Učitelj Ljudomil v nadaljevalni šoli. zm. Dež. Ljud. Kaj toplo vreme smo imeli sredi mesca avgusta, spomladi smo želeli lepib dni, avgusta smo prosili poblevnega deža, da bi nam suho zemljo napojil, a sedaj ga imamo več, kakor smo ga želeli. Učen. Zakaj pa iz oblakov dežuje? Ljud. Zato, ker oblaki niso kaj druzega, nego megle v višjih zračnili plasteh. Kedar padajo te megle v višavi, oblaki, v nižje plasti, ki so že z vodeno paro skoraj popolnoma nasitjene, navzamejo so vodeni mehurčki še nekoliko para, združijo se s sosednimi mehurčki, narede se kapljice, ki postanejo tako težke, da ne morejo več plavati po zraku, toraj padejo na tla, in takrat pravimo, da dežuje, ali da dež gre. Iz oblakov pa dežuje tudi takrat, kedar se razhlade v di*ugi hladneji zračni plasti, ali kedar se jim temperatura zniža po kakem merzlera vetru, zdajci se združi več mehurčkov, narede se iz njih kapljice, ki padajo v podobi deža na tla. Učen. Kako pa je to, da časih ni videti oblakov, a vendar dežuje, kakor iz jasnega. Ljud. Po letu časib po zelo vročem dnevu opazujemo, da pri solnčnem zahodu, ali kmalo po zahodu, iz jasnega neba predroben dež rosi. To se posebno rado primeri v dolinah ali v nizravni, ker so spodnje zračne plasti z vodeno paro popolnetn nasitene in se naglo neprimerno ohlade. Vodene pare se hitro spreminjajo v vodene kapljice, nimajo časa narejati megle in oblakov, ter padajo na tla; takrat pravimo, da perši. Učen. Kako pa more iz oblakov tako dolgo deževati. Letos sporaladi je skoraj štirnajst dni nepreneboma lilo, od kod se jemlje toliko vode? Ljud. Nepretergani dež izvira od tod, da vetrovi dotičnim krajem neprestano prinašajo zelo vlažen, moker zrak, časib dežuje s prenebljeji, in sicer naj več za to, ker je razvezana toplota zrak toliko ogrela, da v sebi nosi lahko več vodene pare, kakor jo ravno ima. Kakor hitro se pa zrak nasiti z novo vodeno paro ali če se nekoliko ohladi, začenja z nova deževati. Rekel sem, da razvezana toplota zrak ogreje. Kedar sc namreč voda spreminja v sopar, veže se toplota, ako se pa sopar po ohlajenji zopet v vodo spremeni, razveže se toplota, postanc prosta in zrak ogreva. Učen. Ali pa prihaja vsa voda, ki v podobi deža na zemljo pada, samo iz oblakov? Ljud. Vsa ne, ne dežuje le iz oblakov, ampak več ali manj tudi iz zračnib plasti, med oblaki in zemljo. Vodene kapljice padejo iz oblakov, gredo skozi spodnje zračne plasti, ki so tudi s paro nasitene; tukaj se vodna para zgostuje in pobeša na nje. Zato pade na tleh dosti več deža, kakor na strehi visokih zvonikov, v podnožji hribov, vcč, kakor na njihovem verbu. Učen. Kako je to, da časib tako drobne kapljice padajo na tla, časih pa tako debele? Ljud. To pride ravno od tega, kar sem vam sedaj povedal. Kolikor bližej zernlje so oblaki, toliko drobnejše so kapljice; če pa so oblaki visoki, kapljice padajo skozi spodnje zračne plasti, zgostijo vodeno paro v njih, postanejo debeleje. Pred plofao časih padajo kot grab debele kaplje. Učen. Kako je to, da časih dež kar hitro pride, pa naenkrat zopet neha, časih pa tako dolgo dežuje? Ljud. Na nebu vidite mnogoverstne oblake, ki so jako različno razširjeni; časih se narejajo le v piogab ali v malili kupih, časih pa so razpeti po vsem obzorji, tem enako tudi različno dežuje. Časib veter prižene, pa tudi hitro odžene deževni oblak, in dež hitio noha; to jo prehodni dež; tudi plohe navadno le malo časa terpe, ter se razširjajo lc čez malo pokrajino; časih pa se dež tako razžiri, da v tistem času pada čez velik del sveta, ter terpi več dni zaporaloma, ali po nekodi celo več tednov ali mescev, to je povsotni dež. Učen. Stari ljudje pravijo, da je časih že deževalo žveplo, pa tudi da je šel kervavi dež, ki boje pomeni hude vojske, ali jo to res? Ljud. Nevedni Ijudje si vse po svojem razložijo. Žveplenega dežja ni. Pazljivo vjcta dežnica je kemično skoraj popolnama čista. Časih pa ima dež vendar neko rumeno barvo; toda pri tem je deževnici le primešanih raznih tujih tvarin, v podobi prahu, zlasti cvetnega prahu, ki po kraji in letnem času izvira iz kaj različnih rastlin: iz jelše, leševja, srareke, brine, itd. Tak cvetni prah plava časih v veliki množini po zraku, prijemlje se padajočih kapelj in Ijudem se zdi, da gre žvepleno-rumen dež. — Enako se pojasnuje kervavi dež. Rudeče kaplje ali rudeče pike in maroge na tleh, katere po dežji opazujejo po raznib krajih, izvirajo iz organskih tvarin: od metulov, malih žuželk, raznih gobic itd. Te tvarine pa navadno ne padajo z dežjem na tla, ampak so že poprej bile po tleh raztresene; časih pa te tvarine res plavajo po spodnjih plasteh ozračja in z dežjem padajo na tla. Še nekaj vam morera omeniti o posebnem prahu, kteri je večkrat dežju ali snegu primešan, kateremu zato tudi pravijo kervavi dež ali kervavi sneg. Leta 1869 mesca marcija je posebno veliko prahu padlo z dežjem na zemljo. Na otoku Malta, v mestu Neapolju, vRimu, so povsod zapazili tam, kamor so padale deževne kaplje, silno droben pesek ruinenkaste barve. Pa tudi pri nas na Kranjskem so to prikazen opazovali. V okolici novega Dvora (Weixelstein) je po noči od 24. do 25. marcija šel dež, s kateriin je bil namešan rudečkasti pesek, posebno na oknih, pri gredicah na vertu se je to prav dobro videlo; ravno tak pesek je z dežjem padal v Celji in pri Zidancm mostu. Iz štirih krajev so taki pesek poslali učenjaku Ebrenbergu, naj bi ga mikroskopično preiskal. Ta je tudi to storil, in v tera prahu našel nič manj kot 38 organskib tvarin. Do sedaj se je največ mislilo, da ta prah pride iz Afrike, toda ravno oinenjeni pesek kaže, da bi znal priti iz Srednje Azije, kjer rudečkast pesek pokriva široke pušave. Hudi vetrovi iz teh pušav ogromno množino prahu vzdigujejo in na zelo oddaljene kraje prinašajo, na zemljo pa z dežjem vred pada na tistih krajih, kjer ravno dežuje. Učen. Tudi sem že slišal, da so semtertje z dežjem padale žabe, gosence in druge živali, kar — kakor pravijo — pomeni velike Šibe božje. Ljud. Pri dežju po veliki suši žabe rade lezejo iz svojih lukinj, in v nekterih krajih jih je silo veliko; te toraj niso padle z dežjetn na zemljo, ampak dež jih je le iz zemlje privabil. Ne da se vendar tajiti, da je časih tudi z dežjem padlo premnogo živalic, žita in druzega semena. Hudi viharji na drugih krajih so jih od zemlje vzdignili in daleč proč zanesli, tu so se zopet ali suhe, ali z dežjem polegle na zemljo in ljudem se je zdelo, da živali ali žito dežuje. Leta 1804 padlo je v Andaluziji prernnogo žita na zemljo: poslej so zvedili, da ga je. vihar odnesel iz nekega gumniša v Tangeru v severo - zahodni Afriki. Učen. To ste nam že toliko razložili, da spoznamo, da se vse lahko po naravnih postavab. zgodi, iu da se nam ne zarad kervavega, niti zarad žabjega deža ni treba bati kaj hudega. Povcjte nam še, zakaj da 40 dni dežuje, če je deževno na sv. Medarda dan? Ljud. Dragi, ta je pa prazna! saj nas skušnja uči, da je večkrat ta dan že deževalo, po tem pa je najlepši vrerae bilo. ali pa, da je sv. Medard lep bil, potem pa je bilo dežja dovolj. Kar se pa zamore časi priaieriti, kdo bo na tak primerek terdo veroval? U č e n. Ako ravno ne vselej, pa se vender večkrat kaj rado takega primeri, od kod nek to pride? Ljud. V nekterih krajih Afrike in Azije le malokdaj dežuje in navadno le po dvakrat v letu, spomladi in jeseni, takrat pa dežuje po več dni skupaj. Spomladanski dež se rad prične v začetku rožnika, tedaj okrog sv. Medarda, ki je 8. dan imenovanega mesca. Ako od ondotnih krajev veter k nam piha, zamore deževne oblake zagnati tudi v naše kraje in po tem takem tudi pri nas dalje dežuje. Učen. Kaj pa se takrat zgodi, kadar pravimo, da se je oblak utergal? Ljud. Kadar se v oblaku po kakeiu merzlem vetru ali kako drugače vodeni raehurčki prav hitro zgostijo in naredijo vodene kaplje, zlasti ondi, kjer mokri vetiovi iznad morja naravnost vlečejo v gore, takrat posebno močna ploba naliva, pravirao: oblak se je utergal. Toda pri nas so take plohe le bolj redke in še takrat, kadar so prav hude, se ne dajo primeriti s plohami po nekterih drugih krajih. V Genovi je leta 1822 v enern dnevu padlo dežja čez 80 %., v Giberaltaru pa celo 84 %. Pri nas ga v enem dnevu gotovo nikdar ne pade 8