ž1 w, anu te ; zàdpi bràtar. Péti ti - za - ti - pàrvip te drùi, póti to-sa -radè te - zàdpi bràtar. 606 Tò-a uipd-ljét, ks- marno kapalàna; prej somo-xodili ùm -Bàrdo màjèi. Si-bamàla jà, njési-xodila màjSi ùm-Bàrdo, si -bila màla. 507 . U - mà na - tri - detiri pivica, piva màla anu kišico. 608 Bràtri su véndi, sùsi véndi ku jà; jédap, jédap a oàégap. 609 Tòp-jo - nesti z - manó tow - jàmo. 610 Mjèw palmóne dapàna. 6ii. Nù-na-bolé róka. 612 No - Jòw - bitì pét - ljét. 618 Ù-a dap-Làx, u-jè taz-Vidna, blizu-Vidna, tóde-ókuw è, blizu-Vidna. 614 3 ap-dóbar kapalàp; nài-kapalàp a dóbar. a brùmap. 616 N9, né, kùj po-lààkip kapi. *) 9, u-djéla psr-furld^ prédijo, po - làèkip. Ù - jakarà àrdo. 616 Nàà - šj ór - kapalàp; tla na - pràvimo - nìd ku «nàd kapalàp» **). 617 Tas-pod-Bàrda nu-xodé màjdi tlàu - Tàr. NàS-kapalàp u-ré» dam-bòt po-mjéscu pjét màjdu £ì<^i£) = = 8 ali več 6-8 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne o / 3-6 m/s z' >6 m/s t 0-5 mm i 4 5-10 mm i 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30 v petak od 11.30 do 12. do Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do spitata ‘za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 HSA - Residenza Sanitaria Assi-doh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081 Nujne telefonske številke