GEOGRAFSKI OBZORNIK AZORI - SMARAGDI ATLANTSKEGA OCEANA Drago Kladnik UDK 913(469.91 AZORI - SMARAGDI ATLANTSKEGA OCEANA Drago Kladnik, Inštitut za geografijo, Trg francoske revo- lucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenija Vulkanski otoki so kljub izjemni strateški legi in pomembni zgodovinski vlogi širši javnosti razmeroma slabo poznani. Zanimivo je, da o njih ni na voljo nobene resne geografske literature. Z naravnimi značilnostmi so kot nekakšen križanec med Kanarskimi otoki in Irsko. Zaradi bujnih pašnikov so izra- zito zelene barve, oceansko podnebje pa je na ločnici sub- tropskega in zmerno toplega pasu. UDC 913(469.9) AZORES - EMERALDS OF ATLANTIC OCEAN Drago Kladnik, Institut za geografijo, Trg francoske revo- lucije 7, 1000 Ljubljana, Slovenia Inspite of highly important strategic position and visible histo- ric role these volcanic islands are relatively little known to the public. There is an absolute lack of serious geographical lite- rature. With their natural circumstances they are hybrid like between Canary islands and Ireland. Their emerald green colour originates from abundant pastures. Oceanic climate is on the border of subtropical and temperate climatic zone. Vsi jih poznamo, ker so dali ime območju polet- nega visokega zračnega pritiska. Ko pa pomislimo, kaj še vemo o njih, se najbrž večina znajde v zadre- gi. Se celo v uglednih svetovnih atlasih, kakršna sta Timesov in De Agostinijev, jih ne najdemo na običaj- nih obrobnih mestih, kjer predstavijo posamezna otoč- ja ali otoke v podrobnejših merilih. Prav tako jih ni pa zemljevidih Iberskega polotoka. Najdemo jih le na. straneh, namenjenih prikazu celotne Evrope ali Atlantskega oceana, kjer se pojavijo kot nerazpoz- navne, brezoblične drobne pikice. Prav tako ni mo- goče dobiti podrobnejšega zemljevida v naših spe- cializiranih prodajalnah, kjer ni težav z zemljevidi Kanarskih otokov ali Madeire. Slednja je vključena tudi v večino turističnih vodnikov o Portugalski, o Azorih pa ni v nobenem ne duha ne sluha. Se največ informacij ponuja sodobno računalniško medmrežje (4 do 8). To je znak, da turisti otočje ma- lo obiskujejo; tudi zato je še vedno skoraj povsem neoskrunjeno, kar se kaže tudi v spoznanju, da je največji problem posameznega gosta najti prenočiš- če in restavracijo. Na eni strani tovrstnih objektov ni ravno veliko, na drugi pa so zelo slabo označeni, še posebno dostopi do njih. Obiskovalca navdušijo z odtenki zelene barve, ki jih narekujejo pašniki, gozdovi, kraterska jezera, vinogradi, nasadi čaja in batate... V dopolnilo splošnemu zelenilu se pojavljajo črnina magmatskih kamnin, belina skromnih hišic, razpršenih vzdolž mor- skih obal, rjavina sveže zoranih njiv na priobalnih ravnicah in živopisna paleta brezštevilnih cvetov v mnogih barvah, razporejenih širom po otokih: rde- Preglednica: Nekatere značilnosti glavnih azorskih otokov (2, 3, 5, 11). Otok Površina Število Gostota Upravno Leto Leto Najviš ja Najviš j i (v km2) prebivalcev poselitve središče odkritja naselitve točka (v m] vrh Santa Mar ia 9 7 , 4 5 . 9 8 0 5 9 , 6 Vila do Porto 1 4 2 7 1432 5 9 0 Pico Alto Sao Miguel 7 5 9 , 4 1 2 8 . 2 3 0 1 6 8 , 9 Ponta Delgada okrog 1 4 3 5 1 4 4 4 1 0 8 0 Pico da Vara Terceira 3 8 2 , 0 5 6 . 4 0 0 1 4 7 , 6 Angra de Heroismo pred 1 4 3 9 1 4 5 0 1 0 2 3 Santa Baárbara Graciosa 6 1 , 7 5 . 0 6 0 8 2 , 0 Santa Cruz da Graciosa okrog 1 4 5 0 1 4 5 0 3 9 8 Pico Timäo Sao Jorge 2 4 6 , 3 1 0 . 2 6 0 4 1 , 7 Velas 1 4 3 9 1443 1 0 6 7 Pico da Esperanza Pico 4 4 7 , 0 1 5 . 0 4 0 3 3 , 6 Lajes do Pico okrog 1 4 4 0 okrog 1 4 6 0 2 3 5 1 Pico Faial 1 7 3 , 4 1 4 . 8 2 0 8 5 , 5 Horta okrog 1 4 4 0 pred 1 4 6 0 1 0 4 3 Cabeipo Gordo Flores 1 4 3 , 1 4 . 3 9 0 3 0 , 7 Santa Cruz das Flores 1452 1 4 7 0 9 1 4 Morro Alto Corvo 17,1 3 4 0 19 ,9 Corvo 1 4 5 2 po 1 4 7 0 7 1 8 Morro Gordo ¿ico Ay i V \ Azor i 2 3 3 3 , 0 2 4 0 . 5 2 0 1 0 3 , 1 Ponta Delgada 1 4 2 7 1 4 3 2 2 3 5 1 / GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Vseh devet azorskih otokov je v notranjosti goratih ali vsaj hribovitih. Vzpetine so vulkanskega izvora in njihova položnejša zunanja pobočja se onstran ozkih robov strmo prevesijo v strma pobočja kalder; na dnu mnogih so jezera ali vsaj močvirja. Lagoa Azul (Modro jezero) je del dvojnega jezera na dnu kaldere z obsegom 12 km na skrajnem zahodu otoka Sdo Miguel. Na bregu stoji vas Sete Cidades, kar pomeni Sedem mest. (Foto: D. Kladnik.) čina azalej in hibiskusa, belina škrnicljev in kame- lij, modrina hortenzij in še druge barve manj zna- nih vrst. Tu je še neskončna širjava Atlantika, ki s svo- jimi barvami zvesto odseva vremenske razmere. Azori so najbolj severozahodni del Makaronezi- je (9). Ime so dobili po ptici ujedi, za katero se je pozneje izkazalo, da je kanja (8). Sestavlja jih de- vet večjih, naseljenih otokov ter več okoliških otoč- kov in čeri, razporejenih v »dinarski« smeri med 37. in 40 . stopinjo severne zemljepisne širine ter 25. in 31 . stopinjo zahodne zemljepisne dolžine. Od evropske celine so oddaljeni približno 1500 km in od severnoameriške 3 9 0 0 km. Razdalja med obema najbolj oddaljenima otokoma, Floresom na severo- zahodu in Santo Mario na jugovzhodu, je 6 1 5 km. Otok Corvo pri Floresu je že na pol poti med Iber- skim polotokom in Novo Fundlandijo (1 1). Otoček Monchique pri Floresu predstavlja najbolj zahodno točko Evrope (3). Skupna površina Azorov je 2 3 3 3 km2 in pomeni 2 ,5 % ozemlja Portugalske, nji- hovo celotno gospodarsko območje (skupaj z mor- jem) pa meri kar 9 3 8 . 0 0 0 km2. Pa oceni za leto 1994 je na otočju živelo okrog 2 4 0 . 5 0 0 ljudi (5). Na Ter- ceiri je veliko ameriško letalsko in pomorsko vojaš- ko oporišče z okoli 2 5 0 0 vojaki (4); mnoge sprem- • Ijajo tudi ož j i družinski člani. Glede na lego in medsebojno oddaljenost se oto- ki uvrščajo v tri skupine: vzhodno sestavljata Santa Mana in Sao Miguel, k osrednji spadajo Terceira, Graciosa, Sao Jorge, Pico in Faial, k zahodni pa Flo- res in Corvo. Med posameznimi otoki je dobro or- ganiziran letalski promet, ki ga upravlja azorska le- talska družba Sata. Mednarodna letališča so na oto- kih Sao Miguel, Terceira in Faial. Tu vzletajo in pri- stajajo letala i z matične domovine (linije iz Lizbone in Porta) ter i z Bostona v Združenih državah in To- ronta v Kanadi. Razlog za pogoste zveze s severnoa- meriško celino so številni izseljenci, katerih število sku- paj s potomci ocenjujejo na milijon (5). V zadnjem času se že vračajo upokojeni izseljenci, priseljujejo 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Še vedno živahno vulkansko dejavnost dokazujejo občasni izbruhi ognjenikov. Najmlajši vulkan na otočju je v letih 1957 in 1958 bruhal na skrajnem zahodu otoka Faial, imenovanem Ponta dos Capelinhos. Ustvaril je 2,4 km2 velik otok, ki ga je sila morskih valov do danes oklestila na slab km2. Otok se je kmalu zrasel s kopnim in postal polotok. Na novonastalo ozemlje opozarja opuščen svetilnik, ki je nekoč stal na izpostavljenem strmem rtu. (Foto: D. Kladnik.) pa se tudi posamezniki iz držav Evropske zveze, pred- vsem iz Velike Britanije. Ladijski potniški promet je organiziran le med otoki osrednje skupine. Ognje- nik Pico je z 2 3 5 1 m tudi najvišji vrh Portugalske. Upravno središče Ponta Delgada s 4 5 . 0 0 0 prebival- ci je od leta 1975 sedež univerze. Z ustavo iz leta 1 9 7 6 (na Portugalskem je leta 1974 z »mehko« revolucijo demokracija zamenja- la vojaško diktaturo) so Azori dobili široko avtono- mijo z lastnima parlamentom in vlado; z ustavnimi dopolnili na začetku osemdesetih let so se samouprav- na pooblastila še razširila. Regionalna vlada ima se- dež v Ponti Delgadi, regionalna skupščina pa zase- da v Horti. Interese portugalske vlade zastopa mini- ster republike, ki uraduje v Angri de Heroísmo, me- stu, ki je zaradi izjemne lepote od leta 1983 uvrš- čeno na Unescov seznam svetovne kulturne dedišči- ne. Samo tri leta prej ga je močno poškodoval po- tres, a so hiše z veliko pozornostjo obnovili v prvot- ni podobi (3, 12). Na pomemben položaj Azorov opozarja tudi 17 tujih konzularnih predstavništev; nji- hovo število je le nekoliko manjše od števila velepo- slaništev v Sloveniji. V primerjavi z evropskimi razmerami je starost- na sestava prebivalstva razmeroma ugodna. Do 15 let starih otrok je 24 ,5 %, ostarelih z več kot 65 leti pa je le 12,1 %. Rodnost znošo 15,2 °/oo in smrtnost 12,1 %o. Stopnja nepismenosti je bila leta 1991 še 1 0 % (5). Pomen primarnega sektorja je še vedno ve- lik. Med vsemi zaposlenimi so kmetijstvo, gozdars- tvo in ribištvo leta 1994 dajali kruh 19,8 % osebam, njihov prispevek v narodnem bruto proizvodu pa je bil 22 ,5 %. Deleža sekundarnega sektorja sta bila 2 4 , 0 % oziroma 28,3 %, po pomenu pa sta že po- vsem prevladala terciarni in kvartarni sektor, ki sta zaposlovala 56 ,2 % ljudi, ustvarila pa 49 ,2 % vred- nosti narodnega bruto proizvoda (5). Brezposelne- ga je bilo 6,5 % aktivnega prebivalstva. Narodni bru- to proizvod na prebivalca je bil v primerjavi z ma- tično domovino (okrog 10 .000 USD) še vedno raz- 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Zaradi lege sredi Atlantika so Azori idealno zatočišče tudi za vse bolj številne jadralce, ki plujejo prek oceana, ali pa so na poti okoli sveta. Glavno pristanišče za jadrnice je v mestu Horta na otoku Faial. Na pomolu in obdajajočih stenah tamkajšnje marine so člani posadk narisali na stotine simboličnih pomnikov, saj verjamejo, da si bodo z umetniškimi izlivi olajšali preostanek poti. Med njimi je le en spomin na obisk Slovencev. (Foto: D. Kladnik.j meroma nizek in je znašal le 4 6 3 2 USD (5), tudi pre- cej manj kot v Sloveniji. Prej neposeljene Azore so morda poznali že v 14. stoletju. Po genovskih pomorskih zemljevidih bi lahko njihovo odkritje pomaknili za stoletje nazaj, med leti 1317 in 1339 (2). Povsem gotovo pa je nji- hovo odkritje v letu 1427, ko je na Santi Mari j i pri- stal portugalski pomorščak Diogo de Silves (2, 3). Otoke so kmalu začeli kolonizirati priseljenci iz raz- ličnih predelov Portugalske (Algarve, Estremadura, Alentejo, Beiras-Minho); zlasti na osrednje otoke se je doselilo tudi precej Flamcev, na Sao Miguel pa ne- kaj Bretoncev iz zdajšnje Francije (8). Flamci so pri- nesli mline na veter, kolo za vozove, umetnost izde- lovanja dobrih sirov in prispevali značilne poslika- ve v starejših cerkvah, nanje še spominjata imeni do- line in kraja Flamengos na Faialu. Na Bretonce spo- minja ime naselja Bretanha na severozahodu Sao Mi- guela (13). Tudi pogled na dokaj številne ljudi izpri- čuje klene poteze ljudi iz severozahodne Evrope: vi- sokoraslost, svetlejšo polt, svetlejše lase in skodranost. Pozneje se je naselilo tudi nekaj arabskih Mavrov, ki pa so tod predvsem plenili bogastvo, ki so ga pre- važale galeje i z Južne Amerike v Španijo in na Por- tugalsko, ali pa so se ustavljale na poti iz Indije. Med letoma 1580 in 1640 so bili Azori, tako kot vsa Por- tugalska, pod špansko nadoblastjo (7). Morski ropar- ji so na piratskih ladjah pripluli iz Anglije, Alžir i je, Turčije in pozneje tudi i z Severne Amerike. Zanimivo je, da so že pred koncem 15. stoletja ali vsaj na prelomu 15. v 16. stoletje na skoraj vseh otokih nastala mesta, ki so jih utrdili z mogočnimi trd- njavami in zgradili pristanišča za vse številnejše lad- je. Sprva je bilo najpomembnejše mesto na Azorih Vila Franca do Campo na Sao Miguelu, ki ga je le- ta 1522 razdejal potres. Od leta 1546 je središče Ponta Delgada, ki ji je v bojih za prevlado resno kon- kuriralo le mesto Angra de Heroismo na Terceiri. V notranjosti vseh otokov je kmalu postala izjem- no pomembna dejavnost kmetijstvo, na nekaterih pa 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Glavna kmetijska panoga na vseh azorskih otokih je govedoreja. Pašniki so marsikje tudi neposredno ob obali, po- vsem pa prevladajo v nadmorski višini med 200 in 500 m. Večinoma jih sestavljajo zaprte čredinke (portugalsko cerrados), ki jih razmejujejo živice iz hortenzij oziroma ograde iz otrebljenega ali prinešenega kamenja, kakor je na primer v rahlo razgibani široki dolini na vzhodu otoka Terceira. Na njem so parcele še posebno pravilnih oblik. (Foto: D. Kladnik.] so brezuspešno iskali rudna bogastva. Razvito je bi- lo tudi tkanje platna in preja volne. Dolgo so imeli osrednjo vlogo poljedelstvo, sadjarstvo in vinograd- ništvo. Prvo je zagotavljalo viške pšenice, ječmena in sladkorja iz sladkornega trsa, pomembna pa je bila tudi pridelava rastline za barvilo, ki so ga izva- žali v Flandrijo. V sadjarstvu je bila najbolj pomemb- na pridelava pomaranč, vendar je drevesa okrog le- ta 1 8 6 0 skoraj povsem iztrebila rastlinska rja. Zelo cenjena so bila tudi azorska vina. Vino Verdelho do Pico so pili celo na ruskem dvoru. Vendar je tudi vi- nograde sredi 19. stoletja skoraj povsem uničila trt- na bolezen. Poročajo, da so si znaten del zemljišč prilastili zemljiški veleposestniki, ki so zemljo dajali v najem. Neskladje so odpravili z agrarnimi refor- mami, ki so kot prevladujočo pridelovalno celico uve- ljavile družinsko kmetijo. Vinogradništvo si je sčasoma znova opomoglo. Vinograde najdemo v značilnih parcelicah skromnih razsežnosti, imenovanih curraletas. Razdvajajo jih ograde iz temnega vulkanskega kamenja, ki podne- vi vsrkava toploto in jo ponoči oddaja toplotno zah- tevnim trsom. Vinogradi na nekoliko nagnjenem po- vršju uspevajo le do nadmorske višine 100 m, samo na najbolj ogreti Santi Mari j i tudi do 2 5 0 m. Poleg vin s Sante Marije so znana tudi vina z otokov Ter- ceira, Graciosa in Pico. Za domače potrebe v za- vetnih legah tik ob morju gojijo tudi banane; njiho- vi sadeži so zelo majhni. Zavetje umetno ustvarjajo z nekaj metrov visokimi živicami, ki ustvarjajo zem- ljiške kose kvadratnih oblik. Precej razširjeno drevo v priobalnem pasu je figovec, tipičen predstavnik sre- dozemskega podnebnega pasu. Omenimo še, da na priobalnih ravnicah otoka Sao Jorge uspevata tudi kava in zmajevo drevo, značilno za Kanarske oto- ke (3, 9). Vseskozi sta bili pomembni dejavnosti ribolov in kitolov; slednji je zamrl šele po 2. svetovni vojni. Pris- peval je tudi k izseljevanju moških, ki so v ZDA in Kanadi veljali za prvovrstne lovce na kite. Med ri- 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Na Sao Miguelu so edini nasadi čaja v Evropi. S pridelovanjem rastline za poživljajoči napitek se ukvarjajo le še na enem mestu na severu otoka, vzhodno od kraja Ribeira Grande (portugalsko Veliki Potok). Se v letih po 2. svetovni vojni je bilo 16 tovrstnih kmetijskih obratov. Čajne lističe predelujejo v majhni tovarnici. Tržišče oskrbujejo s čaji različne kakovosti, glavnino pa prodajo na domačem tržišču, tako na Azorih kot na Portugalskem. (Foto: D. Kladnik.) bami po pomenu izstopa tuna, ki jo v glavnem kon- zervirajo. Izvažajo tudi sveže in prekajene ribe. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je kmetijstvo po- novno zaživelo z uvajanjem novih rastlin: tobaka, sladkorne pese, cikorije, čaja in ananasa, ki so, sku- paj z že v 18. stoletju uveljavljenima krompirjem in pasijonko, temelj živilske in predelovalne industrije, osredotočene na otoku Sao Miguel. Pomembna je tu- di njihova vloga v izvozu. Le ananas se porabi ve- činoma v nepredelani obliki. Razširjeno pridelova- nje koruze je namenjeno le domači porabi. Prede- lovalna industrija vključuje še skromne lesne tovar- ne in predelovalnico plutovine (3). Pomemben izvoz- ni artikel je tudi hlodovina. Čeprav je živinoreja vseskozi zelo pomembna (3), se je z vstopom Portugalske v Evropsko zvezo nje- na vloga še okrepila. Nekdaj je bila poleg govedo- reje pomembna tudi kozjereja. Na tradicionalne ob- like še spominjajo kar številni osli in mule, ki zlasti starejšim kmetovalcem ponekod še služijo kot promet- no sredstvo. V zadnjem času se je močno razboho- tila mlečna govedoreja. Vtis je, da je na račun na- raščajoče površine pašnikov prišlo do močnega na- zadovanja njiv, ki jih v večjem obsegu najdemo le še na priobalnih ravnicah, nekako do nadmorske vi- šine 2 0 0 m. Višje so le še naključna izjema. Pač pa je na drugi strani vse več čredink tudi neposredno ob morju. Navzgor segajo pašniki nekako do nad- morske višine 8 0 0 m; višje prevladuje naravno rast- je (1 1). Za Sao Jorge navajajo, da pašniki prekri- vajo kar 8 0 % celotne površine otoka. Ograjeni pa- šniki so, odvisno od izoblikovanosti površja, razme- roma pravilnih oblik in se približujejo podobi kva- drata ali pravokotnika. Prevladujejo krave frizi jske pasme, ki jih lastniki vse leto puščajo na pašnikih, saj trava rase brez zim- skega premora. K njim se vračajo vsak dan, da jih nahranijo z močnimi krmili, napojijo in pomolzejo. To delo opravijo večinoma z molznimi stroji, zato je skoraj na vsaki osrednji parceli določenega lastni- 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Otok Sao Miguel je zaslovel tudi po pridelovanju ananasa. Prenizke zunanje temperature zahtevajo pridelova- nje tega okusnega sadeža izključno v rastlinjakih, med katerimi prevladujejo z belo barvo premazani steklenjaki. Njiho- va gostota je največja v severnem predmestju upravnega središča Azorov, mesta Ponta Delgada. Tam si je ponekod mo- goče pobliže ogledati celoten postopek pridelovanja žlahtnega sadeža. (Foto: D. Kladnik.) ka generator. Prav zaradi živinoreje tudi v manj pri- jaznih, pogosto meglenih višjih legah ni nikoli dolg- čas. Razmeroma dobre ceste lastnikom omogočajo, da se brez večjih težav pripeljejo do črede in se s sve- žim mlekom hitro vrnejo do zbiralnic ali mlekarnic v priobalnem pasu. Podatka o številu govedi nisem mogel nikjer zaslediti, vendar posredni izračuni, opravljeni na podlagi opazovanj števila črede, de- leža čredink z živino, deleža pašnikov od skupne po- vršine in podatka o deležu zaposlenih v primarnem sektorju, kažejo na številko okrog 8 0 0 . 0 0 0 . S tem so Azor i najbolj živinorejski del Portugalske in med najbolj živinorejskimi območji v Evropski zvezi, za- to presežke mlečnih proizvodov na veliko izvažajo. Pomembna je tudi mesna govedoreja (3); meso v tr- govinah je vsaj za tretjino cenejše kot pri nas. Zaradi izjemne lege sredi oceana so v Evropi kma- lu zaznali povezavo med vremenom na otočju in na celini. Zanesljivost opazovanj so še okrepile meritve zračnega pritiska, ki so jih izvedli v drugi polovici 19. stoletja v okviru več oceanografskih odprav pod vodstvom monaškega princa Alberta. Ta je v Horti na Faialu ustanovil meteorološko opazovalnico, za hiter prenos podatkov pa so leta 1 893 v morje po- ložili kabel in ga speljali do Carcavelosa v celinskem delu Portugalske (13). Od tam so podatki hitro pris- peli v vsa pomembnejša evropska in svetovna središ- ča. Temu so sledili še drugi podmorski kabli in Hor- ta je postala eno najpomembnejših telekomunikacij- skih središč prve polovice 20 . stoletja. Največ kab- lov so položili med letoma 1924 in 1928. Horto je s svetovnimi prestolnicami povezovalo kar 15 kab- lov, kar je zahtevalo skrbno upravljanje in primerne tehnično vzdrževanje, zato so se v mestu namestile izpostave številnih komunikacijskih družb. Njihovo vlogo je izničil razvoj sodobnejše satelitske teleko- munikacijske tehnologije, zato so podmorski kabli sko- raj v hipu postali povsem nepomembni; družbe so se začele umikati s Faiala. Zadnja je Horto zapusti- la leta 1969. V Horti je leta 1919 pristalo letalo na 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK l Slika 7: Azori so razmeroma bogati z vodo. Marsikje so tam, kjer z gorskih pobočij potoki po globoko vrezanih grapah odtekajo neposredno proti oceanu, nastali slapovi. Najvišji med njimi je na najzahodnejšem otoku Flores; pada kar 100 m v globino. Na Sao Miguelu je vrsta slapov, ki pa ne presegajo višine 50 m. Vodno silo so ljudje izkoristili za mline. Pred še vedno delujočim objektom na fotografiji rase za otočje značilna drevesna praprot. (Foto: D. Kladnik.j prvem čezoceanskem preletu, pozneje pa so se v njej spuščale trume hidroplanov. Horta in Azori nasploh so imeli pomembno vlogo tudi v 2. svetovni vojni, ko so se tu ustavljale zavezniške ladje in letala. Vsi otoki so vulkanskega izvora, nastali po izbru- hih ognjenikov na Srednjeatlantskem hrbtu ali v nje- govi neposredni bližini. Vzhodna in osrednja skupi- na sta na samem hrbtu, zahodna otoka Flores in Cor- vo pa sta geološko v bistvu že del ameriške celine, saj sta nastala na vzhodnem obrobju Severnoame- riške plošče (1 1). Vsi otoki so tudi na pomembni pre- lomni coni, ki se od Azorov vleče proti Gibraltarju in naprej skozi Sredozemlje. Geološko najstarejši otok je Santa Mana; edino tu poleg magmatskih najde- mo tudi sedimentne kamnine. Glino s tega otoka za surovino še vedno uporabljajo lončarji iz krajev La- goa in Vila Franca na Sào Miguelu. Razen Sante Marije sta geološko še najmanj ak- tivna oba zahodna otoka. Na vseh treh ni ne vulkan- skih izbruhov, ne postvulkanskih pojavov in tudi ne potresov; vsi navedeni pojavi so na preostalih šestih otokih tako rekoč običajni in gledano z očmi geo- loške zgodovine vsakdanji. V osrčju otokov so veli- ke kaldere; največja med njimi, Caldeira de Guilher- me Moniz na Terceiri, ima obseg 15 km (3). Tudi naj- višja portugalska gora Pico ima tik pod vrhom manj- šo kaldero z obsegom 5 0 0 in globino 3 0 m, nad ka- tero se vršni stožec dviga 80 m visoko. Med najbolj privlačnimi je kaldera na Faialu, ki zbuja pozornost s premerom 1,5 km in z globino 4 0 0 m; na dnu je poleg jezerc, ki so se po izbruhu ognjenika na bliž- njem polotoku Capelinhos (glej sliko 2) precej zmanj- šala (10), tudi 60 m visok parazitski vulkanski stožec. Velik krater s premerom 4 km je tudi pod morsko gla- dino, v prelivu med otokoma Faial in Pico. Med postvulkanskimi pojavi so zastopani vrelci vodne pare (fumarole), žvepleni vrelci (solfatare), blat- ni vrelci (mofete), majhni gejzirj i in izviri tople ali vro- če vode. Na območju kraja Fumas (portugalsko Žve- plo) na vzhodu Sâo Miguela je kar 22 termalnih vrel- cev. Tu so postavili termalno zdravilišče, manjša to- vrstna objekta pa sta tudi na Faialu in Graciosi (2). V Furnasu pripravljajo kulinarično posebnost, v vrel- cu vroče vode v neprodušno zaprti posodi skuhano enolončnico (1 3). V lavnih oddušnikih so se izobliko- vale tudi krajše podzemeljske jame. Najbolj nenavad- na je na otoku Graciosa in se imenuje Furna do Enx- forte (Zveplena votlina). Tam je na dnu kaldere ja- ma z globino 80 m, na njenem dnu pa je jezero z žve- plasto vodo s premerom 130 m in z globino 15 m. Med značilnimi oblikami površja velja omeniti več- je ravnice, nasprotje strmih, tudi več sto metrov vi- sokih klifov. Imenujejo jih »terras do pao« (krušna zem- lja). Sveža lavna polja imajo značilno ime »mistérios« (skrivnostni svet), ker si ljudje niso znali razložiti vul- kanskih pojavov in njihovih neprijetnih učinkov, ki so že urejena polja uničila in za daljše obdobje one- mogočila gospodarno rabo. Najbolj znana so lav- na polja na otoku Pico, v večjem obsegu pa jih naj- demo tudi na Terceiri. Izvirajo iz 16. in 1 8. stoletja. Na otoku Sâojorge je dvanajst ozkih priobalnih rav- nic pod strmimi klifi, imenovanimi »faja«. Najdemo jih samo na tem otoku in so nastale s kopičenjem dro- birja iz strmih ostenij nad njimi. Ljudje so na njih sča- 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK soma uredili zelo rodovitna polja. Nekatere so še ved- no dostopne le po morju ali po pešpoteh (3, 1 3). Podnebno so Azori na stičišču subtropskega in zmerno toplega pasu. Zaradi lege sredi oceana ima- jo oceansko podnebje s skromnimi temperaturnimi nihanji prek leta ter med dnevom in nočjo; padavi- ne so stalne. Razmeroma visoke temperature jim za- gotavlja Azorski tok, del toplega Zalivskega toka, ki prečka Atlantik od Karibov proti zahodni Evropi (6). Najbolj hladen mesec je zaradi toplotnega za- držka oceanske vode februar, ko je srednja meseč- na temperatura zraka 14 °C. Iz istih razlogov je naj- bolj vroč mesec avgust, ko je temperaturni povpre- ček 22 °C (11). Temperatura vode v oceanu je pri- merna za kopanje le julija in avgusta. Poročajo, da je bila najvišja doslej izmerjena temperatura zraka vsega 2 7 °C. Značilna je stalno visoka zračna vlažnost (75 do 9 0 % ) , ki se povečuje z nadmorsko višino, zato so območja nad 2 0 0 m skoraj neposeljena. Izjema je otok Graciosa, ki je dovolj nizek, da se v notranjo- sti ne zbirajo megle in oblaki po hribovju, kar je po- gost pojav na drugih otokih, ki so zato bolj senčni. Količina padavin se povečuje od vzhoda proti za- hodu. V nižj ih predelih pade do 1000 mm dežja let- no, v hribovju pa se količina povzpne tudi na 2 0 0 0 mm. Tri četrtine dežja padejo v obliki gostih drobnih kapljic med septembrom in marcem. Z izje- mo otokov Santa Maria in Graciosa je povsod za- dostna namočenost, brez sušnih obdobij, tako da umetno namakanje ni potrebno (1 1). Sneži do nad- morske višine 1000 m, zato je sneg reden pojav le na ognjeniku Pico. Tu na višini 1500 m sneži petnajst dni med decembrom in marcem, na višini 2 0 0 0 m pa šestdeset dni med novembrom in majem. Značilno naravno rastje nižj ih predelov je zim- zeleni listnati gost s prevlado lovorja, imenovan »lau- risi lva«. Vmes sta primešana hrast in javor. V višjih legah sta značilna brin in drevesasta resa, ki z na- raščajočo nadmorsko višino postaja vse bolj grmiča- sta. Človek je naravno rastje dodobra izkrčil in tudi preoblikoval. Najpomembnejše tržno drevo je posta- la kriptomerija ali japonska cedra, ki prevladuje v srednjem pasu na nadmorski višini 4 0 0 do 8 0 0 m. Prinesli so jo šele pred dobrim stoletjem. Vse pomemb- nejša je tudi vloga alohtonih akacije in evkalipta. Zna- čilni višinski rastlinski pasovi so se izoblikovali le na Picu, kjer do 1500 m rase gozd, nad njim do nad- morske višine 2 0 0 0 m grmičevje ter višje le še cvet- nice, mahovi in lišaji (3, 1 1). Slika 8: Na največjem otoku so začeli izkoriščati alternativ- ne energetske vire. Mednje spada tudi geotermalna energi- ja, ki je kot značilen postvulkanski pojav na razpolago ponekod pod ognjeniškimi žreli. Na fotografiji je sodobna elektrarna na severnih pobočjih Serre de Agua de Pau v osrčju Sao Miguela. Izkorišča moč vodne pare v tam- kajšnjih fumarolah. Ob siceršnjem pomanjkanju energet- skih virov pomeni pomemben člen v zagotavljanju primerne oskrbe z elektriko, fFoto: D. Kladnik.) 1. Abreu, M., Oliveira, Á. 1995: Agores. Praceta Ma- nuel Luís Figueiredo. Setúbal. 2. Azoren Touristführer 1995/96. Publigor, Ponto Delgada, 15. ¡zdaja. 3. Cabral, R. 1997: Azores - tourist guide. 4. iz- daja. Empresa de Publicidade e Comercio dos Agores e Madeira, Lda. Ponta Delgada. 4. Internet: http://www.acom.mil/acom/pub- lic/who/usforces.htm. 5. Internet: http://www.geocities.com/The Tro- pics/2140/histoi.html. 6. Internet: http://www.soc.soton.ac.uk/JRD/SAT/ Gasbag/Azores.html. 7. Internet: http://www.ultranet.com/-resendes/ text.html. 8. Internet: http://206.13.119.17/azores.htm. 9. Kladnik, D. 1995: Kanarski otoki - ne le turistična Meka. Geografski obzornik 42, št. 1. Ljubljana. 10. Machado, F. 1995: The Capelinhos Volcanic Erup- tion (Fayal, Azores, 1957-1958). Edition of Horta Tourist Delegation. Horta - Fayal. 11. Pena, A., Cabral, J. 1997: Roteiros da Nature- za - Regido Autónoma dos Agores. Temas e De- bates. Actividades Editorials. Lisboa. 12. Stieglitz, A. 1992: Landschafien der Azoren. Sunf- lower Books. London. 13. Turistični prospekti otokov Sao Miguel, Terceira, Faial, Pico in Sao Jorge. Regional Tourism Board. Horta. 19