j. Šuman: Glasniske postave. 43 Molče je zrla potem tija pred se. Eliza pa je dejala mehko: „„Hladno je! pojdive v sobo! In tudi mrak uže nastaja!"" Vstali sta, ter odšli z vrta. Pri klopi v leskovi grm pa se je usedel slavec, ter zapel žalostno pesen o nesrečnej svojej ljubezni. Voda pa je šumela mimo, ter s šumenjem morda pripovedovala drobnej ptici o nesrečnej ljubezni, zavoljo katere si je nekdaj grof Milan končal sam svoje življenje. (Dalje prihodnjič.) Glasniske postave in njihove premembe značijo dobo v zgodovini jezika in naroda. Spisal J. Šuman. »^p^Jltari Slovenci in dendenes Cehi, Poljaki, Rusi, gornji in spodnji 0 Srbi govorijo: p rine si mi vody, imate ryby; enako govorijo tudi Bulgari: dobri-te kravi. Toda mi Slovenci, Hrvati in Srbi imamo obliko vode: p r i n e s i mi vode, imate ribe, dobre krave. Rodilnik jedninski, imenovalnik in tožilnik množinski ženskih samostalnikov na a, enako množinski tožilnik možkih samostalnikov smo namreč v novi slovenščini posneli po izgledu mehkih debel, t. j. kakor ima duša v rodimiku tudi že v stsl. duše, enako so se po tej sliki zravnala tudi trda debla. Tako je postala oblika vode iz vode po sliki in obliki duše. Ta trditev se daje dokazati. V dokaz služijo goltniška debla, n. pr. roka; roka ima v stsl. v rodilniku itd. raky, v nsl. roke iz roke po sliki duše. Da bi oblika roke bila stara in iz one dobe, v kateri so bile glasniske postave še obstoječe, imela bi se navedena oblika glasiti roče, a nikakor roke, kajti k se je pred e omehčeval, primeri otroče otročeta iz otroče. Isto velja o goltnikih g in h, n. p. noga noge iz noge mesto nogy; muha muhe iz muhe mesto muhy; tako tudi pri možkih samostalnikih tožilnik množinski volke iz volke mesto volk v stsl. vli.kv, roge iz roge mesto rogy, duhe iz duhe mesto duhy. Da so se goltniki k g li ohranili pred e, iz tega smemo sklepati, da stoji ta e mesto v, ki je bil trd glasnik; oblike roke noge muhe volke itd. m tedaj mlade in spadajo v ono dobo^ v kateri so 44 J. Šiiman: Glasniške postave. glasniške postave počele umirati. To se je godilo po staroslo venski dobi in vsled vpliva nemškega jezika. Pred tem vplivom namreč slovanska usta neso izgovarjala ni ke ali ke, niti ke ali ki, ampak le k a ko ku ky in ki>. Z drugimi besedami: v slovanskih ustih so se goltniki pred glasniki a o u in t. držali, pred ostalimi glasniki pa mehčali; primeri y s p y. v o ? in žerjav, /i 1 o c in ž e 1 v a, x. s X- ;x a t, in po-či-jem, reko in rečeš itd; primeri latinski caecus (beri caekus) a caeci. Misliti je, da smo se iz nemških ust navadili goltnike tudi pred mehkimi samoglasniki izgovarjati in jih dendenes izgovarjamo v tujkah in domačih besedah tam, kder stoji e mesto i> ali i mesto y, n. p. keber, kešica, kebelj; kedaj, kesno, kečka, kehnoti, geslo, henjati; ki, kij, kila, kis, kita, gizda, gibati, hitati, hirati itd. Se dendenes stoji v domačih besedah goltnik le pred izvirnim y, ki ga v pisavi zaznamujemo pomankljivo z mehkim i. To pravilo je v korenskih in besedotvornih slogih brez izjeme. Zato gizda iz gyzda, hiša iz hyša, bog in boginja iz bogynja; celo knez in kneginja iz knegynja. Iz istega vzroka stoji kesno mesto kisno, kehnoti mesto kehnoti in je ta pomlajeni e brez dvoma različen od vseh drugih in se izgovarja zadi blizo golta, mehki e pa predj blizo zobi. Tako v korenskih in besedotvornih slogih. Inače je v sklonskih končnicah. Tu se omenjeno pravilo zgubiva, ker govorimo pravilno otroci, pa tudi nepravilno z otroci mesto pravilnega z otroki iz otroky; enako veliki mož, velikih, velikim, velikima, velikimi iz veliky, velikvh, velikym, velikyma, velikymi; toda nepravilno pri velikem mesto velicem iz velicem primeri stsl. velice-jenib, veliki možje mesto velici možje primeri stsl. veljcii, ve like j ženi mesto velicej ženi. Pravilo mehčanju je namreč, da se goltniki mehčajo pred e i in l v nebnike, pred e pak in pred takim i, ki je postal iz e, mehčajo se goltniki v sičnike, n. p. c e 1 primeri nemški h e i 1, gotiški hail-s, sanskrtski kaljas; recite, stsl. rečete (rbcete), primeri grški X s y o i t s; volci, stsl. v 1 b c i iz v 11> c e, primeri grški U/.o t. Grškemu oi odgovarja slovanski e, ki pa se rad slabi v i; zato stsl. še rečete, nsl. pa že recite, stsl. na potoce nsl. na potoci, stsl. na potoceliL nsl. na potocih; toda stsl. in nsl. vl-bci in volci iz vlbce, kakor grški Xuz.oi svedoči; enako tudi neseni in na zahodu nisem* nšsi na zahodu nisi, nš iz stsl* nestb na. J. Šumaa: Glasniške postave. 45 zahodu ni, hrvatski nije, ker dolgi e pišejo ije, zato nedosledno in krivo n ij; n e m a m na zahodu nimam itd. Ta samoglasnik i postavši iz e kaže svoj značaj po goltnikih, katere omehčuje v sičnike. Pa tudi tu se omehčanje opušča in naučili smo se od sosedov goltnike izgovarjati tudi pred samoglasnikom e in onim i, ki e nadomestuje. Tako govorimo tudi otroki mesto otroci, ob potokih mesto ob potocih stsl. potoceh-b, na nogi, pri muhi, Vlahi stsl. Vlasi; velikega, drugega, suhega, na zahodu tudi velicega, druzega. Oblika velikega češki velikeho je postala iz velikajega; toda krčenje spada v ono dobo, kder je omenjeno pravilo uže umrlo, kajti sicer bi govorili sploh velicega, kakor se govori na zahodu slovenskega jezikokroga. Obe obliki velikega in velicega sta vsaka za se dokaz, da se imamo pri njuni razlagi opirati na sestavljeno sklanjatev velika-jega, kajti oblika velikega s svojim ohranjenim goltnikom kaže, da je v podstavni izvirni obliki stal po goltniku trdi samoglasnik, ki je ostal tudi po krčenju proti glasniškemu pravilu; oblika velicega pa kaže, da je skrčeni e po izviru e, ker le ta omehčuje predhodne goltnike v sičnike; da bi bila oblika velicega po zaimenski sklanjatvi napravljena, tedaj po obliki vsega, kder je prosti odprti e (jesti.), onda bi se goltnik mehčal v nebnik, kar pa se ne godi. Pač pa so se besede tace ga kacega vsacega, ki se glasijo na vzhodu in v stsl. takoga itd. prevrgle iz zaimenske sklanjatve v sestavljeno. Ob besednem koncu se po tem takem znebivamo glasniških pravil; oblike se olehčavajo, jezik postaja prostejši, jednoličnejši, obilnost oblik se zgubiva, in pri tem ravnanju se celo stare glasniške postave v nemar puščajo. Če so stari sklanjali duša duše terryby, ugaja nam mlajšim enako sklanjati duša duše in riba ribe. Če ima duša v rodilniku itd. duše, zakaj bi ne imela tudi riba in roka tako. In ker smo pozabili vzrok, zakaj ima duša duše, pozabili smo tudi posledek sklonske končnice e, ki bi ga imela učiniti na predhodni goltnik in govorimo zato: ima bele roke, kakor pravimo duše, dasi bi se imel k pred e omehčati. Ker se k ne omehčal, zato je ta oblika neorganična, t j. ona ne stoji na tleh slovanskih glasniških postav. Na dalje, ker so se te postave pred razvile in poznej v nemar puščale, a ne na opak, zato smemo sklepati, da je ta oblika mlajša, da spada v dobo po staroslovenščini. Če se te oblike nahajajo že v Brižinskih spomenikih pomešane z onimi na 46 J. Suman: Glasniške postave. y, iz tega sledi, da se je že takrat začel kazati nemški vpliv na naš jezik. Ker so pa v Brižinskih spomenikih oboje oblike na y in e rabljene, iz tega sledi, da smo Slovenci nekdaj oboje oblike imeli, ravno tako kakor staroslovenščina in ostali slovanski jeziki. Še dendenes imamo ostankov. Miklošič ima primere v slovnici III2 stran 138. za ženske, 134. za možke samostalnike, 161. za sedanjikove deležnike. Nekteri slučaji, ki so še med narodom shranjeni v frazeologičnih izrazih, še neso pobrani. Letos n. p. v šolskih praznikih sem cul v Slovenskih goricah izraz: v z vedi priti t, j. v izvedv priti, kakor pravijo v ogledi iti, t. j. v ogledv iti. Iz te prikazni, da mi Slovenci in Hrvati in Srbi ta staroslo-venski v nadomestujemo s samoglasnikom e, sklepa Šafafik v svojih starožitnostih slovanskih, da mi Slovenci nesmo potomci in najbližnji sorodniki starih Slovencev, za ktere sta sv. Ciril in Metod sv. pismo prestavila in liturgijske knjige spisala, ampak da so ti potomci Bulgari in mi Slovenci smo prišli iz zakarpatskih dežel, kakor Hrvati in Srbi, ker smo si v jeziku s Hrvati in Srbi jako blizo, posebno pak, ker imamo ž njimi vred te oblike na e mesto y. Ima še Šafafik za svojo trditev tudi drugih dokazov: nektera krajna imena, osebna imena na -ic in ime Dudleipa. Pa vsi ti dokazi so menj važni in se dajo inače presoditi. Krajna imena n. p. se povsodi ponavljajo, kder Slovani bivajo; imena na - i c, ki so vzeta iz Ano-nyma Solnograškega, piše ^ Maj ciger, ki je ta imena in cel Anony-mov spis zgodovini sv. Cirila in Metoda pridjal, v našem jeziku na -ec; ime Dudleipa, ki shranjuje skupek dl, ničesar ne dokazuje, ker se dl nahaja tudi na Slovenskem in sta obliki predla in prela obe v navadi. Ostal je tedaj najvažniši dokaz za Šafafikovo mnenje, da smo mi Slovenci prišli kakor Hrvati in Srbi iz zakarpatskih dežel, dokaz skupnega glasnika e na onem mestu, kder imajo drugi Slovani y. Ta dokaz po tem takem tudi pade, če je, kakor se meni zdi, dokazano, da so oblike roke ribe vode itd. mlajše in so postale po staroslovenski dobi in po sliki duše iz rake mesto raky. Ker sem že omenil Šafafikovo mnenje o naseljevanju slovenskega naroda, naj še ob koncu pristavim Miklošičevo mnenje o tem prašanju. Miklošič sodi o tem prašanju tako. Slovenski narod je ono slovansko pleme, ki je bivalo v šestem stoletju na levem pobrežju spodnje Donave in je Prokop imenuje 2j&a($vjvoL, Jornandes Sel a ve ni; Fr. Erjavec: Bak. 47 en del tega plemena je ostal na svojih sedežih v/Dacii, ti so dakovski Sloveni, njih ostanki so bivali tam še do začetka sedanjega stoletja, sedaj so porumunjeni; drugi del se je selil na jug in je dobil pri inorodnikih svoje novo ime po Bulgarih, ki so bili se poznej^ priselili in se s časom v Slovenih zgubili, bili pa so Bulgari s Himi in Turki soroden narod, med seboj se bulgarski Sloveni še dendenes imenujo Slo v ene, tujci jim pa pravijo, da so Bulgari; tretji del se je naselil vsPanonii in tje do Karpatskega podnožja, ti so panonski Sloveni in v njihovem jeziku sta pisala sv. Ciril in Metod, sedaj je ta slovenski del razun ogerskih vzhodno - štirskih in hrvatskih Slovencev ter Slovakov pomadjarjen; šterti del je prišel proti zahodu do planin in se naselil na fnoriških planinah in dolinah čez celo sedanje Štirsko, celo Koroško, gornje in spodnje Avstrijsko, vzhodno Tirolsko, Kranjsko, Istrijo in staro Liburnijo; ta oddelek smel bi se imenovati noriško-slovenski, navadno pa se imenuje dendenes prosto slovenski narod in jegov jezik slovenski ali novo-slovenski v razliko staroslovenskega. Slovenci smo tedaj po tem mnenju, ki je zagovarjajo najimenitnejši učenjaki, potomci^noriških in panonskih Slovenov, najbližnji sorodniki. Slovakov, ki se sami še tudi imenujejo slovenskv narod in svoj jezik slovensky kakor mi, nadalje sorodniki; bulgarskih Slovenov in izumrlih dakovskih. V Trubarjevih in Dalmatinovih knjigah se ime Sloveni in Slovenci pomešano rabi. Rak. Spisal Fr. Erjavec. Vsi p6jte rakom žvižgat, Lažnjivi pratikarji, Lažnjivi zvezdogledi, Vremena vi prer6ki! Preširen. se nižje živalstvo, ki v brezmejnem številu in v heizcrpnej raznolikosti životari po suhem in po mokrem, menda nema živalice, ki bi bila popularnejša od raka. Pri nas vsaj pozna ga vsak samosrajčnik, izvzemši morebiti kacega bosopetega Kraševčka, ki še ni videl druge vode, nego domače vasi umazani kal. Temu bi mogel kdo ugovarjati, da brezsrajčniki in bosopetci nikoli in nikjer nemajo besede, vsaj veljavne besede ne. To je živa resnica, katere