ORMO?AN? EK Gl asi l o | Osn ovn a ?o l a Or m o?| ?t ev i l k a 1| 2022/ 2023 1 KOLOFON 1. ?tevilka, ?olsko leto 2022/23 Ormo?an?ek je glasilo u?encev Osnovne ?ole Ormo?. Izhaja 2-krat letno. IZBOR GRADIV: Tina Zadravec, prof., Stanka Hebar, prof. (1. VIO), mag. Mateja Me?ko (2. VIO), Nata?a Kolar, prof. (3. VIO), Janja Rudolf, prof. JEZIKOVNI PREGLED: Tina Zadravec, prof. GRAFI?NA PODOBA: Janja Rudolf, prof. OBLIKOVANJE: Ur?ka Stanko, prof. FOTO ZGODBA: Nina Rajh, prof. FOTOGRAFIJE: arhiv O? Ormo? NASLOVNICA: ?ana Trop, 7. b ISSN 2670 -5656 Sem Zdravko in sem maskota O? Ormo?. Popeljal vas bom skozi na? ?olski ?asopis. O aktivnostih u?encev Osnovne ?ole Ormo? redno poro?amo na ?olski spletni strani (https://www.osormoz.si/) in na Facebooku (https://www.facebook.com/osormoz.si/), v okviru izbirnega predmeta Vzgoja za m edije: t elevizi ja pa pod mentorstvom u?iteljice, dr. Nata?e Rizman Herga, nastaja redna mese?na TV-oddaja Orm o?an?ek TV. Arhiv oddaj Orm o?an?ek TV t er ost ale posnet ke, k i nast ajajo sprot i, najdet e na YouTube kanalu O? Orm o? s pom o?jo QR-kode. 2 Spo?tovani bralci ?asopisa Ormo?an?ek, z novim ?olskim letom za?enjamo znova. Po?itni?ko ti?ino ?olskih hodnikov je znova pregnal otro?ki smeh in mladostna energija. Leto starej?i u?enci pi?ejo novo zgodbo pridobivanja dragocenih izku?enj, znanj in ve??in na poti v dobo odraslosti. Vpisali smo 26 nadobudnih, zvedavih in uka ?eljnih prvo?olcev. Z velikim veseljem smo jih v tednu otroka sprejeli v KAZALO ?olsko skupnost in jim za?eleli dobro po?utje v ?olskih prostorih. Samo dobro po?utje, seveda, ni dovolj. Aktivna prisotnost vseh 363 u?encev v Razred se predstavi 4 procesu izvajanja pouka skozi aktivno poslu?anje, Zdravkove ?olske dogodiv??ine 7 samostojno in kriti?no razmi?ljanje, timsko delo, 8 pozitiven odnos do u?enja, dosledno opravljanje Na?a ustvarjalnica doma?ih nalog in vsakodnevno u?enje predstavljajo Zdravkova ustvarjalnica dobrih idej 12 skupek aktivnosti, ki ponujajo optimalno okolje za Zdravkova knji?nica 13 uspe?no ?olsko izku?njo. Strokovni delavci in star?i se v?asih prav te?ko Zdravko se zabava 14 kosamo z mladostni?ko energijo otrok, ki nas Pod drobnogledom 15 obdajajo. Hkrati pa ?utimo odgovornost, da jo s svojim zgledom usmerjamo v dobre in spo?tljive re?i, saj vemo, da bomo na ta na?in otrokom omogo?ili sre?no sobivanje v dru?bi v ?asu njihove odraslosti. Foto zgodba 16 Zgodbe, zbrane v aktualni ?tevilki ?asopisa Ormo?an?ek, so dokaz, da smo na dobri poti. Veseli najmanj?ega uspeha slehernega u?enca stopamo Pod drobnogledom 20 pogumno prihodnosti naproti, saj vemo, da je prav v To smo mi - RaP-ovci 24 slehernem u?encu sled genialnosti. Na star?ih in u?iteljih je, da jo najdemo in na u?encih, da jo Razred se predstavi 26 razvijajo. Samo s skupnimi mo?mi bomo v na?ih srcih Beremo in priporo?amo 28 narisali nasmeh sre?ne prihodnosti. Ustvarjalnica 31 Aleksander ?terman, prof., Di?i po praznikih 40 ravnatelj Razvedrilnica 41 3 RAZRED SE PREDSTAVI U? EN CI 1. A IM A J O V ?O L I N A J RA J E: 1. a SE PREDSTAVI - ?PO RT: TEK, PL EZA N J E, PREV A L E, - U? EN J E, - IZDEL O V A N J E, - M ATEM ATIKO , - L IKO VN O USTV A RJ A N J E, - SA DN O M A L ICO , - RA ZREDN I M A SKO TI N A N DETA IN SKO KCA , - DEL O PRI DO DATN EM PO UKU ? RA ZISKO V A N J E, - B RA N J E PRA VL J IC, - RA ZISKO V A N J E GO ZDA , - SPREHO DE, - RA ZREDN E SL U?B E, - IGRA N J E N A GL A SB IL A , - RA ZL I? N E KRO ?KE: GIM N A STIKO , PEVSKI ZB O R ? 4 2. a se pr edst avi RAZRED SE PREDSTAVI 1. a SE PREDSAVI 5 RAZRED SE PREDSTAVI 4. a SE PREDSTAVI Ana Pintari?, ?pela Borko, An?e Kau?i?, Alja? Hunjet, Til Han?eli?, Ula Jur?ec 6 5. a SE PREDSTAVI ZDRAVKOVE ?OLSKE DOGODIV??INE V CEN TRU ZA DRU?IN E Vsak mesec u?enci 5. b obi??emo Cent er za dru?ine, kjer likovno ust varjamo iz razli?nih mat erialov. Tam smo spoznali ?t udent ko iz ? e?ke. Ime ji je L enka. Z njo se sporazumevamo v angle?kem jeziku. Vsi se t rudimo, da so izdelki ?im lep?i. V Cent ru za dru?ine se veselimo in nam je zelo lepo. Teja Vaupot i?, 5. b J esensko list je - J on ? imon, 5. b Ust varjanje z L enko B u?a - L eni M ajhen, 5. b V 5. A SKRB IM O ZA DO B RO PO ? UTJ E ... - s sprost it venim kot i?kom - in z mediacijskim list ovnikom. 7 NA?A USTVARJALNICA PRA VL J ICA O ZA J CU IN ZL ATIH CO P ATIH N eko? je ?ivel zaj?ek, ki ga je zeblo v t a?ke. ?el je vpra?at srno, ali mu se?ije copat e, a srna ni znala ?ivat i in mu je rekla, da naj vpra?a sovo. Tudi sova mu ni znala pomagat i in mu je rekla, naj vpra?a ?ude?no drevo. ? ude?no drevo je zaj?ku se?ilo nove copat e. Zaj?ek se je zahvali l in veselo odskakljal. Filip N onkovi?, 3. a Zala Lakota, 2. b Sofija Luskovi?, 2. b Lili Hrn?i?, 2. a Ema Kelemina, 3. a Marko Bezjak, 2. a Teja Ra?l, 2. b Medvedka, 5. a Morski svet, 5. a 8 NA?A USTVARJALNICA Morski svet, 5. a Morski svet, 5. a Portret, 5. a Reliefna plastika, 5. a Olivia ? ibej, 2. a Luka Zidari?, 2. a Gaja Rotar, 2. a ?iva Han?eli?, 4. b Reliefna plastika, 5. a Til Han?eli?, 4. a 9 NA?A USTVARJALNICA Olivia ? ibej, 2. a Mia ?tuhec, 2. b Skupinsko delo, 5. a Ustvarjamo, 5. a Jure Puklavec, 5. a Vid Videm?ek, 5. a Pia Cvetko, 1. a ?an Rajh, 5. a Tarina Peter?i?, 1. a Rene Smodi?, 5. a 10 NA?A USTVARJALNICA Anej Poli? Kalu?a in Ty Nemec, 4. b Taja Luka?ek, 2. a Lan Sagadin in Jan Erman, 4. b Martin Luknjar, 1. a Klara Praznik, 1. a Lan Rajh, 4. a Jan Zlatnik, 3. a O PIS PRA ?I? A Pra?i?i z ri lcem ri jejo po zemlji in i??ejo korenine. N jihovo ko?o prekriva t rda dlaka, imenovana ??et ine. Pogost o jim odre?ejo rep, da si ga med igro ne bi zgrizli . ?ivi na kmet i ji . H rani se z ost anki Ma?a ?tuhec, 3. a hrane. Sven B elec, 3. a Lara P?ak, 1. a Iza Zidari?, 3. a Maj Plavec, 1. a Jan Luka Jurkovi? Kosi, 2. b 11 ZDRAVKOVA USTVARJALNICA DOBRIH IDEJ ? O KO L A DN E L IZIKE ? okoladne lizike predst avljajo dvojno veselje: prvi? u?ivamo, ko jih izdelujemo, in drugi?, ko jih jemo. ? e jih vmes ?e komu podarimo, pa je zadovoljst vo kar t ro jno! Sest avine (za 4 do 5 lizik): - 100 g poljubne ?okolade (bela, mle?na, t emna), - dodat ki (orehi, le?niki, mandlji ? ), - dodat ki za okus (et eri?na o lja sivke, limone, pomaran?e, pepermint a, cimet a). Post opek za ?okoladne lizike: N a ?t edilnik prist avimo ve?jo posodo, v kat ero vli jemo malo vode. V prvo posodo post avimo drugo, manj?o in vanjo nalomimo ?okolado. Zdaj se mora lepo po?asi st opit i . Za t o je dovolj, ?e je posoda t opla, nikakor pa ne sme bit i vro?a. Ko se ?okolada st opi, lahko dodamo kaj za okus, npr. et eri?no o lje ali cimet v prahu. St opljeno ?okolado zajamemo z ?lico in na papirju za peko iz nje oblikujemo krog. Vanj pomo?imo pal?ko za ra?nji?e t ako, da je ves zgornji del pot opljen v ?okolado. ? e bo pal?ka ?e vidna, lahko kasneje ?okoladna lizika pade z nje. N at o izberemo enega izmed dodat kov in ga posujemo po ?okoladnem krogu. ? e ?elimo, da bo izbran dodat ek t udi na zadnji st rani lizike, ga nekaj posujemo po papirju za peko in nanj nanesemo ?okolado t er oblikujemo krog. N at o vanj pot opimo pal?ko. Ko smo kon?ali z izdelovanjem ?okoladnih lizik, jih pust imo, da se st rdi jo na sobni t emperat uri. ?ele nat o jih previdno odlepimo s papirja za peko. V ir:ht t ps:/ /oblizniprst e.si/ slast ne-sladice/cokoladne-lizike/7.) 12 ZDRAVKOVA KNJI?NICA O M I?KU, K I N I IM EL SA N I ZA P A DE PRVI SN EG IN VSE ?IV A L I SE O DPRA VIJ O N A GRI? , DA B I SE SA N KA L E. L E M A L I M I?EK SE USTA VI PO D VZN O ?J EM . EDIN I ?IV A L SKI M L A DI? V GO ZDU J E, K I N IM A SA N I. N EN A DO M A O B SEB I O P A ZI STA RIKA V, ZGUB A N O B RA Z ? STA REGA ?ELV A KA , K I SE N I ?E N IKO L I V ?IVL J EN J U SPUSTIL Z GRI? A ? . Tanko?ut na zgodba o pri jat eljst vu in o t em, kako lahko drug drugemu pomagamo uresni?it i sanje, ker sporo?a, da lahko vsi najdemo pri lo?nost , da pomagamo izpolnit i majhne ali ve?je ?elje ljudi okrog nas. M edsebojna pomo? in so lidarnost presegat a generacijske okvire. (Povzet o po: ht t ps:/ /www.nasamalaknjiznica.si/o-knjigah-4-2/o-misku-ki-ni-imel-sani/ .) za nekol iko st ar ej ?e br al ce N EVERJ ETN A , A RESN I? N A ZGO DB A O DIN O ZA VRIH Dinozavri so izumrli, kajne. Res? Koko? pravi, da ne. Da ima prist ne zverinske kremplje in da ni nobenega dvoma, da je t udi sama dinozaver. Vsi dokazi so v dru?inskem albumu, ki ga je dobila za dedi??ino. V njem gledamo slike velocirapt orjev, ki se vozijo s skirapt orji , in igvanodonov, ki u?ivajo v osve?ujo?em izlet u. Diplodoki se o?it no dobro poljubljajo , t iranozavri pa ? jah, t rgajo vse na ko??ke! St egozavri so ve?ni ?armerji in t ricerat opsi? Huh, spu??ajo ubijalske prdce! So dinozavri izumrli zaradi njihovih vet rov? N o, pravi razlog se najbr? vendarle skriva drugje. In zakaj ima koko? ob sebi gromozansko jajce? Sme?en in nazoren vodi? po ?udovit em svet u dinozavrov. Za vsakogar od 4. do 150.000.000. let a st arost i. P rikupna knjigica o koko?jih praprapraprapraprapraprapraprapraprasorodnikih bo razveseli la mlade bralce, ki jih prevzema svet dinozavrov. Poleg ?aljive vsebine bodo ot roci spoznavali t udi ?ist o resna dejst va o dinozavrih ? njihovi t e?i, obdobju, v kat erem so ?iveli, mo?nih razlogih, ki so pripeljali do njihovega konca. (Povzet o po: ht t ps:/ /www.emka.si/webapp/wcs/st ores/servlet / sl/emkasi/o t roske-in-mladinske-knjige-13513/zlat a-hruska-kakovost ne-mladinske-knjige-17796/ .) 13 ZDRAVKO SE ZABAVA V ir: ? ukec. V ir: Ciciban, december 2015. V ir: Ciciban, februar 2014. V ir: Ciciban, december 2013. 14 POD DROBNOGLEDOM DO M A ? E SA DJ E IN ZEL EN J A V A ZA ZDRA VJ E O TRO K ?e dvanajst o let o zapored se na na?i ?o li izvaja ukrep ?olska shema. N osilci ukrepa so: M inist rst vo za kmet i jst vo, gozdarst vo in prehrano v sodelovanju z M inist rst vom za izobra?evanje, znanost in ?port , M inist rst vom za zdravje, N acionalnim in?t it ut om za javno zdravje, Kmet i jsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije. Izvajalec ukrepa je A gencija Republike Slovenije za kmet i jske t rge in razvoj pode?elja. Evropska unija dr?avam ?lanicam namenja finan?na sredst va za brezpla?no razdeljevanje sve?ega sadja in zelenjave u?encem v osnovnih ?olah. N amen ukrepa je spodbudit i t rend porabe sadja in zelenjave, ki ima zaradi svoje hranilne vrednost i in za??it nih snovi velik pomen za zdravje. Prednost t ega sadja je v t em, da je pridelano v lokalnem okolju in da ni do lgih t ransport nih pot i t er skladi??enja, pri ?emer bi se zmanj?ali bio lo?ka in hranilna vrednost t er kakovost ?ivi l. U?encem je sve?e sadje na voljo vsak dan, v okviru ?olske sheme pa dvakrat t edensko u?ivamo sadje oz. zelenjavo, ki se deli lo?eno od ?olske malice in kosila v u?ilnicah. Vzporedno s t em na ?oli pot ekajo spremljevalne izobra?evalne in promocijske akt ivnost i (naravoslovni dnevi, pro jekt i, razredne ure, vsebine pri pouku, rodit eljski sest anki, vsebine Rapa ...). Koordinat orica ?olske sheme na O ? O rmo? je u?it eljica M et ka L e?ni?ar. ?olska okolica nam ponuja orehovo zgodbo, ki je nast ala v okviru Raz?irjenega programa (Rap). U?enci 4. b in 5. b so z u?it eljico M et ko L e?ni?ar v ?olski okolici nabrali orehe t er se na koncu sladkali s pala?inkami z orehovim nadevom. Delo je opravljeno. Tla okrog ?ole so Kdo jih bo pobral? V u?ilnico nesemo St rli smo t rd oreh. polne ko?arice. prekri li orehi. O rehe smo zmleli. Polna skleda je pripravljena za namaz. Priprava t est a za pala?inke. Pala?inke so got ove. 15 F O T O Z G O D B A 1. 9. 2022 - Pr v i ?ol sk i dan 2. 9. 2022 - ?D An ?etov i t r i at l on i , 4. do 9. r azr ed 20. 9. 2022 - K D: Ptu j, 6. r azr ed 16 F O T O Z G O D B A 23. 9. 2022 - ?D: ?ol sk i k r os, 1. do 9. r azr ed 4. 10. 2022 - Spr ejem pr vo?ol ?k ov v ?ol sk o sk upn ost 4. 10. 2022 - Dan dejavn ost i : Du?evn o zd r av je, 1. do 9. r azr ed 17 F OF OT TO O Z G G O OD BD AB A 6. 10. 2022 - Dan dejavn ost i : Tetk a Jesen , 1. do 9. r azr ed 7. 10. 2022 - K on cer t Al ye 21. 10. 2022 - ?ol sk o tek m ovan je v "p i tch i n gu" 18 F O T O Z G O D B A 25. 10. 2022 - Opazovan je del n ega son ?evega m r k a 28. 10. 2022 - Dan odpr t i h v r at PGD Or m o? 18. 11. 2022 - Tr ad i ci on al n i sl oven sk i zajt r k 19 POD DROBNOGLEDOM 2. REDN A SEJ A O TRO ?KEGA O B ? IN SKEGA SVETA O B ? IN E O RM O ? V sredo, 12. 10. 2022, smo se ob 10. uri v prost orih O b?inskega svet a O b?ine O rmo? sre?ali u?enci z ment orji na 2. seji O t ro?kega ob?inskega svet a O b?ine O rmo?. O t ro?ki ob?inski svet O b?ine O rmo? sest avlja 20 svet nikov, ki prihajajo iz osnovnih ?ol O b?ine O rmo?, iz vsake po 4 u?enci. N a seji so zraven svet nikov O t ro?kega ob?inskega svet a bili prisot ni ?e: ?upan O b?ine O rmo?, gospod Danijel Vrbnjak, pod?upanja O b?ine O rmo?, gospa Irma M urad, direkt orica O b?inske uprave, gospa M ilena Debeljak, vodja O ddelka za gospodarske dejavnost i, razvojno planiranje in pravne zadeve, gospa M at eja Zemljak, ravnat eljice, ravnat elji in ment orice u?encev. Sejo smo za?eli s pozdravom ?upana, g. Danijela Vrbnjaka, t er s pot rdit vi jo dnevnega reda. Pot rdili in oznanili smo t udi novo ?upanjo in pod?upanjo O t ro?kega ob?inskega svet a O b?ine O rmo?, ki st a iz O ? Velika N edelja. Vsaka ?ola se je nat o predst avila z rezult at i anket e o zadovoljst vu u?encev z ?ivljenjem v O b?ini O rmo?. N a?o ?olo smo zast opali: J aka Vaupot i? (9. b), L uka Tu?ek (9. a), P ino Komlo? Sok (8. a) in L i li Kosec (7. a). Po predst avit vi je sledila debat a o predlogih t er pobudah, ki bi lahko ?e izbolj?ale na?o ob?insko skupnost . Vsaka ?ola je lahko zast avila ?upanu t udi vpra?anja. Po seji nas je ga. N evenka Korpi? popeljala po na?em mest u O rmo? in nam ga ?e podrobneje predst avila. Popeljala nas je t udi v prost ore O b?ine O rmo?. O rmo?ki ?upan pa nam je razkazal svoje prost ore. Po ogledu smo se odpravili v M ladinski cent er O rmo?, kjer smo se okrep?ali z okusno pico t er popili nekaj doma?ega soka. Po dogodku smo se odpravili nazaj v ?olo. Seja je bi la nova izku?nja, ki mi je bi la zelo v?e?, saj sem se nau?ila, kako pot ekajo seje in odlo?anje o pomembnih st vareh v O b?ini O rmo?. L ili Kosec, 7. a 20 POD DROBNOGLEDOM DA N O DPRTIH VRAT N A O SN O VN I ?O L I STA N KA VRA ZA V ?et rt ek, 17. 11. 2022, se je v dopoldanskem ?asu majhna skupina devet o?olcev, vklju?no z u?it eljicama Sanjo M i?kovi? in N ino Rajh, odpravila na O snovno ?olo St anka Vraza na dan odprt ih vrat , kjer smo si ogledali, kako pot eka pouk, kako se u?enci pri pouku u?ijo , sporazumevajo in kak?en pouk imajo. Ve?ina nas je ?la na t a dan odprt ih vrat zaradi zanimanja in radovednost i t er zaradi zanimanja za slu?bo, saj smo t am sre?ali poklice, kot so npr. logopedinja, fizio t erapevt ka, u?it eljica razrednega pouka ? V glavnem smo se imeli lepo in veseli smo, da nam je bila ponujena t a pri lo?nost ,?e pa se nam ?e kdaj ponudi t aka pri lo?nost , bi jo zopet sprejeli . N e?a Kralj in M ija K iri?, 9. b N a za?et ku nam je ravnat eljica predst avila in opisala, kaj t am po?nejo. Pot em smo ?li po razredih in si ogledali, kak pot eka njihov pouk. Ker so se razdeli li po skupinah, jih je bi lo v razredu najve? 10. V ideli smo vse razrede, od 1. do 9. N ekat eri u?enci so lahko sledili u?nemu na?rt u, nekat eri, ki so imeli avt izem, pa ne. Pri njih so se u?ili o ?ivljenjskih pot rebah. Ugot ovil sem, da je vsak u?enec pri ne?em dober, npr. v enem razredu je bila majhna deklica, ki je zelo lepo pela. N ajbolj v?e? mi je bi la soba za pomirit ev, kjer so imeli kav? in modre lu?i. A mar Iseni, 9. b Ko smo pri?li , smo imeli predst avit ev, na kat eri smo izvedeli t udi t o , kat ero ?olo moramo dokon?at i, ?e se ?elimo zaposlit i v ?o li s pri lagojenim programom. B ilo je omenjeno, ko liko u?encev in u?it eljev je na ?oli, a si t o?nega podat ka nisem zapomnil. Poklic me je navdu?il, saj sem videl, ka?no je delo z u?enci s posebnimi pot rebami. Tam je bila t udi soba za umirjanje, kjer se u?enci lahko pomiri jo . To sobo bi priporo?al t udi na na?i ?o li, saj se t udi na?i u?enci razjezijo in negat ivno vplivajo na vzdu?je v ?oli. Ta soba se mi zdi odli?na ideja in bi se lahko nahajala v knji?nici, kjer st a mir in t i?ina. A lex N onkovi?, 9. b 21 POD DROBNOGLEDOM ? AROBNI ? AS V ?arobni ?as in prost or Severo landije smo u?enci in zaposleni na na?i ?o li povabili O rmo?ane z ?e t radicionalnim prazni?nim bazarjem. N a odru pred Grajsko prist avo so na?i glasbeniki, recit at orji , pevci in plesalci ust vari li prazni?no vzdu?je, ki je obiskovalce poneslo v prazni?ni ?as. S pomo?jo ?upana in ot ro?ke ?upanje so nast opajo?i od?t evali do pri?iga lu?k, ki so okrasile na?e mest o. Trobilni kvart et je s fanfarami naznanil, da je odprt o t udi drsali??e in prazni?ni bazar. N a?e st o jnice so povabile obiskovalce, da izberejo dari lca in okraske, ki so jih u?enci pod ment orst vom u?it eljev izdelali sami. 22 POD DROBNOGLEDOM Tudi st o jnic, s kat erih je di?alo po vafljih, pala?inkah in ?aju, ni manjkalo. Skupaj s prazni?no glasbo smo si pri?arali urico pri jet nega dru?enja, prost ovoljni prispevki, ki smo jih dobili , pa bodo obogat i li na? ?olski sklad. 23 TO SMO MI - RaP-ovci Z ?IV A L J O DO B O L J ?EGA PO ? UTJ A N a ?oli imamo ?e nekaj let ?ivalovarst veni kro?ek, ki se po novem imenuje Z ?ivaljo do bolj?ega po?ut ja. Pri t em kro?ku se pogovarjamo o t e?avah v odnosu ljudi do ?ivali, saj se ljudje velikokrat do ?ivali obna?amo neodgovorno. Tudi med kraj?imi let nimi po?it nicami imamo razli?ne delavnice, pri kat erih spoznavamo najrazli?nej?e nove pou?ne ?ivalske t eme oziroma sre?ujemo ?ivalske gost e razli?nih vrst . U?imo se t udi, kako prist opit i do ranjene ali izgubljene ?ivali in kako ji pomagat i t er koga prosit i za pomo?. Pomembno se nam t udi zdi, da t e t eme in spoznanja predst avimo mlaj?im generacijam in jih nau?imo, kako prist opit i k ?ivali, kako se vest i do ?ivali, kako skrbet i za ?ival in kaj je prav in kaj ne. Z na?o ment orico T ino Zadravec pa pomagamo t udi Rene Plohl, 6. b razli?nim organizacijam in zavet i??em z zbiranjem hrane in st vari za ?ivali, ki so brez doma in last nika. Zavedat i se moramo, da nekat erih ?ivalskih vrst ?ez nekaj let ne bomo ve? videli. Vzrok za t o je kr?enje in uni?evanje ?ivljenjskega prost ora, v kat erem ?ivali bivajo in ?ivi jo . B olje kot skrbimo za naravo, bolj?e je sobivanje med ljudmi in ?ivalmi. N iko l ?vet ak, 7. b M edvrst ni?ko u?enje - morski pra?i?ek - odgovorno last ni?t vo Ku?kovanje Rene P lohl, 6. b 24 TO SMO MI - RaP-ovci Pripravile: N ika Vaupot i?, 6. b, M arina Kociper in Sara Vesenjak, 9. b 25 RAZRED SE PREDSTAVI 6. a se pr edst avi 26 7. a se pr edst avi RAZRED SE PREDSTAVI 8. a se pr edst avi SPO ZN A J N A ? 8. A M i smo razred 8. a, Kadar konec pouka je, vsak na ?oli nas pozna. vsi veseli smo na vse. K uram zamujamo radi, Po ?oli vsak svojo dejavnost ima, saj smo ?e mladi. ki najraje jo opravlja. 6 ur pouka nas vsak dan preganja, TO J E 8. A IN PESEM SE KO N ? A . nas pa ?e razganja. N a koncu dneva mi ne zmoremo ve?, V id Korpar in N ana Vor?i?, 8. a ker je t o P A ? PREVE? . Ko v prvi razred smo st opili , smo podali si roke in pri jat eljst vo sklenili , ki do danes t raja ?e. 27 BEREMO IN PRIPORO?AMO Knjigobe?nica pred ?olo ?aka, da odpret e njena vrat ca in si vzamet e kak?no knjigo. 28 BEREMO IN PRIPORO?AMO J A N J A VIDM A R: V IM EN U L J UB EZN I L jubezen je lahko v?asih t e?ka st var, ?e posebej, ?e ji nekdo onemogo?a, da bi za?ivela. To t emo je v mladinskem romanu z naslovom V imenu ljubezni uporabila mladinska pisat eljica in scenarist ka J anja V idmar, ro jena 23. marca 1962 na P t uju. N apisala je t udi veliko drugih knjig, kot so romani: Debelu?ka, Princeska z napako, Zoo in drugi. Knjiga V imenu ljubezni je iz?la let a 2003 v L jubljani pri zalo?bi Karant anija. Zgodba, v kat eri st a glavna junaka Roman in L ejla, po svojih zaplet ih in koncu spominja na Shakespearjevo t ragedijo Romeo in J uli ja. Roman je fant , ki je po zna?aju pogumen, vzt rajen in pri jazen, L ejla pa je za svoja let a t udi zelo zrela, pogumna, vzt rajna, ?eprav hodi ?ele v osnovno ?olo. St ranske osebe so ?e Romanov o?e in mat i, L ejlin o?e, Ur?a in M at ej. Roman je sin nekdanjega policist a Poldet a V izjaka, L ejla pa h?i bogat ega gost i lni?arja A ndra?a L esjaka, ki se je do bogast va prikopal s kriminalnimi posli. Roman in M at ej st a se neke no?i odpravila na elit en ples, kjer je Roman spoznal L ejlo , nevedo?, da je t o h?i sovra?nika njegovega o?et a. Po t em, ko st a se spoznala, st a se odpravila na sprehod na B led, kjer st a se spoznavala, nat o pa skregala, saj je L ejla izvedela, da je Roman spal z njeno sest ro ?pelo. Po t ej no?i se je Roman t rudil pobot at i z L ejlo in t o mu je uspelo, zat o jo je peljal k sebi domov, kjer pa ju je zalot i l njegov o?e in L ejlo nagnal z grdimi besedami. Tukaj se vidi avt ori?in slog pisanja, saj uporablja st i lno zaznamovane besede (slab?alnice), nekaj pa je t udi slenga. Po t em st a se L ejla in Roman ?e dobivala, dokler ni pri?lo t ako dale?, da st a se morala skrivat i. N ekega dne st a se dobila, a ju je zalot i la ?pela, ki je st ranska oseba, je pa nevo??ljiva in nesramna. ?pela je t o t akoj povedala svojemu o?et u, ki pa je bi l t ako jezen, da je L ejli prepovedal sami hodit i v ?o lo. Tja jo je vozila ?pela. Ko je Roman t o izvedel, ni mogel zdr?at i in je bi l t ako ?alost en, da je L ejlo ugrabil. O dpeljala st a se nekam na samo, kjer st a kon?no pre?ivela lepo popoldne popolnoma sama. Po t em st a se dogovori la, da bo Roman vsak ve?er skrivaj prihajal k njej, kar pa ni bi la dobra odlo?it ev, saj je t o spet ugot ovila ?pela, ki je pri sebi nosila vrt ni no?, da bi ubila Romana. Ko ga je sku?ala napast i, je pomot oma zabodla sebe in prist ala v bolni?nici, za vse pa so obkrivi li Romana. Roman t ega ni zdr?al, zat o je spet ugrabil L ejlo , da bi pobegnila. N a ?alost pa ju je polici ja hit ro na?la in sku?ala ust avit i . Toda Roman in L ejla st a se, da bi bi la za vedno skupaj, odpeljala v prepad in umrla ? z roko v roki. Zgodba se dogaja podnevi in pono?i, kraji dogajanja pa so prepad pod Vr?i?em, kjer st a junaka umrla, Romanov in L ejlin dom t er gost i lna K rona. Tema knjige je ljubezenska, ker govori o ljubezni med dvema najst nikoma. M enim, da je knjiga ?e vedno akt ualna, saj govori o ljubezni, ki je vedno akt ualna t ema. Knjiga mi je bi la zelo v?e?, saj govori o ljubezni, sama pa imam rada t ake romane. Dejanja junakov so mi bi la v?e?, nekat era pa ne, ker se mi zdijo neprimerna. Knjiga sporo?a, da je ljubezen najmo?nej?e ?ust vo in ne glede na vse bo vedno na?la pot , da bo zaljubljenec s t ist im, h kat eremu spada. Sporo?ilo st ar?em pa je, da naj pust i jo ot rokom, da so s t ist o ljubljeno osebo, s kat ero ?eli jo bit i , ?et udi njim t o ni v?e?, saj bo t o dalo znak ot rokom, da jih st ar?i podpirajo in ?eli jo , da bi bi li sre?ni. M arina Kociper, 9. b 29 BEREMO IN PRIPORO?AMO M icka i??e sre?o. PESat eljica M icka s svojo knjigo 30 USTVARJALNICA PL A KAT M IRU Tako kot ?e pret eklo ?olsko let o bo na?a ?ola t udi let os sodelovala na mednarodnem likovnem nat e?aju P lakat miru. N at e?aj organizira M ednarodna Zveza L ions klubov, ki je najve?ja mednarodna prost ovoljna humanit arna organizacija na svet u. Deluje v ve? kot 200 dr?avah svet a in ima skoraj 1,4 mili jona ?lanov, ki so zdru?eni v 48.000 L ions klubih. V nat e?aju, ki ga sponzorirajo lokalni L ions klubi, dobijo mladi od 11. do 13. let a vsako let o pri lo?nost , da z umet nost jo deli jo svoje videnje svet ovnega miru. Tudi let os je nat e?aj P lakat miru pot ekal pod posebnim naslovom ? t okrat ni je bi l »N aj t e vodi so?ut je« (angle?ko L ead wit h compassion) s povabilom, da naj razi??ejo in vizualno izrazijo mirno prihodnost , ki jo prina?a so?ut no vodenje. N a?o ?olo je k sodelovanju povabil Gregor Karlov?ek iz L ions kluba L jubljana Vega. N a likovnem nat e?aju so sodelovali u?enci L ikovnega snovanja 1 in 2. Izmed nast alih izdelkov smo izbrali 7 izdelkov, ki bodo na?o ?olo zast opali na ?e omenjenem nat e?aju. Izbrane izdelke so ust vari li : ?ana Trop, J a?a ?unec, A ?be Dove?ar, Davyd Tanaja Berlak, 8. b Shaplavskyi, Tanaja B erlak, L arisa Kociper in Sa?a Hunjet . Izdelki so nast ali pod ment orst vom u?it eljice J anje Rudolf, ob njih pa lahko u?ivat e v O rmo?an?kovi Ust varjalnici. Davyd Shaplavskyi, 7. b ?ana Trop, 7. b 31 USTVARJALNICA B O J EVIT B O ?I? Vse se je za?elo na predbo?i?ni ve?er let a 1888, ko je O disej, bo jevit junak, ki je z idejo t ro janskega konja re?il svo j narod, prispel v majhno mest ece, imenovano O rmo?, pravzaprav se je v t ist ih ?asih imenovalo Fridau. Po reki Dravi se je pripeljal s svojo veliko ladjo, na njej pa je bi la t udi njegova posadka. Posadko st a spremljala njegova sovra?nika ? L ambergar, ki je bi l bo jevit gospod s K ranjskega in je v boju za ?ivljenje premagal svojega nasprot nika Pegama, t er M art in K rpan, ki je t ovori l angle?ko sol in premagal B rdavsa, ki je Dunaju jemal njegove prebivalce. O disej je izbral ravno nji ju, saj bi ju rad premagal v mest u O rmo?, in sicer na bo?i?ni ve?er. O rmo? je izbral, ker ima t o mest o na grajskem dvoru najlep?i prost or za bit ko dale? naokrog. Ko so pri?li , so si privo??ili nekaj imenit nih doma?ih dobrot , nat o pa je ura odzvonila osem zve?er in ljudje so se za?eli zbirat i na grajskem dvoru. O disej je ?ut i l, da bo zmagal t o bit ko. O blekel je svojo sre?no srajco, nat aknil si je svoje sre?ne copat e in se odpravil na grajski dvorec, kjer st a ga ?e ?akala njegova nasprot nika. Preden se je boj za?el, je O disej naznanil, da se bo boj odvil zat o, da doka?ejo, kdo je najbolj?i junak na svet u. B oj se je za?el t ako, da je vsak na svojem konju st ekel na sredino grajskega dvorca in za?el s sabljo zamahovat i prot i ost alima nasprot nikoma. Prvi je s konja padel O disej, ki je bi l pora?en. Pred bojem je t udi priznal, da ?e ni niko li jezdil konja, ampak je zagot ovo najbolj?i od vseh t reh v ukanah. V drugo st a si naprot i st ekla L ambergar in K rpan, ki st a s sabljami zamahovala, a se nist a nit i malo po?kodovala. N at o je K rpan sko?il s konja, porini l L ambergarja na t la in mu sabljo zapi?il v njegovo oko. Tako je bil K rpan razgla?en za najbolj?ega junaka na celem svet u. Za zmago si je privo??il meh ?ipona in se od?ejal, nat o pa se je odpravil nazaj v svoj dom na Vrh pri Svet i Tro jici. L i li Kosec, 7. a SVETL O B A V B O L E? IN I B ole?ina? J e t o prost or, kraj, oseba? Svet loba? Kakor ?arek sonca zbada v o?i, B ole?ina. drug svet brez milost i gleda druge, J e prazna luknja, ?eprav jim v ?rni luknji ni pomo?i, prazna luknja, ki v son?ne ?arke pada, z veseljem pobira zasluge. brez pomena dobre ljudi zbada, K lara ? urin, 9. a i??e ?rt ve kot na plakat ih propaganda. 32 USTVARJALNICA O DISEJ N A KRA VJ I SO DB I Po skoraj let u dni pot ovanja smo jaz in moja posadka zagledali prvi o t ok. N a?o ladjo smo pust i li za skalo in se odpravili pogledat v mest o po imenu Smot anovci. V predmest ju ni bi lo ne duha, kaj ?ele ?loveka, ki bi se sprehajal. Takoj smo vedeli, da v predmest ju nekaj ni v redu. ? ez nekaj ?asa smo po 3,1 km dolgi pot i le zagledali prve bradat e Smot anovce. Ust avili smo se pred gost i??em in si privo??ili napit ek, in sicer ?ebulni sok, zaradi kat erega so nas pekle o?i. M e??ane smo povpra?ali, zakaj je t ukaj vse t ako nenavadno. Prvi mo? po imenu Simon Smrde?ebradec nam je odgovori l, da so t u vsi obsedeni s kmet i jst vom. Tako smo jaz in moja posadka t udi sami post ali kmet je z dvanajst imi kravami. M oje krave so se pasle zraven moje ko?e. N ekega dne pa je moja krava s t eli?kom pobegnila na sosedov t ravnik, kjer je ve?ino ?asa igral go lf moj sovra?nik B la? Gnilozobi. S svojimi parklji je t o lkla po zelo lepo v krog poko?eni t ravi. B la? Gnilozobi je vst al s st o la, kjer je prera?unaval, ko liko so li je posejal, da mu je naslednje let o ne bi zmanjkalo. Vzel je bi? in st ekel prot i moji kravi Siro jet ki. Takoj ko sem t o videl, sem t udi jaz st ekel prot i svoji kravi. B la?a sem ?e zadnji hip ust avil, da mi ne bi krave »lopnil« po glavi. K rava sploh ni ni?esar pojedla, a vseeno je rekel, da me bo t o?il. Tako sem se ?ez 3 dni odpravil s svojo Siro jet ko na sodbo pod va?ko lipo. Zbrali so se t udi vsi pomembnej?i mo?akarji , kot so Tone L akonja, Pavle Zvit obu?man, Pepi Pot resnikar ? Tone pa je bil sodnik in t udi ?upan Smot anovcev. N ajprej so vse zasli?ali, nat o pa se je oglasil prvi st are?ina po imenu J anko B ut elbut el, ki je rekel, naj t ako kravo kot t udi mene pret epejo po popoldanski senci. Drugi st are?ina, t udi prvi ?upan t ega mest a, po imenu T ine Kurjapamet pa je predlagal, naj jaz samo uredim t ravo in naj mi vsi odpust i jo . L judst vo se je t ako razdeli lo na dve st rani. Vsi so premi?ljevali, kak?no kazen naj dobim, da bo vzgojna. ? ez nekaj ?asa pa je mimo pri?el najve?ji si lak v t em predmest ju po imenu B rdavs K rut obut elj. Vsi me??ani so ga bili zelo veseli, saj so vedeli, da on velikokrat re?i zadeve. Tega seveda nisem vedel, saj nisem vedel, kako mu je ime, kaj ?ele ali je na moji st rani ali ne. Tako je vzel palico v svoje roke in t udi on zasli?al mene in B la?a Gnilozobega. Po zasli?anju je B rdavs K rut obut elj razglasil, da bom moral s t ega ot oka. Vzel sem svoje krave, posadko in hrano t er pi ja?o in se odpravil s svojo ladjo novim pust o lov??inam naprot i. A n?e M esarec, 7. a 33 USTVARJALNICA 34 USTVARJALNICA 35 USTVARJALNICA M EDVEDKO VO PO PO TO V A N J E Tet a Z ima se je sprehajala po visokih belih gorah, polnih snega. B il je zelo mrzel in meglen dan. Sne?inke so plesale vsepovsod. N a pot i je videla majhne st opinje. Hodila je po st opinjah, ki so jo vodile do velike hi?e. Ta hi?a je pripadala majhnemu, belemu medvedku. Tet a Z ima je pot rkala na vrat a, skozi kat era je pla?no pogledal mali medvedek. Vpra?ala ga je: »Kaj je narobe, mali medvedek?« M edvedek je rekel, da je ne pozna in se zat o boji. Tet a Z ima je rekla: »N i? se ne boj, jaz bi t i rada samo pomagala.« M edvedek se je nasmejal in ?el s t et o Z imo. Skupaj st a ?la do gozda. V gozdu st a sre?ala rjavo medvedko. M edvedka je prepoznala belega medvedka po njegovem smr?ku. M edvedek ni vedel, da je t o njegova mama. ?ivel je sam. Rjava medvedka je objela svojega sina. B ila je zelo sre?na, da ga je kon?no na?la. B eli medvedek je poskakoval od sre?e, da st a se na?la. Komaj je ?akal, da ji poka?e svoj domek. Skupaj st a sre?no ?ivela do konca svojih dni. Edona Iseni in N e?a Horvat , 6. b Sa?a Hunjet, 8. b A?be Dove?ar, 7. b Larisa Kociper, 8. b 36 USTVARJALNICA PRA ZN I? N I ? A S Kam pa kam, t et a Z ima? Saj ?e decembrski vet ri? ne piha. Po?asi, po?asi, ne glej nazaj, t et a Z ima prihaja v na? kraj. L EDEN A VRATA N aj le urno sne?i, Reke so poledenele, naj belo je vse dni. vpra?anje ?asa Da, bo?i? prihaja k nam. koliko bodo ?e donele. Tet a J esen se poslavlja od nas, O t roci se ne boji jo t ega prihaja prelep bo?i?ni ?as! ledenega glasa. Sa?a Hunjet , 8. b Vse prazno, nikogar nikjer ? od kod t a glas bi pri let el? Znot raj hi?e opazujem zunanje lepot e. L e kako ne morem prepoznat i t e krasot e? To je t o ! Tet ka Z ima je odprla svoja ledena vrat a. Ja?a ?unec, 7. b Ema Puklavec in A neja M e?ko, 6. b 37 USTVARJALNICA DUN J IN IZDEL EK N A GRA J EN N A N ATE? A J U PO TO V A N J E IN B IV A N J E V VESO L J U V pret eklem ?olskem let u smo z u?enci sodelovali na likovnem nat e?aju Pot ovanje in bivanje v vesolju, ki je bi l posve?en 130. oblet nici ro jst va Hermana Pot o?nika N oordunga (1892?1929), pionirja in vizionarja klasi?ne ast ronavt ike. Ust vari li smo nekaj izvirnih in sporo?ilnih izdelkov, s kat erimi smo sodelovali na prej omenjenem nat e?aju. V za?et ku t eko?ega ?olskega let a smo prejeli rezult at e in bi li zelo veseli, ker je na?a u?enka Dunja Grabovac (9. b) med 1084 sodelujo?imi osvoji la 5. mest o, na kar smo izjemno ponosni. N jen izdelek je bi l uvr??en na razst avo, kat ere ot vorit ev je bi la v ?et rt ek, 10. novembra, v prost orih Fakult et e za kemijo in kemijsko t ehnologijo v L jubljani. Dunja se je skupaj z ment orico J anjo Rudolf udele?ila sve?ane priredit ve in ob priznanju prejela ?e knji?no nagrado. Za dose?ek ji iskreno ?est it amo. Dunja Grabovac (9. b) in njen nagrajeni izdelek Dunjin nagrajen likovni izdelek na razst avi v L jubljani 38 USTVARJALNICA Julija Ivanu?a, 8. b 39 DI?I PO PRAZNIKIH ? O KO L A DN O -B A N A N IN O B REZGL UTEN SKO PECIVO Pot rebuje?: - kuhinjski me?alnik, - peka? in - veliko ?lico. Sest avine za brezglut enski biskvit : - 4 zrele banane, - 4 jajca, - 2 veliki ?lici kakava brez sladkorja, - 1 velika ?lica N ut elle (brez sladkorja ali manj sladka), - ½ ?li?ke pecilnega pra?ka in - vegansko mleko (po pot rebi). Post opek: Sest avine zme?a?, po pot rebi doda? malo veganskega mleka, da vsebina ne bo pregost a. Vse skupaj zli je? v peka? in pe?e? 35 minut v pe?ici, ogret i na 180 °C. Po?aka?, da se pe?en biskvit ohladi. Za kremo, s kat ero prema?e? pe?en in ohlajen biskvit , zme?a? smet ano in kokosove kosmi?e, lahko pa doda? malo kokosovega likerja in malo naribane limone. N a koncu lahko razt opi? ?okolado in jo poli je? po celot nem biskvit u v peka?u, lahko pa po vrhu posipa? samo kakav. Recept , ki ga je skreirala sama, nam je zaupala gospa Karina, mama A jde B rumen iz 6. a. Primeren je za vse, ki se radi sladkat e, a imat e brezglut ensko diet o, hkrat i pa preizku?eno navdu?uje t udi vse ost ale ljubit elje sladkih dobrot . N aj t udi vam posladka prihajajo?e prazni?ne dni. 40 RAZVEDRILNICA B O ?I? N A ?EL J A Trener skakalcev Schust er ves bled in prepot en VO ?? IL O pakira pot ovalno t orbo za odhod v ?vico. Sosed pride k sosedu vo??it vesele praznike. Freund nekaj ?asa mol?i, pot em pa se le N a vrat ih re?e: odlo?i povpra?at i t renerja, kaj ga mu?i. "Spo?t ovani sosed, ?elim vam vse t ist o , kar vi ?Kaj je, ?ef? N isi najbolj?e vo lje, kajne?? ?elit e meni." ?N e,? zabrusi Werner. Sosed zaloput ne z vrat i in re?e: Freund se ne da kar t ako odgnat i: "Da vas ni sram!" ?Kaj je bi lo? Povej, no.? ?M ah, eden od t eh brat ov Prevc ? ? Zbrala: Larisa Kociper, 8. b ?J a in? Saj se nisi ni? pogovarjal z njim. Kolikor vem, st e se samo pogovarjali , kaj si ?eli jo za B o?i?ka,? se ?udi Freund. Schust er jezno: ?J a! To?no, samo t o. In ve? kaj so mi rekli?!? Freund razmi?ljujo?e: ?N e vem ? Si ?eli jo avt o? Ra?unalnik?? ?N e! ?eli jo si ?e enega brat ca!? Spremljajt e nas t udi preko Facebooka in ?olske splet ne st rani: U?enci 1. a z u?iteljicama Stanko in Ksenjo 41 42