ĺ1
r{
vPLIv oNKor,oŠxn ZDRAvSTvENE I\EGE NA
KAKovoST BoLNIKovEGA ŽIvr-ĺnľĺł
Marina Velepič
V letul989 
je 
komisija EONS (European OncologyNursing Soci-
ety) pripľavila core curriculum za postbazično izobraževanje na
področju onkološke zdravstvene nege. FilozoÍijo onkološke ZN,
predstavljene v programu' smo osvojile mnoge medicinske sestľe
izrazličn1hevropskihdržav.Vprispevkuizhajamiznekaterihtrditev
filozofije EONS, saj 
je 
rdeča nit, ki prepleta posamezne tľditve,
zagotovilo kakovostne, sodobne zdravstvene nege, katere nepo-
grešljiva sestavinaje prav skľb za kakovost bolnikove gaživljeĄa.
Verjamemoo da so oboleli zarakomnajpľej in predvsem indivĹ
duumi z osebnimĺ potľebamĺ, ki ĺmajo pľavico živetikvalitetno
in umreti dostojanstveno.
S to trditvijo preyzemamo onkološke medicinske sestre odgovornost
za holističen pristop pri obravnavi bolnika inprizagotavljaĺ1uzanj
potrebne zdľavstvene nege. obvezujemo se, da bomo spoštovale
kodeks etike medicinskih sesteľ in pravice bolnikov. Z uporabo
procesa zdravstvene nege' kjeľ zdravsteno nego načrtujemo 
, 
orga-
niziramo, izvajamo in evalviramo, dosegamo ob seveda dobrem
poznavanj u bolnika, nj egovih osebnih potreb in potreb zdr avlj eĄa,
z uporabo bolniku najprimernejšega modela teorije zdravstvene
nege in optimalnimi standaľdi zdravstvene nege' kakovstni zdrav-
stveni negi in neposredno vplivamo na kakovost njegovegaživljenja.
Verjamemo, da ima vsak bolnik z rakom pravico do najboljšega
možnega načina zdravljenja, nege in pomoči. Znanje in izkušnje,
Marina Velepič, VMS, onkološki inštitut Ljubljana
36

kako natančno spoznati bolnikove potrebe iz pogovorazĄim, sta
naj b o lj š a n ačina za zagotavlj aĄe kakov o stnę zdľavstvene ne ge.
Medicinska sestra spľemlja bolnika ob diagnostičnih postopkih,
po stavitvi diagnoze, različnih metodah zdr avlj enja, rehabilitacij i,
v napľedujočem stadiju bolezni in končno ob smľti.
Žal v svetu vsak bolnik z rakom zaradi razl1ćnih načinov zdrav-
stvenega zavarovanja in finančnega stanja ni deležen vsega, kar
danes medicina Zmoreinzna' Pogosto si medicinske sestľe ob tem
zastavljamo vprašanje, ali 
je 
bolniku sploh potrebno ponuditi vse
moŽne načine zaohranjaĺje njegovega Življeĺja, če s tem negativno
vplivamo na kakovost njegovega življenja? Kakovost bolnikovega
življenja bi vsekakor morala biti vľednota, glede katere se morata
sporazumeti bolnik in zdravnik. Kot bolnikove zagovornice bi
medicinske sestre morale zagovarjati bolnikovo stališče in
sp o dbuj ati izt aźanj e nj e govih p otreb in zahtev, s aj nam p oznavanj e
bolnika ter pristen in pošten odnos zryimin njegovo đružino, dajeta
to pľavico.
In kaj sptoh 
je 
kakovostno življenje? V liteľaturi zasledimo mnogo
definicij in težko bi se odločili, katera 
je 
tista prava. Kakovostno
življenje 
je 
kompleksen pojem in nanj vplivajo ruz|1čne ravni
človekovega življenja - od fizičnih, psiholoških, socialnih do
duševnih. odvisno 
je 
od lastnega zadovoljstva z življenjem,
vrednot, ki so v razl1čĺihkulturah ľazlične, in obvladovanja stresnih
situacij, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku. Človeku z rakom
se ta pojem bistveno spremeni. Spremeni se tudi njegova lestvica
življenjskih vľednot. Marsikaj, zakar si 
je prizadeval v življenju,
postane nepomembno. Strah ga je 
trpljenja, bolečine in smľti.
Ugotavljanje ĺn tajšanje bolečine sta pľednostni nalogĺ v zdrav-
stveni negi onkološkega bolnika. Nęobvladana bolečina 
jemlje
5t

ra
bolniku dostojanstvo' ga sili v ľazmišljanje o smrti, slabi pri-
pravljenost svojcev zabivanje znjimin povzroča občutek nemoči,
jeze 
in frustracije tudi zamedicinsko sestľo. Danes ni več razloga,
da bolečine ne bi obvladali. Ne dopustimo, da bolnika boli,
opozorimo zdravnLka in mu pomagajmo pri iskanju pľavilne poti
za obvladovanj e bolečine.
Dobeľ odnos s svojci 
je 
za bolnĺka zelo pomemben. Medicinska
sestľa lahko prek dobrega stika z bolnikovimi svojci tudi bolje
spozna bolnika. Bolniku in tudi svojcem 
je potrebno dati priloŽnost,
da spregovoľijo o svojih stiskah, ponuditi jim 
moramo tudi ustrezno
čustveno podporo.
Prepľečevanj e zaskrbljenosti zaradí pomanj kanja infoľmacij
je 
ena osnovnih aktivnosti medicĺnske sestľe, kĺ bistveno vpliva
na kakovost bolnikovega žĺvljenj a.Zustteznimi načini verbalne
komunikacl1e zagotavljamo potľebne inťoľmacije in mu vlivamo
pogum zaboj zboleznijo. Marsikdaj 
je 
ob umiľajočem bolniku
največ, kar lahko zanj storimo, le poslušaĄebrezbesed. Ustrezen
način komuniciranja z bolnikom 
je 
umetnost' vendar 
je 
tudi nujno
potrebno znanje, ki bi ga medicinske sestre morale obvladati.
Problemi onkoloških bolnikov se ľazlikujejo glede na stadij bolezni,
načine zdravĘeĄa, stľanske in toksične učinke ter psihično stanje
bolnika. Pri načľtovanju zdravstvene nege se tako srečujemo z cęlo
vrsto negoval-nih điagnoz in naše inteľvencije so usmerjene v
zrnanjševanje bolnikovih problemov, cilj pa je 
doseči boljšo kakovost
njegovega življenja. Negovalne diagnoze kot nesprij aznjenje z
diagnozo, bolečina, spremenjena telesna podoba, motnje v
prehľanjevanju, fatique, spľemembe gibanja, spremembe v seksualnem
delovanju otganizma, spremembe kože, sluznic, nausea in bruhanje,
motlrje dihanja, govora' smĺad, stľah pľed izo\acijo,brezupnost so le
nekatere izmedtežav, s katerimi se dnerĺno sľečujemo. Identifikacija
38

problemov, dobro izvedeni postopki zdravstvene nege, medicinsko
tehnični posegi in čustvena podpora so odločilni za izboljšaĄe
bolnikovega življenskega udobja in prava potzauspešno opravljeno
zdravstveno nego.
Bolnika in njegove svojce moramo opogumiti in 
jih 
naučiti, kako
naj aktivno sodelujejo pľi postavljanju in doseganju njihovih lastnih
realističnih ciljev.
Verjamemo, da 
je 
zdravstvenavzgoja bolnĺka sestavnĺ del vloge
medĺcinske sestre v odnosih z bolnikom, pri čemer se oziramo
na bolnikova žĺvljenjska pričakovanja in kakovost njegovega
žĺvljenja.
Izobraževanje bolnikovj ezęlo pomemben in nepogrešljiv del nego-
valnega pro cesa. ZnaĄe, ki ga dajemo nj emu in njegovim najbližjim,
ima odločilen vpliv na kakovost bolnikovega življenja. Le obogaten
z znanjem bo lahko aktivno sodeloval v procesu zdravljenja,
zdravstvene nege' rehabilitacije in samooskĺbe. oskrbimo ga z
ustreznim pisnim gradivom, opogumljajmo ga za sodelovanje v
skupinah bolnikov, ki so pred njim prehodili tľnovo pot bolezni, in
bodimo navzoče vselej ko nas potrebuje.
Bolnike z rakom medicinske sestľe srečujemo v zdľavstvenih
domovih, specialističnih onkoloških centrih, na splošnih in kirurških
oddelkih za starejše in otroke, v enotah intenzivne nege, domovih
za staľejše občane in v njihovih lastnih domovih. Kjerkoli delujemo,
S e moramo zav ędati pomembno sti individu alizir ane zdravstvene
nege zanje in za njihove svojce. Vodimo 
jih 
Vaľno po neznani poti,
ponudimo jim 
roko, da se bodo lahko opľli na nas' pomagajmo jim
najti smisel življenja in stojmo 
jim 
ob strani, ko bodo umirali. Pri
tem nikdaľ ne pozabimo, da kakovost bolnikovega Življenja ni le
to, kaľ si predstavljamo mi, 
je pľedvsem to, kar si predstavlja on
sam.
39

Literatura:
l. Tffiny, Robert II. Borley, Derryin: oncologyfor nurses and heąlth care
professionals. Harpeľ & Row Ltd., London' 1989.
2. Susan L. Groenwąld, Margaret Hansen Fľogge, Michelle Goodmąn,
Connie Henke Yarbro: Issues ąnd resources 
for 
the Cancer Nurse.Jones
and Bartlett Publishers, Boston, 1992.
3. Ruth McCorkle, Marcia Grant: Cąncer Nursing. W.B. Saunders Com-
pany, Philadelphia, 1994.
4. Jane C. Clark, Rose E McGee: Core curriculum 
for 
Oncology Nursing.
ĺľ. B. Saunders company, Philadelphia, 1992.
5. Vereną Tschudin: Nursing the patient with cancer ]988.
6. A Core curriculumfor a Post-Basic Course in Cancer Nursing. Prepared
by the European oncolog1ł Nuľsing Society. 1989.
7. Metka Klevišar: Spremljanje umirajočih, Družina, Ljubljana 1994
40