Rekonstrukcija in serijska proizvodnja t jurska tovarna Ailpos je дапа po treh stvareh: po svo- ^g0i aluminijastem pohištvu, ki je osvojilo ves jugoslovanski trg, 'P^ velikih načrtit za razši- jt^v tovarne in po svoji mladin- lii organizaciji, ki je najiboljša f občini in ki je med najboljši- ^[ v okraju. Morda ima njihova jjiladiineka organizacija boljše pogoje, ker je to ml^da tovarna, rekli. A ni tako. Enake pogoje •^j^ajo tudi drugje, le da se mla- jìqcì niso morda tako zagrizli v delo. v probleme podjetja in pro­ bleme ujpravljanja s podjetjem. Obisk v Al.posu je bilo pravo doživetje. Ne zaradi velikih in gyetlih hal, tekočega traka ali ¿Iriigih naprednih industrijskih pojmov- Bilo je doživetje zato, jter take vere v napredek, tolike prizadevnosti in volje ne srečaš na vsakem koraku. Kar veselje je bilo poslušati mlade proizva­ jalce iz Šentjurja, ko so govorüli o (problemih tovarne, o potrebah, o sedanjem težavnem stanju in podobno. Takole je pri njih ... Tovarna je raztresena v sedmih starih stavbah, ki so za silo postale de­ lavnice. Težko je v njih delo, težko in nevarno. Le velika hala ob železTiici je nekoliko drugač­ na. Nekoliko pravim zato, ker je tiidii spričo ipotreb preveč zase­ dena. Saj drugače ne bi zmogli naročil. Razočarali bi tržišče, za nie T^a bi to bila velika škoda. Mladi in stari v Alposu pravijo, da iim je sloves tovarne prvo in poort- nih društev z oglasi. Odborniki so bili odločno proti sedanjemu na­ činu zbiranja sredstev z oglasi, ker se s tem športni delavci mo­ ralno degradirajo na stopnjo ak­ viziter j e v, potem ker se ta sred­ stva tako ne razdeljujejo smotr­ no in ker je končno vprašanje razvijanja in delovanja športnih organizacij družbena potreba. Menili so tudi, da je umestneje, če skupni sklad ustanovijo v okviru občine, in sicer tako, da bi zbrana sredstva upravljal ík)- seben upravni odbor, ki bi podat­ ke o razdelitvi zbranih sredstev posredoval tudi javnosti. Gospo­ darske organizacije namreč let­ no po oceni dajo za potrebe špor­ ta v Celju preko 20 milijonov di­ narjev, žal pa nihče ne ve, kako se ta sredstva porabijo. Sodijo, da bo novi organ lahko začel delo­ vati že v jeseni. Odborniki so tudi potrdili pred­ log sveta za obrt, da se Delavska pekama pripoji trgovskemu pod­ jetju Veležitar, ki bo organiziralo peko kruha v okoliških krajih in večjih središčih v celjskem okra­ ju. S tem bodo pridobUi potreb­ ne strokovnjake, kmalu pa name­ ravajo graditi tudi novi pekarni v Velenju in Mozirju. Izpolnili so plan Delovni kolektiv Opekarne Lju- bečna — Bukovžlak vsa leta doslej ni mogel zadostiti povpraševanju po svojih izdelkih, zato si je zadal na­ logo, da bodo tovarno rekonstruira­ li. Prvega oktobra lani so pričeli graditi v obratu Bukovžlak prve najmodernejše Köllerjeve sušilnice z odsesavanjem toplega zraka iz krož­ nih peči, katerega bodo odslej upo­ rabljali za sušenje surove opeke, da bo le-ta prihajala suha v peči. Pri­ hranili so na kurjavi, pridobili hi­ trejši dotok ognja v peči, izboljšali kvaliteto izdelkov, sezonsko delobo odpadlo, prehajajo pa tudi v indu­ strijski način proizvodnje. Položeii cevovodi pa bodo omogočili, da su­ rovi opečni izdelki ne bodo več zmr- zovali kot doslej. Istočasno se že pripravljajo na uvedbo nagrajeva­ nja po enoti proizvoda. Mislili so tudi na tehnično zašči­ to in sodobne sanitarije, kar jim je po rekonstrukciji obrata docela uspelo. Kasneje bodo uvedli za svo­ je člane topel obrok hrane, po kon­ čani rekonstrukciji pa bodo pričeli graditi dva stanovanjska bloka s 16 stanovanji. Z izgraditvijo Köllerje- vih sušilnic, ki so prve v Jugoslavi­ ji, je delovni kolektiv Opekarne Lju- bečna — Bukovžlak veliko pridobil. Nova stanovanja in trgovski lokali Pred kratkim so v Slov. Konjicah, nasproti kulturnega doma pričeli s prvimi deli za gradijo novega sta­ novanjskega bloka, ki ga bo gradila občina za potrebe svojih uslužben­ cev in ostalih uradov v kraju. Pred­ vsem bodo prišli v poštev uslužben- ai občine, prosvete, zdravstva in drugih podobnih ustanov. Največje zanimanje je vsekakor vzbujal velik bager za izkop zemlje, saj takega stroja v Konjicah še niso videli. Zato je popolnoma razumlji­ vo, da se je ob njegovem delovanju zbiralo vedno kar lepo število ljudi, ki so gledali, ocenjevali in opazo- valii njegovo delo. Takojšen odvoz zemlje je omogočil, da bo možno že kar kmalu pričeti z gradbenimi deli. Zato bo potrebno porušiti še neka­ tere stare objekte Predvideno je, da bodo v spodnjih prostorih bloka tr­ govski lokali s sodobno opremo, ta­ ko da bo istočasno še nekoliko na­ predka tudi v trgovini. V neposredii bližini pa so v istem času dokončno izkopali novo strugo Dravinje, ki že teče po novem kori­ tu, dolgem nekaj sto metrov. Na njenem prejšnjem mestu ter okoli­ škem prostoru pa se bo razširila to­ varna usnja »KONUS« z nekaterimi novimi objekti v prihodnjih letih. V.L. VIRSTANJSKA CESTA Končno zelo naglo napredujejo dela na cesti Drensko rebro—Virštanj, na katero amo tako dolgo čakali. Do jeseni bosta zdaj prav zagotovo spojena oba odcepka in s tem vzpostavljena zveza med Lesičnim in obsoteljsko progo т Imenem. Cesta bo imela predvsem velik pomen za kmetijski razvoj, posebno še za vinogradništvo ña Virštanjskem. Spoznavajte prometne predpise Promet na naših cestah je v zadnjem desetletju nenavadno narasel. Vsak dan Si-ečnjemo na cestah več motornih vo­ zil in ne smemo se čuditi, če naši malčki in mladina sploh govorijo danes na­ mesto o škratih, vitezih in guisarjih venomer le o motorjih, avtomobilih in podobno. Ob vsem tem pa je zelo čudno, ko vodstvo neke osnovne šole odgovarja, da ne bodo izvedli tečaja za opravljanje izpitov iz prometnih predpisov, ker ima­ jo čas za pridobivanje učne snovi tako tesno odmerjen, da se s tem letos ne utegnejo ukvarjati. Ali ob razvijajočem prometu ni zelo važno poznati promet­ ne predpise? Ali ne bi lahko trdili, da je poznavanje cestno prometnih pred­ pisov prav tako življenjsko pomembno kot branje, rač,ananjef Lahko rečemo, da je, posebno še, če pomislimo, ko­ liko žrtev terja cesta in to tudi med otroci! Morda ne bi bilo narobe, če bi spo­ znavanje cestno prometnih predpisov vnesli neposredno v šolski pouk. Prav posrečeno delajo v tem smislu na šolah v Podčetrtku, Rogaški Slatini, v Olimju in drugod, kjer so prirejali krajše ko­ lesarske izlete ;in ob tej priložnostij praktično preizkušali znanje in spo­ znavanja prometnih predpisov. Spoznavanje cestno prometnih pred­ pisov je življenjsko pomembno, ^ato niti šola, niti starši ne bi smeli mimo tega. » Sotelski Razstava motoijev in motornih vozil v soboto so v Ljubljani na Go­ spodarskem razstavišču odprli dru­ go mednarodno razstavo motornih vozil v naši državi. Na razstavi na­ stopa 85 domačih razstavljalcev in 79 tujih, in sicer iz desetih držav. Ta razstava še bolj kot prva kaže, da se jugoslovanska industrija mo­ torjev in motornih vozil silovito raz­ vija in pomeni še eno afirmacijo Ju­ goslavije na področju industrije. Iz razprave na občnem zboru Trgovinske zbornice Nezadostni skladi tigovskih podjetij O Karel Videnšek je najprej go­ vori) o težavni finančni situaciji tr­ govskih podjetij v zadnjem obdob­ ju. Sedanja delitev dohodka trgov­ skih podjetij namreč onemogoča ustvarjanje skladov, to pa potem vodi do znanega dejstva, da je tr­ govina tista gospodarska panoga, ki se z lastnimi sredstvi ne more ustrezno razvijati. Tovariš Viden­ šek je načel tudi zelo pereče vpraša­ nje nagrajevanja po učinku v trgov­ skih gospodarskih organizacijah. Dejal je, da so ugotovHi, da imajo podjetja res posebne pravilnike za nagrajevanje po učinku, da pa so kljub temu največkrat delila presež­ na sredstva iz sklada za osebne dQ- hodke linearno — tako, da so de­ jansko pravilniki ostali le na papir­ ju. To pomeni varanje samega se­ be, zlasti ker mnoge izkušnje" kaže­ jo, da je sistem nagrajevanja po učinku pomembna gonilna sila go­ spodarske organizacije. Trgovina tu ne more biti izjema. # Tajnik trgovinske zbornice Ri­ sto Gajšek je opozoril na dve po­ membnosti v nadaljnjem razvoju tr­ govine v našem okraju. Najprej na potrebo po večjem in hitrejšem in­ vesticijskem vlaganju v trgovino in hkrati na probleme načiia trgova­ nja v prihodnosti. Dejal je, da ne­ razvitost trgovinskega omrežja zmanjšuje izbiro, neugodno vpliva na kvaliteto postrežbe, zmanjšuje dohodek in onemogoča specializaci­ jo v trgovini. Zato je potrebno, če hočemo dati trgovini tisto mesto, ki ji pripada, najti začetna investicij­ ska sredstva. O Tovariš Leon Mlinaric je po­ drobno obravnaval probleme vzgoje kadrov in pri tem poudaril potrebo in upravičenost angažiranja trgov­ skih podjetij pri združevanju sred­ stev za izgradnjo internata za va­ jence. Istočasno pa je poudaril, da je ena izmed pozitivnih oblik dela 2 vajenci uvedba nagrajevanja le- teh po njihovem učinku, kar so v celjskem okraju vpeljala že mnoga podjetja. Ф Na občnem zboru je podpred­ sednik občinskega ljudskega odbora Celje Beno Krivec opozoril, da je javora za razvoj uslužnostne obrti ^ndi predpis, ki onemogoča servis- pini delavnicam trgovskih podjetij 'zvajanja onih popravil, ki ne sodijo y garancijo. In sicer tudi tedaj, ko |e gotovo, da bi prav ta servisna delavnica hitreje in bolje popravila ^trojček ali napravo. O Ivan Steblovnik je obravnaval P'"ob!eme preskrbe mesta in večjih '"dustrijskih središč s kmetijskimi proizvodi. Dejal je, da se je ta pa­ noga trgovine v zadnjem obdobju precej izboljšala, vendar to velja le za tehnično izpopolnitev, kar pa po­ trošnika le v manjši meri zanima. Potrošnik je pričakoval kvalitetne spremembe, ki pa so žal bile manj­ še. Tudi za to spremembo je osno­ va ustrezen kader, se pravi proda­ jalci, ki bodo imeli posluh za želje potrošnikov, in to nam največ manj­ ka. Tovariš Steblovnik je govoril še o kreditni politiki in standardih za kvaliteto kmetijskih proizvodov. Oba problema povzročata namreč še največ težav. Delavski svet v „Kostrojn v SI. Konjicah pred odgovorniai nalogami Novim delavskim svetom, ki zad-i nje tedne prevzemajo upravljanje podjetij, se je pred kratkim pridružil tudi delavski svet tovarne usnjar­ skih strojev »KOSTROJ« v Slov. Konjicah. Njegove glavne naloge, ki jih bo moral reševati letos so bile deloma nakazane v poročilu iz pre­ tekle mandatne dobe, prav tako pa v sami razpravi članov tako starega kot novega delavskega sveta. Med­ tem ko so poročila slonela bolj na nekaterih številkah, ki so ob takih prilikah vsekakor potrebne, pa so člani naiizali vrsto nalog, postavili so vrsto vprašanj upravnemu vod­ stvu in kar je še bolj razveseljivo, tudi vrsto predlogov, kako določene naloge rešiti. Za to podjetje velja še posebej omeniti, da se je od male delavnice razvilo v obrat, ki daje letno že ne­ kaj sto milijonov in ne več desetin milijonov bruto produkta. Poleg te­ ga, da bodo stroji \j\ naprave iz »Kostroja« obratovali v novi in prvi tovarni usnja v Sudanu, je podjet­ je sklenilo pogodbe za izvoz na Poljsko in celo v Južno Ameriko. Zato je seveda razumljivo, da je lajveč vprašanj padlo prav na pro­ izvodne probleme, izdelavne roke za izdelavo posameznih strojev, nabavo potrebiega materiala in podobno. Za nagrajevanje so menili, da bo po­ trebno na začetnih delih po učinku delati naprej in iskati novih oblik. Dosedanje delo pri nagrajevanju je v tem podjetju dalo že nekatere izkušnje. Vsekakor je potrebno pred­ vsem omeniti, da bodo morali orga­ nizaciji dela, razporedu delavcev in nekaterim^ podobnim vprašanjem nuditi večjo pozornost. Nagrajeva­ nje v preteklih letih, ki je slonelo večinoma na tarifni postavki, je namreč pokazalo, da bo organizacij­ sko oz. kvalifikacijsko strukturo zaposlenih potrebno nekoliko spre­ meniti. Predlog, da je treba strokov­ ne delavce res zaposliti na takih de­ lovnih mestih, kjer bodo lahko v ce­ loti izkoristili svoje znanje, je zelo umesten, dočim pa bo za manj važ­ na opravila, če drugače ne bo šlo. potrebno najeti delavce z nižjim znanjeni._ Dokaj odgovorno nalogo bo imel novi delavski svet pri razširitvi podjetja odnosno pri gradnji novih obratnih prostorov ter nabavi novih strojev. Sedanje delavnice so posta­ le mnogo pretesne, stroji so večino­ ma iz reparacij in zastareli, tako dai je v takih pogojih težko še pričako-| vati kakih večjih uspehov. Zato jej težko verjeti, da je v istih prostorih] in z le manjšim številom povečanja j zaposlenih bilo mogoče dvigniti pro- ' izvodnjo od nekaj desetin kar na nekaj sto milijonov dinarjev. Reše­ vanje vseh teh nalog od proizvod­ nih, preko nagrajevanja in ureditve delovnih pogojev ter izobraževanja delavcev pa je novemu delavskemu svetu že osvetlilo osnovna vpraša­ nja, ki čakajo rešitve v tem letu. Nova imenovonja Na zadnji seji občinskega ljud­ skega odbora Celje je komisija za imenovanje direktorjev dala nekaj predlogov, ki so jih odbor­ niki osvojili. Tako so na lastno željo razrešili dolžnosti doseda­ njega direktorja Lesnega podjet­ ja Lava Draga Masla, razrešili so tudi dolžnosti upravnika kmetij­ ske zadruge Ljubečna, in sicer na zahtevo zadružnega sveta te za­ druge. Dosedanji upravnik Ljubo Šelih namreč ni ustrezno uprav­ ljal zadrugo. Na predlog komisije so imenovali za upravnika stano­ vanjske zadruge v Celju tovariša Emila Pepelnjaka in za tajnika občinskega odbora dosedanjega načelnika oddelka za splošne za­ deve pri Okrajnem ljudskem od­ boru Slavka Grčarja. Dosedanji tajnik Vlado Bogataj je sam za­ prosil za razrešitev in je Občin­ ski odbor prošnji ugodil. Lesno obdelovalni stroji posebna nevarnost Med številnimi poškodbami pri delu, ki se dnevno doga­ jajo, zavzemajo kar vidno mesto tudi tiste, ki nastajajo pri delu na lesno-obdelovalnüi strojih: krožnih in tračnih žagah ter rezkalnih in poravnalnih strojih. Ne le, da ti stroji niso pravilno zavarovani — zlasti krožne žage in poravnalniki, temveč tudi pri vodilnih ljudeh in delavcih ni pravega ra­ zumevanja za ta dokaj pereč problem. Navadno pravijo, da se ti stroji ne dajo zaščititi, da se pri njih že dolga leta ni nič zgodilo, ponekod celo, da ne vedo, kaka naj bi sploh bua varnostna naprava, skratka polno izgovorov, ki pa imajo v praksi slabo bilanco: odrezani deli prstov, celi prsti in celo roke. V neki mizarski delavnici je mojster, i>otem ko so ga opozorili na te pomanjkljivosti, izbruhnil in dejal, da že dolga leta dela in da se do sedaj ni niti njemu niti njegovim delavcem nič zgodilo in da tudi sedaj ne bo zaščitil strojev. Krepka doza trme, ki gotovo ne bo nikomur koristila. Pa še ena pomanjkljivost je, da namreč nekatere naše tovarne, ki izdelujejo te stroje, že v osnovni izvedbi ne upo­ števajo poleg tehničnih tudi varnostnih predpisov. Pri na­ videz tako majhni zadevi pa je tako polno pomanjkljivosti, s katerimi se bo potrebno spoprijeti pa čeprav nekomu to ne bo všeč in prijetno. Odrezana roka, prsti in poškodovani ljudje to zahtevajo.