INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH KEMIČNIH IZDELKOV -K-K*-K*-K-k*-k-k ***-k***-k-K*-K-K-K********** ********************************************** *****************************-> * * ¥ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ fyiaqi UmmvU& '2M& Praznujemo Tvoj 81. rojstni dan, svečano smo obrnjeni k dogodkom, k času bojev in zmag, 36. obletnici Tvojega prihoda na čelo partije in revolucije, Tvojega resničnega razumevanja hotenj delovnih ljudi vseh narodov in narodnosti. Tvoj rojstni dan je dan radosti in veselja vseh mladih Savčanov, žulj as tih rok gumarskih delavcev naše Save, ki je bil vedno kolektiv, v katerem smo pazili in negovali, ohranjali bratstvo in enotnost. Srečni smo, tovariš Tito, ker smo kot del delovnih ljudi Jugoslavije z delom potrjevali Tvoje misli in besede, ponosni smo, ker smo dosledno negovali pomembnost narodnoosvobodilne borbe. ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * * ★ ★ i ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ i-K-K-k-K-k**-k*-K****-k-K*-K-k-f(***-K-K***-K-K-K-K-k**K-K-«c-F-k*-K**ic***-K*-K***-K**************** Več, hitreje, bolje... Na današnji dan ne smemo pozabiti, kaj vse si storil za nas mlade in našo domovino. V težkih dneh NOB, brez strahu, brez umikanj in predaj, si vodil naše očete, brate, sorodnike v krvave borbe z okupatorjem. To so bili težki dnevi, dnevi krvi in strahot, toda Ti si vztrajal. Stoletja bodo minila, rodovi mladih pa Ti bodo iz roda v rod hvaležni za Tvoje delo, zato ker si nam omogočil življenje, tako življenje, o katerem si Ti v svoji mladosti le sanjal. Obljubljamo Ti, da bomo nadaljevali to, kar si Ti začel, da bomo branili in gradili našo domovino. Dolžni smo Ti vso zahvalo, še dolgo ostani zdrav med nami, želimo Ti najsrečnejši rojstni dan, dragi naš tovariš Tito. Mladina in delavci Save Ob dnevu mladosti pa predsedstvo MO Save čestita in želi obilo uspehov vsem mladim v tovarni Sava. Dne 18. maja je bil v Savi uradno odprt računalniški center. V navzočnosti približno petdesetih povabljenih gostov, ki jih je najprej pozdravil direktor podjetja Janez Beravs, je Slavko Mihelič, direktor službe informacijskih sistemov, povedal nekaj osnovnih iformaclj o Savi in nato še v kratkem opisu odločitev o nakupu računalnika In razumljivo tudi o njegovem namenu. Predvsem gre za dvoje bistvenih koristi, ki jih bo imelo podjetje, in sicer: tekoče, ažurno in tudi natančno obdelavo informacij za poslovne odločitve in ukrepe. Prav gotovo pa se bo dalo računalnik uporabiti tudi za organizirano in še natanč-nejše delo vseh samoupravnih or. ganov, pri čemer največ za delovne skupine. Gostje, domači strokovnjaki in vodstvo podjetja so si ogledali računalnik in njegovo delovanje. Tov. Prešern in tov. Konjar sta obiskovalcem zelo lepo prikazala delovanje računalnika in odgovarjala na vprašanja. Računalnik je velikega pomena za 16.11. 1964 12.12.1969 Še 54 stanovanj za naše delavce Kadrovska služba, oddelek za družbeni standard, ima nekaj nad 150 nerešenih prošenj za odkup ali brezplačno dodelitev stanovanj, Ze lani je bil rezerviran pri stanovanjskem podjetju Kranj 12 nadstropni stolpič s 54 stanovanji, ki bo zgrajen na Planini in vseljiv spomladi 1974. Zaradi velikega pomanjkanja in popraše-vanja po stanovanjih v Kranju, je bilo nujno s stanovanjskim podjetjem skleniti pogodbo o nakupu omenjenih stanovanj, s čimer smo si zagotovili celotno stolpnico. Predlog o sklenitvi pogodbe, je kadrovska služba dala v obravnavo kadrovskim odborom in delavskim svetom TOZD in DS podjetja. V obrazložitvi je navedla, (Dalje na 8. strani) Savo, saj bo ca. 80 °/o delal za nas, kah Save bomo objavili več ostale proste kapacitete pa bodo zanimivih sestavkov o pomenu In na razpolago drugim kranjskimr delovanju računalnika, s sodelav-podjetjem, ki način obračunava- f1 SIS a Pa J® dogovorjeno, da nja po tem sistemu šele uvajajo. bodot PrisPevk! "aPlsanl e!1°s1ta,v-J K J J no, tako da bodo razumljivi In To so pozdravili tudi predstavniki, k) so se udeležili slovesne otvoritve. V naslednjih števil- zanimivi za vsakega bralca. S. J. Zaključki sindikalne konference V prejšnji številki glasila smo objavili obširno informacijo o sindikalni konferenci podjetja. Komisija za sklepe je pripravila zaključke s te konference. Objavljamo jih v celoti. Zaključki konference so sestavljeni na podlagi zaključkov občnih zborov OOS, razprave na konferenci, poročila in referata. Na podlagi 24. člena pravil OOS »Sava« Kranj so sklepi konference obvezni za vse organe konference in osnovne organizacije. Zaključki konference so izhodišče za sestavo programa dela sindikalne organizacije. Razvoj in krepitev samoupravljanja v podjetju Pri uresničevanju neposrednega samoupravljanja delavcev je nedvomno odločilnega pomena nova organizacijska oblika samoupravljanja, ki smo jo sprejeli ob reorganizaciji podjetja. Takšna oblika dela omogoča večjo obveščenost, večji nadzor in večje vplivanje vseh delavcev na odločitve o tekočih vprašanjih gospodarjenja in medsebojnih odnosov. V tem ob- Taborniki: (Nadaljevanje z 2. strani) smo bili Švicarji, za druge celo Američani. Ob desetih zvečer smo krenili proti Ljubljani. Med vožnjo je na splošno vladalo dobro razpoloženje in vožnja do Ljubljane je skoraj prehitro minila. Ljubljana, 28. 4. 1973 Po dveh urah čakanja na železniški postaji smo se prebili na vlak, ki je prisopihal v Ljubljano z zamudo in je bil bolj podoben ribji konzervi kot vlaku. Vsak po svoje smo se namestili na ozkem hodniku vagona, ki je močno spominjal na prepolno škatlo vžigalic. Kmalu je za nami ostal Zidani most, počasi smo se bližali Zagrebu, le nekaj nas je bilo še budnih, uspavajoči ritem bobnečih koles je privabljal spanec v oči, ki so mežikale kot semafor, ki bo zdaj, zdaj ugasnil. Skozi zakajena okna vagona so nas pozdravljale svetlikajoče se luči Zagreba, ki je bil še v globokem snu. Po mučeniški vožnji smo končno prišli v Zagreb, na cilj prve etape, kj ni ostala v lepem spominu. Zagreb, 29. 4. 1973 Utrujeni od neudobne vožnje smo se odpravili na zborno mesto pred glavno pošto. Prispeli smo prvi, no, vsaj v Zagrebu smo prvi, kako bo le v Otočcu na sami akciji. Cez dobro uro so prišle prve skupine tabornikov iz drugih bratskih republik. Sledil je ža tra-dicioanlni taborniški ZDRAVO . .. in smo že prijatelji. Po kratkem čakanju je pripeljal posebni vlak, na katerega smo se vzpenjali z mislijo, ki je krožila nekje nad dalj njim Otočcem. Formirali smo dve skupini, diverzanti smo zavzeli en kupe, teritorialci pa drugega. Od Zagreba naprej smo si nasprotniki, toda to samo na papirju in v duhu pravil akcije. Skupino diverzantov so sestavljali Mileč Dane, Zupan Stefan, Kajin Jože, Čufar Milan, Brajič Rajko in Vitez Franc. Odhod vlaka so pozdravljale de- dobju so delovne skupine pokazale dokaj veliko učinkovitost in sposobnost povezovanja delavcev pri razreševanju problemov združenega dela, pa vseeno je še potrebno: — še bolj vsebinsko okrepiti učinkovitost samoupravnega dela v DESK, — zahtevati večjo jasnost, konkretnost in poljudnost vseh materialov za DESK, — zagotoviti evidenco in ažurnost glede odgovorov na vprašanja in sklepe DESK, — svet OE se mora bolj angaži- nič nas... ževne kaplje, ki so enakomerno izpirale saje z oken vagona. Vožnja do Karlovca je minila, kot bi trenil. Tu je parna lokomotiva zamenjala električno in začela se je dolga in naporna pot proti Ličkim Vrhovinam. Tempo vožnje je znatno počasnejši, tudi razpoloženje ni več na višini kot je bilo med potjo iz Kranja v Ljubljano. Spanec nas je premagal. Zgodaj zjutraj so nas prebudili topli sončni žarki ,ki so obetali lep dan. Švica, 29. 4. 1973 Zbrali smo se pred štabom diverzantske baze, komandant nam je pojasnil pomen in namen akcije in delno z nalogami, ki nas čakajo med akcijo. Popoldan ob štirih je bil kratek sestanek, tako imenovani bojni posvet. Posvet je bil res kratek in jedrnat. Zmenili smo se za tajno ime, ki ga bo nosila skupina med akcijo. Sonce je neusmiljeno pripekalo, umaknili smo se v senco košatih orehov, ki so nas vsaj delno ščitili pred soncem. Ob šestih popoldan smo poravnani stali pred štabom in čakali na naloge, ki jih bomo morali izpeljati, vsak po svojih zmožnostih in izkušnjah. Končno smo dobili zapečateno kuverto. V njej je bil točno pojasnjen plan akcije, naštete so bile tudi naloge med akcijo in seveda točen čas začetka napada na Ojo-čac. Naše glavne naloge so bile: miniranje glavnega štaba, miniranje pošte in ostalih pomembnih telekomunikacij v mestu in bližnji okolici. Prejeli smo eksploziv in propagandne letake, ki smo jih pozneje raztresli po Otočcu in okolici. Naloge, ki nas čakajo, niso lahke, zaradi tega smo se umaknili na domove, kjer smo bili nastanjeni, in pripravili taktičen načrt napada. Vsako varianto smo večkrat pretehtali, tako da so nam ostale na koncu res same dobre zamisli, ki smo jih pozneje izpeljali točno tako, kot smo jih planirali. DRUGIČ —- Napad na Otočac, 29. 4. 1973 ponoči Franc Vitez rati in izpolnjevati naloge, postavljene v samoupravnem sporazumu, — zagotoviti enotna izhodišča in stališča pri kolektivnih izvršilnih organih v smislu začrtane politike DS. Socialna varnost a) Sistem nagrajevanja In sistemizacija DM Analitsko ocenjevanje DM in druga merila o sistemu delitve OD ne vplivajo stimulativno v zadostni meri na prizadevanje delavcev za večjo produktivnost na DM. Prav tako sta napredovanje in stažni dodatek izgubila na pomenu, odkar sta bila uvedena. Zato je potrebno: — uskladiti sistemizacijo DM hi AO z organizacijo dela, — pri odpiranju novih DM takoj opustiti sistemiziranje, ki ne izhaja iz organizacije dela, — zagotoviti smisel, objektivnost in sodelovanje delavcev pri napredovanju, — proučiti pravilnost in objektivnost stalnega dodatka, — zagotoviti najnižji OD 1350,00 din za redno delo, — starejše delavce, ki so se zdravstveno in ifzično izčrpali, razporediti na lažja DM, ne da bi bili prikrajšani pri OD, — pri razvijanju sistema delitve upoštevati enotne izhodiščne kriterije za vse TOZD in DM. b) Stanovanjska in socialna dejavnost Na tem področju je trenutno največji problem pomanjkanje samskih stanovanj. Med nami je še vedno določeno število članov kolektiva, ki so potrebni socialne, materialne ali drugačne pomoči, zato: — čimprej poiskati rešitev za pridobitev samskih stanovanj (po možnosti lastni samski dom), — izdelati socialno analizo članstva, — pri spoznavanju in reševanju socialnih problemov se socialne komisije v OOS v določenih primerih povezujejo tudi s strokovno službo. c) Počitniška dejavnost Oddih delavca med dopustom je preventivni ukrep za izboljšanje zdravstvenega stanja posameznika, zato je potrebno: — zagotoviti letovanje po najnižjih možnih cenah, — socialno šibkim članom kolektiva omogočiti letovanje z dodatnim prispevkom iz sredstev sklada skupne porabe, — uporabiti del ostanka sindikalne članarine za dodatno regresiranje članov kolektiva. Gospodarsko področje Podjetje sc nahaja v letošnjem letu v dokaj težkem položaju zlasti zaradi posledic devalvacije: — člani sindikata OSS so se dolžni polno angažirati v ustvarjanju pogojev za uresničitev akcijskega programa in spremenjenega gospodarskega načrta za leto 1973, — v polni mer} razvijati združeno delo vseh TOZD in skupnih služb in pri tem jasno opredeliti odgovornost ter vzpostavljati redno komuniciranje med strokovnimi službami in proizvodnjo. Organiziranost sindikata Formalno je že potrjena in izvedena reorganizacija sindikata v podjetju. V prvi vrsti je potrebno čimprej: — zagotoviti pravilen položaj in vlogo poverjenika v DESK, — organizirati poverjeništva in jih aktivno vključiti v reševanje tekočih problemov OE, — zagotoviti uspešen začetek dela vseh novih organov sindikata. Izobraževanje Veliko članov kolektiva je brez končane osnovne izobrazbe. Strokovno in družbeno izpopolnjevanje vodilnih in vodstvenih delavcev postaja vedno večja potreba našega hitrega razvoja, zato: — je treba nadaljevati akcijo za vključevanje člmvečjega števila delavcev v Izobraževanje, ki nimajo popolne osnovne Izobrazbe, — je potrebno družbeno izpopolnjevanje vseh delavcev, predvsem pa vodilnih in vodstvenih, razvijati in organizrati kot stalen sistem kadrovske politike. Sprejem novih delavcev Fluktuacija delovne sile je zelo velika, in sicer predvsem delavcev začetnikov, zato: — je treba zagotoviti ustrezno prilagoditev in vključitev delavcev ne samo v proizvodnji, ampak tudi v družbeno okolje, — strokovne službe in vodstvo OE morajo posvetiti posebno skrb tem delavcem, — v postopek sprejemanja vklju. čiti tudi vodje DESK in sindikalnega poverjenika v DESK. Socialno zavarovanje Pri realizaciji gospodarskega načrta smo večkrat prisiljeni delati v nadurah zaradi pomanjkanja kapacitete. Zaradi tega pride pri nekaterih delavcih do minimalne prekoračitve višine OD, ki je podlaga za upravičenost otroškega dodatka: — strokovne službe naj proučijo možnost spremembe zakona o socialnem zavarovanju, — vodstva TOZD morajo izdelati sezname delavcev, ki prejemajo otroški dodatek in pri nadurnem delu urediti, da ne bodo prikrajšani. Na konferenci organizacije sindikata podjetja je bila izrečena zahvala tov. Stefanu Marcijanu, dosedanjemu predsedniku sindikata Sava, za njegovo neumorno in plodno delo v organizaciji sindikata in samoupravnih organih. Posebno v zadnjem obdobju, ko smo ustanavljali TOZD in spreminjali delovno in samoupravno shemo naše delovne organizacije, je bil njegov prispevek pri formi. Družbena prehrana — Pri izgradnji nove upravne stavbe zagotoviti potrebne kapacitete za organizacijo celodnevne prehrane članov kolektiva. Pravna pomoč — Organizirati pravno pomoč za člane sindikata v okviru organizacije sindikata našega podjetja. Šport in rekreacija To dejavnost je nujno potrebno okrepiti, razširiti in zagotoviti ustrezno rekreacijo za čimvečje število delavcev: — organizirati zlasti tiste načine rekreacije, ki so v zvezi z delom, — zainteresirati člmveč delavcev za trim stezo in nadaljevati trim akcijo, — organizirati množična športna tekmovanja med posamezniki in skupinami v okviru podjetja, — vzpostaviti še večje sodelovanje s ŠD Sava. O realizaciji sklepov so se odločili vsi izvršni odbori sindikata TOZD, da skupaj z ustreznimi strokovnimi službami pripravijo konkreten predlog rešitev in o teh predlogih razpravljajo na samoupravnih organih. ranju novih družbenih odnosov in vseh potrebnih samoupravnih aktov izredno velik. Te dni praznuje tov. Marcljan 50 let svojega življenja in mu ob tej priliki njegovi delovni tovariši čestitamo ter želimo, da bi še vnaprej s svojim delom pomagal uresničevati naloge, ki so potrebne za utrjevanje naše samoupravne socialistične družbe. Mile Mllivojevlč Komisija za zaključke Vse najlepše, tovariš Štefan! Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj PRAVILNIK o iznajditeljski dejavnosti Na osnovi 95. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah (Ur. I. SFRJ št. 44/60), 51. člena samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD in 137. člena pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je delavski svet Industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj v verifikacijskem postopku sprejel na svoji seji, dne 9. 4. 1973. PRAVILNIK o iznajditeljski dejavnosti (izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih) I. Splošne določbe 1. člen Ta pravilnik ureja medsebojne pravice in dolžnosti med podjetjem oz. TOZD in izumitelji izumov ter avtorji itehničnih izboljšav in koristnih predlogov (v nadaljnjem besedilu izumitelji in avtorji), kadar gre za izume, tehnične izboljšave ali koristne predloge, ki so nastali v podjetju ali v zvezi z delom podjetja. Namen in naloga tega pravilnika je, da se v podjetju določijo postopek in pogoji za preizkus in uporabo izumov (patentov), tehničnih izboljšav in koristnih predlogov ter postopek in način določanja odškodnine za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge. Namen pravilnika je tudi, da spodbuja vse člane delovne skupnosti podjetja k vsestranskemu iskanju boljših delovnih pogojev in ustvaritev v delovnem procesu in s tem k odkrivanju ter uvajanju novih rešitev določenega tehničnega problema, k racionalnejši uporabi sredstev za delo, tehničnih sredstev, tehnoloških in drugih delovnih postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljše izkoriščanje strojev in naprav, materiala in surovin, boljša kvaliteta proizvodnje, boljša organizacija in kontrola proizvodnje, boljše poslovanje ter boljša varnost pri delu. 2. člen Iznajditeljski predlog lahko predlaga vsak član delovne skupnosti ne glede na strokovnost, delovno mesto ali funkcijo v podjetju, kot tudi druge osebe izven te delovne skupnosti, če imajo izumi, tehnične izboljšave in koristni predlogi namen pospeševat; in izboljševati (izpopolnjevati) osnovne dejavnosti podjetja. 3. člen Ta pravilnik se uporablja obvezno pri vseh izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, realiziranih v podjetju. Za take se štejejo: 1. če je prišlo do njihove realizacije v času, ko je bil izumitelj ali avtor v delovnem razmerju s podjetjem oz. v neposredni zvezi z njegovim delom v podjetju, 2. če je prišlo do njihove realizacije v šestih mesecih po preteku delovnega razmerja med izumiteljem oz. avtorjem in podjetjem v neposredni zvezi z njegovim prejšnjim delom v podjetju. 4. člen Izum pomeni vsako novo ustvarjalno rešitev določenega tehničnega problema, ki se da uporabiti v dejavnosti tega podjetja in ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje za pridobitev patenta. Izum se dokazuje s patentno listino Zveznega zavoda za patente (ta preizkuša novost, izvirnost itd.). 5. člen Za izum se ne šteje, če je bil pred vložitvijo prijave za priznanje patenta: 1. v naši državi ali v tujini v tisku ali kako drugače isti izum objavljen in tako opisan, da bi ga strokovnjaki lahko uporabili; 2. v naši državi isti izum javno objavljen, razstavljen ali prikazan tako, da bi ga strokovnjaki lahko uporabili; 3. za isti izum izdan patent v naši državi ali rovan kako drugače. 6. člen v tujini ali če je bil izum zava- Za tehnično izboljšavo se šteje tehnična rešitev dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljša kontrola proizvodnje in boljša tehnična varnost dela. Za tehnične izboljšave ne veljajo: 1. predlogi za izboljšavo organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike, planiranja in organizacijskih ukrepov na področju prometa blaga in storitev; 2. predlogi strokovnih delavcev, ki so zaposleni na IDM in DIDM delovnem mestu; 3. predlogi, ki pomenijo samo prenos znanih tehničnih izkušenj iz drugih domačih ali tujih organizacij ali iz strokovne literature. Predlogi pod 1. do 3. tega člena se lahko štejejo za koristne predloge v smislu določil 7. člena tega pravilnika. 7. člen Koristni predlogi so iniciativni predlogi posameznikov, ki pomenijo racionalnejšo rešitev ali izvajanje spodaj naštetih funkcij, če ti predlogi presegajo normalne zadolžitve na delovnem mestu. To so: 1. predlogi, ki niso tehničnega značaja, temveč se nanašajo zlasti na izboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike in planiranja ter na organizacijske ukrepe na področju prometa blaga in storitev, 2. predlogi, ki niso izvirni, temveč pomenijo le prenos tehničnih izkušenj in dognanj iz domačih in drugih podjetij ali iz strokovne literature, 3. predlogi strokovnih sodelavcev, ki so zaposleni na IDM in DIDM delovnem mestu, če presegajo naloge oziroma njihovo redno delo. 8. člen Za predlagatelja iznajditeljskega predloga, t. j. za izumitelja izuma oz. za avtorja tehnične izboljšave ali koristnega predloga se šteje tista oseba, ki je dejansko samostojno dosegla pogoje po 3. členu za pridobitev pravice do izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. Ce predlaga iznajditeljski predlog skupno več predlagateljev, velja zanje prav tako določilo prejšnjega odstavka tega člena, ostala določila pa so podana v prvem odstavku 16. člena tega pravilnika. II. Obravnavanje in odločanje o predlogih za Izume, tehnične izboljšave in koristne predloge 9. člen O predlogih za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge odločajo naslednji organi upravljanja: a) Delavski svet podjetja — v verifikacijskem postopku sprejema in dopolnjuje pravilnik o iznajditelj-ski dejavnosti, — najmanj enkrat letno obravnava poročila strokovnih služb in določa politiko ter sprejema programe za pospeševanje iznajditeljske dejavnosti. b) Poslovni odbor SAVA — SEMPERIT — daje soglasje za izplačilo nagrade delavcem TOZD — TAP, če znaša skupna nagrada izračunana po tem pravilniku 10.000.— ali več. c) Delavski svet TOZD — odloča o pritožbah zoper odločbe gospodarskih odborov posameznih TOZD in zoper odločbe strokovnih komisij, — izdaja diplome izumiteljem oz. avtorjem. d) Gospodarski odbor TOZD — spremlja m nadzira izvajanje ukrepov in sklepov na področju iznajditeljske dejavnosti1, — sodeluje v verifikacijskem postopku za sprejem in dopolnjevanje pravilnika o iznajditeljski dejavnosti, — poroča najmanj enkrat letno delavskemu svetu TOZD o izvršenem delu in predlaga program za razvijanje iznajditeljske dejavnosti, — odloča o višini nagrade za vsak posamezni predlog na osnovi utemeljenega pismenega izračuna gospodarske koristi, — obravnava in presoja poročila strokovne komisije o zavrnjenih predlogih, — imenuje predsednika strokovne komisije za eno mandatno dobo (1 leto), ki je stalen. e) Direktor podjetja — spremlja delo strokovne službe in razvoj iznajditeljske dejavnosti ter predlaga in zahteva ustrezne ukrepe. f) Direktor TOZD — usmerja in kontrolira izvajanje sklepov in ukrepov na področju iznajditeljske dejavnosti, — izvršuje sklepe gospodarskega odbora. 10. člen Strokovne službe, k; obravnavajo iznajditeljske predloge, so naslednje: a) Razvojno tehnološki inštitut — pripravi gradivo za gospodarski odbor pristojne TOZD, na podlagi katerega gospodarski odbor lahko dokončno odloči o izplačilu nagrade predlagatelju. b) Finančno računovodska služba — določi sodelavca, ki je stalni član strokovne komisije in katerega naloga je, da pripravi oceno gospodarske koristi iznajditeljskega predloga, — dokončno izračuna čisto gospodarsko korist po preteku časa, za katerega pripada predlagatelju odškodnina oz. nagrada. c) Strokovna komisija Sestavljajo jo naslednji člani: — predsednik, ki ga imenuje gospodarski odbor TOZD, —- predstavnik RTI, ki opravlja tajniške posle, — predstavnik finančno računovodske službe, — vodja tiste obračunske enote, v kateri se bo predlog uporabljal, — razvojni tehnolog, ki je odgovoren za področje, na katerega se predlog nanaša, — po potrebi še drugi strokovni delavci, ki jih določi predsednik strokovne komisije. Če v podjetju ni ustreznih strokovnjakov, so lahko ti imenovani izmed zunanjih sodelavcev. Naloge strokovne komisije so naslednje: — opredeli iznajditeljski predlog ali je izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog oz. utemelji odklonitev predloga in pošlje poročilo gospodarskemu odboru TOZD, — sestavni zapisnik, iz katerega je razvidna ocena gospodarske koristi, na podlagi katere izračuna RTI nagrado po pravilniku, — predlaga višino nagrade za vse tiste predloge, za katere se ne da oceniti gospodarske koristi, — predlaga eventualno nagrado za odklonjene predloge, ki sme biti maksimalno do 100.— din. III. Postopek za prijavo in uveljavljanje predloga 11. člen Izum, tehnično izboljšavo oz. koristni predlog se prijavi z obrazcem »Prijava® (priloga št. 1) in opisom predloga. Prijava mora vsebovati vse bistvene podatke o izumitelju oz. avtorju. 12. člen Opis predloga mora vsebovati: 1. opis obstoječega stanja, ki ga obsega predlog, 2. opis pomanjkljivosti obstoječega stanja, 3. opis novega postopka z navedbo prednosti in pričakovanih prihrankov, 4. potrebne skice oz. načrte, 5. druge podatke, ki so važni in potrebni za ocenitev predloga. 13. člen Ce je za prijavo iznajditeljskega predloga potreben predhoden poizkus, mora predlagatelj o tem obvestiti RTI (pismeno ali ustno), ki izda obvestilo o poizkusu in ga dostavi pristojni operativni pripravi proizvodnje. Poizkus mora biti izveden organizirano, t. j. na osnovi programa OPP, sporazumno s tehnologom, ki obravnava področje, na katerega se predlog nanaša in sporazumno z vodjem tiste obračunske enote, v kateri bo poizkus. Ce poizkus ne uspe, nosi stroške obračunska enota. RTI bo obvestilo štel že za prijavo iznajditeljskega predloga. Predlagatelj mora najkasneje v treh mesecih po uspešnem poizkusu ali poizkusni proizvodnji pismeno prijaviti iznajditeljski predlog. Ce se predlagatelj ne drži določil tega člena, se to šteje za kršitev 'tehnološke discipline in zgubi s tem pravico do obravnave po tem pravilniku. 14. člen Pristojna strokovna komisija lahko zahteva od prijavitelja, da predloži strokovne nasvete in druge podatke, ki so potrebni za uporabo izuma, tehnične izboljšave oz. koristnega predloga. V tem primeru je prijavitelj dolžan zahtevo izpolniti. 15. člen Prijavitelj je dolžan navesti tudi ev. vire, ki so mu služil; kot osnova za sestavo predloga. Ce prijavitelj takih podatkov ne navede in jih zamolči, je odgovoren za nastale posledice. 16. člen Ce izum, tehnično izboljšavo oz. koristni predlog prijavlja skupina delavcev, je treba v prijavi navesti imena in priimke vseh izumiteljev oz. avtorjev ter njihov naslov kot tudi odstotni delež vsakega posameznika. 17. člen V primeru večjega števila popolnoma enakih prijav ima prednost prijava, ki je prispela prva v razvojno tehnološki inštitut. 18. člen Člani kolektiva, ki nimajo možnosti ali niso sami sposobni, da bi sestavili pismeno prijavo za iznajditeljski predlog, lahko svojo zamisel zaupajo predstojniku al; razvojno tehnološkemu inštitutu. Ti so dolžni prijavitelju pomagati. 19. člen Izumitelj lahko prijavi samo osnovno idejo izuma, tehnične izboljšave oz. koristnega predloga, če izpolnjuje pogoje, navedene v členu 3. 20. člen Prijava ideje mora vsebovati smiselno enake podatke kot prijava že izdelanega izuma, tehnične izboljšave oz. koristnega predloga. Komisija mora določiti, kate- ra opravila so še potrebna za dokončanje predloga. O tem mora obvestiti predlagatelja. 21. člen Prijavitelj, ki hoče ohraniti anonimnost, pošlje predlog razvojno tehnološkemu inštitutu priporočeno po pošti v zaprti kuverti. Predlog označi s šifro, ki je dešifrirana v posebni kuverti, na kateri navede naslov prejemnika in svojo šifro. Na listku v kuverti navede svoje osebne podatke, ki kasneje omogočajo ugotoviti, kdo je predlagatelj, dvojnico s šifro odpre strokovna komisija, potem ko predlog opredeli in oceni gospodarsko korist. Prijavitelj lahko med postopkom odkrije svojo identiteto razvojno tehnološkemu inštitutu ali pristojni strokovni komisiji. 22. člen Ce v ovojnici s šifro ni podatkov o predlagatelju prejetega predloga, pozove tozvojno tehnološki inštitut neznanega predlagatelja z objavo v podjetju, da v določenem roku predloži svoje osebne podatke. Ce se predlagatelj zglasi, mora dokazati, da je avtor. V primeru, da mu tak dokaz ne uspe ali, če se sploh nihče ne odzove na poziv v določenem roku, se predlog kljub temu upošteva, oziroma uporabi, odpade pa plačilo odškodnine. Vse dokumente, do katerih je po tem pravilniku predlagatelj upravičen, prejme anonimni predlagatelj potem, ko strokovna komisija predlog opredeli in oceni gospodarsko korist. To so pogoji za dešifriranje naziva. 23. člen Razvojno tehnološki inštitut je dolžan prijavitelju potrditi prejem predloga s posebnim, obrazcem (priloga št. 2). Predlog mora vpisati pod zaporedno številko v evidenčno knjigo. V to knjigo je treba vpisati tudi ime in priimek oz. šifro prijavitelja, datum prejema predloga in naslov predloga. Za prijave, ki pridejo s pošto, se šteje za datum prejema datum oddane pošte. Razvojno tehnološki inštitut obravnava prijavljeni predlog takoj po prejemu. Ce ugotovi, da so potrebni še dopolnilni podatki, jih od predlagatelja zahteva. Tako pripravljen material pošlje skupaj z obvestilom vsem članom strokovne komisije. IV. Medsebojne pravice in dolžnosti 24. člen Strokovna komisija mora obravnavati predlog v roku 14 dni po prejemu gradiva. Zapisnik sestanka pošlje gospodarskemu odboru TOZD skupaj s podatkom o nagradi, predvideni po tem pravilniku. En izvod zapisnika pošlje tudi predlagatelju. 25. člen Ce se iznajditeljski predlog nanaša na predmet, ki spada v TOZD — TAP in znaša po tem pravilniku izračunana odškodnina ali nagrada 10.000,— ali več, mora direktor TOZD — TAP posredovati soglasje poslovnega odbora SAVA — SEMPERIT, da se s predvideno nagrado strinja. 26. člen Podjetje ima pravico uporabljati izum, tehnično izboljšavo oz. koristni predlog, ki je bil ustvarjen v podjetju. Pod pojmom uporabljanje izuma, tehnične izboljšave oz. koristnega predloga je mišljena njihova uporaba v proizvodnji in prodaja izdelanega materiala z uporabo izuma, tehnične izboljšave oz. koristnega predloga ter vsaka druga uporaba izuma, tehnične izboljšave oz. koristnega predloga v gospodarske namene, pri čemer je mišljeno tudi dajanje licence in druge oblike odstopa pravice. Podjetje ima pravico pridobiti za izum, ustvarjen v podjetju, patentno zaščito v SFRJ in v tujini. 27. člen Glede vseh pravic in dolžnosti podjetja in izumitelja je potrebno upoštevati določila »zakona o patentih in tehničnih izboljšavah« (Uradni list SFRJ št. 44/1960.). 28. člen Podjetje mora izum, tehnično izboljšavo oz. koristni predlog najbolj gospodarno uporabljati, seveda glede na razmere in položaj podjetja. Ce je uporabljanje v občutnem nesorazmerju z možnostmi izkoriščanja, je podjetje dolžno omogočiti prijavitelju, da prevzame pravice uporabljanja. To oceni gospodarski odbor pristojne TOZD na predlog strokovne komisije. 29. člen Izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav in koristnih predlogov imajo naslednje pravice: 1. pravico do pravične odškodnine (za izum) oz. nagrade (za tehnično izboljšavo in koristni predlog), 2. ob enakih ostalih pogojih imajo prednost pri štipendijah za redni ali izredni strokovni študij in pri izpopolnjevanjih, 3. prednost pri zaposlitvi na delovnih mestih v zvezi s koriščenjem predloga ob upoštevanju vseh ostalih pogojev (prosto delovno mesto, strokovnost, praksa ipd.), 4. označeni so kot avtorji v patentni prijavi, objavi patenta, registru in dokumentu patenta, 5. pravico do diplome (priloga št. 3). 30. člen Prijavitelji iznajditeljskih predlogov imajo do podjetja naslednje obveznosti: 1. če je potrebno morajo sodelovati pri pripravah za izkoriščanje predloga, 2. kot poslovno tajnost morajo varovati vse podatke in dokumente, ki se nanašajo na izume, tehnične izboljšave oz. koristne predloge, ustvarjene v podjetju, dokler to zahtevajo upravičene koristi podjetja, 3. v dogovorjenem roku morajo dati podjetju na razpolago vso dodatno tehnično dokumentacijo in informacije v zvezi s svojimi predlogi, 4. dati morajo izjavo o avtorstvu, v kateri navedejo na osnovi katerih virov, predvsem obstoječih izumov, tehničnih izboljšav in tehničnega znanja so prišli do iznajditeljskega predloga in katere rešitve enakega ali podobnega primera so njim znane. Predvsem morajo navesti, katere enake ali podobne rešitve, ki jih uporabljajo ali jih imajo zaščitene druga domača ali tuja podjetja, so avtorju znane. Ce navedbe v izjavi zavestno niso resnične in se je podjetje nanje zaneslo in pri tem utrpelo škodo, so prijavitelji odgovorni za škodo, 5. če se podjetje odreče v celoti ali deloma pravic iz tega pravilnika m če pridobijo prijavitelji z odstopom pravice ali s prodajo licence premoženjsko korist, so dolžni plačat; podjetju odškodnino v višini stroškov, ki jih je podjetje pri tem imelo. 31. člen Gospodarski odbor pristojne TOZD obravnava predlog na prvi seji: V zvezi s predlogom, ki ga gospodarski odbor obravnava prvič, sklepa samo o dodelitvi akontacije. O dokončni višini nagrade sklepa po prvem in po drugem letu uporabe predloga. Če se predlog nanaša na izum, sprejme gospodarski odbor odločitev, ali bo podjetje izkoristilo pravico do pridobitve patenta. 32. člen Vsi, ki sodelujejo pri obravnavi, so dolžni, v korist podjetja in prijavitelja, zagotoviti tajnost obravnavanega predloga. 33. člen Postopek obravnavanja predloga mora biti končan v roku 30 dni po prejemu predloga, razen v primerih, ko je predlog obravnavan po 25. členu. V primeru, da se mora predlog dopolniti, se rok podaljša na 60 dni, razen v primerih, če je daljši potek obravnavanja povzročil sam prijavitelj. V. Določanje odškodnin In nagrad 34. člen Osnova za izračun višine odškodnine oz. nagrade je dosežena enoletna čista gospodarska korist v času uporabe predloga. 35. člen čisto gospodarsko korist predloga se ugotovi tako, da se dejansko ugotovljena gospodarska korist predloga (prihranek časa. surovin, izboljšanje kvalitete itd.) zmanjša za stroške, ki nastanejo z uveljavitvijo novega postopka. V primeru, da se zaradi novosti skrajša potreben delovni čas, se kot osnova za izračun gospodarske koristi upošteva brutto osebni dohodek pridobljenega delovnega časa. 36. člen Oceno gospodarske koristi se lahko ugotovi v času obravnavanja predloga. Čisto gospodarsko korist pa se izračuna po preteku časa, za katerega pripada avtorju odškodnina oz. nagrada. Podatke o čisti gospodarski koristi zahteva razvojno tehnološki inštitut od finančno računovodske službe. 37. člen Izračun odškodnine oz. nagrade se izdela na osnovi lestvice: Letna osnova din (= gospodarska korist) Nagrada v višini do 5.000 25% najmanj 500 5.000 do 20.000 1.250 + 15 % od razlike 5.000 do 20.000 20.000 do 100.000 3.500 + 12 % od razlike 20.000 do 100.000 100.000 do 500.000 13.100 + 10 % od razlike 100.000 do 500.000 500.000 do 1.000.000 53.100+ 8% od razlike 500.000 do 1.000.000 1.000.000 do 2.500.000 93.100 + 6% od razlike 1.000.000 do 2.500.000 nad 2.500.000 183.100 + 5% nad 2.500.000 38. člen Izumiteljem pripada polna odškodnina po lestvici jz prejšnjega člena; nagrada avtorjem tehničnih izboljšav se obračuna s faktorjem 0,7; nagrada avtorjem koristnih predlogov pa s faktorjem 0,4. Ce so koristni predlog prijavili strokovni delavci (delovno mesto IDM, DIDM), se nagrada obračuna s faktorjem 0,2, če znaša gospodarska korist do vključno 500.000.— din; če znaša gospodarska korist od 500.001.— din navzgor, pa se obračuna odškodnina strokovnemu predlagatelju s faktorjem 0,1 + 5.500.— din. 39. člen Izumiteljem se odškodnina izplačuje za doseženo čisto gospodarsko korist za dobo 4 let, avtorjem tehničnih izboljšav in koristnih predlogov pa za dobo 2 let. Višina odškodnine oz. nagrade, izračunana ob upoštevanju 37. in 38. člena tega pravilnika, se zmanjšuje na naslednji način: — izumiteljem 2. leto 90 % 3. leto 70 % 4. leto 50 % — avtorjem tehničnih izboljšav in koristnih predlogov 2. leto 80 % Nagrade in odškodnine se izplača takoj po vsakoletnem obračunu uporabe predloga. 40. člen V primeru, da ni možno točno določiti čiste gospodarske koristi, se prijavitelju izplača odškodnina oz. nagrada na podlagi določb tega pravilnika s tem, da strokovna komisija oceni gospodarsko korist oz. določi enkratno nagrado, če se gospodarske koristi ne da oceniti. Za vse gospodarske koristi, ki so enkratne, mora strokovna komisija ne glede na to, ali je predlog ocenjen kot tehnična izboljšava ali kot koristni predlog, določiti enkratno nagrado. 41. člen Iznajditeljem in avtorjem iznajditeljskih predlogov se na osnovi pozitivne strokovne ocene predloga izplača akontacija, ki znaša: — za izum 5.000.— — za tehnično izboljšavo 3.000.— — za koristni predlog 1.000,— Akontacijo se upošteva pri prvem izplačilu odškodnine oz. nagrade. 42. člen Ce se pri uporabi izuma, tehnične izboljšave oz. koristnega predloga pokažejo večje razlike pri doseženi gospodarski koristi, se na zahtevo ene ali druge strani odškodnina oz. nagrada ponovno določi. Vendar podjetje ne more v nobenem primeru zahtevati vračila že izplačanih zneskov, razen v tistih primerih, ko se ugotovi, da je avtor dajal napačne podatke in tako dosegel izplačilo odškodnine oz. nagrade. 43. člen Odškodnina oz. nagrada je bruto znesek. Izumitelj oz. avtor je sam dolžan poravnati ustrezne davke in prispevke, ki so predpisani z ustreznimi predpisi. VI. Druge pravice in dolžnosti predlagateljev in podjetja 44. člen Organi in službe, ki obravnavajo iznajditeljsko dejavnost, so jo v korist podjetja dolžni pospeševati. 45. člen Razvojno tehnološki inštitut je dolžan spremljati iznaj diteljsko dejavnost in o tej dejavnosti na primeren način informirati člane delovne skupnosti. 46. člen Samoupravni organi podjetja so dolžni poskrbeti za ustvarjanje vzdušja, ki je naklonjeno iznajditelj skl dejavnosti v podjetju in na primeren način popularizirati dosežke posemznih članov delovne skupnosti na tem področju. 47. člen Izumiteljem oz. avtorjem izdaja delavski svet TOZD diplome, ki se na primeren način javno izročijo. 48. člen Po potrebi lahko posamezna TOZD razpiše natečaj za rešitev določenega tehničnega problema. O razpisu natečaja odloči gospodarski odbor pristojne TOZD. Le-ita določi tudi višino nagrade. Razpis naj bo objavljen v internih sredstvih obveščanja. 49. člen Izumitelj oz. avtor mora sodelovati pri uvajanju, izkoriščanju in izpolnjevanju svojega predloga in še naprej strokovno pomagati, da se zagotovi čim boljši uspeh. Če to ni posebej dogovorjeno, se taka pomoč izumitelju oz. avtorju ne plačuje dodatno in se opravlja v rednem delovnem času. VIL Pritožbe ‘ 50. člen Če se izumitelj oz. avtor ne strinja z izračunom gospodarske koristi kot osnove za odmero odškodnine oz. nagrade, ali se ne strinja z odločitvijo gospodarskega odbora, se lahko pritoži na DS TOZD. 51. člen Če se izumitelj oz. avtor ne strinja z odločitvijo DS TOZD o višini odškodnine oz. nagrade, se ta določi na način, ki ga določa zakon o patentih in tehničnih izboljšavah. VIII. Posebne in prehodne določbe 52. člen Za vsako kršitev določil tega pravilnika odgovarja kršilec disciplinsko in materialno. 53. člen Kršitev tega pravilnika pomeni kršitev delovnih doložnosti, in sicer, če se ugotovi: 1. neopravičeno prekoračenje v tem pravilniku določenih rokov, 2. prijavljanje predlogov pod drugim imenom, 3. nezadovoljivo opravljanje rednih delovnih nalog na račun pripravljanja ali uveljavljanja iznaj ditl jskega predloga, 4. odklonitev ali nestrokovno dajanje pomoči v postopku za prijavo in uveljavljanje predloga, 5. prijava problema ali predloga, ki očitno nima namena izboljšanja delovnih postopkov, 6. dajanje napačnega strokovnega mnenja z namenom prilastitve predloga, 7. namerno napačno izračunavanje čiste gospodarske koristi, odškodnine ali nagrade, 8. odklonitev pomoči pri oblikovanju prijave ali predloga, kadar predlagatelj ne zna svojega predloga pravilno oblikovati, 9. kršitev dolžnosti varovanja anonimnosti predlagatelja in poslovne tajnosti podjetja, 10. opustitev uvedbe disciplinskega postopka, kadar gre za očitno kršitev določil tega pravilnika. Ce se ugotovi kršitev določb tega pravilnika, ima vsak delavec pravico, vodje OE, direktor, TOZD in pristojna služba pa morajo predlagati takojšnjo uvedbo postopka o ugotavljanju kršitev delovnih dolžnosti. 54. člen Ce ima podjetje zaradi kršitve določil tega pravilnika materialno škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali zaradi svoje velike nepazljivosti, lahko podjetje uvede postopek proti delavcu za povrnitev pozročene materialne škode. Uvedba postopka je obvezna, kadar gre za izplačilo odškodnine in nagrade neupravičenim predlagateljem izumov, tehničnih izboljšav oz. koristnih predlogov (n. pr. predlagateljem pod tujim imenom). 55. člen Vsi člani delovne skupnosti ,ki so kakorkoli seznanjeni z izumi, tehničnimi izboljšavami in koristnimi predlogi, ali so sodelovali pri njihovem ustvarjanju in realizaciji, so dolžni take podatke in dokumente čuvati kot poslovno tajnost, za kar so disciplinsko in materialno odgovorni. 56. člen Pravilnik sprejme delavski svet podjetja v verifikacijskem postopku, ki je predpisan za sprejem vseh samoupravnih aktov. Vse spremembe tega pravilnika se sprejema po enakem postopku. Spremembe lahko zahtevajo ali predlagajo: direktor podjetja, direktorji posameznih TOZD, organi upravljanja in družbeno politične organizacije, strokovne službe, delovne skupine. Predlogi morajo biti vedno v pismeni obliki in primemo obrazloženi. 57. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme v verifikacijskem postopku dleavski svet podjetja in se začne uporabljati osmi dan po objavi članom delovne skupnosti podjetja. S tem neha veljati pravilnik o tehničnih izboljšavah in racionalizacijah, ki ga je sprejel delavski svet podjetja na 12. redni seji dne 6. 4. 1971. 58. člen Že prijavljeni izumi, tehnične izboljšave in koristni predlogi, za katere še ni izdana rešitev, se rešujejo po tem pravilniku. 59. člen Za tolmačenje določil tega pravilnika sta pristojna DS in RTI, za navodila za uporabo tega pravilnika pa RTI. Kranj, 7. 3.1 973 Predsednik delavskega sveta podjetja: Jurančič Zdenka, dipl. ing. 1. r. Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA Kranj Priloga št. 1 Knjiga evidence št. predloga - PRIJAVA izuma, tehnične izboljšave, koristnega predloga Tovariš-ica - - zaposlen-a v TOZD OE kateg. delov- nega mesta - kot - stanujoč-a v...........-.............-...ulica.....-.............-.........št. prijavljam iznajditeljsiti predlog pod naslovom ........................-...-... katerega bistvo je v naslednjem......-..........*...-............-............. Predlog sem izdelal-a sam-a po lastni pobudi (ali: po nalogu tov............... teljev — avtorjev, in to: — (ali: predlog je izdelala skupina izumi- 1. tovariš-ica - - zaposlen-a v TOZD OE kateg. DM - - - .. kot - - - - stanujoč-a v - - - .. ulica št. 2. tovariš-ica - zaposlen-a v TOZD OE, kateg. DM - kot - - - - stanujoč-a v —1 .. ulica št 3. tovariš-ica - zaposlen-a v TOZD OE kateg. DM ■■ kot - - - stanujoč-a v '. kraj datum .. ulica št podpis Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA Kranj POTRDILO O vloženem predlogu za priznanje izuma, tehnične izboljšave oz. koristnega predloga. Po določbah pravilnika o iznajditeljski dejavnosti se potrjuje, da je zaposlen-a v TOZD................-...pE.......-................kateg. DM............ kot .......................................... stanuj oč-a v ....................... ulica ..............................-......... št........... prijavil-a iznajdi teljski predlog pod naslovom ............................................................... Prijavi so priložene priloge: 1. 2. 3. Prijava je sprejeta, dne................................... V Kranju, dne.........-.......................... Prejel Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA Kranj Na temelju 95. člena zakona o patentih in tehničnih izboljšavah in 29. člena pravilnika o iznajditeljski dejavnosit ter sklepa delavskega sveta TOZD z dne..............................se tov. rojen-a dne .............................. v ...................-.........., član delovne skupnosti TOZD.........................-..-..., podeljuje DIPLOMA izumitelja oz. avtorja tehnične izboljšave oz. avtorja koristnega predloga z naslovom ....................................... ki jo je imenovani-a ustvaril-a in ki ga-jo je podjetje sprejelo in ga-jo izkorišča od dne......................... V Kranju, dne ..............-................... I Komisija: Pečat Direktor TOZD: VSEBINA člen I. Splošne določbe 1—8 II. Obravnavanje in odločanje o predlogih za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge 9—10 III. Postopek za prijavo in uveljavljanje predloga 11—23 IV. Medsebojne pravice in dolžnosti 24—33 V. Določanje odškodnin in nagrad 34—43 VI. Druge pravice in dolžnosti predlagateljev in podjetja 44—49 VII. Pritožbe 50-51 VIII. Posebne in prehodne določbe 52—59 / NAŠ RAZGOVOR Ema Pevc Zgledi, zgledi, ne samo besede! Te dni potekajo v osnovnih organizacijah ZK študijski sestanki z naslovom Marksizem kot svetovni nazor. Razlogov za 'tale zapis je več, predvsem pa naj pohvalim pobudnike te akcije in predavateljico tov. Emo Pevc. Ideološka komisija ZK in sekretariat konference sta namreč sklenila, da se morajo predavanj udeležiti vsi člani ZK. Ce ne morejo v prvem roku, bodo na predavanju drugič. Vse prepogosto se namreč dogaja, da imajo (pre)mnogi kup opravičil, da ne morejo na sestanek ali predavanja. Zdaj se na to ne bodo mogli zgovarjati. Prav gotovo pa so imeli organizatorji pri izbiri predavateljev tudi — velik posluh, saj tov. Pevčeva z veliko preprostostjo in praktičnimi primeri udeležence spodbuja k razmišljanju in pozornosti o temi, ki bi bila po naslovu sodeč morda nezanimiva. O marksimu kot svetovnem nazoru bomo slej ko prej pisali tudi v našem glasilu, zato sem tov. Pevčevo prosil za kratek razgovor oz. za odgovore na vprašanja, ki so se morda še komu vsilila ob njenih predavanjih. 1. Ali bi po vašem mnenju, tov. Pevčeva, prepoved slabega — šund tiska vplivala na boljšo, večjo idenjost ljudi? S samo prepovedjo šund literature, pa tudi s prepovedjo slabega filmskega in televizijskega sporeda, ki prav tako negativno vpliva na idejnost ljudi, ne bi naredili mnogo, čeprav sem mnenja, da šund poneumlja ljudi. Poneumljanje pa slabo vpliva na idejnost človeka. Zavzemam se bolj za načrtno idejno izobraževanje v celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja od predšolske vzgoje do izobraževanja v delovnih organizacijah. če bi človeka res načrtno vzgajali v duhu socialističnega humanizma od otroških let naprej, potem prepovedi slabe literature, kiča, sploh ne bi bilo treba, ker za to ne bi bilo zanimanja. Žalostno pa je dejstvo, da je pri nas knjiga potrošno blago. O krizi knjige je bilo v zadnjem času mnogo govora, v kioskih zaman iščeš dobrega branja, povsod sam kič in plaža. Vprašamo se lahko, kje so člani ZK v svetih založb, da vse to dopuščajo. 2. Kako po vašem mnenju o marksizmu kot svetovnem nazoru izobraževati delavce preko glasila? Mislim, da je časopis SAVA na dobri poti. Tu imamo rubriko »Šola za samoupravljanje«, kjer bi se dalo marsikaj razložiti. Zavzemam pa se bolj za »živo« vplivanje, t. J. prepričevanje z osebnim kontaktiranjem ter seveda z zgledi. Jasno pa je, da bi moral vsak naš časopis izražati idejnost na tak način, da bi vzgajal v samoupravljanju, kar je pravzaprav realizacija Mancovih prizadevanj. 3. Ali visok družbeni standard vpliva na idejnost članstva? Visok družbeni standard naj bi pozitivno vplival na idejnost, vendar je pri nas, kakor tudi v svetu, ravno obratno: hlastanje po materialnih dobrinah je vzrok, da je »duhovna nadstavba popolnoma zanemarjena«. Tu se vrtimo v začaranem krogu: otroci iz materialno »dobrih« družin družbene vzgoje niso potrebni, vemo pa, da se otrokov pogled na svet oblikuje že v predšolski dobi — mimogrede: v občini Kranj ima samo 14 °/o otrok urejno varstvo — zaradi pehanja za denarjem ti otroci tudi prave družinske vzgoje nimajo, otroci so prepuščeni šundu, vplivu slabih filmov (erotične komedije in kriminalke). Tako je izbit otrokov prvi klin v lestvi njegovega osebnega razvoja, njegovega odnosa do družbe. In če mu pozneje izbijemo še kakšen klin, se bo težko povzpel. Prav člani ZK bi lahko ta proces zavrti za estetsko vzgojo itd., predvsem pa z dobrimi zgledi.« Jože Stular Enote civilne zaščite pred tekmovanjem Spet korak naprej pri usposabljanju enot »CZ« v Savi Eden od važnih dejavnikov v prizadevanjih naše službe, da bi bili čimbolj pripravljeni za vsako eventuelnost — sc lahko zaščitili ali pa zmanjšali posledice elementarne nesreče ali sovražne akcije, je prav gotovo tudi v krepitvi in usposabljanju enot civilne zaščite. V ta namen tudi naše podjetje usposablja različne enote, od katerih vsako za posebne namene CZ, npr.: za obveščanje in alarmiranje, za gašenje, za prvo pomoč, za tehnično reševalna dela, za zavarovanje pred zastrupljenjem od kemičnih in radioaktivnih padavin in za primerno zavarovanje podjetja. Med najpomembnejšimi od naštetih je gotovo enota za nudenje prve pomoči ,saj opravlja zaščito človeka, kar pride v poštev vsak dan na vsakem koraku. Taka ugotovitev je zato tudi vodila odgovorne organe in organizacije, da je bilo v tem in pretek- lem letu na novo vključeno in opremljeno ter na tečaje v podjetjih in krajevnih skupnostih poslano mnogo mladih ljudi, posebno žensk. Množičnost je prišla posebno do izraza na sobotnem občinskem tekmovanju ekip prve pomoči (12. maja), ko je bilo prijavljeno sto, tekmovalo pa 96 šest članskih ekip. Naše podjetje je zastopalo pet ekip in pet rezervnih članov. Vsi člani naših ekip so tako pri pouku kot na tekmovanju pokazali primerno disciplino in zavzetost. Ker vrstni red in kočna uvrstitev vseh tekmujočih še ni objavljen, vam danes tega še ne moremo posredovati, bomo pa v eni prihodnjih številk. Seznanimo pa vas s sklepom sodelujočih, da se bomo prihodnje leto še posebej usposobili in potrudili. Anton Božič Šola za samoupravljanje Na raznih sestankih, v časopisnih člankih in v zasebnih pogovorih se mnogokrat napačno uporablja beseda delavec. Marsikomu tudi ni čisto jasno, v čem je razlika med upravnim in samoupravnim organom. Razlika je kar precejšnja, sicer pa naj vam to pove razlaga. delavec-vca m Slovar slovenskega knjižnega jezika I. pravi, da je delavec tisti: Taborniki: nič nas ne sme presenetiti - Lika 73 1, kdor poklicno opravlja kako fizično delo; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposelni, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec, delavec v proizvodnji (v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev: delavci in kapitalisti); S tekmovalnim pohodom patrulj po poteh partizanskega Rovta, ki je imel Start v Zabnici in cilj pri Sv. Duhu, so jo začela pestra sezona za taborniški odred »Albina Drolca«. Na omenjenem patruljnem pohodu je sodelovalo šest mešanih ekip. Teden pozneje, 22. 4. 1973, so bila zaključna tekmovanja med odredi iz kranjske občine. Na tem tekmovanju smo zasedli prvo mesto in prejeli lep prehodni pokal. V Otočcu na Hrvaškem je bila zvezna akcija »Nič nas ne sme presenetiti«, katere se je udeležila dvanajst članska ekipa. Po zvezni akciji »Nič nas ne sme presenetiti« je pred nami podobna akcija na področju Kranja pod popularnim imenom »SKRIJ — POIŠČI«, »Pohoda po poteh okupirane Ljubljane« smo sc udeležili z večjim številom ekip. Po Ljubljani nas je vodila pot v Hrastnik na peteroboj gu-marjev, steklarjev in železarjev, kjer smo sodelovali s pet člansko ekipo. V spomin in 30 letnico zasedanja ZAVNOH, je zveza tabornikov Hrvatske priredila množičen izlet tabornikov in pripadnikov civilne zaščite. Na omenjeni izlet je bil povabljen tudi naš odred. Vabilu smo se odzvali in kot edini predstavniki iz SR Slovenije prijavili dvanajst člansko ekipo, ki je bila razdeljena v skupino diverzantov in skupino za teritorialno obrambo. Za nastop na tej akciji smo se vestno pripravljali, jasno nam je bilo, da naloge ne bodo tako lahke in enostavne. Razen tega pa je bil tudi teren, na katerem je bila akcija, popolna neznanka. Za akcijo smo se posebno opremili, saj smo branili čast odreda, tovarne in tudi SR Slovenije. Nabavili smo nove uniforme, hlače, srajce, kravate in baretke. Dobro pripravljeni in opremljeni smo se odpravili v Liko. Kranj, 28. 4. 1973 2. s prilastkom kdor poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: družbeni, duševni, filmski, kulturni, politični, zdravstveni, znanstveni delavec; javni delavec; 3. kdor dela sploh. Ni dvoma, da besedo delavec še vedno uporabljamo glede na naša miselnost, da je delo ali fizično ali umsko. Odvisno od te miselnosti pa je tudi, katerega delavca bolj cenimo: enim pomeni vse samo fizično delo, drugi se takega dela sramuje alj ga nima rad. To pa je krivo mnogih nesporazumov, tudi užaljenosti. Ko bomo prerasli to miselnost, in čas bi že bil, bi nam beseda delavec pomenila samo, da je delavec vsak, kdor je v delovnem razmerju hi tisti, ki dela. Tak pomen ima beseda delavec zame: Vem, delajo vsi: konfekclo-ner, snažilka, gumarski tehnik, ekonomist, vulkanizer, pravnik, kurir, luknjačica, kuharica itd. Delajo vsi, le njihovo delo je različno, razlikuje se njihova prizadevnost in ne nazadnje tudi odgovornost. Napredek tehnike zahteva tudi od fizičnih delavcev vedno več znanja, torej Zvečer ob sedmih smo se zbrali umskega napora, pred Mladinskim domom v Stražišču, ponosno smo opazovali nove uniforme, saj smo jih prav ta Samoupravni in upravni organi dan prvič oblekli. Po kratkem posvetovanju smo v gosjem redu krc- Člani samoupravnega organa so voljeni, so predstavniki volilcev. nili proti Kranju na avtobusno po- Upravni organi pa so ustanovljeni na podlagi zakona oziroma statuta, stajo, od koder smo potem odpotovali v Ljubljano. Pred avtobus- Upravni organi izvršujejo zakone, družbene plane in druge akte no postajo v Kranju smo vzposta- predstavniških teles (samoupravnih organov), izvajajo politiko, ki je vili zvezo z našima aparatoma bila določena, spremljajo stanje na ustreznem področju, organizirajo VOKI — TOKI, kar je močno In opravljajo določene službe, odločajo o upravnih zadevah, izvajajo vznemirilo kranjsko policijo. Izre- upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, pripravljajo akte in čenč so bile tudi prve opazke na opravljajo druge strokovne zadeve za telesa in njihove politično-iz-račun naše uniforme, za nekatere vršilne organe (Nadaljevanje na 7. strani) Zinka Pivk Mladinska organizacija Izobraževanje - krepitev samoupravnih odnosov Tako kot vsako leto je tudi letos MO našega podjetja organizirala seminar za mladince, da bi tako mlade čim bolje usposobila za aktivno delo v MO in izven nje. Seminar je bil 7. in 8. aprila 1973 v hotelu Alpe-Adria v Radovljici. Program seminarja je obsegal naslednje teme: — Srednjeročni program razvoja podjetja in stabilizacijska prizadevanja v podjetju. Predavatelj Slavko Mihelič, direktor SIS, nas je z izčrpnimi informacijami seznanil o dosedanjem in prihodnjem razvoju podjetja in težavah, s katerimi se pri tem srečujemo ter o stabilizacijskih prizadevanjih nas vseh za čim uspešnejše gospodarjenje v prihodnje. — Vloga subjektivnih sil v naši družbi, s poudarkom na mladinski organizaciji. LOGAR ZDENKA Tov. Troha Lado nam je pojasnil elemente organizacije ter njeno idejno vlogo in funkcijo. — Samoupravni odnosi v Savi. Delavska kontrola in vloga DPO v samoupravnem mehanizmu. To temo nam je podal tov. Mar-cijan Stefan. V svojem predavanju je pojasnil razvoj samoupravljanja v našem družbeno ekonom- skeem sistemu, namen novih ustavnih dopolnil ter smisel organiziranja v TOZD. Na koncu pa nam je še razložil organizacijo in smisel delavske kontrole. — Gospodarski razvoj in problematika občine Kranj. Podpredsednik OS Kranj tov. Sifkovič nam je govoril o problemih, rezultatih in ciljih v gospodarskem razvoju občine Kranj. — Program dela OK ZMS Tov. Boris Bavdek nam je povedal o dosedanjem delu občinskega komiteja ZMS in njenih organov ter o programu za prihodnje leto. Ob vsaki temi je bila živahna razprava, tako da je vedno zmanjkalo časa, odmerjenega za diskusijo. Vprašanja so se vrstila za vprašanjem, problemi za problemom. Največ vprašanj pa je bilo ob temi srednjeročni program razvoja podjetja in stabilizacijska prizadevanja v podjetju. Zaradi zanimivosti in aktualnosti te teme je zaradi pomanjkanja časa ostalo še veliko vprašanj brez odgovora. Zato se je tov. Mihelič z veseljem odzval vabilu, da bi se o tem še kdaj pogovorili. Na splošno pa je bila razprava o vseh temah zanimiva in plodna. Sprejeti so bili naslednji zaključki: 1. Člani seminarja so obravnava-li akcijski program mladinske organizacije, ki vsebuje tri osnovne naloge našega bodočega dela. a) Vsak mlad Savčan naj ima svoj poklic oziroma izobrazbo, ki je potrebna za določeno delovno mesto. b) Izboljšanje kvalitete za 0,5 % (doprinese k stabilizacijskim ukrepom cca 300 milijonov na leto). c) zmanjšanje števila poškodb. 2. Predsedstva temeljnih organizacij so zadolžena, da poiščejo najbolj ustrezen način za dosledno izvajanje akcijskega programa. 3. Pri izvajanju akcije moramo v vodstva aktivov pritegniti čim več mladih s srednjo in višjo izobrazbo, kar bo pripomoglo k hitrejšemu in bolj učinkovitemu delu. Poseben poudarek morajo dati: — strokovni pripravi, — organiziranemu delu, — stalni kontroli opravljenega dela. 4. Prav tako je nujno pritegnti k akciji vse DPO ter zahtevati nji- Izobraževalni center Industrije gumijevih, usnjenih In kemičnih izdelkov »SAVA« Kranj za šolsko leto 1973/74 razpisuje 60 mest za šolo za gumarske delavce (enoletna — učenci in učenke), 30 mest za poklicno gumarsko šolo (dveletna — učenci), 4 mesta za poklicno šolo — kovinarske stroke, 2 mesti za poklicno šolo — elektro stroke. POGOJI ZA VPIS a) v šolo za gumarske delavce se lahko vpišejo učenci in učenke: — z najmanj 6 razredi osnovne šole, — starost do 18 let, — ki bodo uspešno opravili test ročnih spretnosti In zdravniški pregled v ambulanti SAVA; b) v poklicno gumarsko šolo in poklicne šole ostalih strok pa se lahko vpišejo učenci: — z 8 razredi osnovne šole, — starost do 18 let, — ki bodo uspešno opravili test ročnih spretnosti in zdravniški pregled v ambulanti SAVA. UGODNOSTI V ČASU ŠOLANJA Učenci prejmejo: — mesečno nagrado, ki je odvisna od učnega uspeha in znaša v prvem razredu od 330 do 500 din, v drugem razredu od 370 do 550 din, v tretjem razredu od 420 do 620 din, — povračilo prevoznih stroškov nad 40 din, če se učenec vozi v šolo, — delovno obleko In čevlje, — topel obrok (malico), — učne pripomočke (skripta, šolske zvezke), — učencem v dijaškem domu pa podjetje prispeva še polovico stroškov za vzdrževanje v domu. Po končanem šolanju se učenci lahko takoj zaposlijo v podjetju. Izobraževalnemu centru SAVA Kranj, Medetova 1, Kranj (6400) predložite: — prošnjo za sprejem v šolo, — zadnje šolsko spričevalo, — prošnjo za sprejem v dijaški dom (velja za oddaljene učence), — izjavo staršev, da bo učenec ostal v delovnem razmerju po šolanju toliko časa, kolikor bo trajalo šolanje. Prošnje s prilogami pošljite najkasneje do 20. Junija letos. hovo resnično pomoč in ne samo formalno podporo. 5. Na seminarju je bilo ugotovljeno, da se včasih v podjetju pojavljajo tudi neformalne grupe, ki negativno vplivajo na samoupravne odnose. DPO morajo zavzeti odločno stališče do tega in z razvijanjem samoupravljanja preprečevati take pojave. 6. Udeleženci so bili mnenja, da v podjetju nujno potrebujemo sociologa, ki bo strokovno, z raznimi analizami ugotavljal obstoj in delovanje neformalnih skupin. Povprašali smo nekatere udeležence seminarja o njihovih vtisih. Logar Zdenka Menim, da je tak način uvajanja mladih najbolj učinkovit, ker na takem seminarju marsikaj pridobiš, obenem pa se tudi seznaniš s spremembami, kot tudi s problematiko občine Kranj in gospodarskim razvojem občine na sploh. O tem smo imeli posebno temo. Vsi prisotni so ji z zanimanjem sledili In so imeli po končanem predavanju veliko vprašanj in pripomb. Lahko rečem, da so bile teme za seminar dobre, ker je bila vsaka po svoje zanimiva in se je vedno razvila dokaj živahna diskusija. Organizator seminarja je imel namen, da bi imeli po končanem predavanju delo v skupinah, kjer bi vsaka skupina obravnavala problematiko določenega področja, toda do tega ni prišlo, ker so se posamezna predavanja preveč zavlekla. Kljub temu pa smo sprejeli naš akcijski program. Določili smo tudi, na kakšen način naj ga začnemo izvajati. Na koncu lahko rečem samo še to, da je bil seminar uspešen, kljub temu, da udeležba ni bila najboljša. Šeruga Davorin Menim, da je bil seminar nujno potreben, da smo mladi iz celega kolektiva izmenjali mnenja. Izkušnje, težave, s katerimi se srečujemo med delom in se dogovorili o skupnih nalogah In ciljih. Na seminarju je bilo mnogo mladih, ki se prvič srečujejo z delom v mladinski organizaciji, zato je bilo precej poudarka na Izobraževanju mladih, ki se mi zdi zelo potrebno in nujno, saj bomo le z dobrimi in usposobljenimi mladinci uspeš- ŠERUGA DAVORIN no vodili mladinsko organizacijo. Izobraževanje na strokovnem in družbenopolitičnem področju je zelo važen faktor pri nadaljnjem razvoju mladih. Menim, da je znanje edino orožje v boju za krepitev samoupravnih odnosov na vseh ravneh. Želel bi, da bi bilo v bodoče še več takih seminarjev in da bi se ga udeležilo še več mladih in perspektivnih mladincev. Lado Pevc Preberite tole pismo! Precej let sem že urednik, veliko pisem naših fantov, ki služijo vojaški rok, sem že objavil. Bila so prijetna, pa žalostna, dolga in kratka. Pismo, ki ga je pisal Jože Vratarič, pa je gotovo eno najlepših. Toplo, prijetno in stvarno. Z veseljem ga objavljam zato, da ga vsi Savčani in vaši domači preberete. Vesel sem, dragi Jože, da si pismo poslal prav zdaj, pred dnevom mladosti, saj je to tudi vaš praznik. Tebi In vsem tvojim prijateljem z vseh koncev Jugoslavije želim vse najlepše, veliko dobre volje in strumen korak. Jože štular PRIŠLI SO IZ RAZNIH KRAJEV, PA SO VENDAR NERAZDRUZNI! »Jedem, dva, jedan, dva! Digni nogo, pogled pravo! Jedan, dva, jedan, dva!« Tako in podobno se sreča regrat z vojsko. Prav nič drugače ne minevajo prvi dnevi. Tej komandi bi mogel dodati še niz drugih, pa verjetno še ne bi naštel vseh, kajti vsako premikanje in delo zahteva svojo komando. Prav »komanda« je za vsakega vojaka prvo, s čimer se sreča v armiji, kajti takoj, ko prestopi prag kasarne, se začne drugačno življenje, saj je treba izpolnjevati vse ukaze. Marsikdo, če ne vsak, se spomni, kako je doma, v šoli, v tovarni izpolnjeval naloge. Tukaj ni besedice »ne«. Vsak človek, delaven ali len, se na koncu vsakega leta vpraša, kaj mu je prineslo. Nekdo je razočaran, drugi vesel, a oba delata načrte za v bodoče. Marsikoga, ki ni bil v vojski, ali pa šele bo, zanima: kako je v vojski, kakšna je hrana, zabava...? Težko je odgovoriti na vsa vprašanja, kajti vsak človek ima svoje želje in potrebe. Nekomu je premalo športa, drugemu se ne da na poligon, tretjemu je težko poslušati politična predavanja, spet drugemu ni všeč hrana, onemu je premalo spanja in še in še bi lahko našteval. Zadnje dneve služenja vojaškega roka se spominja vsak vojak, kaj vse je doživel in kaj se je naučil v sivozeleni uniformi v letu dni. Mnogo lepih, nepozabnih, veselih trenutkov je doživel v četi, v kasarni, na poligonu. Nikoli ne bo pozabil, kolikokrat se je moral v nekaj minutah obriti, zašiti luknjo na bluzi, očistiti škornje. Pa vendar, ko vse to premisli, si bo rekel: »Lepo je bilo, pa koristno tudi!« Veste zakaj? V vojski se je srečal s pravim, trdim življenjem, ki ga prej še ni poznal. Spoznal je, da je življenje ena sama borba Z odpovedovanjem, borba za nekaj boljšega in lepšega. Tega se ne bi naučil v nobeni šoli. »Kdor ni vojak, ni človek,« pravi naš stari pregovor. Ko sem se poslavljal z domačimi in znanci, pred odhodom v vojsko, nisem veroval v učinkovitost, še manj pa v resničnost modrega izreka. Da pa je res tako, sem se lahko prepričal, in to prav kmalu v pogovoru z sedanjimi prijatelji. Poslušam enega izmed njih: »Biti vojak je preizkus človeka. Kdor obleče uniformo, pomeni, da je sposoben za življenje, da si ustvari dom in družino. Kdor je za vojsko prikrajšan, je prikrajšan tudi za dekleta, saj ga te ne marajo.« Veliko stvari smo že povedali o vojaku in njegovem živij&nju, pa smo vendar še veliko izpustili. Na nekaj pa ne smemo pozabiti. Vsak dan potrpežljivo čaka v vrsti na pošto in denar. Ko dežurni začne deliti, mu pogled postane ostrejši, srce močneje utripa. »Kdaj bom jaz?« je nestrpen. »Mi je kdo pisal?« se vprašuje. »Aha, imam!« Od veselja ne ve, kaj bi, saj mu je pismo stik s prijatelji in domačimi dogodki. Ko dobi pošto, ve, da ga niso pozabili. Stisne se v kat kasarne, nasloni na drevo, sede na klop in oči mu hlastajo črke. Do konca je kot prerojen. Zato dragi moji, ne pišite vojaku žalostnih stvari, naj bo vaše pismo veselo. Težave pozabite, pustite jih za druge prilike, še nekaj vas moram pokarati. Prav neradi odgovarjate na pošto. Ne sme biti nobenega opravičila, kot je ta, nimam časa. Za nekaj vrstic se vedno najde čas. Vojak ne bi bil vojak, če ne bi bil vesel in si ne bi prepeval. Povsod je slišati prelepo vojaško pesem. Iz njih veje mlada razposajenost, s pesmijo si preženejo žalost in utrujenost. Zato ljudje prav radi prisluhnejo petju vojske. Tu se ne gleda, kdo ima lepši glas in posluh. Pesem prav vsem doni iz grla, globoko iz srca. Večkrat se vprašam: »Zakaj mi Slovenci nimamo nobene vojaške pesmi, ko imajo ostali narodi tako čudovite!« Prav res je škoda, da jih nimamo, ati pa jih jaz in še marsikdo ne pozna. Vratarič Jože, V. P. 249R 71485 Ustikolina — Foča Še 54 stanovanj ... (Nadaljevanje s 1. strani) da še ni dokončno določena cena za m* 2 stanovanjske površine, ker se le-ta formira šele mesec dni pred vselitvijo. Informativna cena izvajalca pa je 4.140 din za m2. Kolikor razlika od informativne cene ne bi bila prevelika, KS upa ta denar zagotoviti do roka. Sred. stva za nakup se bodo formirala iz prispevka od bruto OD delavcev, bančnega posojila na vročena sredstva in udeležbe delavcev pri odkupu stanovanj. S predlogom KS so se strinjali kadrovski odbori in DS v TOZD in na osnovi teh mnenj je DSP dne 25. 4. 1973 sprejel sklep, da Vsem prijateljem In sodelavcem iz tovarne SAVA, posebno iz avto-pnevmatikarne želim za 1. maj vse najboljšo uspehe! Vojak Milan iz Skopja se pogodba o nakupu podpiše. S tem pa se odpira novo upanje 54 Savčanom da pridejo v nova stanovanja. J. J. SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, teleon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji OP Gorenjski tisk Kranj. List je oproščen temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 121-1/72 z dne 27. marca 1973).