ris Uredništvo in uprava: LJubljana. Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefmnklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. Kako zidajo v drugih krajih učiteljske domove. V času, ko se slovenski učitelji pehamo, da bi si postavili vsaj en učiteljski dom, ka« mor bi se mogli v vseh prilikah svobodno za* tekati, so v Bolgariji to že davno dosegli. V Sofiji ima Bolg. učit. zveza (Bolg. učit. sejuz) dva učit. domova. Eden je izključno samo za učiteljska prenočišča, drugi pa za načel* stvo organizacije, za uredništva in uprave lis stov, za knjižnico in čitalnico. Za slučaje ve« likega navala na učiteljska prenočišča imajo tudi tu nekaj v to določenih sob. Vendar Bolgari s tem še niso zadovoljni. Začeli so akcijo zidanja učiteljskih domov v vsaki oblasti. Sprevideli so nepraktičnost cen» tralizacije svojih domov in sedaj jih hočejo razpostaviti po vsej državi. To je čisto um* ljivo. Več, kot v prestolici, imajo učitelji po* sla v svojem oblastnem mestu in to radi opravkov pri prosvetni in drugih oblasteh, zaradi zborovanj, konferenc, tečajev, zdrav* ljenja, razvedrila i. dr. Vse bi bilo zvezano z veliko manjšimi stroški pa z veliko večjo udobnostjo, če bi imeli tudi v središču obla« sti po en svoj dom. Tako razmišljajo Bolgari, sedaj pa po* glejmo, kako si razmišljajo izpeljavo tega na* črta. O tem povzemamo iz zadnje številke učiteljskega glasila »Seznanije«. Prvo, kar je potrebno pri vsaki zidavi, je denar in ta naj se dobi na sledeči način: 1. Celotna zveza naj ustvari fond za zi= davo oblastnih učiteljskih domov. 2. Posamezne organizacije naj v ta na* men prirejajo predstave, koncerte, zabave, večere i. dr. 3. Sleherni član naj obligatno odstopi vsak mesec vsaj enodnevno plačo. 4. Pobirajo naj prispevke posameznikov, občin, okrajev, oblasti in države. 5. Spodnji prostori doma naj se oddajo kot lokali za trgovine in gostilne, katerih na* jemnina bi amortizirala primerno posojilo. List poudarja, da se vsak načrt da kmalu izvesti, če je pri članstvu dovolj stanovske zavesti in resnega razumevanja koristne usta* nove. V tem slučaju se tudi potrebna de* narna sredstva hitro zberejo, kajti z vztraj* nim in marljivim zbiranjem malih vsot kaj kmalu nastanejo milijoni, ki morejo oživo* tvoriti misel oblastnih učiteljskih domov. Prav nič ne dvomimo, da se bo bolgar* skim kolegom to tudi posrečilo. Saj je znana njih podjetnost, marljivost in disciplinira* nost. Tudi ni izključeno, da bodo imeli Bol* gari prej celo kopico učiteljskih domov, kot mi enega samega. Podoben načrt za centralno zbiranje fon* da za učiteljske domove je imelo v projektu tudi Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva v Beogradu. Tudi ono je hotelo zidati domo* ve po vseh poverjeništvih na podlagi cen* tralne zbirke. Ta projekt je pa padel s pro* jektom pravil, kakor jih je izdelal Izvršni odbor UJU. V zadnjih dneh je ' dograjen »Djački Učiteljski Dom« v Beogradu, ki je last UJU in bo služil za prenočišča šolarjem in učite* Ijem, ki pridejo v Beograd ter za pisarne UJU i. dr. V Zagrebu obstojajo trije Učiteljski do* movi. Tudi v drugih mestih obstojajo uči* teljski domovi, nekateri kraji pa zbirajo še denar za nje. V dravski banovini zbira učiteljstvo že mnogo let prispevke za zgradbo učiteljskih domov, ni pa prišlo še do realizacije svojih načrtov. Zidavo predvideva učiteljstvo v Ljubljani in Mariboru. V zadnjem času si je ustanovilo učitelj* stvo dravske banovine Učiteljsko Gospodar* sko Poslovalnico (UGP), ki obeta biti krepka opora tej akciji. Čisti dohodek tega podjetja je namenjen predvsem učiteljskima domo* voma. Ob malem trudu preskrbi sleherni uči* telj dravske banovine lahko lepe dohodke temu namenu, ako se pri vseh naročilih po* služuje poslovalnice in kar je glavno, da s tem ne obremeni prav nič svojih prejemkov. V tem pogledu naj bo tudi slovenskemu učiteljstvu gornji zgled bolgarskega učitelj* stva vzpodbuda za lastno delo v korist vse* mu učiteljstvu dravske banovine. Doseglo bo svoje domove, če bo složno, saj nam je najboljši vzgled, kaj zmore skupna akcija učiteljstva, mladinski list »Naš rod«, ki je dosegel že 35.000 naročnikov, a obeta s še dohajajočimi naročili od šol, ki se še niso odzvale, dvigniti to število na 40.000. Koliko sile še bdi v nas — zato s stvar* nim delom naprej! Zavarovanje uDteffstva m učiteljskih družin. Več naših okrajnih učiteljskih društev je že razpravljalo o zavarovanju za slučaj bolezni. Stavilo je predloge, ki streme za tem, da bi se to pereče vprašanje vendar že enkrat premaknilo z mrtve točke. Sporni* njamo se še dobro objavljenih pravil »Suus«*a, ki čakajo realizacije. Akcija glede izpre* membe pravil »Učit. Samopomoči« v toliko, da bi se raztegnila pomoč tudi za slučaj bo* lezni, ni uspela. Kdaj in kako se bo rešilo vprašanje oskrbe učiteljski otrok potom po* sebnega društva, je težko povedati. Učitelj na deželi, zlasti oni, ki je oddaljen od že* leznice in zdravnika, je ob bolezni na slab* šem od vsakega delavca ali privatnega name* ščenca, ki je včlanjen pri okrožnem uradu. Stroški za zdravnika in zdravila dosežejo kmalu tretjino njegovih mesečnih prejemkov in v mnogih slučajih še več. Ker ni izgleda, da bi se v doglednem času ustanovila samostojna zavarovalnica za slučaj bolezni, potreba ustanovitve pa je nuj* na, se je poverjeništvo informiralo pri okrož* nem uradu za zavarovanje delavcev v Ljub* ljani, ki nam je poslalo sledeče strokovno mnenje: »V Jugoslaviji še ni obveznega zavaro* vanja državnih nameščencev. Zato se mora tudi učiteljstvo zavarovati le prostovoljno za slučaj bolezni. Prostovoljno pa se more za* varovati učiteljstvo na dva načina: 1. potom samopomoči ali pa 2. potom pristojnega okrožnega urada. Zakon o zavarovanju delavcev predpi* suje za prostovoljno zavarovanje dva važna pogoja: ugodno zdravstveno stanje in sta* rost izpod 40 let. — Kdor je torej nad 40 let star, se ne more prijaviti v prostovoljno zavarovanje. Strogo ugotavljajo okrožni uradi tudi zdravstveno stanje onih, ki se prijavijo. Ob* veznih zavarovancev so imeli vsi okrožni uradi v državi koncem leta 1928. približno 570.000, prostovoljnih članov pa 1634. Prak* tično to število prostovoljnih zavarovancev prav nič ne pomeni. Lahko trdimo, da se pri sedanji zakono* daji, pri sedanjih določilih o prostovoljnem zavarovanju to stanje ne bo izpremenilo. Iz razmerja med obveznimi in prostovoljnimi člani pa lahko tudi razberemo, da osrednji urad za zavarovanje delavcev po svoji za* varovalni politiki ne forsira prostovoljnega zavarovanja. Najbrže noče ustvarjati v last* nem območju pogojev za izvedbo zavarova* nja tudi za druge poklice, kakor uradništvo, obrtništvo itd. Vidimo, da se osrednji urad bori ža to, da dobi v zavarovanje tudi še železničarje, ki so zavarovani pri humanitarnem zavodu, oziroma pri bratovskih skladnicah. Hoče to* rej postati nosilec zavarovanja za delavstvo v ožjem pomenu besede. Za tako zavarovalno politiko govori raz* ličnost rizika, gospodarskih razmer. Tudi v drugih državah, ki imajo zava* rovanje po takih načelih kot pri nas, zava* rujejo delavce posebej. Če pa naj bi osrednji urad izpremenil svojo politiko, tedaj bi moral dobiti za to posebno zakonsko naročilo. Zato je zaenkrat brez izpremembe zako* na le težko izpolniti pogoje za prostovoljno zavarovanje pri okrožnem uradu in pota po* sameznikov do zdravnika zaradi preiskave — verjetno zastonj. Učiteljska stanovska organizacija more zato razmišljati o tem, da se dosedanja dcf* ločila o prostovoljnem zavarovanju v zako* nu o zavarovanju delavcev izpremene pred vsem tako, da bodo krili prostovoljni zava* rovanci svoje potrebe iz lastnih sredstev, ali pa da s samopomočjo ustvarijo možnost za* varovanja za učiteljstvo. Druga pot bo najbrže lažja, zato pa ne* koliko bolj nevarna. Vendar pa je mogoče tako nevarnost s primernimi odredbami zmanjšati. \ Za samostojno prostovoljno zavarovanje pa je danih več oblik in načinov. Ni naj* slabši način zavarovanja ljubljanskih mest* nih uradnikov.« Iz navedenega sledi, da je sprejem pro* stovoljnih članov pri OUZD otežkočen, če že ne onemogočen. Rešitev je dvojna: aH samopomoč ali pristop vsega učiteljstva za prostovoljno zavarovanje pri Okrožnem ura* du z zvišanimi prispevki. Pozivamo vsa naša društva, da o tem temeljito razmišljajo in stavijo konkretne predloge. Statistika „Naš rod44. Oshovne šote v dravski hanovini: Statistika naročil za „Naš rod" do 3. decembra 1929. s R E z Brežice .... Črnomelj . . . Kamnik .... Kočevje .... Kranj..... Krško. .•„... Luško .... Litija..... Ljubljana-mesto Ljubljana-okolica vzh. zah. Logatec . . Novo mesto Radovljica . Skupaj v bivši ljubi], ob!. Celje...... Dol. Lendava . . . Dravograd .... Gornji grad . . . Konjice..... Ljutomer .... Maribor - desni breg Maribor - levi breg . Murska Sobota . . Ptuj...... Slovenje gradeč. . Šmaiie..... Skopaj v bivši marib. obl. Skupaj v draviki banovini 463 375 838 o « — c 261 216 477 56'92 < «o 4093 3162 4796 4977 6063 6793 4244 5076 4638 4331 4397 3407 6001 4316 66294 7012 4973 3582 1770 2483 4306 5475 7548 6386 8479 3325 5640 í097s 127273 si z'5 87' 649 1200 810 148! 1271 1339 1248 958 1403 1017 1559 996 1543 16351 1881 37: 1580 489 410 112' 1662 1772 597 2925 1123 14792 31143 24-46 % Meščanske šole v dravski banovini 36, od teh naročilo 16 in sicer 626 izvodov Od srednjih šol je naročila doslej 1 in sicer 76 izvodov Od učiteljišč je naročilo doslej 1 in sicer 1 izvod skupaj 703 izvodov _31143_ Skupaj z osnovnimi šolami 31846 izvodov Sp^oint» v«»$tl. — Zakon o narodnih šolah. Listi so po* ročali, da bo zakon objavljen že 2. t. m., kar pa se je nekoliko zavleklo. — Profesorski dom. Na nedavnem kon* gresu v Velikem Bečkereku je odbor profe* sorskega društva stavil predlog, naj bi se v Beogradu zgradil profesorski dom kot skup* no središče profesorjev vseh delov naše dr* žave. Za zgradbo doma, ki je zamišljen v ve* likih dimenzijah, naj bi vsi člani društva pri* spevali. Predlagalo se je, da plačajo profe* sorji naenkrat sledeče vsote: suplenti po 50 Din, profesorji 7. in 8. skupine po 150 Din, 6. in 5. skupine po 250 Din, 4. in 3. skupine po 350 Din. ravnatelji popolnih srednjih šol pa po 450 Din. — »N. G.« — Društvo Samopomoč slov. profesor* jev bo imelo prihodnjo nedeljo dne 8. t. m. s pričetkom ob 10. uri v posvetovalnici drž. gimnazije v Mariboru izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. Sprememba pravil. 2. Slu* čajnosti. — Šolski radio v Ameriki. Ameriška dr* žava Južna Dakota ima okrog 5000 šol, ka* tere bo v kratkem opremila z radio spre* jemnimi aparati in zvočniki. Hkrati bo zgradila posebno oddajno postajo, ki bo odda* jala vsak dan izključno šolski program. Ta načrt je vzbudil zanimanje ceio v ameri* škem prosvetnem ministrstvu, ki se je začelo baviti z mislijo, da ustvari podobne postaje tudi po drugih državah. — T. R. L. — Predavanja v našem radiu. O zadruž* ništvu g. dr. Valenčiča (v petek dne 13. de* cembra ob pol sedmi uri zvečer); g. St. Li* karja o zavarovanju poljskih delavcev, ki v zadnjem času stopa zopet v ospredje (so* bota dne 14. decembra ob 7. zvečer; g. prof. E. Jarca o prazgodovini denarja (nedelja 8. decembra ob 10"20 dopoldne); koncert naših učiteljiščnic v petek 13. decembra ob 8. zve* čer. — Za našo deco. Otroški kotiček bo v radiju zopet v sredo 11. decembra ob pol 7. zvečer. Takrat popeljite malčke pred aparat, ko jim bo pripovedovala ga. Gabrijelčičeva pravljice in pripovedke. — Članom(icam) radovljiškega učitelj* skega društva sem poslal te dni položnice. Prosim, da nakažete članarino za mesec december 16"50 Din. Dolžniki naj porav* najo še zaostalo članarino. Ena članica dolguje na članarini že čez 300 Din. Kje je tu zavednost? Tovariši upravitelji naj razdelijo položnice med svoje učiteljstvo. Dotični to* variši, ki nakažejo za več članov članarino, naj to na položnici označijo. — Golobič Pe« ter, blagajnik. — Za Božič in Novo leto je oskrbela družba sv. Cirila in Metoda štiri umetniške razglednice. Po lepoti in domačnosti nadkri* ljujejo vsako drugo razglednico. Naročajo se v pisarni CM družbe v Ljubljani. Komad stane 1 Din; trgovci imajo popust. — Družba sv. Cirila in Metoda je izdala tudi za leto 1930. naši šolski mladini kole* darček »Kraljevič Marko« s prav pestro vse* bino. Šolska upravitelj stva vljudno prosimo, da priporoče mladini to knjižico. Posebno prikladno darilo je koledarček za Miklavža in Božič Vezan stane 6 Din. Naroča se v pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljub* ljani. — Člani ljubljanske okolice zahodni del, ki so premeščeni v drug, oziroma pridejo v naš okraj, so naprošeni, da se takoj odjavijo, oziroma prijavijo društvenemu vodstvu. Na debele. Na drobno. FR. M. ROZMAN Modna trgovina in strojno pletenje. Priporoča svojo bogato zalogo pletenin. Okusni vzorci. Zmerne cene. LJUBIJAKA ŽIDOV*K 4 ULIC* ŠT. 7. Naš rod" je dosegel 35.000. Naročila še prihajajo. Podrobni rezultati po okrajih v prihodnji številki. Program Mladinske Matice. Odbor Mladinske Matice je sklenil, da izda tudi v tretjem letu obstoja te ustanove štiri knjižice kot redno izdanje za leto 1930. Izidejo zopet »Kresnice«, v katerih bo ne* koliko več snovi iz praktičnega življenja, iz* ide zvešček za najmlajše, in sicer čim bolj ilustriran, izideta še ena povest, izvirna ali iz svetovnega mladinskega slovstva, ter knji* žica iz realij. Dela še niso končnoveljavno določena, ker čaka odbor še izida razpisa nagrad do 31. decembra t. 1. Upamo, da bo knjižni dar Matice letos še bogatejši kot mi* nulo leto. Vendar pa se mora odbor Mladinske Matice obrniti zopet enkrat do vsega uči« teljstva, in sicer to pot zaradi publikacij v prihodnjih letih, ker doslej delegacija še ni začrtala točnega programa, kaj naj se izdaja. Čuli smo sicer nekatera poedina mnenja, a načrta ni še nihče predložil, nihče ni raz* pravljal o njem in predvsem ni zavzel v tem važnem vprašanju svojega stališča naš odlo* čilni forum, delegacijska skupščina. V principu smo si na jasnem, kaj naj izdaja Mladinska Matica. »Kresnice« je do* bro sprejela mladina in kritika, izdajale se bodo redno. Tudi knjižica za najmlajše bral* ce je neobhodno potrebna, kakor je potreb* na mladinska povest za take, ki že odra-ščajo. Najtežje je s knjižico iz realij. Tu bi morda še najbolje opravili, ako bi periodič« no izdajali enciklopedijo za mladino. Narav* no, da bi taka enciklopedija zavzela za našo ustanovo prevelik obseg, vsled česar si za enkrat ne vemo pomagati. Poleg realne knji* žice pa je potrebno redno izdajanje del, ki naj vežejo Mladinsko Matico s kmečkim življem. Mladinsko Matico vzdržuje po pre* težnem delu naše kmečko ljudstvo, zato mu mora ustanova vsako leto nuditi nekaj ko« ristnega. knjižico, ki obravnava njegove po« trebe, njegove težnje, ves način njegovega življenja, dasi v obliki, ki je primerna mla« dini. Tako ima Mladinska Matica pred seboj problem, ki ga mora rešiti za daljšo dobo: 1. kako naj uredi publikacije, da zadovolji potrebam svojih naročnikov iz kmečke hiše, iz naše vasi, in 2. kakšne stvari naj se iz* dajajo iz realij. Ne eno ne drugo vprašanje ni lahko, ker je snov izredno obširna. Vze« mimo n. pr. le gradivo iz tehnike! Imamo silo (paro, elektriko), snov (jeklo, železo, ko* vine, oglje, les. olja, rastline, zemljo), pro* met (železnico, parnik, avto, letalo), stroje (za proizvodnjo in za promet) ter končno vrsto najvažnejših izumov na podlagi fizi* kalnih in kemičnih zakonov. Kaj naj Mladinska Matica izdaja, da bo zadela pravo le z ozirom na tehnični napre» dek človeštva? In kako naj se omeji v dru* gih področjih, posebno v zgodovini in zem« ljepisju, v vprašanju srčne kulture človeka:' Nič manj težka ni rešitev vprašanja, kai naj izdaja Mladinska Matica, da se oddolži naši vasi. Kaj naj zgrabi iz kmetijstva, iz higijene, iz vzgojstva, iz kolektivnih nalog kmečke občine, da bo čim bolj pogodila po* trebe kmečkega elementa? Sestaviti načrt, v kakšnem redu in kakšne stvari naj se izdajajo, je danes najvaž« nejša naloga Mladinske Matice. Razvoj usta* nove je odvisen od načina, kako se bo to izvedlo. Ker učiteljstvo dobro pozna potrebe in ker s svojim mnenjem lahko pokaže najboljšo pot, kaj naj izdaja Mladinska Ma* tica, da bo čim bolj aktualno ter bo odgo* varjalo dejanskim zahtevam vsakdanjega življenja, posebno naše kmečke vasi, ga pro* simo, naj se izjavi o tem bodisi v svojih dru* štvih pri zborovanjih, bodisi v stanovsvkem glasilu ali pa neposredno odboru Mladinske Matice. Potreben je program publikacij za več let, morda za prvi decenij. Odbor Mla« dinske Matice ne more odločati sam. ker je to zadeva vsega učiteljstva,-ki je dalo usta* novi življenje in ki jo bo vzdržalo le, če bo Mladinska Matica vzorno in sistematično vr* šila svojo nalogo. Gre za dober, zdrav razvoj Mladinske Matice, zato upamo, da ne bo učiteljstvo stalo ob strani pri reševanju tako važnega vprašanja. Prav bi bilo, da ne pride učitelj* stvo nepripravljeno k prvi delegacijski skup« ščini, ki mora Mladinski Matici začrtati to* čen program za daljšo dobo vsaj v navedeni snovi. J. P. Naš rod. Važno za naknadna naročila! I»o-l»li bomo le toliko izvodov, koli-kor bo vplačanih pred ek«pcdiei|o! Nasn g ot» pod a rs k a organizacij. —g Članom Učit. Samopomoči. V teh dneh ste prejeli položnice za nakazilo član* skega prispevka za 198. (Domicijan Serajnik, Konjice) in 199. smrtni slučaj (Adolf Sadar, Ljubljana) v znesku 11 Din, zakonski pari 21 Din. Zamudnikom sem prištel k temu znesku še prejšnji zaostanek. Prosim, naka* žite takoj ta znesek! — Učit. Samopomoč ima 2380 članov, posmrtnina znaša 11.900 Din. im- OBLAČIINICA ZA SLOVENIJO TW LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7 priporoča eres-iiice, otomane in drage potrebščiue, pri tvritki F. SOJOVIC, Ljubljana 2S22S2SS25 Stari trg 6. ¡poročamo tw m Hote! .TRATNIK' Ljubljana, Sv. Petra cf sta 25 priporoča lepe zračne sobe ONA ^ UHjboljši i» najbolj praktičen računski stroj ua z¡«logi Lud. Baraga, üuhiiana, Šelenburgiova ulica 6. if L MIKUŠ LJUB LJ A NA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliMo Vstanooljtno (er» /83U Trle/on itev. 2.282 Cenjenemu učiteljstvu nudim največjo izbiro krasnih damskih plaščev, oblek, zimskih sukenj in trepeh-coatov. Olajšana plačila brez povišanja cen. FRAN LUKli LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA • i Za Jesen In zimo! : kupite volneno blago za obleke, : plafefie, suknje itd. pri Novaku epec. trgov, sukna Uubljana4B Kongresni trg Itav. S w Najbolje in najceneje Drž. uradnikom tudi proti plačila ■■' " na obroke Oglejte si veliko izbiro I Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galose ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din Mestni trg 26 Stritarjeva ulita 3 Za vsakovrstna oblačila g § zimske suknje, površnike, obleke, g damske plašče, razno angleško smučarske drese, in češko sukno 8« (tudi na metre) je najugodnejši nakupni vir pri tvrdki CHWAB LJUBLJANA DVORNI TRG 3 ROKAVICE, PERILO IN DROGI MODNI IN ŠPORTNI PREDMETI VEDNO V ZALOGI. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmettki hranilni in pofoiilni dom Račun poštne hranilnice štev. 14.257 reg. zadruga z ncom. »v. Brzojav: „Kmetski dom*. / Telefon 2847 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. 1 ♦ Podružnica v Mariboru, Slomškov trg 3, priti., poleg stolne cerkve Vloge na knjižice in t»>koii račun obrestuje po 6 °/0, pri trimesečni od povedi DO 7'/» °/o, brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog nad 25,000.000 Din. ===== JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. _ Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji. Blagiiaifte are: fit delavnikih od 1—12 '/» i> «i 3—4'/«, It ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—121/* Vaša soba na! bo polna pesmi in godbe! Poslušajte predavanja in govore iz vseh mest Evrope! - Učite se tujih jezikov! — Nabavite si radio-aparat! Obrnite se naravnost na prodajni oddelek ADIO LJUBLJANA MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 37 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA c. 5 Kašelj, pa naj bo njegov izvor tak ali tak, Vam vedno takoj olajšajo razkužilne pastilje ¡¿s LDA" Premog In drva najboljše vrste dobavlja I. Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričeva cesta 5. Telefon 2059. ■lil neprekosljiv izdelek zoper prsni prehlad, nahod, grlobol, vnetje krhlja, akutne in kronične katarje, gripo, influenco, naduho, zasoplost itd. Najbolj priporočljivi so PFAFF v« izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PiSALNI STROJI ADLE». — Kolesa iz prvih tovarn, Dtlrkopp, Styria. Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev Daje se tudi na obroke. Ceniki franko in zastonj. I lil 10|1 posebno za šolsko uporabo zaradi lahkega teka. Pouk v vezenju in krpa-: nju perila brezplačen. Ugodne cene Plačljivo tudi na obroke. Šolska vodstva dobe popust. ¡VAN JAX I S SN Ljubljana, Gosposvetska c.2. LJUBLJANA Tavčarjeva ulica štev. 7. «OVO MESTO Glavni trg. Velika Izbira JOS. SNOJ, LJUBLJANA - Palača Mestne hranilnice v manufakturnem blagu najnovejše mode nudi se Vam pri znani tvrdki Blago tudi na obroke! Na obroke. Oblatiinlca „ILIRIJ « vodi! Največji» izbira. Najboljše bla.