8000032 Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje GORI* J1 ORAD EDU« MAVKlCD I Lb I O XLI 26. JUNIJ 2009 CENA 1.35 EUR Orlovič w^i' wma 1 ml k' mJHf j Zadruga mozirje Zgornjesa vhjska kmetijska zadruga Moztje z.o.o. www.zkz-mozirje.com Velika izbira koles Blagovnica Ljubno tel«: 03 584 10 20 Odprto: pon. - pet. od 7. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure Izdelki znamke ELKROJ ■ jakne ■ krila - hlače ■ bluze - moške obleke Pri nakupu kateregakoli velikega gospodinjskega aparata* Gorenje ali Körting, podari Gorenje GTI 500 kWh električne energije. o cp © - PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje - Železnina Gornji Grad, Attemsov trs 8 - Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno - Železnina Luče, Luče 34, Luče *(z izjemo nape ali mikrovalovne pečice) - Blasovnica Ljubno 837-07-80 839-44-20 584-12-41 584-40-24 584 10 20 MASAŽE IN NEGA TELESA Miran Maksimovič s.p. center PRODNIK «rt.. VABLJENI V SPORT CENTER PRODNIK na masažo priznanega športnega maserja Mira Maksimoviča Miro bo v Šport centru za vas vsak četrtek in petek (po naročilu). Naročila spre|g|j^ asm številki 04l81šll i I - sir Gauda štručka - sir edamer Rucker štručka - juha gobova knorr 1 kg ■ juha z govejim mesom knorr 1 kg ■ mleko Dukat 3.8% 1 I - jogurt sadni 1.3% 160 g Ij.mlek. - moka Mlinotest tip 500 vreča 20 kg - testenine polžki Durum vrečka 5 kg 2.99 € kg ||i§ 2.99 € kg 7.33 € kos I if J 5.87 € kos 0.64 € kos 0.34 € kos 8.30 € kos samo 4,55 € kos - pivo Laško 0.50I st.- kos samo 0.78 € - zaboj 20/1 samo 15.60 € pivo Union 0.50I st. - kos samo 0.78 € - zaboj 20/1 samo 15.60 € pivo pils pločevinka 0.50I samo 0.56 € - plato 24/1 samo 13.44 € - vino Janževec 1 I - vino Refošk 1 I Vinakopr - voda za Symphony 0.50I pvc - pijača Fructal jabolko brikl .50! - pijača Fructal pomaranča brik 1.501 - Pepsi cola 1.50 I pvc -VSE ZA PIKNIKE - BREZPLAČNA IZPOSOJA TOČILNIH APARATOV ZA TOČENO PIVO - BREZPLAČNA IZPOSOJA AVTO HLADILNIKA ZA PRIREDITVE - VELIKA IZBIRA SLADOLEDOV LJ. MLEKARN 2.08 €/kos 3.19 €/kos 0.39 €/kos 0.88 €/kos 0.88 €/kos 0.99 €/kos POSEBNA PONUDBA Liker Disaronno Originale 0.70I + 2 kozarca samo 13.68 €/kos KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Sfa.l 9,90 fi IGRAĆA SAMOKOLNICA 23 € Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 PLAŠČ 12.4x28 s'RP|i t *194 € MIZA IN STOLI TERA Hä YT0NG “ ■* * YT0NG - c YTONG ROBNIK BETONSKI 5x100x20 2,55 €/kom. KOZICA ETERNA VISOKA LONEC ETERNA 9,5 L 40 32 € Že od 1,70 € / kom. Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas Slike so simbolne. OSREDNJA knjižnica CU3S Tretja stran Delo na črno - vprašanje družbenih vrednot Tako delo kot tudi zaposlovanje na črno sta v Sloveniji prepovedana. To se ve, toda razmah dela na črno v kriznih časih, kateremu smo priča, govori o tem, da so ljudje za zagotovitev eksistence pripravljeni storiti marsikaj, tudi kršiti zakon. Raziskava ki sojo izvedli na Fakulteti za management v Kopru, je pokazala, daje zaposlovanje na črno razvito predvsem tam, kjer so pogoji ekonomskega preživetja na robu ali se dela mimo običajnih oblik poslovanja. Siva ekonomija, ki kot pojem zajema celotno področje nelegalnega ustvarjanja prihodkov, ima v slovenskem gospodarstvu po rezultatih omenjene raziskave približno 20-odstotni delež, v Evropi pa ta delež ocenjujejo na 15 do 30 odstotkov, torej smo v Sloveniji nekje v sredini. Ljudje, ki delajo na črno, se velikokrat ne zavedajo, da je takšno ravnanje prepovedano, kaznivo in preganjano. Šele kojih doletijo sankcije, jim je žal, da se niso zaposlili po običajni poti, ki bi jim omogočala miren spanec. Inšpektorji namreč ne počivajo niti ponoči in še najmanj med vikendi. Delodajalci, ki zaposlujejo brez pogodb o zaposlitvi, se praviloma ne zavedajo, da ima na črno zaposlena brezposelna oseba tako rekoč sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Pravna oseba ali podjetnik mora takšni osebi, ko inšpektor za delo ugotovi zaposlitev na črno, v roku treh dni izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Če pogodba v tem roku ni vročena, lahko zaposleni zahteva sodno varstvo. Na nedavnem posvetu o delu na črno na gospodarski zbornici so udeleženci oblikovali predloge za preprečevanje tovrstnih kaznivih dejanj, in pri tem na prvo mesto postavili poostreno delo inšpekcijskih služb, ki naj bi sistematično nadzorovale delo in zaposlovanje na črno. V redu, se strinjam, toda po drugi strani glasno opozarjamo na preobsežen birokratski aparat in da se morajo stroški javnega sektorja znižati. Se vam ne zdi, da govorimo o protislovjih? Poleg tega pa bo delo na črno pri nas in v Evropi, ne glede na število inšpektorjev, problem še vsaj tako dolgo, dokler bo takšna oblika ustvarjanja prihodkov družbeno sprejemljiva in v kriznih razmerah celo moralno dopustna, saj preživeti je treba, kajne? IZ VSEBINE: Tema tedna: Slovenija v samem evropskem vrhu glede dela na črno.................4 Elkroj Mozirje, I.P. d.o.o.: S stečajem soglaša tudi vlada ....5 Mozirje: Otvoritev noveg krožišča..........8 Občina Nazarje: Podpisali milijon evrov težko pogodbo.8 26 ___/ Srečanje lovcev Slovenije in Hrvaške Trnovec: Delejevim predali ključe nove hiše KUD Utrip: S Kmeclom o svetem Lenartu, vrtnicah in še čem........ Iz izbor polfinalistov za zlato harmoniko Ljubečne ISSN 0351-8140, leto XLI, št. 26,26. junij 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@s avinjske.com. Internet: http:// www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. SLOVENIJA V SAMEM EVROPSKEM VRHU GLEDE DEEA NA ČRNO Siva ekonomija za nekatere nuja, za druge dodatek k družinskemu proračunu Posledica svetovne gospodarske in finančne krize je tudi povečano število ljudi, ki delajo na črno. 11. junija so na Podjetniško trgovski zbornici izvedli posvet na temo dela in zaposlovanja na črno. Delo na črno namreč povzroča veliko škodo podjetjem, ki poslujejo legalno in od svojega dela državi plačujejo prispevke ter davke. Slovenija je po zadnjih podatkih glede dela na črno na vrhu EU, saj to predstavlja kar 27,3 odstotka bruto domačega proizvoda, in ta procent se je od preteklega leta zvišal za desetino. Na posvetu so poudarili, da je potrebno ugotoviti dejavnosti, kjerje največ kršitev, povečati število inšpektorjev, omejiti študentsko delo na opravljene ure na mesec ter sprejeti davčne vzpodbude in spremembe za stimulacije prijave opravljenega dela. IZKORIŠČANJE KRIZNE SITUACIJE Oseba, ki ni zaposlena, nima zagotovljenega niti zdravstvenega niti socialnega varstva, ob poškodbi na delu pa ni upravičena do bolniške. Lahko se zgodi, da ostane celo brez plačila, saj nima nobenega dokazila, daje pri nekom delala. Toda nuja po preživetju pri takšnih ljudeh zatre prav vse pomisleke. Plačilo za delo je ponavadi nekoliko višje, saj od njega država ne prejme svojega kosa pogače, inje seveda izplačano na roko. Najbolj zaskrbljujoče pri vsem tem je, da nekatera podjetja izkoriščajo krizno situacijo in ljudi enostavno nočejo zaposlovati, saj je ponudba delovne sile na trgu zelo velika. Velikokrat od ljudi zahtevajo, da se samozaposlijo in jih nato najamejo pod bistveno slabšimi pogoji, kot če bi bili zaposleni. Na črno pa ne delajo le brezposelni, veliko je tudi takšnih, ki zaradi nizkih dohodkov ali finančnih težav, lahko pa tudi zgolj zaradi izboljšanja standarda po svoji redni službi še Neimenovana sogovornica, ki je pred meseci izgubila službo, je povedala, da je zanjo najpomembnejše, da dela in zasluži. Najraje bi imela redno službo, ampak če si kmalu kaj ne najde, bo izbrala drugo pot. Omenila je, da zanjo v skrajni sili pride v poštev varstvo otrok ali pospravljanje po hišah, urejanje vrtov, da se ji bo ob koncu meseca »računica« le izšla. Država, ki je tako mačehovska do svojih državljanov, si po njenem ne zasluži, da bi se kot brezposelna obremenjevala, ali ji kaj da ali ne. Saj tudi ona bore malo dobi od države po veliko letih dela, je povedala. Delavec, ki že deset let dela v gradbeništvu na črno, nam je razložil, da zasluži trikrat več, kot tisti, ki so zaposleni. Delo najde brez težav, največkrat pa bodoče delodajalce najde kar na straneh zavoda za zaposlovanje ali v oglasih. V zadnjem času je veliko povpraševanja po delu, nam je povedal manjši podjetnik, toda recesija je naredila svoje in novih zaposlitev si ne more privoščiti. Ljudem trenutno največ pomeni, da delajo in dobijo plačilo za svoje delo. V tem obdobju je na prvem mestu za vsakega iskalca dela, prav tako pa tudi za podjetnika, da nekako preživi to težko obdobje. Upa, da se bo ta kriza čim prej končala in da bodo tako podjetniki kot zaposleni zopet lažje zadihali. zavijejo k znancu ali prijatelju, zanj opravijo kakšno delo, delodajalcu prihranijo stroške, nekomu, ki je brezposeln, pa speljejo službo. Sem spadajo tudi tisti, ki doma po službi opravljajo še kakšno dodatno dejavnost, vendar brez ustreznih dovoljenj. Odkar so bile ukinjene davčne olajšave za obnovo stanovanj, je tudi na tem področju opažen porast dela na črno, saj so prej ljudje zahtevali račun, sedaj pa te potrebe nimajo več. RAZCVET DELA NA ČRNO V lanskem letu so nadzorni organi zabeležili 1.169 kršitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Od tega je bilo 534 kršitev pri posameznikih in 635 pri pravnih osebah ali podjetnikih. Nadzor vršijo tržni, delovni in prometni inšpektorji ter davčna uprava. Kazni za kršitve so velike, za podjetnika ali pravno osebo znaša kazen nekaj več kot 20.000 evrov. Glavni inšpektor za delo Borut Brezovar poudarja, da zaznavajo največ kršitev v gradbeništvu, gostinstvu in turizmu ter da posledice dela na črno čutimo vsi prebivalci Slovenije, saj se zaradi manj pobranih davkov pozna na blagajnah v zdravstvu, šolstvu in pri pokojninah. Predvsem vidi težavo v kulturi Slovencev, ki imajo še vedno posluh za to vrsto dela. Tudi Alenka Avberšek, izvršna di- rektorica za zakonodajo in politike na Gospodarski zbornici Slovenije, je povzela predloge dane na posvetu Podjetniško trgovske zbornice. Po njenem mnenju je potreben sistematičen nadzor nad delom in za- Po mnenju Alenke Avberšek (GZS) je potreben sistematičen nadzor nad delom in zaposlovanjem na črno s strani inšpekcij (foto: Ciril M. Sem) poslovanjem na črno s strani inšpekcij. Omenila je še pomanjkanje števila inšpektorjev, predlagala pa nujne spremembe davčne zakonodaje. Kot vsi ostali na posvetu pa apelira na potrošnike, naj zahtevajo račun za opravljene storitve, saj s tem onemogočajo kršitve zakona. Šteti Sem ALPE - KOT JIH VIDIJO PTICE Lenarčičeve potujejo Jakopičevo sprehajališče v Ljubljani so več kot dva meseca krasile fotografije Zgornjesavinjčana Matevža Lenarčiča. Izjemno uspešno razstavo, kije del mednarodnega projekta pod naslovom Alpe - kotjih vidijo ptice, si je vtem času ogledalo več kot 250 tisoč obiskovalcev. Njihovi pozitivni odzivi so pokaza- fotografije v Italijo li, daje razstava o Alpah, ki se sedaj seli v osrednji trg italijanskega Bolzana, kottudi celoten projekt, dosegla svoj namen. Gledalce namreč opozarja na izjemne lepote svetovnega naravnega fenomena in probleme, ki jih civilizacija vnaša v ta prostor. Marija Sukalo ELKROJ MOZIRJE, INVALIDSKO PODJETJE, D.0.0. S stečajem soglaša tudi vlada Agonija v Elkrojevem Invalidskem podjetju je končana, na celjskem okrožnem sodišču je uveden stečajni postopek. Spomnimo, delavke, zaposlene v čistilnici, popravljalnici in šivalnici, teh je 37, od marca naprej niso dobile plačila za svoje delo, niti povrnjenih potnih stroškov. Mnoge so zaradi tega doživljale hudo materialno-socialno stisko. Da bi se to končalo, je bil podan predlog za stečaj, s katerim je morala soglašati vlada. Soglasje je Vlada Republike Slovenije izdala 16. junija na svoji redni seji. »Kot zakoniti zastopnik Elkroja d, d. sem naložil direktorju Invalidskega podjetja Franju Remicu nalogo, da pripravi vse, kar je potrebno za izvedbo stečaja, že sredi aprila. Vendar so v vodstvu in sindikatu temu nasprotovali, ker so imeli druge poglede in drugo koncepcijo za ohranitev delovnih mest,« je povedal stečajni upravitelj Stevo Radovanovič, Franjo Remic pravi: »Moje videnje rešitve podjetja je bilo ohranjanje dela v čistilnici, pralnici, veziljnici in popravljalnici, saj delavke imajo delo in bi ga imele tudi naprej. S stečajnikom pa sem se samo enkrat sestal in mu predstavil svoje poglede in rešitev problema. Želel sem ohraniti zdravo jedro, nikakor pa ni bil moj namen narediti škodo delavkam in sebi, kot seje sedaj izkazalo. Tudi sam namreč delim njihovo usodo, saj prav tako nisem prejel plače za svoje delo. Celo več, bil sem v bolniški in kljub temu prihajal v podjetje. Če bi vedel, kaj nas čaka, bi že marca podpisal predlog za stečaj, tedaj, ko so to storili v krovnem podjetju.« Obenem Remic poudarja, da so vse poslovne poteze, bodisi daje šlo za finance, kadrovanje ali kake druge odločitve, vlekli v Elkroj d.d., 100-odstotnemu lastniku Invalidskega podjetja. To je namreč delala Franjo Remic: »Če bi vedel, kaj nas čaka, bi že marca podpisal predlog za stečaj, tedaj, ko so to storili v krovnem podjetju.« (foto: MŠ) direktorica Štefanija Glušič po nalogu družine Rednak. »Ti pa so si podredili vse poslovanje in imeli vpogled v vse zadeve, ki so se pri nas v Elkroju dogajale, in podjetje tudi izkoriščali,« pravi Rem- Stevo Radovanovič: »Ne samo, da je Elkroj ostal brez naročil, tudi izčrpavanje podjetja s strani lastnikov je pahnilo firmo v stečaj.« (foto: MŠ) ic, prepričan, daje velik del krivde za nastalo situacijo v Elkrojevem Invalidskem podjetju tudi v zakonodaji. Po njegovem mnenju bi ta morala biti tako urejena, da bi delavci dobili plačo, ne pa da morajo delati v času, ko še ni objavljen stečaj, zastonj, samo zato, da si ohranjajo pravico, da se bodo potem lahko prijavili na zavod za zaposlovanje. »Če glavna firma odide v stečaj, tudi hčerinska ne more poslovati, ker ni dela in ne kapitala, vezani so namreč na matično firmo,« je povedal Radovanovič, obenem je zanikal vse obtožbe sindikalistov, ki so bile podane na njegov račun na torkovi novinarski konferenci. »Sam imam zelo dobre odnose z zaposlenimi in jim tudi bolj pomagam kot sindikalisti. Delavke se namreč nenehno obračajo name in jim tudi svetujem pravno formalno v okviru zakonodaje.« Povedal je tudi, da večinski lastniki nazorske modne konfekcije Elkroj, šoštanjska družina Rednak, še ni vzpostavila dialoga. »Ne samo, da je Elkroj ostal brez naročil, tudi izčrpavanje podjetja s strani lastnikovje pahnilo firmo v stečaj. To so počeli z različnimi najemnimi pogodbami za najem avtomobilov, računovodskih storitev in drugo,« je kritičen Radovanovič. O ohranitvi blagovne znamke in zdravega jedra zatrjuje, da še vedno išče potencialne rešitve. »Vsi bi želeli blagovno znamko ohraniti, a nihče ne pove, kako.« Konec junija se izteče rok za prijavo terjatev, teh je do sedaj skoraj dvesto, skupna vrednost pa bo po zatrjevanju Radovanoviča presegla 3,3 milijona evrov. Od tega so delavci prijavili za več kot 1,2 milijona prednostnih terjatev. Koliko jih bodo uspeli od tega tudi izterjati, pa bo znano šele septembra. Marija Šukalo UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Notarske storitve za našo dolino ponovno v Mozirju S 1. julijem 2009 bodo v Upravnem centru Mozirje uporabnikom ponovno na voljo notarske storitve. Izmenično bodo poslovali trije notarji. Uradne ure bodo vsako sredo dopoldne in popoldne. »Odbor za kakovost, ki deluje v centru, in jaz sam smo si ves čas prizadevali, da bi bile storitve, ki so dostopne državljanom v Upravnem centru Mozirje, čim bolj kakovostne in raznovrstne. Tako je v začetku v centru delala tudi notarka, ko pa se je odprlo novo notarsko mesto v Velenju, je odšla,« pravi načelnik upravne enote Vinko Poličnik. Nato je notarska zbornica sprejela sklep, da se notarsko mesto v Zgornji Savinjski dolini ukine. Večkrat so si na upravni enoti prizadevali, posredovali tudi na notarski zbornici in na pravosodnem ministrstvu, da bi notar vsaj periodično delal tudi v Mozirju. Končno je bila izdana odločba in tako bodo ob sredah v upravni center izmenično prihajali trije notarji iz Velenja. Dva od njih, in sicer Judita Mravljak Stropnik in Marko Salmič, bosta uradovala v zelo dostopnih prostorih Avtošole Antlej v pritličju, medtem ko bo imela Frančiška Per-sea Cetin prostore v tretjem nadstropju. »Veliko podpore in razumevanja pri prizadevanjih za ponovno notar- sko storitev vZgornji Savinjski dolini so mi nudili tudi tukajšnji župani. Odbor za kakovost bo spremljal pris-otnpst notarjev terfrekvenco obiska. Če bodo notarjem v bodoče dodeljeni tudi enostavnejši zapuščinski postopki, o čemer je minister Aleš Zalar že govoril, bi bilo dovolj dela, da ponovno dobimo redno notarsko mesto v Mozirju,« še dodaja Vinko Poličnik. Marija Lebar SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA REČICA OB SAVINJI Dobitima letošnjega zlatega grba je Vida Orlovi« Na slovesni seji rečiškega občinskega sveta, ki je potekala v sredo, 17. junija, v avli tamkajšnje osnovne šole, so bila podeljena visoka odličja. Svetnike in številne gosteje nagovoril tudi župan Vinko Jeraj. Taje v svojem govoru povedal, da občina Rečica ob Savinji kot ena izmed najmlajših pri nas šele tretjič praznuje občinski praznik. Kljub temu ima kraj Rečica dolgo zgodovino in izjemno pot skozi čas. »Narod, ki se ne zaveda svoje zgodovine, je kakor človek, kije izgubil spomin,«je med drugim dejal župan. Ravno zato so za rdečo nit slavnostne seje izbrali pomen škofa Ivana Tavčarja, kije nekoč Rečici podelil pomembne pravice, med drugim tudi pravico do sejmov. »Naša občina praznuje tretji rojstni dan in je kakor otrok v otroških letih; polna želja, energije, željna razvoja. Kot da bi hotela nadomestiti tisto, »Vida Orlovič je izjemna poznavalka nekdanjega življenja v občini in negovalka lokalne kulturne dediščine, ki jo vedno preko številnih dejavnosti predstavlja širšim množicam. Z aktivnim delom je začela v Turističnem društvu Rečica ob Savinji, ki ga je več let tudi vodila. Sedaj je predsednica Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, članica Fundacije Tavčarjev dvor, sodelavka KUD Utrip. Pod njenim vodstvom so nastajale številne odmevne prireditve, ki so ponesle ime kraja in občine daleč naokoli,« so med drugim zapisali v obrazložitvi podelitve zlatega grba. kar je bilo v preteklosti zamujeno,« je še dejal župan. Tako so med ostalim izvedli najnujnejša dela na vodovodnem omrežju, lotili so se prostorskega plana občine. Pravkar poteka gradnja primarnega voda kanalizacije. Izvedli in financirali so tudi aktivnosti na področju turizma, zdravstvenega varstva, kulture, športa in nevladnih organiza- cij. Omenilje pestro kulturno dejavnost v kraju, ozrl pa seje tudi na delo, kijih čaka še letos. Tako bodo ob izvedenem primarnem delu kanalizacije Varpolje-Spodnja Rečica vzporedno pridobili tehnično dokumentacijo za sekundarni del. Že v naslednjem letu bo možna navezava in priklop posameznih objektov na javno kanalizacijo. Zaključili bodo rekonstrukcijo občinske zgradbe, hkrati pa glede na povečan vpis otrok v vrtec dogradili še četrti oddelek za najmlajše. Zaključili naj bi prvo fazo odkupa Tavčarjevega dvora, veliko pozornosti pa bodo namenili urejanjujavne infrastrukture. Sledila je podelite priznanj. Najprej je odličja prejelo šest devetošolcev, ki so se tako pri rednem izobraževanju kot pri prostočasnih dejavnostih še posebej izkazali. Županovo priznanje je bilo podeljeno Planinskemu društvu Rečica ob Savinji ob njegovi tridesetletnici, zlati grb Občine Rečica ob Savinji je bil podeljen Vidi Orlovič. Kulturni program slovesnega dogodka so oblikovali učenci Glasbene šole Nazarje, rečiški učenci pa so v igrani enodejanki prikazali utrinek iz zgodovine svojega kraja in škofa Tavčarja. Marija Lebar Dobitniki občinskih priznanj na Rečici ob Savinji z županom Vinkom Jerajem (foto: Marija Lebar) OBČINA LJUBNO OB SAVINJI Z evropskim denarjem do obnovljenih zgradb Strokovna sodelavka zavoda Savinja Ivica Oreš-nikje na zadnji seji ljubenskega občinskega sveta prisotnim svetnikom predstavila Ukrep 323, preko katerega bi v primeru uspešne realizacije lahko prišli doznatnefinančne pomoči. Finančno pomoč za ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja prispeva Evropski kmetijski sklad za obnovo podeželja. Orešnikova je prisotnim predstavila tudi okvirno finančno konstrukcijo predvidene obnove objektov, ki bi jih lahko prijavili na razpis. Gre za obnovo stare stavbe osnovne šole, občinskega poslopja in zdravstvenega doma na Ljubnem. Svetniki so soglašali, da se pripravi razpisna dokumentacija za predvidena dela. Za Ukrep 322 - Obnova in razvoj vasi pa so razpisno dokumentacijo že oddali na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. V tem primeru gre za obnovo kulturnega doma v Rad- mirju, ki se financira iz istega evropskega vira. Za sredstva iz omenjenega razpisa je po informacijah Orešnikove relativno malo zanimanja, po njeni oceni predvsem zaradi dokaj visokega -polovičnega lastnega deleža pri sofinanciranju. V primeru predvidenega znatno povečanega (glede na sedanji polovični) finančnega deleža razpisnih sredstev za posamezne prijavljene projekte bo po prepričanju uslužbenke zavoda Savinja tudi zanimanje za podobne razpise nedvomno večje. Franjo Atelšek Ivica Orešnik je Ijubenskim svetnikom predstavila ukrep Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja (foto: Franjo Atelšek) OBČINA GORNJI GRAD i Mavrič posmrtno imenovan za častnega občana Gornjega Grada Letošnja osrednja proslava ob gornjegrajskem občinskem prazniku je bila v petek, 19. junija. V tamkajšnjem kulturnem domu so podelili občinska priznanja, Kocbekova priznanja pa odličnjakom, ki so vsa osnovnošolska leta opravili z odliko. Tudi tokratno praznovanje je imelo zaradi bližnjega dneva državnosti pridih tega praznika. Letos je bilo to še toliko bolj očitno, saj je na polnoletnost države Slovenije že v avli kulturnega doma opozarjala slikovna razstava ojunijskih dogodkih pred osemnajstimi leti, iz Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Za spomin in opominje dovolj zgovorno geslo in obenem sporočilnost razstave, ki jo je prisotnim podrobno predstavil predstavnik Slovenske vojske nadporočnik Albin Mikulič. Junijski dogodki še bolj daljnega leta 1928 pa so vzrok, da občina Gornji Grad prav v teh dneh praznuje. 30. junija tega leta je namreč jugoslovanski kralj Aleksander z ukazom dodelil tedanjemu trgu status mesta, zato od leta 1998 prazničnejunijske dni namenjajo temu zgodovinskemu dogodku. Ob letošnjem praznovanju niso rezali trakov, kot se morda ob takšnih priložnostih pričakuje, je v slavnostnem govoru poudaril župan Stanko Ogradi, kljub temu pa je številnim prisotnim nanizal vrsto projektov, ki bodo slej ko prej v občini ugledali luč sveta. Nekaj besed je namenil tudi akterjem glavne scene na odru gornjegrajskega kulturnega hrama, ki sojo uprizorili praporščaki vseh gornjegrajskih društev. Prav društva v kraju namreč po besedah Ogradijo prispevajo levji delež k enotnosti in složnosti v kraju, ki je v današnjem Nagrajenci občine Gornji Grad z županom Stankom Ogradijem (levo) (foto: Franjo Atelšek) tempu življenja še kako potrebna. Ravno iz kroga teh društev izhajajo tudi letošnji gornjegrajski občinski nagrajenci, katerim je župan podelil občinska priznanja in grbe občine za njihov doprinos k razvoju kraja in dobrih medčloveških odnosov. S prav posebnim spoštovanjem do lika in neprecenljivega dela pokojnega Edija Mavriča -Savinjčana pa je bila podana obrazložitev njegovega posmrtnega imenovanja za častnega občana občine Gornji Grad, ki ga je prejela njegova hčerka Mateja Mavrič. Kocbekova priznanja so si za odličen uspeh v vseh letih devetletke prislužili Alenka Tratnik, Eva Černevšek, Karin Strmšek, Mateja Zagožen, Mateja Ermenc in Erazem Štancar. Franjo Atelšek ČASTNI OBČAN OBČINE GORNJI GRAD Edi Mavrič - za 20-letno ustvarjanje na novinarskem, publicističnem in kulturnem področju. ZLATI GRB OBČINE GORNJI GRAD Franc Poznič - za aktivno delo in prispevek za dobrobit gornjegrajskega planinslva, ohranjanje narave in vzdrževanje planinskih objektov. Martin Peterec - za njegovo več kot 30-letno aktivno delovanje v gornjegrajskem gasilskem društvu. GRB OBČINE GORNJI GRAD Marija Rihter - za vzorno dolgoletno delovanje v krajevnem odboru Rdečega križa ter razdajanje drugim na vseh področjih življenja v kraju. Andrej Pahovnik - za predano delovanje in uspehe na področju planinstva, gorništvo in alpinizma. PRIZNANJE OBČINE GORNJI GRAD Mladinski odsek Planinskega društva Gornji Grad - za aktivno delo z mladino in večletno organizacijo planinskih taborov in zimovanja na Menini. Športno društvo Nova Štifta - za 30 let aktivnega delovanja na športnem področju TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI vabi na tradicionalno 30. turistično prireditev OD LIPE DO PRANGERJA ki bo potekala od 20. junija do 4. julija 2009. PROGRAM PRIREDITEV ČETRTEK, 25. junij: VEČER POD TRŠKO LIPO - - ob 15. uri na igrišču na gosta NUŠA DERENDA in Rečici MATIJA VENINŠEK TURNIR V ŽENSKEM - podelitev plaket najboljšim NOGOMETU izdelovalcem NEDELJA, 28. junij: zgornjesavinjskih želodcev - ob 17. uri v OS Rečica ob - srečolov Savinji ODPRTJE RAZSTAV: ZABAVA Z ANSAMBLOM - 30 let Od lipe do prangerja SLOVENSKI ZVOKI! - likovnih del Milana Rige -likovnih del učencev OS NEDELJA, 5. julij: Rečica - ob 15. uri na igrišču Rečica SOBOTA, 4. julij: IGRE MED ZASELKI V OBČINI, moderator - ob 20.30 na trgu Rečica FRANCI PODBREŽNIK VABLJENI NA REČICO! OTVORITEV NOVEGA KROŽIŠČA V MOZIRJU Sedaj bolj varno v Zgornjo Savinjsko dolino Direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko in župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik sta 16. junija slavnostno predala v uporabo novozgrajeno krožno križišče ob vstopu v Mozirje. Ob trgov-skih centrih podjetij Hofer in ZKZ je v zadnjih mesecih zrasel sodoben infrastrukturni objekt, ki je bil potreben zaradi večje pretočnosti prometa ter večje varnosti udeležencev. Ob svečani otvoritvi krožišča sta spregovorila župan Suhoveršnik in direktor Ficko. Oba sta poudarila element varnosti v prometu, ki ga bo ta objekt prav gotovo zagotavljal vsem udeležencem v prometu. Tudi otrokom, ki so po rezanju traku na kolesih prvi preizkusili vožnjo skozi uradno odprti objekt. Prejšnje štirikrako križišče ob bencinskem servisu je bilo nesemaforizirano, brezjavne razsvetljave in pločnikov, z neustreznim in nevarnim priključkom do bencinskega servisa. Na tem delu je pogosto prihajalo do prometnih nesreč, veliko je bilo zvite pločevine, tudi smrtna žrtev. Dela so obsegala preureditev štirikrakega križišča v krožno križišče, izgradnjo povezovalne ceste do odcepa za Lepo Njivo in ukinitev priključka pri bencinskem servisu. Poleg tega so bili zgrajeni pločniki, kolesarske steze in javna razsvetljava. Prestavljeni so bili komunalni vodi, urejeno odvodnjavanje. Dela so izvedli delavci podjetja Strabag AG, Podružnica Ljubljana. Pogodbena vrednost del je znašala 436.452 evrov, pri čemer je delež ministrstva za promet 305.761 evrov, delež občine Mozirje in obeh trgovcev ob krožišču pa 130.691 evrov. V ta znesek odkup dodatnih potrebnih zemljišč ni vštet. Snovalca spomenika sredi krožišča sta absolventa arhitekture Janez Peter Grom in Matjaž Suhadolc. Njuno delo je abstraktna upodobitev mozirskega grba. Prav tako lahko pomeni Zgornjo Savinjsko dolino, ki jo obdajajo planine, začenja pa slap Rinka. Benjamin Kanjir Novozgrajeno krožno križišče sta predala v uporabo župan Ivan Suhoveršnik in direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko (tretji in četrti z leve) (foto: Benjamin Kanjir) OBČINA NAZARJE Podpisali milijon evrov težko pogodbo V prostorih Občine Nazarje so slovesno podpisali pogodbo o izvedbi prve faze del na izgradnji komunalne infrastrukture v Industrijsko obrtni coni Prihova. Vrednost del je milijon evrov brez DDV, pogodbo pa sta podpisala župan Ivan Purnat in direktor izbranega izvajalca CM Celje Marjan Vengust. Za pro-jektje občina uspela dobiti tudi sredstva iz evropskih skladov. Pred slovesnim podpisom je Ivan Purnat orisal potek investicije. Sama zamisel o coni sega še v skupno občino Mozirje. Po nastanku nazorske leta 1994 si je ta ves čas prizadevala za uresničitev, vendar je bila težava v razdrobljenem lastništvu Prihovske gmajne. Po končani denacionalizaciji so v letu 2006 lahko začeli z nakupi zemljišč. Gre za okoli pet hektarov veliko površino, ki jo bodo urejali v dveh fazah. Prva faza zajema izgradnjo komunalne infrastrukture ceste A s priključki notranjih cest in gradnjo kanalizacijskega, vodovodnega in vročevodnega omrežja, visoko in nizko napetostnega elektro omrežja, telekomunikacijskega omrežja, javne razsvetljave in ureditve vodotoka - potoka 3. začeli s postopki za izvedbo druge faze ureditve obrtne cone. Tako bo omogočena gradnja objektov že konec letošnjega ali vsaj v začetku leta 2010. Kot je povedal Purnat, je Direktor podjetja CM Celje je poudaril pomembnost vsakega sklenjenega posla, še posebej v težkih gospodarskih časih, koje treba veliko naporov, da se zaposlenim zagotovi delo in socialno varnost. Obljubil je dela končati v pogodbenem roku, na občane pa je naslovil prošnjo za strpnost in razumevanje v času izvajanja del. V imenu Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je podpisu prisostvoval direktor Franci Kotnik. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da se začenja z urejanjem cone, saj jo malo gospodarstvo težko pričakuje. To predstavlja novo priložnostza širjenje poslovnih prostorov in vteh izredno zaostrenih gospodarskih pogojih korak naprej v razvoju podjetništva. Pridobitev pa je pomembna za celotno SAŠA regijo, je dejal Kotnik, saj si ta prizadeva vpisati se na seznam gospodarskih središč, uvrščenih v nacionalni razvojni projekt do leta 2023. Marija Lebar Pogodbo o izvedbi prve faze del na izgradnji komunalne infrastrukture v Industrijsko obrtni coni Prihova sta podpisala župan Ivan Purnat (desno) in direktor CM Celje Marjan Vengust (foto: Marija Lebar) Ureditev bo, kot predvideva pogod- zanimanje za zemljišča precejšnje, beni rok, zaključena konec letošn- V kratkem bodo s kupci zemljišč jega septembra. Takoj nato bodo podpisali predkupne pogodbe. DELEJEVIM NA TRNOVCU PREDALI KLJUČE NOVE HIŠE Vsaj humanitarnost pri nas še ni v krizi Generalni sekretar RK Slovenije Janez Pezelj (v sredini) je v družbi župana Vinka Jeraja (levo) in poslanca Jakoba Presečnika prerezal slavnostni trak pred novo hišo Delejevih (foto: Marija Lebar) Na prikupni in ganljivi slovesnosti so v petek, 19. junija, Delejevim na Trnovcu izročili ključe nove hiše. Z blagoslovom in rezanjem traku je bila hiša, zgrajena iz solidarnih sredstev, uradno predana namenu. V septembrski ujmi leta 2007 so vode s trnovskega polja pridrle čez dvorišče Kobaleve domačije in se izlile v Savinjo. Pri tem so spodjedle temelje stanovanjske hiše. Del hiše seje podrl, tudi tisto, kar je ostalo, ni bilo več trdno. Hišo so za silo usposobili za začasno bivanje, hkrati je stekla akcija za zgraditev novega doma. TAKOJŠNJE UKREPANJE »Že naslednji danje bil izvršen terenski ogled in pričela seje sanacija udora. 10. oktobra je župan občine Rečica ob Savinji izdal sklep o gradbenem odboru, ta pa je imel že naslednji dan prvo sejo. Predsedujoči odboru Jakob Presečnik je bil zadolžen za gradbeni del, Vinko Jeraj pa za finančnega. Občina je odprla namenski podračun, na katerem seje zbralo skoraj 16.000 evrov.« To so le nekateri poudarki iz kronologije gradnje hiše Delejevih, kijih je na otvoritveni slovesnosti predstavil Vinko Jeraj. V gradbeni pogodbi je bil rok za dokončanje konec novembra 2008, da pa bi se objekt osušil, so skupaj z nadzornim odborom in domačimi sklenili, da z vselitvijo počakajo. Spregovoril je še poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik in Delejevim ob vselitvi v novi dom zaželel mir in srečo, saj so nesrečni dogodki vse prepogosto preizkušali družino. POSLUH ZA ČLOVEKA V STISKI Tudi generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Janez Pezelj je izra- zil upanje, da bo novi dom stanovalcem prinesel srečno življenje. Rdeči križje za izgradnjo hiše prispeval 175.000 evrov. »Pregovor pravi: kdor hitro da, dvakrat da. Mi smo dali hitro in dali smo pregledno. Vse je zapisano. Vsak račun, ki smo ga plačali, je bil pregledan,«je dejal. »Najprej je svet zajela finančna kriza, tej je sledila gospodarska, njej pa socialna, na srečo vse to ni vodi- lo tudi v krizo humanitarnosti. Slovenci imamo še vedno posluh za človeka v stiski, zato lahko danes tej družini izročamo hišo, za katero so prispevali neštevilni darovalci. Upamo, da bo družina v njej našla pravi dom,« je še zaželel Pezelj. KOREKTNO OBVEŠČANJE JAVNOSTI Vsi govorniki so se strinjali, daje h končnemu cilju in uspehu humanitarne akcije svoje dodalo tudi korektno obveščanje javnosti. Zato so še posebej naglasili pozitivno vlogo množičnih medijev pri tem. Rečiški župnik Ferdinand Luknarje hišo blagoslovil, župan Jeraj je Delejevim v imenu občine Rečica ob Savinji podaril še priložnostno darilo, nato pa je nastopil slovesni trenutek - rezanje traku. Gospodinji Tereziji so izročili ključe in prva je vstopila v novi dom, kjer so nazdravili s šampanjcem. Vsa slovesnost, ki jo je pripravil in vodil Jože Miklavc, je bila skromna in domača, spremljana z glasbo citer. Dogodekje bil tak, kot so Delejevi; tihi in skromni, hvaležni in gostoljubni. Tudi mi jim želimo, da bi bila tiha sreča stalni prebivalec njihovega novega doma. Marija Lebar NOVO OTROŠKO IGRIŠČE NA LJUBNEM OB SAVINJI Majhen, a prijeten kotiček za najmlajše in njihove starše V torek, 16. junija, je bil za otroke na Ljubnem ob Savinji prav poseben dan, saj so dobili novo otroško igrišče. S pomočjo številnih otrok sta županja Anka Rakun in predsednik uprave BTC d.d. Jože Mermal prvič odklenila vrata igrišča. Županja se je ob tej priložnosti posebej zahvalila občinskemu svetu, kije poskrbel za ureditev prostora, in Jožetu Mermalu, kije podaril igrala. S skupnimi močmi so poskrbeli, da imajo ljubenski najmlajši kotiček, kjer se lahko v lepo urejenem in ograjenem prostoru varno igrajo. Seveda tega niso bili veseli le otroci, temveč tudi starši in ostali, ki so pogrešali prostor, kjer bi se lahko mlajši otroci varno igrali, mamice pa bi v miru posedele in poklepetale. Ob nogometnem igrišču na For-štu, kjer se nahaja novo igrišče z igrali, seje ob tej priložnosti odvijala prva cici olimpijada, kjer sta se ekipi belih in rdečih varovancev ljubenskega vrtca pomerili med sabo v raznih športnih disciplinah. Ob bučnem navijanju vseh obiskovalcev in olimpijskem duhu, da je važno sodelovati, so tako beli kot rdeči dali vse od sebe. Štefi Sem JO /eJJ.... ZDAJ ŠE FINANČNA OSAMOSVOJITEV SOLČAVE V novi občini Solčava so sprejeli svoj prvi samostojni proračun. V njihovo »denarnico« naj bi se nateklo za 53 milijonov tolarjev sredstev, kar je za normalno življenje seveda občutno premalo. Tega se seveda v Solčavi zavedajo, zato so v tej občini že prijavili številne projekte za domače in mednarodne razpise. Kljub sprejetim aktom o financiranju občin sta občini Luče in Solčava še vedno vezani na ločeno financiranje preko bivše skupne občine Luče. 20 /eJi ... BOMO ODSLEJ ŽIVELI V REZERVATU? Po republiških merilih bi morala naša občina (nekdanja občina Mozirje, op. T.G.) v dolgoročnem planu do leta 2000 zaščititi dve tretjini svojega ozemlja. Kaj nam potemtakem ostane? Merila za zaščito se morda nekomu ne zdijo huda, vendar v bistvu ne dopuščajo nikakršnega razvoja. Zato lahko upravičeno postavimo vprašanje iz naslova. Srečujemo se celo s takšnimi absurdi, da v naši občini naj ne bi dovolili gradnje silosov, ker ti pač niso avtohtone zgradbe. Po tej logiki bi v naši občini vsi živeli v kmečkih hišah ali pa bajtah, kjer bi se v resnici kmalu znašli, če bi se ravnali po mnenjih strokovnjakov. 3 O /eJi ... KINOOBISKOVALCEM V MOZIRJU Izvršni odbor prosvetnega društva je na svoji zadnji seji proučeval težave, ki povzročajo velike stroške in sitnosti. Gre za čiščenje dvorane. Nihče ne bi verjel, da je mogoče v eni uri in pol tako onesnažiti prostor, kjer se gledajo predstave. Ni kulturno, da postane po uporabi dvorana, ki je bila z velikimi žrtvami usposobljena, en sam velik smetnjak. Nekateri pač radi zamenjujejo kinodvorano za jedilnico najslabše vrste, saj se med odpadki najde največ ostankov jedi. Pripravila Tatiana Golob KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO UTRIP S Kmeclom o svetem Lenartu, vrtnicah in še čem Člani Kulturno-umetniškega društva Utrip iz Rečice ob Savinji so 12. junija ponovno pripravili zanimivo literarno srečanje. Gost srečanja, ki ga je vodil Bert Savodnik.je bil dober znanec naše doline, dr. Matjaž Kmecl. Savodnikje s svojim prijateljem in gimnazijskim sošolcem prijetno pokramljal o marsičem zanimivim, občinstvo pa je z veseljem prisluhnilo. Prireditev Pogovori Berta Savodnika s prijatelji vsakič znova obeta prijeten večer v družbi zanimivih gostov. Tokrat je bii Savodnikov gost dr. Matjaž Kmecl, slovenist, literarni zgodovinar, pisatelj, politik in še bi lahko naštevali. Ravno zaradi Kmeclove plodovite življenjske poti je bilo pričakovati, da bo pogovor poslušalcem zani- miv. In resje bil večer poln duhovitih ter aktualnih dialogov. V lanskem letuje dr. Kmecl izdal svoje spomine z naslovom Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret, zato se je tudi pogovor vrtel okoli knjige in v njej opisanih Kmeclovih ljubeznih. Zbrani so dr. Kmecla med drugim spoznali tudi v vlogah slovenista in politika. Dr. Kmecl je bil namreč med leti 1982 in 1986 predsednik Republiškega komiteja za kulturo, še prej pa pobudnik za nastanek Jezikovnega razsodišča in nato tudi njegov prvi predsednik. Vse svoje življenjske vloge dr. Kmecl opisuje duhovito, a s pravo mero samokritike, zato je bil večer v njegovi družbi več kot prijetno doživetje. Tatiana Golob ■■Miki Zanimiv pogovor med Bertom Savodnikom in dr. Matjažem Kmeclom (levo) je simbolično spremljal tudi sv. Lenart (foto: Tatiana Golob) ISTRABENZ GORENJE ENERGETSKI SISTEMI IN GEN ENERGIJA Računi z zneskom nič evrov Ta teden so prvi odjemalci GEN-I prejeli račune z zneskom nič evrov. Raziskava podjetja Interstat je pokazala, da ponudbo »poceni elektrike« GEN-I pozna 60 odstotkov Slovencev. GEN-I je s »poceni elektriko« postal dobavitelj šest tisoč gospodinjstvom in več kot štiristo manjšim poslovnih odjemalcev. Po treh mesecih je pri GEN-I več kot 6.000 gospodinjstev. Predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golobje ob tem povedal: »Seveda ne bomo ves čas tako hitro pridobivali strank, saj smo zdaj novost in dobavitelja menjajo tisti, ki so manj tradicionalni, boljše seznanjeni in seveda tudi bolj nezadovoljni, vendar kaže, da bomo postali pomemben dobavitelj za gospodinjstva, tako kot smo zadnja štiri leta za velike poslovne odjemalce. Mislim, da smo pravilno ocenili potencial trga.« Te dni so v poštne nabiralnike prispeli prvi (nekaj več kot 1.700 tistih, ki so odjemalci GEN-I od 1. maja 2009) računi, in sicer je na njih znesek nič evrov, ker gre za akcijo »mesec dni brezplačno«. Kot je novi dobavitelj za gospodinjstva GEN-I obljubil, so brezplačnega meseca deležni tisti, ki so poslali na GEN-I obrazec za zamenjavo dobavitelja do zadnjega dne v aprilu. KJB RINEK Nikoli ne bo srečen tisti, ki ni bil nikoli nesrečen. Anton Graff VETERANSKO ZDRUŽENJE SEVER ZA CELJSKO OBMOČJE, ODBOR MOZIRJE Pridobivali bodo gradivo o osamosvojitveni vojni Mozirski odbor veteranskega združenja Sever za celjsko območje je sredi junija pripravil srečanje. Na njem so pregledali delo v preteklem obdobju in predstavili plan dela za tekoče leto. Njihova aktivnost bo letos poleg nalog stalnic usmerjena v pridobivanje arhivskega gradiva osamosvojitvene vojne leta 1991. V preteklem letu so v združenju ob predsedniku Slavku Šmigocu podelili spominske plošče članom, ki so med osamosvojitveno vojno leta 1991 varovali orožje mozirske postaje milice. Veliko pozornosti so usmerili v zagotavljanje pomoči Na srečanju članov mozirskega odbora Sever so obravnavali minule aktivnosti združenja in si zadali smernice za letos (foto: Marija Šukalo) članom društva pri urejanju statusa vojnega veterana. Njihovi člani so se udeleževali tudi spominskih pohodov in proslav. Z dvema ekipama so bili na tekmovanju vojnih veteranov v smuku in streljanju z malokalibrsko puško na Golteh, na državnem prvenstvu v veleslalomu v Mariboru so osvojili tretje mesto. Pripravili so tudi društveni turnir v odbojki na mivki v Mozirju. Skozi vse leto so sodelovali s sorodnimi veteranskimi in drugimi organizacijami v lokalnih skupnostih, predvsem z borčevsko organizacijo, policijo ter vojsko. Marija Šukalo V OKVIRU FLOSARSKEGA BALA TUDI PRIKAZ STARE DEJAVNOSTI Na Hojnikovi kmetiji bodo predelovali lan Na Hojnikovi bio kmetiji v Savini je Franjo Bezovnik spomladi posejal lan (foto: Irena Bezovnik) V časih pred prvo svetovno vojno skoraj ni bilo domačije, ki ne bi doma pridelovala lan in tako poskrbela za domače platno za oblačila. Platnena oblačila so imela sloves trpežnih in hladnih oblačil za poletje. Platno so uporabljali tudi za izdelavo spodnjega perila in posteljnine. Toda po letu 1950 so to Za vse tiste, ki bi radi obudili spomine na predelovanje lanu ali pa še niste imeli prilike videti, kako se to dela, bo priložnost letos, ko bo Franjo Bezovnik na domači kmetiji in na Flosarskem balu prikazal, kako iz lana izdelati platno. Če imate doma še kakšne statve ali drug pripomoček za predelavo lanu, se lahko obrnete na Franja ali zavod Savinja na Ljubnem ob Savinji, kjer bodo vaše pomoči zelo veseli. delo opustili skoraj povsod, predvsem zaradi tega, ker se ročna preja ne more primerjati s strojno. To pozabljeno dejavnost bodo za prikaz v okviru Flosarskega bala letos obudili prebivalci Primoža in Savine. Na Hojnikovi bio kmetiji v Savini je Franjo Bezovnik v ta namen spomladi posejal njivico lanu, kjer se je kar kmalu pokazalo, kako hvaležna rastlina je lan. Lan je enoletna rastlina, ki jo lahko sejemo aprila, junija ali septembra. Ko lan dozori, se z njive populi in ne požanje. Po njivah se lan suši v kopicah od osem do štirinajst dni, nato se lanena stebelca povežejo v enakomerne debele snope. Snopi spomladi posejanega in posušenega lanu se jeseni ponovno znosijo na njivo, kjer se položijo na pokošeno travo in obračajo (gojenje). Po gojenju se lan suši v sušilnici (frnaži) in koje slama dovolj suha, se lan tre. Pri trenju dobimo predivo in pezdir (ostanki). Preden se predivo prede, gaje treba mikati oziroma česati na železnem glavniku, predice pa so potem predle s pomočjo preslice ali kolovrata. Preja z vretena se s posebno napravo, imenovano rašek, previje v štrenje, ki se po posebnem postopku beli z bukovim pepelom in vročo vodo. Izbeljeno prejo je potrebno naviti v klobčiče, za kar so uporabljali vitlen. Šele nato pride na vrsto tkanje, kjer je najpomembnejše opravilo priprava osnove oziroma osnutka. Za tkanje so potrebovali statve, ki so jih kmetje izdelovali sami. Platno, ki so ga stkali, so potem še belili, in to tako, da so ga razgrnili po travniku in ga večkrat poškropili z vodo. Lanarstvo kot dejavnost je med kmeti povsem zamrlo, ker se z ročno prejo niso mogli kosati s strojno in zaradi uporabe novih materialov v tekstilni industriji. Je pa nekaj zanesenjakov, ki to dejavnost še opravljajo za potrebe prikaza domače obrti in v namene turizma. Med temi je nekaj pridelovalcev lana v Beli Krajini in v Prekmurju. Šteti Sem —\ 11 ___/ - Pohod na Brano, 27.6. Organizator: PD Dravograd. Dodatne informacije: info@pddravograd.com, www.pddravograd.com. - Pohod na Lučki dedec, 28.6. Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana. Dodatne informacije: 01/431 61 14, www.pdrustvo-ptlj.si, pd.telekom@siol.net. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Piše: Aleksander Videčnik V stari Jugoslaviji je bila to občina. Že davno je bil kraj znan po rimski opekarni, pa tudi po prvi vodni zadrugi v Zgornji Savinjski dolini. To so ustanovili 23. oktobra 1912, njen prvi načelnik je bil Franc Novšek, posestnik v Bočni, njegov namestnik pa Martin Žmavc, trgovec v Bočni, tajniške posle je opravljal Franc Presečnik, ml., tudi iz Bočne. NEKAJ PODATKOV O SAMI BOČNI V Krajevnem leksikonu Dravske banovine (Ljubljana 1937) najdemo tedaj veljavne podatke za občino in sam kraj. Občinaje štela 1.445 prebivalcev, 243 hiš, 220 posestev, 18 otrov (najemnikov). Celotna površina obsega občine je merila 3.783 ha, od tega njiv Kraj je pred drugo vojno spadal v občino Bočna. Že tedaj je bil to napreden kraj, posebno v pogledu dobrega kmetovanja. Cela vrsta gospodarjev je bila v kmetijskih šolah. Tako so leta 1931 ustanovili pašniško in gozdarsko zadrugo. Načelstvo so sestavljali: Josip Zidam, Anton Krajnc in Franc Purnat, vsi iz Šmartnega. Na pobudo rodovnikarja Franca Zagožena so leta 1933 ustanovili Selekcijsko-živinorejsko društvo za belo govedo. Že leta 1935 je bilo v nadzoru 35 krav. Molzni nadzor je prevzel Ivan Gostečnik, tajnica pa je bila učiteljica Zora Obleščak. Tega leta so priredili živinorejsko razstavo in na njej predstavili 34 krav molznic in 13 glav naraščaja. Tedaj so najboljšo molznost ugotovili pri Antonu Kreflju iz Pustega Polja, dala je 3.7241 mleka. Vodilni člani društva so bili: Franc Zagožen, Martin Zidarn, Peter Zagožen, Josip Bastl, Josip Miklavc, Ferdo Weiss in Ivan Krivec. V okviru društva so širili strokovno literaturo in prirejali strokovna predavanja. Hranilnico in posojilnico so ustanovili 8.11.1921. Poslovali so v posebnem prostoru v šoli. V prvo načelstvo so bili izvoljeni: Matija Purnat, načelnik, Ferdo Weiss, Anton Brezovnik, Jožef Poznič, Franc Remic, Franc Levar, Anton Zagožen in Franc Krivec pa kot odborniki. IZ ZBORNIKA DRAVSKE BANOVINE (1937) Šmartno ob Dreti je štelo 411 prebivalcev, 74 hiš, 67 posestev in sedem koč. Šolo so dobili C--r~N 12 v y Bočna in vrtov 376 ha ter pašnikov okoli 796 ha in 2,555 ha gozdov, v katerih so prevladovali iglavci. V okolici je bilo mnogo žag in mlinov ob pritokih ter strugah reke Drete. Posebej omenjajo ugoden razvoj čebelarstva na tem območju. Sam kraj Bočna je imel 771 prebivalcev, 128 hiš, 118 posestev in 10 koč. Orožniki, zdravnik, davčna uprava, vse to je v Gornjem Gradu (4 km), železniška postaja pa v Šmartnem ob Paki (21 km), Občina, pošta, šola, župnija v kraju. Šola je pričela delovati leta 1887 (trije oddelki). V kraju imajo: gasilsko društvo, olepševalno društvo z gledališkim odrom, pevsko društvo, čebelarsko društvo. Bočna leži na nadmorski višini 455 m. Zelo razvito je splavarstvo in trgovina z lesom. Krajje prijetno letovišče, zato so v kraju tujske sobe. Župnija Bočna je samostojna od leta 1906 in šteje 674 duš. Pred tem je spadala cerkev pod prafaro Gornji Grad. Cerkev sv. Petra se prvič omenja leta 1426, kraj sam pa leta 1231 oziroma leta 1247, ko se tu navaja ministerial benediktinskega samostana iz Gornjega Grada. Med drugo svetovno vojno je bila Bočna žrtev nemškega nasilja - leta 1944 so nemški vojaki po Zadrečki dolini požigali zaselke vse do Nove Šmartno ob Dreti leta 1879. Skrbeli so za kmetijsko-nadaljeval-ni tečaj. Delovala so tale društva: Gasilci z gledališkim odrom, Pevsko društvo in Prosvetno društvo. Vas leži na nadmorski višini 371 m. Župna cerkev sv. Martina se prvič pisno omenja leta 1426. Ladjo so podaljšali leta 1632, okoli leta 1800 pa so cerkvi prizidali obe stranski kapeli. Prvotno je bila cerkev znotraj prafare Gornji Grad, leta 1788 je postala kaplanija in leta 1891 župnija. Štifte. Da bi omogočili načrtno obnovo, so leta 1945 najprej ustanovili Obnovitveno zadrugo. Leta 1949 so ustanovili Kmetijsko delovno zadrugo, kije vključevala osem članov. Predsedoval ji je Anton Kovšak. Vemo, da so bile tovrstne zadruge neke vrste "kolhozi". Več kot jasno je bilo, da se takšne organizacije med Slovenci ne bodo obnesle. Že leta 1955 sojo ukinili. S pomočjo Ljubljanskih mlekarn so uredili sirarno in izdelovali odličen sir, kije kmalu zaslovel. Ko so odkup mleka prevzele Celjske mlekarne, so sirarno ukinili, opremo pa odpeljali. Leta 1948 so ustanovili splošno Kmetijsko zadrugo, ki je od KDZ prevzela gostilno, mizarstvo in svinjake na Rjavčevem pasovniku. Bočna je bila zelo znana po pridelavi semenskega krompirja, žal pojeta pridelava zaradi cenovnih razmerij na trgu kmalu prenehala. Morda še nekaj o srenjski zemlji. To so Bočani imeli ob cesti proti Šmartnem ob Dreti in sojo imenovali "Gmajna". Planinsko pravico so imeli v gozdu Irje pod Menino. Pozneje so gozd razdelili med upravičence. Srenjsko zemljišče so bile tudi "Vezi" pri gostilni Fricelj. Srenjsko posest so imeli tudi drugje, vendar v manjših površinah. PO LETU 1945 Kmetijsko zadrugo so ustanovili leta 1948. Kmalu so pričeli s pripravami za gradnjo zadružnega doma. 1953 so z zidavo začeli. Predsednik gradbenega odbora je bil Franc Tevž. Koje bil zadružni dom postavljen, so pričeli z odkupom mleka. Nadvse zanimivo je bilo ravnanje upravnika zadruge Goveka, kije v novozgrajenem domu namestil kopalnice za zadružnike. Baje kopalcev nikoli ni manjkalo! Zelo dejavne so bile tudi žene-zadružnice. Šmartno ob Dreti leta 1907. Fotografija se nahaja v Muzejski zbirki v Gornjem Gradu. ZGORNJESAVINJSKA VAS NA LJUBNEM OB SAVINJI Lesna pot povezala kraje Tretji petek v juniju je Vrbje na Ljubnem ob Savinji zaživelo kot Zgornjesavinjska vas. Ob lesni poti, ki simbolizira povezavo ljudi, turističnih aktivnosti in naravnih danosti doline ob zgornjem toku Savinje, ponazorjena je bila s sekanci, so postavili stojnice. Na njih je bilo moč razbrati, kaj vse se v poletju dogaja od Mozirja, Nazarij, Rečice ob Savinji, Gornjega Grada, Ljubnega ob Savinji, Luč vse do Solčave in Solčavskega. Nosilec tega projekta je LAS -Društvo za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline, ki je letos Med drugimi so Šmihelčani vabili na Ovčarski praznik (foto: Marija Šukalo) ... domačini pa seveda na Flosarski bal (foto: Marija Šukalo) zaokrožilo prvo leto delovanja. Zastavljen je bil kot uvod v poletno turistično sezono, zato so organizatorji poskušali v zgornjesavinjski vasi združiti vse večje turistične prireditve v dolini. Tako je bilo v Vrbju opaziti šmihelskega pastirja, rečiške »policaje«, zgornjesavinjske želodčarje, gornjegrajske čebelarje, lučke predice, domače flosarje, nazorske lesarje, solčavske filcarke. Vse to bodo letos Zgornjesavinjča-ni, ljudje dobre volje, ki vedno poskrbijo, da se ljudsko izročilo preko turističnih prireditev ohranja, pokazali tudi številnim turistom, ki vsako leto v vse večjem številu obiščejo dolino. Marija Šukalo ROČNODELSKI KROŽEK VRBA NAZARJE Pridne rocnodelke ne poznajo recesije Za popestritev praznovanja praznika krajevne skupnosti Nazarje so članice tamkajšnjega ročn-odelskega krožka v petek, 12. junija, postavile na ogled svoje izdelke, ki so plod druženja pod okriljem Društva upokojencev Nazarje. Razstava, ki je bila na ogled čez vikend, v ponedeljek pa so si jo ogledali še šolarji, je obiskovalcem postregla s šivanimi, pletenimi, kvačka- Številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledali izdelke nazarskega ročnodelskega krožka Vrba (foto: UK) nimi in drugimi okrasnimi ter tudi uporabnimi izdelki. Vezilje se tokratniso predstavile prvič, temveč le nadaljujejo uspešno tradicijo, ki so jo začele pred tremi leti, ko so se na podobni razstavi v Nazarjah predstavile prvič. Sestajajo se že šesto leto in v dveh urah, ki jim menda zelo hitro mineta, si enkrat tedensko izmenjajo izkušnje o načinu dela ter materialih, s katerimi delajo. Na otvoritvi razstave sta njihovo delo pohvalila predsednik krajevne skupnosti Nazarje Matej Pečovnik in predsednik Društva upokojencev Nazarje Janez Štiglic ter sejim obenem zahvalila za trud, ki ga vlagajo v svoje izdelke. Posebne čestitke s strani ročnodelkje bila deležna Ida Kotnik, ki vodi krožek, po besedah samih članic, »marljivo kot mravljica« že od samega začetka. V svoji zahvali je Kotnikova poudarila, da zakoni recesije, ki nam krojijo življenje zadnje mesece, med ročnodelkami ne veljajo, saj znajo tudi iz odpadnega materiala narediti stvari, ki z njihovim delom dobijo novo vrednost in veljavo. SN Že nekaj letzapored na nazorski glasbeni šoli proti koncu šolskega leta priredijo koncert učiteljev. Tako je bilo tudi v četrtek, 11. junija, ko je občinstvo do zadnjega kotička zasedlo tamkajšnjo dvorano. Kot je v uvodni besedi povedala povezovalka Ana Avberšek, so se na koncertnem sporedu znašla tako vesela kot malo bolj razpoloženjska glasbena dela. Med deli svetovnih klasikovje bilo tudi precej slovenske glasbe. Med drugim skladba Ob Savinji Frana Koruna Koželjskega, šaleškega rojaka, po katerem nosi ime velenjska glasbena šola, kjer glasbeno izobraževanje nadaljujejo mnogi zgornjesavinjski učenci. »Fran Korun Koželjski se je rad mudil na bregovih Savinje, kot tudi mi, učitelji iz velenjske glasbene šole radi prihajamo poučevat in nastopat v Nazarje in se vračamo domov napolnjeni z novo energijo,« je še dejala Avberškova kije omenila tudi 140-letnico rojslva Koželjskega. To so v Velenju praznovali konec minulega leta. V Nazarjah je nastopilo enajst učiteljev večinoma v duetih, nekateri pa v solo točkah in so povsem navdušili občinstvo. Instrumentalne izvedbe je dopolnil le en pevec -Boštjan Korošec, ki je zapel Podoknico iz Teharskih plemičev Benjamina Ipavca. Nekaj manj kot uro trajajoč koncert je bil vse prekratek in poslušalci so z navdušenim ploskanjem na oder privabili vse nastopajoče, za V podaljšku koncerta je Boštjan Korošec zapel v družbi ostalih nastopajočih (foto: Marija Lebar) dodatek in zaključek večera pa »iz- so se mu pridružili ostali nastopa-prosili« še pesem En starček je živel joči, pa tudi občinstvo, v izvedbi Boštjana Korošca. Pri petju Marija Lebar GLASBENA ŠOLA NAZARJE »Uživam v neznanem, zato sem rad v dialogu z ljudmi« Kulturno društvo Nazarje je ob izteku razstave, kije od začetka aprila vabila v Jakijevo hišo - Galerijo Nazarje, pripravilo 10. junija srečanje z akademskim slikarjem Tugom Sušnikom. Razstavljavec je docent na Oddelku za oblikovanje na Akademiji likovne umetnosti v Ljubljani in eden najpomembnejših slikarjev modernizma in postmod- ernizma v Sloveniji. V pogovoru z obiskovalci je predstavil svoj pogled na slikarja in likovno umetnost. Risati je začel iz dolgega časa v deževnih dneh, ko mu je bila edina igrača svinčnik in papir. Oče je prepoznal sinovo zanimanje in talentza risanje, zato ga je od malega vodil po galerijah Pariza, Benetk ... Dolgčas je pomemben faktor v raz- Akademski slikar Tugo Sušnik je v pogovoru z obiskovalci predstavil svoj pogled na slikarja in likovno umetnost (foto: Ciril M. Sem) voju osebnosti, a danes so mladi »nezmožni, da bi se ukvarjali s sabo. Vse imajo, sebe ne,« je razmišljal. Spomnil seje svojih študijskih let in se po krajšem pregledu zastojev in prelomnic v zgodovini slikarske umetnosti zadržal pri današnjem stanju v slovenskem likovnem prostoru, ki premore izjemno veliko talentov. Konkurenca, neurejena razmerja med umetnikom, državo in trgom ter dejstvo, da zbiratelji kupujejo uveljavljene avtorje, katerih vrednost del bo zaradi povpraševanja še zrasla, niso naklonjeni mladim umetnikom. Na željo obiskovalcev je spregovoril o svojem ustvarjalnem procesu: »Čačko pustim na listajo prekopiram na drug list in ji na tem spreminjam poteze... Tako nastane po dvesto, tristo risb. Med njimi intuitivno izberem tri ali štiri. Vsaka slika podivja po svoje.« Med ustvarjenimi ima eno, kije ne bi prodal »za milijon dolarjev«, ker je ujel trenutek, ko se je »temperatura barv izenačila s telesno«. Na kratko je predstavil nekaj njemu lastnih elementov: sinkretistično zaznavo, ki ne razlikuje med figuro in ozadjem, kolorizem, iskanje podob, ki »niso vezane na berljivo podobo«. Še o čem je tekel pogovor s Tugom Šušnikom. Zbrani v galeriji so mu bili hvaležni za odkritosrčnost in tudi slikarje bil vesel, saj »uživam v neznanem, zato sem rad v dialogu z ljudmi«. Andreja Gumzej Vilmi Šinkovec za 40. rojstni dan Veliko sreče, zdravja, zadovoljstva in uspeha ti želijo Joco z Eriko in Monika z družino. SREDIN VEČER S SLIKARJEM TUGOM ŠUŠNIKOM DRUŠTVO GAL REČICA OB SAVINJI Glinene in lesene umetnine Veronike Benda Veronika Benda iz Nazarij nosi v sebi veliko bogastvo. Pokazalo seje ob otvoritvi njene prve samostojne razstave v prostorih društva GAL na Rečici ob Savinji minuli petek. Bogastvo je v njenih delih in v velikem številu prijateljev, ki so se zbrali na otvoritvi. Že petnajst let iz gline oblikuje stvari in like iz narave, ki pod njenimi spretnimi prsti dobivajo čudovite oblike. S pomočjo dlet in motorne žage se z posebnim občutkom loti tudi iesa in izdelave lesenih skulptur. Čudoviti in raznovrstni izdelki iz gline so dokaz, da Veronika ustvarja s srcem in velikim občutkom v svojih rokah. Posode, vaze, ljudje in živali so najpogostej- Anamarija Stibilj Šajn (levo) je omenila Veroniko Benda (desno) kot umetnico neomejenega kreativnega duha (foto: Štefi Sem) ši utrinki iz avtoričinega ustvarjalnega opusa. Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je podala spremno besedo in strokovno kritiko, v kateri je omenila Veroniko kot umetnico neomejenega kreativnega duha, ki pri svojem umetniškem izražanju nenehno išče nove izzive in znanja ter se vedno znova dokazuje s popolnostjo svojih del. Umetnico je predstavil Franci Kotnik, razstavo otvoril župan Vinko Jeraj, za kulturni program pa so poskrbele ljudske pevke Pušeljc. Razstava del Veronike Benda bo odprta do 28. junija. Štefi Sem ZA KRAJEVNI IN OBČINSKI PRAZNIK V NAZARJAH PRIREDITEV IZ RODA V ROD Izbor polfinalistov za zlato harmoniko Ljubečne Občinstvo je svoje glasove namenilo Robertu Weissu (foto: Ciril M. Sem) V dvorani Doma kulture Nazarjeje bila v soboto, 13. junija, prireditev z dvojnim namenom: izbrati har- monikarje, ki se bodo potegovali za zlato harmoniko Ljubečne, in grajskega godca. Turistično društvo jo je organiziralo v sklopu prireditev ob prazniku krajevne skupnosti in občine Nazarje. Podžupan Matej Pečovnik je v uvodu namenil vzpodbudne besede tekmovalcem, razvrščenim v pet starostnih kategorij: do 14 let, 15 -25,26-40,41 -60 in nad 60 let. V sobotnem predtekmovanju so se morali predstaviti z dvema skladbama v različnih ritmih. Selektor predizbora profesor Zmago Štih je med osmimi nastopajočimi izbral sedem harmonikarjev, ki bodo srečo preizkusili v polfinalu. To so: Bernarda Podlesnik, AljažTrbovšek, Zvonko Krumpačnik, Barbara Krop-ovšek, Jan Kozjek, Matic Markeljc in Robert Weiss. Občinstvo pa je svoje glasove namenilo harmonikarju, Robert Weiss, grajski godec: »Skladbi sva izbrala z mentorjem Primožem Zvirom. Dobro sem ju odigral, občinstvo pa je verjetno prepričal tudi moj nasmeh. Harmoniko igram štiri leta in pol. Zdajle se počutim grajsko.« ki se bo ponašal z naslovom grajski godec. To je postal Robert Weiss. Predsednica turističnega društva Vanja Hofbauer seje posebej zahvalila povezovalki programa Moniki Štrukelj in njeni sestri Teji, mladi har-monikarici, ki sta z glasbeno točko navdušili občinstvo. Andreja Gumzej REČICA OB SAVINJI Nova oprema gasilskim društvom Ob prazniku občine Rečica ob Savinji so gasilska društva v občini bogatejša za obvezno požarno opremo v skupni vrednosti 14.500 evrov. To je gasilsko poveljstvo občine pod vodstvom Franca Fink-šta po procentualnem ključu razdelilo na osrednje društvo PGD Rečico 46 odstotkov ter na PGD Grušovlje in Pobrežje po 27 odstotkov. Slavnostno predajo je opravil župan Vinko Jeraj tretjo junijsko so- boto na Rečici. Pri tem jim je zaželel, da bi opreme ne bilo potrebno nikoli uporabiti v intervenciji, temveč le na vaji. Ob predaji opreme so zahvalne besede izrekli poveljniki društev Matjaž Goličnik, Ivica Anti-nac in Jože Žerak. Slavnostni dogodek so izkoristili tudi za predajo potrdil za opravljene izpite vsem gasilcem, ki so opravili nadaljevalni tečaj. Teje izročil predsednik Gasilske zveze Zgornje Savin- jske doline Janko Žuntar, ki je društvom zaželel, da bi opremo uporabljali za dobrobit krajanov, ki bodo njihovo pomoč rabili. Marija Šukalo Gasilska društva v rečiški občini so bogatejša za požarno opremo v skupni vrednosti 14.500 evrov (foto: Marija Šukalo) BMW Serije 1 in BMW Serije 3 www.selmar.si Samo za hitre. BMW serije 1 in 3 z nizkimi mesečnimi obroki le do konca junija. Veselje do vožnje Sedaj vam ponujamo izjemne pogoje financiranja za nakup sanjskih vozil: BMW serije 1 je lahko vaš že za 295 €* na mesec, BMW serije 3 pa za 359 € na mesec. Pohitite, število vozil je omejeno! * Primer informativnega izračuna finančnega leasinga velja za vozili BMW 116i (maloprodajna cena s popustom 21.280 EUR, št. šasije WBAPF31010A396895) in BMW 316i (maloprodajna cena s popustom 25.863 EUR, št. šasije WBAUE31090E177505), ki sta bili na dan 28.5.2009 na zalogi v mreži pooblaščenih prodajalcev BMW v Sloveniji. DDV je obračunan v obrokih; polog 30% od maloprodajne cene vozila; ročnost 60 mesecev; strošek priprave pogodbe znaša 0,5% od MPC; EOM na dan 28.05.2009 znaša 7,49%; EOM se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti 6-mesečni EURIBOR. Selmar Mariborska 119 3000 Celje Tel.: 03 42 44 024 info@selmar.si SREČANJE NEKDANJIH SOŠOLCEV IZ GORNJEGA GRADA 40 let, odkar so zaključili osnovno šolo Čudovito sončno sobotno popoldne, 13. junija, je biio krasna kulisa za srečanje nekdanjih sošolcev. Po 40 letih, odkarso zapustili osnovnošolske klopi v Gornjem Gradu, so se ponovno zbrali člani generacije, kije vtistih časih skupaj preživela nepozabnih osem let. Polovica nekdanjih sošolcev se je zbrala na Venišah, preostali pa so iz takšnega ali drugačnega razloga zamudili priložnost za klepet, ogled starih slik in prijetno druženje. Organizator obletnice Stanko Flere je bil vesel odziva nekdanjih sošolcev, ki so se v štiridesetih letih, kar so zapustili osnovnošolske klopi, dobili le enkrat, in to po desetih letih. Tokratno druženje je bilo še toliko bolj zanimivo, saj so se nekateri med njimi v tem času videli le poredko, kajti pot življenja jih je zanesla po vsej domovini, nekatere tudi v tujino. V prijetnem okolju in ob glasbi so tekle besede o preteklosti in prihodnosti ter o tem, kako se bodo čez nekaj let spet zbrali. Sedaj, ko se večina bliža pokoju, bo za takšne dogodke precej več časa,- Štefi Sem Veselo snidenje nekdanjih gornjegrajskih sošolcev je potekalo na Venišah (foto: Štefi Sem) KONCERT PEVSKIH ZBOROV OSNOVNE ŠOLE REČICA OB SAVINJI Pesem in plesi ob zaključku šole Prvi junijski petek so se v rečiškem kulturnem domu zbrali tisti, ki pevcem in pevkam v domači osnovni šoli privzgajajo ljubezen do zborovskega petja ter podpirajo otrokovo predanost glasbi. Otroci so jim namreč pripravili koncert, na katerem so se predstavili mlajši, starejši otroški in mladinski pevski zbor. Ob klavirju jih je spremljal Toni Acman, moderatorka programa pa je bila Sabina Kramer. Najmiajšeje na oder pripeljala zborovodkinja Karmen Kočevar. Njihova simpatičnost in prisr- čnost ob nastopu je navdušila poslušalce. Ti niso ostali ravnodušni niti ob petju starejšega otroškega in mladinskega pevskega zbora pod taktirko Darje Goltnik. Bogat pevski program so ob klavirju dopolnili tudi Mojca Krančič, disko plesalci in orientalske plesalke. Njihove energične plesne korake je spremljala mentorica Ana Matjaž. Šolsko leto seje izteklo in mladinski pevski zbor so zapustili devetošolci. Tistim, ki so svoje glasove v pevskem zboru pili vse od prvega razreda, je priznanja izročil ravnatelj Peter Podgoršek in se Disko plesalci so prekipevali od energije (foto: Marija Šukalo) jim zahvalil za njihovo predanost. Pri tem je poudaril, da prav vsi pevci puščajo svojevrsten pečat tako na šolskih kot občinskih prireditvah. »Želim, da bi se pevska tradicija nadaljevala, ohranjala in da bi se pevskih vaj udeležilo čim večje število učencev,« ni skrival zadovoljstva Podgoršek. Ob zaključku koncerta so na odru zapeli vsi zbori skupaj in se z melodijami iz slovenskih filmov od svojih poslušalcev poslovili do prihodnjega šolskega leta. TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEMI! Pozimi topleje,poleti hladneje! Zagotovite si toplotno izolacijski fasadni sistem, ki vam bo zagotavljal prijetno bivalno klimo v vročih dneh in prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh. Na podlagi 20 letnih izkušenj Vam bomo brezplačno svetovali pri izbiri pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno in cenovno ugodno tudi izvedli. Za še večji prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh vam podarimo +2cm izolacije! IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešče 48/a, Prebold Tel.: 03/705 30 57 GSM: 041/642-643 L LRMO 5GDdo.o E-mail: termo.sgd@email.si 5>0£'!r0'> www.termosgd.com Marija Šukalo LESARSKI PRAZNIK Nazarje, 3. - 5. julij 2009 VABLJENI NA 3. LESARSKI PRAZNIK V NAZARJAH PETEK, 3. JULIJA 2009 m- GALERIJA NAZARJE 19.30 Odprtje razstave stolov, načrtov in fotopovečav prof. Janeza Suhadolca, univ. dipl. inž. arh. Razstava bo odprta do 5. julija 2009. SOBOTA, 4. JULIJA 2009 ► ŠPORTNO IGRIŠČE NAZARJE od 11. ure dalje: Športne igre lesarjev Slovenije -mali nogomet (moški), lokostrelstvo ► ŠPORTNA DVORANA NAZARJE od 11. ure dalje: Športne igre lesarjev Slovenije: košarka (moški), odbojka (ženske), športno pLezanje ► PRIREDITVENI PROSTOR PRED GRADOM VRBOVEC od 14. ure dalje: - Prikaz izdelave uporabnih in dekorativnih izdelkov iz lesa - Šaljive igre za obiskovalce - Delavnice za otroke na temo lesa - Gledališka predstava Med v'lcerji v izvedbi gledališke skupine Kulturnega društva Ljubno ob Savinji - Sejem izdelkov iz lesa in drugih naravnih materialov - Razstava korenin in razstava izdelkov učencev OŠ Nazarje na temo »Čebele« - Pestra ponudba domače kulinarike (golaž, zgornjesavinjski želodec, jabolčnik, kruh iz domače peči, mlečni izdelki...) - Prost vstop v Muzej Vrbovec - muzej gozdarstva in lesarstva - Zanimiv kulturno zabavni program 19.00 Podelitev pokalov in priznanj najboljšim ekipam v športnih igrah lesarjev Slovenije 19.30 Družabno srečanje krajanov in obiskovalcev Vljudno vabljeni PLESNI ŽIVŽAV V NAZARJAH Izražanje skozi ritem in Plesni krožek nazorske osnovne šole je drugi torek v juniju pripravil zaključni nastop. Z urico plesa v šolski avli so tudi osnovnošolci želeli prispevati svoj kamenček v mozaik praznovanj krajevnega praznika, hkrati pa staršem pokazati, kaj vse so se ob mentorici Vanji Hofbauer skozi šolsko leto naučili. delno prispevala mentorica Vanja, delno pa tudi plesalke same. Nastopom v kostumih so dodali rekvizite, ki so jim omogočili, da so se skozi ritem in gibe izrazili na svojstven način. Vse skupaj so ob zaključku programa zaokrožili z modno revijo, na kateri so »glavno vlogo« tokrat odigrali dežniki. Deklice plesnega krožka OŠ Nazarje so nastopile v kostumih in z rekviziti, s katerimi so popestrile koreografijo (foto: Marija Šukalo) V prvem delu so se predstavili najmlajši z ljudskim izročilom. S svojim nastopom so sporočali, da narodnih napevov in ljudskih plesov ne bodo pozabili. Malo starejši so posegli po zabavnih melodijah in modernih koreografijah. Slednje je Po besedah vodje krožka Hofbau-erjeve so prikazali le delček iz svojega bogatega druženja skozi vse leto. Že med letom pa so s svojimi nastopi obogatili različne prireditve. Marija Šukalo KAMINI BAZENI PEČI IN VSA DODATNA OPREMA 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče Tutela>' Videli polnočno sonce Člani Savinjskega gozdarskega društva Nazarje so se pred dnevi vrnili z osemdnevne ekskurzije na daljni sever Švedske in Norveške. Obiskali so Stockholm in Oslo ter daljni sever: največje brzice v Evropi Storforsen, mesteci Jokkmokk in Kiruno, hodili so po narodnem parku Abisko, mestu brez noči Narvik, si ogledali gorato Lofotsko otočje in moderno mesto Bodo. Obisk severa zdaj priporočajo vsem. Ekskurzijo je pripravil Damjan Jevšnik, ki dodaja: »Sever ljudi spreminja, na bolje.« JD Člani Savinjskega gozdarskega društva Nazarje v Skandinaviji GOZDARJI OBISKALI DALJNI SEVER Cvet nazorske šole pri županu Nazorski župan Ivan Purnatje v prostorih občin- Župan Ivan Purnat (drugi z desne) je gostil odličnjake (foto: Benjamin Kanjir) ske sejne sobe sprejel učence, ki so osnovnošolsko obveznost zaključili z odliko. Na sprejemu so se jim pridružile tudi učiteljice in ravnatelj tamkajšnje osnovne šole Jože Kavtičnik. Purnatje deset učenk in enega učenca, ki so šolanje zaključili z najvišjimi ocenami, označil kot cvet nazorske šole. Izrazil jim je svojo željo, da se po končanem srednjem ali fakultetnem šolanju vrnejo v domači kraj. Občina v razvojnih programih skrbi za ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta. Slednja naj zasedajo izobraženi ljudje, ki bodo skrbeli za nadaljevanje tega razvoja. Župan tako upa, da bodo v domačem okolju našli primerna delovna mesta zase. Če pa ne teh, pa vsaj okolje za svoje domove. Benjamin Kanjir NAZARJE Župan je sprejel najboljše učence Zupan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj je pripravil sprejem za devetošoice domače osnovne šole, ki so svoje šolanje zaključili z odličnim uspehom. Sprejema sta se udeležila tudi ravnatelj Peter Podgoršek in razredničarka Darinka Parfant. »Ne samo šole, temveč tudi Rečice nikoli ne pozabite, kjer koli že boste,« je v svojem govoru med drugim poudaril Jeraj. Obenem jim zaželel, da se po končanem šolanju vrnejo v domači kraj. Skromno knjižno darilo Modre misli pa naj jih spremlja na njihovih poteh. Odličnjaki so v sproščenem pogovoru zaupali poklicne usmeritve. Po zadnjih brezskrbnih počitnicah si bodo učenost nabirali v gimnazijah in tehničnih šolah Celju, Velenju ter Ljubljani. Marija Sukalo Rečiški odličnjaki na sprejemu pri županu Vinku Jeraju (foto: Marija Šukalo) Srečanje krajanov Mozirja, Ljubnega in Rečice ob Savinji na tromeji pri Treh piotih. Vodja gostinstva Matej Krošelj bo poskrbel za domače dobrote, ansambel Peti as pa za prijetno spremljavo. Vabljeni da se do Mozirske planine odpravite peš v čim bolj prijetni družbi domačih društev. SLOVENIJA HODI GTC Golte vabi: 28. junija ob 10. uri - srečanje krajanov Mozirja, Rečice ob Savinji in Ljubnega pri koči na Treh piotih. Dobrote z žara in zabava z ansamblom Peti as. 30. junij ob 9. uri - orientacijski pohod trojk na poti po Golteh. 1. jul ob 10. uri - pred hotelom Golte: brezplačna predstavitev tehnike nordijske hoje in prvi »nordijski« koraki do Alpskega vrta 2. julij ob 10. uri - pred hotelom Golte vodena tura nordijske hoje po Golteh. Cena: 3 EUR/oseba. 3. julij ob 9. uri - pred hotelom Golte: pohod Golte-Smrekovec-Golte. Cena vodene ture: 6 EUR/odrasli, 3 EUR/otroci (malica vključena). 5. julij ob 10. uri planinski pohod po novi kulinarični in razvojni poti na Golteh -v počastitev rudarskega praznika. Prijavnina: 6 EUR, nihalka brezplačno. INFORMACIJE: • za vse dogodke v okviru programa Slovenija hodi na Golteh • za Timijeve planinske dogodivščine na Golteh (otroški poletni tabor) • za hotelske programe: zadihajte na Golteh, s pohodništvom nad kilograme in okrepite telo z nordijsko hojo Golte d.o.o. I Radegunda 19 c | 3330 Mozirje Tel.: 03/839 12 00 | Fax: 03/ 839 12 18 | GSM: 040 238 976 | E-pošta: marketing@golte.si | Skype:golteslovenija KOLESARSKI VZPON NA GOLTE - 4. julij 2009 Tradicionalni kolesarski vzpon na Golte: START v soboto, 4. julija 2009, ob 9. uri pred Upravnim centrom Mozirje. Prijavo s podatki (ime, priimek, leto roj.) pošljite na marketnig@golte.si ali nas pokličite na 040 238 976. Ob prijavi do 30. 6. startnina samo 10 EUR, na dan vzpona 15 EUR. www.golte.si SREČANJE LOVCEV SLOVENIJE IN HRVAŠKE V GORNJEM GRADU Sloven« najboljši V gornjegrajskem Zagradišču je tretjo soboto v juniju potekalo mednarodno lovsko druženje Lovske zveze Slovenije in Lovačkog saveza Hrvatske. Uvodoma sta udeležence pozdravila oba podpredsednika zvez, slovenske Branko Kurnik in hrvaške Vladimir Cvetko, ter poudarila, da druženja pripravljajo več kot desetletje in prav je, da se tovrstna manifestacija nadaljuje tudi v prihodnje, saj divjad ne pozna meja, člani lovske bratovščine pa so dobri partnerji. Kljub temu daje bilo v ospredju druženje, je med lovci prevladoval tekmovalni duh, najboljši slovenski lovski strelci so se namreč s hrvaškimi pomerili v streljanju na golobe. Po štiri ekipe ste in one strani Kolpe so se preizkušale v natančnosti, ostrem očesu in mirni roki. Boji med ekipami so bili dokaj izenačeni. Kljub temu da je bila želja nasprotnikov, da prehodni pokal odide čez mejo, se to ni uresničilo. Najboljši so bili člani ekipe Lovske zveze Slovenije 1. Boj za drugo mesto med Hrvati in Slovenci je šele po dodatnem streljanju določil boljšega - Lovsko zvezo Slovenije 2. V njej seje kot strelec skusil tudi domačin Dušan Žehelj. Slednji je tako kot Dušan Urankar in Hrvat Miljenko Kos pristreljal največ točk, in sicer 45. Po ponovnem razstreljevanju je prvo mesto zasedel gost Miljenko Kos, Žehelj je pristal na drugem, Urankar pa na tretjem mestu. Da je srečanje potekalo, kot se spodobi, so pripomogli številni člani Lovske družine Gornji Grad, ki so poskrbeli tako za nemoten potek tekmovanja kot za ugodje gostov. Marija Šukalo Ekipa Lovske zveze Slovenije 2 je zasedla drugo mesto, prav tako pa tudi domačin Dušan Žehelj (čepi v sredini) kot posameznik (foto: Marija Šukalo) 3. REKREATIVNI KOLESARSKI MARATON ALPE SCOTT Okoli Kamniško-Savinjskih Alp V nedeljo, 28. junija, bo na vrsti tretji maraton Alpe po trasi, kiji v Sloveniji ni para. Maraton okoli Kamniško-Savinjskih Alp, kot je izvirno ime te športne prireditve, povezuje enajst občin v treh pokrajinah in dveh državah ter obkroži Grintovce ob treh večjih rekah in pelje čez tri prelaze, kardaje kolesarjem največji izziv. Start maratona bo letos 28. junija ob 9. uri v Kamniku, poteka skozi Komendo in Cerklje do Preddvora. Ob Kokri se začenja cesta vzpenjati na Jezersko in naprej na Jezerski vrh (1.218 m), ki leži na geografski meji Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Sledi spust po slikoviti cesti proti Železni Kapli, vzpon na Pavličevo sedlo (1.380 m), spust v Solčavo, skozi Luče, Ljubno ob Savinji vse do Gornjega Grada. Za kolesarje na maratonu je zadnji zalogaj le še prelaz Črnivec (902 m). Čeprav ima znamko le »902«, si vsak kolesar oddahne, ko zapelje po 130 kilometrih in 2.000 metrih višinske razlike skozi cilj v Kamniku. PL AKCIJA EKO-PAKET Zmagovalci so w doma v Šmihelu Učenci POŠ Šmihel so prejeli vrednostni bon Številne slovenske šole že nekaj let zapored v okviru projekta Ekošola kot način življenja sodelujejo v akciji zbiranja embalaže za tekoča živila. Razveseljiv je podatek, da so se letos v tej akciji zelo dobro odrezali tudi učenci zgornjesavinjskih šol, še posebej učenci OŠ Mozirje, podružnica Šmihel. Ti so zbrali največjo količino odpadne embalaže tetra pak na učenca. V akciji Eko-paket 2009 so bile šole razdeljene v dve skupini, in sicer v dve kategoriji glede na število učencev: do 40 učencev oziroma nad 40 učencev. Učenci podružnične šole Šmihel so kot najuspešnejša šola po številu zbranih kosov prejeli posebno nagrado, digitalni fotoaparat, ki ga je prejela vodja projekta na tej šoli, Alenka Punčuh. V skupini šol do 40 učencev so Šmihelčanom na drugem mestu sledili učenci OŠ Blaža Arniča Luče, podružnica Solčava, tretje mesto pa so si zaslužili učenci OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad, podružnica Nova Štifta. TG POJASNILO K članku Solčavsko - evropska destinacija odličnosti, ki je bil objavljen v 25. številki Savinjskih novic, je treba zaradi točnosti dodati pojasnilo. Podelitev je potekala na turistični kmetiji Klemenšek nad Logarsko dolino ob panoramski cesti. Marija Lebar Izvajanje ukrepov varstva rastlin ŠTEFKA GOLTNIK, Vodja Kmetijske svetovalne službe Mozirje Večino fitofarmacevtskih sredstev (FFS) lahko kupijo in uporabljajo le tisti izvajalci varstva rastlin, ki s potrdilom izkazujejo strokovno usposobljenost za delo s temi sredstvi. Zakonodaja, ki se dotika uporabe FSS, se je v zadnjem času kar naprej spreminjala, saj je uporaba sredstev za varstvo rastlin pogosto omenjena med vzroki pomora čebel in drugih vplivih na zdravje ljudi ter okolje. Pri uporabi sredstev za varstvo rastlin so vsi uporabniki dolžni izvajati vse ukrepe, s katerimi se v celoti izvaja varovanje zdravja ljudi in okolja. Izobraževanje, katerega obisk je podlaga za izdajo potrdil o pridobitvi znanja iz fitomecidine, vršijo različni izvajalci, vsebine in obseg je predpisan v Pravilniku o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine. Možna je tudi pridobitev potrdila na podlagi izobrazbe (vsaj srednja kmetijska izobrazba). V oktobru 2008 je bila objavljena sprememba prej omenjenega pravilnika, ki predvideva obnovitvena usposabljanja za imetnike dokazil o usposobljenosti za delo s sredstvi za varstvo rastlin. Po sedaj veljavnih predpisih je trajnost veljave potrdil pet let, nakar je potrebno opraviti triurno obnovitveno usposabljanje. Izvajalci varstva rastlin, ki so pridobili potrdilo oziroma zadnjič podaljšali njegovo veljavnost pred 31.12.2004, morajo opraviti obnovitveni tečaj najpozneje do 31.12.2009. Izvajalci varstva rastlin, ki so potrdilo pridobili ali zadnjič podaljšali veljavnost med 1.1.2005 in 1.9.2006, morajo obnovitveno izobraževanje opraviti najpozneje v roku petih let od datuma izdaje oziroma podaljšanja veljavnosti potrdila. Izvajalci varslva rastlin, ki so pridobili potrdilo v času od 1.9.2006 do 8.10.2008, pa morajo obnovitveni tečaj opraviti najpozneje v roku petih let od datuma izdaje potrdila. Vsi udeleženci obnovitvenih izobraževanj prejmejo v skladu s pravilnikom nova potrdila. Izvajalci varstva rastlin, ki so osnovno izobraževanje opravili ali potrdilo pridobili na podlagi pridobljene izo- brazbe pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, bodo o terminih in lokacijah obnovitvenih usposabljanj pravočasno obveščeni. Glede na to, da lahko nepravilna uporaba FFS vodi k negativnim posledicam za človeka in okolje, je potrebno pri uporabi dosledno up- oštevati navodila o uporabi sredstev za varstvo rastlin, pri delu uporabljati ustrezno zaščito, ne škropiti v vetrovnem in vročem vremenu, ampak škropiti zjutraj ali zvečer (predvsem zaradi varstva čebel, pa tudi učinkovitost je boljša), škropilne brozge ne sme zanašati na sosednje kul- ture oziroma parcele, posebno pozorni moramo biti na vodne vire (tako podtalnico kottudi površinske vode). V bližini voda je potrebno upoštevati varnostne pasove v skladu z navodili posameznega FFS oziroma predpise o vodah. Po Zakonu o vodah se FFS ne smejo uporabljati na priobalnih zemljiščih najmanj v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda (med drugimije to Savinja) in 5 m od meje brega voda 2. reda (med drugimi Dreta in ostali vodotoki ter drugi vodni viri v Zgornji Savinjski dolini). Prazna in ustrezno očiščena embalaža FFS je nenevaren odpadek. Plastenke, steklenice, pločevinke dobro izpraznimo v rezervoar škropilnice, nato embalažo vsaj trikrat dobro iz-plaknemo. Vodo od izpiranja tudi izlivamo v rezervoar škropilne naprave. Embalažo trdih FFS (granulatov, prahu) ne izpiramo, ampak jih temeljito izpraznimo. Pravilno izpraznjena embalaža ne sme vsebovati FFS! Očiščeno embalažo hranimo odprto in suho do oddaje na zbirno mesto. Zamaške hranimo ločeno, ob embalaži. Na zbirno mesto je možno oddati le prazno embalažo in neporabljena FFS, ki so bila kupljena v Sloveniji. Na tako pripravljeno embalažoje potrebno napisati ime, priimek in naslov. V kolikor je embalaže več, mora biti zložena v škatlo ali vrečko, ki mora biti prav tako označena s podatki o imetniku. Zbirni centri za odpadke so objavljeni na spletni strani http://www.slo pak.si/centri.htm. Ostanke FFS in neustrezno očiščeno embalažo lahko oddamo ob letnem zbiranju nevarnih odpadkov, ki jih organizirajo za to pooblaščeni izvajalci ali v zbirne centre. Za Zgornjo Savinjsko dolino je najbližji zbirni center v Lokah pri Mozirju na območju čistilne naprave, kjer je možno embalažo in neporabljena FFS oddati vsak delovni dan med 7. in 14. uro. Vsak izvajalec ukrepov varstva rastlin je dolžan voditi evidence o uporabi FFS, ki vsebujejo podatke o izvajalcu ukrepov, imetniku parcele, tretirani površini, datumu in uri tretiranja, kulturi, opis razvojne faze tretirane rastline, namenu izvajanja ukrepa, trgovsko ime sredstva ter odmerek sredstva. V primeru uporabe semena tretiranega s fungicidi in/ali insekticidi moramo v evidenco zabeležiti tudi količino tretiranega semena na parcelo. Evi-deneeje treba hraniti še najmanj pet let. Služijo spremljanju čakalnih dob (karenc), so pa tudi nujni vir informacij ob morebitnih zastrupitvah ljudi, čebel ter nadaljnjem ukrepanju na tretirani površini. Vsekakor moramo imetniki rastlin izvesti vse ukrepe v pridelavi, ki preprečujejo napad bolezni in škodljivcevterstem zmanjšati uporabo FFS na minimum. V kolikor pa že posežemo po FFS, moramo poseg opraviti vestno in strokovno. GOSTOVANJE ŠVEDSKIH PEVCEV V SLOVENIJI Švedski gostje ponovno v mozirski cerkvi Mozirjanka Jerica Gregorc Bukovec, ki že več let biva, študira in dela na Švedskem, bo v nedeljo, 28. junija, s svojim komornim pevskim zborom KFUM nastopila v cerkvi sv. Jurija v Mozirju. Švedski pevci bodo predstavili dela Gallusa, Martina, Mendelssohna, Sandstrčma in drugih skladateljev. Razen v Mozirju, bodo v enotedenskem gostovanju v Sloveniji nastopili še v Škofji Loki, Drežnici, Piranu in Ljubljani. Kot je povedala Gregorc Bukovčeva, želi švedskim pevcem omogočiti nastope in hkrati razkazati lepote Slovenije. Naša dirigentka je s švedskimi pevci v Mozirju že gostovala pred leti, a takrat je bil z njo drug zbor. Sicer pa je Jerica Gregorc Bukovec v začetku junija uspešno zaključila svoj študij dirigentstva na Švedskem. Marija Lebar Glede na to, da lahko nepravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev vodi k negativnim posledicam za človeka in okolje, je potrebno pri uporabi dosledno upoštevati navodila o uporabi sredstev za varstvo rastlin. Za Zgornjo Savinjsko dolino je najbližji zbirni center v Lokah pri Mozirju na območju čistilne naprave, kjer je možno embalažo in neporabljena fitofarmacevtska sredstva oddati vsak delovni dan med 7. in 14. uro. \ 22 v___y OBČINA NAZARJE JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V OBČINI NAZARJE (stanovanje št. 20, Zadrečka cesta 13, tri in pol sobno (71.06 m2), 4. nadstropje) in vsako nadaljnjo pridobljeno stanovanje I. SPLOŠNI POGOJI za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem (1) Splošni pogoji, kijih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja (3.ČI. Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, Ur.l. RS, št. 14/2004,34/04,62/06 in 11/09), so: - državljanstvo RS -stalno prebivališče v občini Nazarje - prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj s prosilcem uporabljajo stanovanje (člani gospodinjstva), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, - da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva, ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja, -da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom ne presegajo naslednjih % od povprečno neto plače v državi (5) Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj ne morejo sodelovati tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, kakor tudi tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. II. PREDNOSTNE kategorije prosilcev Prednostnih kategorij prosilcev ni, v primeru, če eden ali več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer, ki so določene v obrazcu, ima prednost prosilec, ki doseže več točk pri točkovanju socialnih razmer. III. PLAČILO lastne udeležbe in varščine Prosilci plačajo lastno udeležbo, če njihovi dohodki presegajo naslednje % od povprečne neto plače v državi 1-člansko 90% 2-člansko 135% 3-člansko 165% 4-člansko 195% 5-člansko 225% 6-člansko 255% 1-člansko 200% 2-člansko 250% 3-člansko 315% 4-člansko 370% 5-člansko 425% 6-člansko 470% IV. PODATKI, ki jih morajo udeleženci razpisa navesti v vlogi in dokumentacija, ki jo morajo priložiti, je razvidna iz vloge za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, ki jo zainteresirani dobijo na sedežu Občine Nazarje ali na spletni strani občine: www.nazarje.si. Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 25 odstotnih točk. (2) Ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja z začasnim bivanjem v materinskih domovih in zatočiščih-varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, lahko sodelujejo na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj tudi v kraju začasnega bivališča. (3) Invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, lahko ne glede na kraj stalnega prebivališča, zaprosijo za pridobitev neprofitnega stanovanja tudi v drugi občini, kjer so večje možnosti za zaposlitev ali kjer jim je zagotovljena pomoč druge osebe in zdravstvene storitve. Opomba: Stanovanji nista primerni za invalida. (4) Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po tem pravilniku. V. OKVIRNI ROK, v katerem bodo neprofitna stanovanja, ki so predmet razpisa, na razpolago za oddajo v najem: Stanovanji na Zadrečki cesti v 2 mesecih po zaključenem razpisu, druga po pridobitvi. VI. ROK ZA ODDAJO VLOG IN OKVIRNI ROK ZA OBJAVO IZIDOV RAZPISA: Vloge morajo prispeti na Občino Nazarje do vključno 20. julija 2009, objava izida razpisa najkasneje v 6 mesecih po zaključku javnega razpisa. VII. VIŠINA NEPROFITNE najemnine za povprečno stanovanje, ki je predmet razpisa, skupaj z napotilom na predpise, ki določajo neprofitne najemnine in subvencioniranje najemnin: Najemnina se obračunava skladno z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter o postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/2003) in trenutno znaša 2,98 EUR/m2. župan: Nazarje, 22. junij 2009 IVAN PURNAT, l.r. SUPERCUP EMV MURTAL SLOVENJ GRADEC Petrin na najvišji stopnički Slovenj Gradec je bil v začetku junija prizorišče mednarodne motokros dirke. Organizatorji so bili tokrat Avstrijci, ki so v Sloveniji izpeljali 5. tekmo za Supercup EMV Murtal. Med 43 motokrosisti je bil tudi Zgornjesavinjčan Gašper Petrin. Var-poljčanje tokrat zasedel prvo mesto. Za Petrina kije član celjske Ferode, je bila vožnja v mednarodni konkurenci nova izkušnja. S svojo napadalno vožnjo je dokazal, da lahko posega tudi po najvišji stopnički. »Vedel sem, da sem dobro izpeljal prvo vožnjo. Nisem pričakoval, da bom svoj nastop vdrugo še izboljšal. Tako sem si nabral nekaj dragocenih izkušenj tudi v mednarodnem merilu,« ni skrival veselja mladi motorist, ki bo konec junija nastopil tudi na mednarodni dirki v Čačku. Marija Šukalo STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekmovanje s serijsko zračno puško V nedeljo so v Zagradišču gornjegrajski strelci tarčo. Prvi, Jože Gomboc, in drugi, Peter Dezorganizirali tekmovanje s serijsko zračno puško, ovšek, sta bila tesno skupaj, saj sta nastreljala Streljali so stoje brez naslona na deset metrov po 332 in 331 krogov, tretji, Jože Vertot, pa 325. 40 diabol, to je bilo osem serij po pet diabol v Jože Gomboc KOLESARSKA PREIZKUŠNJA PO AMERIKI Na RAAM tudi Erik Rosenstein V soboto, 20. junija, se je v Ameriki pričela najtežja kolesarska preizkušnja na svetu RAAM 2009. Kolesarji z vsega sveta bodo v najkrajšem možnem času poskušali prevoziti skoraj 5.000 kilometrov dolgo pot od zahodne do vzhodne obale ZDA, Med udeleženci dirke je letos tudi Zgornjesavinjčan Erik Rosenstein. Član E- HUB teama bo vozil v paru s Tomažem Prečičem. Premagati morata puščave, strme vzpone in divje spuste, neskončne in enolične ravnice. Vozita podnevi in ponoči, v mrazu in vročini, etap pa na tej tekmi ni. Vsak od njiju vozi toliko časa, kolikor zmore ali zdrži brez spanja. Kojima poidejo moči, zaspita za slabo urico in potem nadaljujeta bitko s seboj in s cestami, ki jim ni videti konca. Preizkušnja je tako zahtevna, da so tekmovalci pravzaprav stalno na robu svojih fizičnih in psihičnih zmožnosti. Zato lahko le upamo, da bosta svojo življenjsko preizkušnjo dobro prestala in bosta skupaj s svojo spremljevalno ekipo na cilju v Annapolisu v zvezni državi Maryland 27. ali 28. junija. Marija Šukalo ROKOMETNI KLUB NAZARJE Precejšen napredek mlajših deklic Iztekajoča se sezona je bila za Rokometni klub Nazarje slabša kot pretekle. Za starejše deklice (letnik 1994/1995) je to po mnenju predsednika kluba Andreja Ocvirka povsem razumljivo, saj so letos nastopale v višji starostni kategoriji in bile najmlajše v ligi. Kljub temu upajo, da se bodo v prihodnji sezoni zopet potegovale za sam slovenski vrh. Letošnjo sezono, v kateri so osvojile sedmo mesto v skupini vzhod in po razigravanjuza končna mesta 19. mesto v Sloveniji, jemljejo kot leto privajanja v tej starostni kategoriji in leto, ki jim je prineslo ogromno izkušenj, tako pozitivnih kottudi negativnih. Pozitivno pa so po Ocvirkovih besedah, presenetile mlajše deklice (letnik 1996 in mlajše), ki so v svoji skupini zasedle 6. mesto. V tej starostni kategoriji, razen prvih treh uvrščenih ekip iz skupine, ni bilo kasnejšega razigravanja za končna mesta v Sloveniji. Mlajše deklice so namreč pokazale precejšen napredek glede na prejšnjo sezono in se veliko bolj enakovredno kosale s svojimi nasprotnicami. »Vodstvo nazorskega rokometnega kluba je sezono tudi po finančni plati uspešno pripeljalo do konca. Kljub časom, ki niso najbolj naklonjeni vlaganjem v šport, je RK Nazarje uspel obdržati večino sponzorjev, ki se jim še enkrat lepo zahvaljujemo. A vsako novo sezono v klubu trenira vedno več mladih deklic, zaradi česar so potrebna tudi čedalje večja finančna sredstva. Zato se v RK Nazarje že vnaprej veselimo pomoči in sodelovanja tudi novih sponzorjev, ki jim bodo pomagali ne samo za nemoteno delo, ampak dobesedno za obstoj Rokometnega kluba Nazarje,« je povedal Ocvirk Marija Šukalo Starejše in mlajše deklice nazarskega rokometnega kluba so zaključile sezono 2008/9 (foto: Marija Sukalo) V SPOMIN 28. junija bo minilo leto dni, od kar nas je zapustil novinar, pesnik in publicist Edi MAVRIČ (1961 - 2008) S svojim delom in osebnostjo nam bo ostal v trajnem spominu. Sodelavci Savinjskih novic ODVRŽENI OSTANKI PRIPADALI MEDVEDU ROŽNIKU Za informacije nagrada V četrtek, 18. junija so na Biotehniški fakulteti v Ljubljani objavili, da so genetske analize potrdile predvidevanja. Ostanki pri Solčavi najdenega trupla so pripadali medvedu imenovanemu Rožnik. Gre za medveda, ki so ga aprila odlovili v okolici Ljubljane in ga opremljenega stelemetrijsko ovratnico spustili v gozdovih na Snežniški planoti. Signal seje 1 .junija povsem izgubil. Kot so še sporočili z oddelka za biologijo in oddelka za gozdarsh/o Biotehniške fakultete, so genetske preiskave prinesle še več zanimivih podatkov iz življenja te živali. Določili so območje, kjer je bil medved rojen, in ugotovili, da je bil njegov oče že ustreljen. Na območju severne Slovenije se je Rožnik zadrževal, še preden so ga opazili v okolici Ljubljane. Podrobne informacije, ki so jih prinesle raziskave o življenju ilegalno ustreljenega triletnega medveda, je moč najti na spletni strani www. medvedi.si, ki jo urejajo raziskovalci iz Biotehniške fakultete. Medtem je Koroška deželna vlada za informacije, ki bi pomagale razjasniti okoliščine smrti zaščitenega rjavega medveda, razpisala nagrado 6.000 evrov. Kot poročajo, je sedaj razpisano nagrado zvišala na 10.000 evrov. Marija Lebar Dostojanstvo smrti medveda Rožnika Čudovita je naša dolina, a njeni ljudje so očitno vedno manj čudoviti. Slab glas pa seže v »deveto vas«, saj me prijatelji, po prepričanju okoljevarstveniki narave, zgroženo sprašujejo kdo med nami bi bil sposoben tako oskruniti dostojanstvo smrti, naše najmogočnejše živali, ki se še hoče družiti z nami, ljudmi?! Kajti, če bi živali znale govoriti, bi nas soočile s kruto resnico izumiranja vse več vrst, ki zmedeno begajo pred človeško hudobijo in objestnostjo. Prav slednja je najza-hrbtnejša. Vsako srce ima svojo zgodbo, tudi to medvedje, ki ga je človeška frustracija po želji za trofejo (po mojem prepričanju je to dejanje več kot ene osebe) tako neusmiljeno zaklala. Ne vem, a dozdeva se mi, da je razkosana trofeja medveda končala na steni kakšne domače pivnice, odprte samo za najintimnejša prijateljstva - a morda tudi ne najbolj trdnejša?! Avstrijci, vsa častjim, so razpisali 10.000 eur nagrade za ujetega krivolovca. Vendar ali je morda važno, če je storilec s te ali one strani meje? Hudobija je kot reka, ki prestopi vsakršne bregove. Kar je zapisano globoko v srcu, se s smrtjo ne more izgubiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata Franca BENDA iz Nizke (11.10.1932 -18.6.2009) Iskrena hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter izrekli sožalje. Lepo se zahvaljujemo tudi dr. Kramerjevi, med. sestrama Mateji in Maji ter patronažnima sestrama Staši in Mileni. Žalujoči: vsi njegovi Samo to še opravim, samoto še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in brata Ivana MLAČNIKA iz Podvolovljeka (19.6.1943-9.6.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala reševalcem reševalne postaje Mozirje, gospodu župniku Vikiju za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, govornici ge. Valeriji Robnik in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Pravno bo kazen vsekakor premajhna, po mojem prepričanju tudi spoved ne bo zadosti. A kazen mora priti, kajti vse slabo in dobro se nam povrne, pa četudi zadnjih petminut. Jaz se upam podpisati pod svoje pisanje in ali se ti krivolovec tudi upaš pod svoje dejanje?! Medtem pa medvedje oči nemo kričijo svojo kruto zgodbo in čakajo tudi tvojih, zadnjih pet minut. Silvana Robnik Savina 60 Ljubno ob Savinji ČRNA KRONIKA • PRIDRŽANJE VINJENEGA KRŠITEUA Nazarje: 15. junija v popoldanskem času je 21 -letni domačin kršil javni red in mir v treh gostinskih lokalih v Nazarjah. Ker je močno vinjeni kršitelj nadaljeval s kršitvami, so ga policisti pridržali do iztreznitve. Zaradi njegovega početja mu je bil izdan plačilni nalog. • VINJENI TRAKTORIST Nazarje: 17. junija ob 11.30 uri so policisti Policijske postaje Mozirje izven naselja Nazarje ustavili voznika traktorja. Odredili so mu preizkus alkoholiziranosti. Alkotest je pokazal, daje imel 1,42 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so ga pridržali do 12 ur. Voznik, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, je vozil tudi neregistriran traktor. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bil zoper njega podan obdolžilni predlog na Okrožno sodišče v Velenju, za ostali dve kršitvi pa mu je bil izdan plačilni nalog. • TATVINA KOSILNICE Raduha: Med 16. in 17. junijem je bila v Raduhi izvršena tatvina kosilnice znamke Gorenje Muta, ki jo je oškodovanec pustil na travniku, par deset metrov stran od stanovanjske hiše. Policisti za neznanim storilcem še poizvedujejo. • VLOM V GOZDNI ŠOLI Loke pri Mozirju: V zadnjih treh tednih je bilo vlomljeno v več objektov, last Športne unije Slovenije, ki so v Lokah pri Mozirju. Vlomi, ki jih policisti še raziskujejo, so bili odkriti 19. junija. • VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Savina: 20. junija je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Savini. Storilec je iz hiše odnesel glasbeni stolp, zvočnike, satelitski sprejemnik in ribiško palico. • TATVINA DENARNICE Gornji Grad: 20. junija v popoldanskem času je oškodovanec obvestil dežurnega policista, da mu je bila iz hodnika stanovanjske hiše v Gornjem Gradu ukradena denarnica z 200 evri gotovine, osebnimi dokumenti in bančnimi karticami. Policisti za neznanim storilcem zbirajo obvestila. • POŽAR V KURILNICI Šmartno ob Dreti: 22. junija okoli četrte ure zjutraj je prišlo do požara v kurilnici stanovanjske hiše v Šmartnem ob Dreti. Pogasili so ga gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Dreti. Ugotovljeno je bilo, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika na kompresorju zamrzovalne skrinje. Nastala materialna škoda znaša okoli 3.000 evrov. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan S. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni! (Simon Gregorčič) ZAHVALA V 92. letu starosti nas je za vedno zapustila Anka KRANČIČ, rojena Cajner (1917 - 2009) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in tistim, ki ste nam izrazili sožalje, jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in se je spomnili v molitvi. Posebna zahvala pa sosedi Pepci, dr. Kramerjevi, govorniku g. Grudniku, župniku g. Luknarju, diakonu Stanku, gasilcem PGD Pobrežje, pogrebni službi Morana in mozirskim pevcem. Hvala vsem, ki boste kdaj postali ob njenem tihem domu. Žalujoči: sin Ivo z ženo Pavlo, vnuk Aleš in vnukinja Mateja z družinama Srce plemenito je obstalo, nas v žalost in bolečino je obdalo. Življenja luč ti je dogorela, v srcih naših večno boš živela. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice Marije POLJANŠEK iz Radmirja (22.12.1921 - 7.6.2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vsa izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala dr. Blažičevi, patronažni sestri Zofki, osebju Bolnišnice Topolšica, domu starejših občanov Gornji Grad in gospe Mini Turk za pomoč na domu. Hvala monsignorju Vratanarju za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Gospodu Janiju Štiglicu za govor, pevskemu zboru iz Luč ter pogrebni službi Anubis. Hvala vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Ivan in Lojz, hčerki Marica in Jožica z družinami, osem vnukov, devet pravnukov Kogar imaš rad nikoli ne umre, samo daleč, daleč je... V SPOMIN 20. junija so minila tri leta, odkar ni več med nami dragega moža, atija, tasta in dida Franca BENDA Vsi tvoji Slovo edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne... V SPOMIN Alojz POTOČNIK (1923 - 2009) Na Dobrovčevi kmetiji slišiš samo šepet vetra, drobne dežne kapljice govorijo, da nebo joče, psiček Lord leži na pragu hiše in poveša glavo. Ustavil se je čas, obstalo je naše življenje in po licih polzijo solze. Pekoča bolečina v prsih močno stika in v grlu ni moči za besede. Nemo zremo v plamen goreče sveče in molimo vsak svojo molitev. Smo te res izgubili? Slišimo tvoj smeh in tvoje hudomušne zgodbe, ki si jih nam pripovedoval. Vidimo tvoje solzne oči, ko si nam zaupal zgodbe polne žalosti in trpljenja, ko si se moral boriti za svoje in za naše življenje, kjer je bilo mnogo, premnogo bolečine, krutosti in lakote. Šibki in močni, črni in beli, veliki in mali, revni in bogati so bili del tvojega življenja in vsi so lahko bili del tvojega srca. V vsakem človeku si našel nekaj dobrega, nekaj, kar te je osrečevalo in kar je osrečevalo tistega, ki je imel stik s teboj. Ne, nisi pa maral laži, hudobije in zavisti, čeprav te je v življenju oplazilo tudi to. Imel si neizmerno rad svojo zemljo, kmetijo, naravo in bil si kot prva jutranja luč, ki je pregnala noč, ključ, ki je uspel odpreti vsa vrata, tudi tista neprodorna, in bil si roka, ki je znala potrpežljivo razgrniti temne oblake in priklicala sonce. Bil si resnična človeška dobrota, v kateri smo slutili znamenje Božje dobrote. Znal si podariti besede pohvale, ki so nam dale krila. S krili smo bili lahkotnejši, življenje je bilo lažje in če smo obtičali, smo šli lažje naprej. Rad si nas imel kljub našim napakam in nepopolnosti, dajal si nam občutek edinstvenosti in pomembnosti. Tvoja ljubezen do živali, zlasti do tvojega konja je bila čudežna. Rad si imel drevesa, rad si imel rože, travnike, ptice in metulje, gozdove in polja, kužke in ribe v ribniku ... Občudoval si jelena z lepimi mogočnimi rogovi in njegove košute z malimi „bambiji“. Imel si odprto srce veselju. Če je bilo še vse tako žalostno, da se nihče ni mogel več smejati in je bilo vse tako brezizhodno, potem je tvoj dar humorja pričaral nasmešek na naša usta in nenadoma smo se vživeli v tvoj svet, kjer so sloni rojevali miši in zajčki gradili hiše. Dokazal si nam, da človeška sreča ni v bogastvu ali udobju, v nedelu ali velikih dosežkih, ampak v lepo zapeti pesmi, plesu, v preprostosti, spontanem veselju ob drobnih stvareh in v prijateljstvu. Bil si ponosen na svoje vnuke in občudoval si svojega pravnuka in pravnukinjo. Slednja ti je bila v veliko veselje še zadnji dan tvojega zemeljskega potovanja. Hvala dragi pradedek, dedek, mož, oče, brat, da si znal živeti in uživati življenje. Da si bil brez pohlepa in zavisti, da si bil vesel in hvaležen za vsako novo jutro, da si bil presrečen v svoji mehki postelji in na svoji kmetiji, da si znal srečati prijazne ljudi, da si v vsaki cvetici, v vsaki lepi besedi, v vsaki roki in v vsakem objemu zaslutil ljubezen, in hvala, da smo lahko bili del tebe. Pogrešamo te. Marica, Ivo, Alojz, Dejan, Tadej, Suzana, Saša, Katjuša, Tinkara, Tim, Ožbej, Joško V uredništvu so mi naročili, da naj naredim fotografijo prašičje gripe. Upam, da nisem preblizu, da bi se je nalezel. Težave s problemi Obrnjen svet V Sloveniji smo dobili prvi primer nove gripe. Ali se moram bati? Načeloma ne, če boste poljubljali le svojega moža. Pa prav tega sem se najbolj bala. Kdo sploh bere slabe knjige? Pesimisti, ki se veselijo neuspehov avtorjev. "Poštena" “Na Golteh so začeli z novo sezono,” pove Bepova žena. Bepo se začudi: “Pa menda ja ne smučanja? Je mogoče zato zdaj junija spet tako mrzlo, ker zasnežujejo?” “Ne, začeli so s poletno sezono.” “Če pa ni nič poletja.” “Ne boj se. Kmalu bo spet tako vroče, da bomo na sebi lahko nosili le sončne kreme.” razporeditev Dokler bo naša vrla oblast imela roke v naših žepih, bomo vedno mi več plačevali Evropi, kot pa ona nam. Inšpektorji bi odkrili veliko več sive ekonomije, če bi jim to dovolili delati na črno. Ko je še v službi lepše Mož ženi po besednem dvoboju, v katerem je zmagala, ni hotel ostati dolžan, zato je rekel: “Grem v službo. Tam mi za razliko od tu vsaj kakšna sodelavka dovoli, da spim z njo.” Dobil sem ga na laži! - Laže! Enaki pred zakonom Tvegano početje Če na sodišču pričaš po krivem, te ob razkritju doleti kazen. Če v parlamentu pričaš po krivem, si bodisi predsednik kakšne stranke bodisi kakšen minister. Ne pošiljajte uboge babice po vnuka v šolo. Lahko se zgodi, da bo od razredničarke zvedela, da je njen vnuček odsoten iz šole, ker je šel na njen pogreb. «S Cvetkekikof m NARAVNOST OKOLI OVINKA Ivan Suhoveršnik, župan občine Mozirje (desno): »Sterni krožnimi križišči se pa res umiri promet.« Mag. Gregor Ficko, direktor Direkcije RS za ceste: »Čeprav sva v krožišču, vam povem kar naravnost. Zdajle se splača pri nas naročiti še kakšno krožišče. Na zalogi jih imamo še kakšnih sto, potem pa je s popusti konec.« LOKAL PATRIOTIZEM Andrej Presečnik, direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje (desno): »Tale rondo v Mozirju so postavili tako, da, ne glede, iz katere smeri se pripelješ, te ovinki zapeljejo v našo zadrugo.« Andrej Ermenc, direktor Komunale Mozirje: »Torej po principu -kupuj kvalitetno, kupuj slovensko?« Presečnik: »Še bolje - kupuj zgornjesavinjsko.« PRISTNI STIKI Darko Štorgelj, član ansambla Ojstrica: »Sej ne vem, al' me kušuje al' koštuje...« Tjaša Breznik, folklorna plesalka: »Sej ne vem, al' se hoče kušvat al' da ga umijem po licu...« Portal Savinjske doline IM MINI SLOVARČEK: OMAJADI- prva dinastija kalifov PASTORE- italijanski filozof- Valentino Annibale MAKK- madžarski filmski režiser- Karoly CARA- ameriška igralka, pecka- Irene ŠLAR- tančica, pajčolan Šmihelska cesta Z, Mozirje duniciraf GRAFIČNE STORITVE Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 Tel.: 839-50-80 info@unigraf.si - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (diplomske naloge, spiralne, termo ...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) ■ Tisk na tekstil (majice, kape...) - plastificiranje - sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice BARVNO in ČRNOBELO FOTOKOPIRANJE TISKANJE iOiOt0.onk^ra£.si Napovednik dogodkov • Petek (26. junij), ob 19.00. Galerija Mozirje Zaključni klavirski recital pianistke Kristine Golob__________ • Sobota (27. junij), ob 9.00. Športni park Ljubno ob Savinji 6. tradicionalni memorial mladih fantov v nogometu__________ • Sobota (27. junij), ob 8.00. Športno igrišče Bočna 20. tradicionalni košarkarski maraton_________________________ • Sobota (27. junij), ob 10.00. Gornji Grad 4. gorski tek na Menino planino_____________________________ • Sobota (27. junij), ob 15.00. Nova Štifta Kmečke igre___________________________________________________ • Sobota (27. junij), ob 18.00. Gasilski dom Nazarje Prikaz tehničnega reševanja___________________________________ • Sobota (27. junij), ob 20.00. Športno igrišče Nazarje Velika vrtna veselica ob 85-letnici PGD Nazarje_______________ • Sobota (27. junij), ob 20.00. Nova Štifta Vrtna veselica z ansamblom Zaka' pa ne________________________ • Nedelja (28. junij), ob 8.00. Zbor pred cerkvijo sv. Jurija v Mozirju Pohod po cerkvah mozirske in šmihelske župnije________________ • Nedelja (28. junij), ob 9.00. Športni park Ljubno ob Savinji 6. tradicionalni memorial mladih fantov v nogometu__________ • Nedelja (28. junij), ob 9.00. Pod Gradiščem (Gornji Grad) Tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško_________________ • Nedelja (28. junij), ob 10.00. Igrišče na Rečici ob Savinji Nogometna tekma -Stari: mladi z družabnim srečanjem___________ • Nedelja (28. junij), ob 10.00. Golte - koča pri Treh plotih Srečanje krajanov občin Mozirje, Rečica ob Savinji in Ljubno • Nedelja (28. junij), ob 13.00. Pod Gradiščem (Gornji Grad) Gozdarsko tekmovanje lastnikov gozdov _______ • Nedelja (28. junij), ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje razstave likovnih del Milana Rige in narodopisne razstave • Torek (30. junij), ob 10.00. Golte Orientacijski pohod trojk po poti na Golteh _______ • Sobota (4. julij), ob 11.00. Spomenik padlih borcev NOB na Menini Tradicionalno srečanje borcev NOB_____________________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam dva sivca in simentalca, težke 130 kg; gsm 031/765-604. Prodam en teden staro teličko šarale; gsm 041 /324-438. Prodam teličko rj., rojeno 11.6.09; gsm 070/228-293. DRUGO-PODARIM Podarim zamrzovalno omaro gorenje (6 predalov) in hladilnik gorenje (širina 50); gsm 031/783-431. DRUGO - PRODAM Prodam žensko motoristično jakno in čelado, oboje št. XS; tel. 031 3939516. --"'N [30] Prodam letošnje kocke sena, cena kocke je 2 eur; tel. 038/ 382-155. Pasjo utico za večjega psa prodam; tel.584-34-97. Prodam motor za kosilnico BCS (bencin) za 300 eur; gsm 040/723-865. VOZILA IN OPREMA Prodam golf III in R5, oba letnik 1995; gsm 070/875-767. NEPREMIČNINE V najem oddam starejšo hišo; info, po 15. uri na gsm 051 /330-247. Prodamo takoj vseljivo hišo v središču Ljubnega; gsm 031 /480-680. MORDA STE ISKALI PRAV TO STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vifražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/6884)94. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektoijev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. PRODAJA KOKOŠI IN PIŠČANCEV Nesnice grahaste, rjave in črne ter bele piščance za zakol, prodamo. Nakup 10 kom. - petelin brezplačno. Živali so redno cepljene, tel. 03/ 547-20-70, gsm 041/763-800. Kmetija Winter, Lopata 55 Celje. KERAMIČARSTVO Želite kvalitetno in estetsko položene ploščice, v dogovorjenem roku in po solidni ceni? Pokličite 041/483-692,03/838-81-33 ali kliknite www.artus.si. A. Artus, Alojz Fužir, s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO M Mozirje OkvirjanjesliKtermopanstekla, namizne plošče,ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala, gsm 051/396-269, faks: 03/584-1149. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. MASAŽA IN NEGA TELESA Vsak četrtek in petek pri Šport center Prodnik za vas masira in zdravi športni maser Miro Maksimovič. Izbirate lahko med športno masažo, kiropraktiko, zelo uspešno anticelulitno masažo+vakuum, zdravljenjem raznih poškodb, zdravljenje hrbtenice z masažo, laserjem, ultrazvokom, vakuumom... Za termin pokličite na gsm št. 041/564470. Miran Maksimovič s.p., Topolšica 55b, 3326 Topolšica. POMOČ PRI STREŽBI V KAVARNI SUPIN iščemo za poletno sezono, možnost redne zaposlitve. Informacije vsak dan po 16. uri na telefon 03/83841 -52. Turizem in poslovno svetovanje Supin, Luče 87,3334 Luče. Povprečna poraba goriva in emisija CO; 6.61/100 km, 157 g/km. 19.990€. Superb! Cena vključuje: patentiran koncept dvodelnega pokrova prtljažnika Twin Door, potovalni računalnik, avtoradio SWING s CD in MP3 predvajalnikom ter osmimi zvočniki, naslon za roke Jumbo Box s priključkom za iPod in ostale avdio naprave, klimatsko napravo Climatic, hlajen predal pred sovoznikom, elektronski stabilizacijski program ESP z elektronsko zaporo diferencialainhidravlično.zavornoasistenco(ESPvključujesistemeABS,MSRinASR), električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ambientalno osvetlitev Caf Vision, osvetlitveno funkcijo Comming Home. meglenke, servo krmiljenje Servotronic, poleg voznikove in sovoznikove tudi sprednji stranski zračni blazini in varnostni zavesi, kovinsko barvo, aluminijasta platišča Spectrum, najsodobnejši turbobencinski motor TSI s 125 KM, veliko prostora za noge zadaj in velik prtljažni prostor ter pet zvezdic na EuroNCAP testu. Superb! Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje 03/839-45-10, 031/302-121 Ki KBE OKENSKI SISTEMI ALI VAM OKNA NE TESNIJO? S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala! SOLSKI CENTER CELJE MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER Pot na Lavo 22, 3000 Celje Vabimo vas, da se vključite v naslednje programe neformalnega izobraževanja: NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA Organiziramo pripravljalne seminarje in izvajanje postopka za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti-pridobitev CERTIFIKATA. Ostala ponudba; - izdelava termopan stekla - vrtanje - brušenje - fazatiranje - izdelava namiznih plošč - uokvirjanje slik - montaža na domu - kratka čakalna doba UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN, VHODNIH VRAT, SENČIL, ŽELUZIJ, ROLET.. Voznik/voznica v cestnem prometu. S pridobljenim certifikatom voznik se šteje, da imate pridobljeno temeljno kvalifikacijo, ki jo predvideva Zakon o prevozih v cestnem prometu. Zahteve tega zakona se začnejo uveljavljati 10. septembra 2009. Pridobljeni certifikat voznik/voznica v cestnem prometu je tista listina, ki je potrebna, da se tujcu oz. tujcu na začasnem bivanju v R Sloveniji zamenja vozniško dovoljenje, izdano v tujini, s slovenskim vozniškim dovoljenjem ustrezne kategorije. Termin izvedbe: od 25. 8. do 2. 9.2009 Prijave: E-pošta: izobrazevanje-sspsce@guest.arnes.si, Tel.: (03) 42 85854 (do 15.7.2009), (03) 4285873, 041 708 938 (od 10.8.2009 do 24.8.2009) SIMPLY CLEVER Ostale nacionalne poklicne kvalifikacije operater/operaterka na CNC stroju ročno obločni varilec/varilka plamenski varilec/varilka in spajkalec/spajkalka TIG-varilec/varilka MIG -MAG -■vari lec / vari Ika hišnik/hišnica skrbnik/skrbnica procesnih naprav-mehatronik/mehatroničarka izdelovalec/izdelovalka spletnih strani vizažist / vizažistka vzdrževalec/vzdrževalka pnevmatik in vulkanizer/vulkanizerka maniker/manikerka izvajalec/izvajalka zidanja in ometavanja izvajalec/izvajalka betonskih del Informacije: tajništvo izobraževanja odraslih, vsak dan od 8. do 16. ure Tel.: (03) 428 58 28, 428 58 73 ali 041 708 938 DRUGO IZOBRAŽEVANJE PSC Praprotnik, Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 Z vami že 15 let • jezikovni in računalniški tečaji • poslovno komuniciranje in vodenje • specializirani tečaji s področja strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, medijskih komunikacij, logistike, frizerstva in modnega oblikovanja Podrobnejše informacije: Tel.: 031 844 455 E-pošta: vlasta.policnik@guest.arnes.si sam Dt i D-Per 7/2009 5000023791,26 COBISS Q VARČUJ EM pri samu NAKUPUJEM DARILO SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje Prodajna Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 mesta: Latkova vas, Latkova vas 84, 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26, 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 KNJ■ CELJE