AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVIN ft
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER

CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 29, 1945
LETO XLVIII—VOL. XL/111
to !e "SjDROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
erzi v Austin, Texas,) 0 zanimivo zbirko, j
Svari pred revolto v Nemčiji,
ZAKAJ TITOVCI NISO PU-mr napravil angleški pe-| STILI AMERIKANCEV, cla bi VHunt v 19. stoletju in'poiskali grobove padlih letalcev? Izbral lase najbolj sla-[ Poročali smo, da je Tito odklo-
S
%
ko Napoleona, George
"ftona in drugih. * # *
Sej ameriški zgodovini Predstav je bilo samo a je črnec igral vogo COveka. To je bilo na 4. Jetos, ko je zamorec Uncan nastopil kot To-
°Peri
Pagliacci v New
'Cl iniajo tako globoko da spijo z glavo proti * imajo na potovanju a se tako ne zmotijo ^ obrnejo glavo proti
t0se podajo k počitku. * # *
Veniki so nedavno stu-rt'ie nezgode, ki se pri-hlšah. študirali so ose-- :a Posla med 15 in 69 °našli so, da od vsakih skih in 1,000 žensk, ki llno smrt doma v hiši, i.°skih in 240 moških, ki smrt v spalnici, 223 193 žensk na stopni-„ Jaških in 77 žensk v moških in 41 žensk ,'C1- Druge pa doleti
podstrešju, v gara-* *
Jj drago žganje v Ame-, Je izdelka Chartreuse,
Mel,


ano pred letom 1901 anskem samostanu bli->ble. Francija. V Zed.
danes manj kot du-,'uc tega žganja. Nek . trgovec ima eno ste-" jo ceni na $145.50.
e sam pije). * * *
lJ°0 so Kitajci slavili v "Jaka Lin Šu kot kra. palcev. Na kitajščino ^.Prestavil 156 knjig iz ^ikov. Pozneje je pa Cj,tl je najel tolmače, ki " ali knjigo, dočim jo je ajskem jeziku, k^r ni znal.
Hit on
to >..
deal" je rabil pr-^ Roosevelt prvič 8.
1933
do
v nekem pismu.
^ a Je to pobral iz neke .A jo je spisal Mark 6l'iški pisatelj-humo
S
^ark Twain je zapise ustvaril človeka
ij^a, ko je bil že izmu-
£ega dela. * *
"if, ®lJ je tudi zapisal, ^ ko vidi on med člo-. Psom. pravi namreč v 11 kni
C da je to razlika med!dolzlh' .s0,s ^ojim postopa->Vtekom. Zapisa,! j;e | njem podpiral, sovražnika. Vsa-»Nco, da človeku iahJ; ^ tovarna, ki je se delala, je se-
V* toliko dobrega, paHa dfah!.tuJ. za t"Jce' ,S°
V' * ne bo nekoč udaril | blh v dezeh; Nl ,mogla da
i tem ne prodaja, ker so bili oni
» 4 .	i gospodarji v deželi. Sedaj je
^ Jigi, da če sestra j a nakrmiš, te ne bo
nil, da bi Amerikanci poiskali, kje vse leže umrli amerikanski letalci, ki so padli na jugoslovanska tla. Sedaj se stvari vedno bolj jasne. Na dan prihaja, koliko letalcev so partizani enostavno oropali in pobili. To je neprijetno Titu in skuša žakriti, kar more. Pred nami je poroči-
lo o nekaterih takih dogodkih V bližini Stične na Dolenjskem so se moralj v februarju 1944 spustiti štirje letalci s padali. Prišli so v roke partizanov. Ti so jim vse pobrali in se oblekli
v njih uniforme, potem pa oropane padalce pobili in na mestu zakopali. V bližini škrbine na Krasu so prav tako pobili šest Amerikancev že v septembru 1.943. šercerjeva brigada je v bližini Prezida pobila v oktboru 1943 kar 23 Angležev in Amerikancev. Ti so zahtevali, da se jih odpravi domov, partizani pa so jih hoteli prisiliti, da se z njimi udeleže nekega napada. Fartizana Kovač Anton in Ko-čevar Lado sta se bahala, da sta 26. marca 1-944 izropala* in ubila dva angleška letalca v škocjanu pri Rakeku. V času od 20. dc 25. februarja so pristali na Ra-težu pri Brusnicah trije Amerikanci. Partizani so jih po svojem roparskem običaju zropali do nagega in ubili. Kasneje sc jih protikomunistične enote izkopale in prepeljale na pokopališče v št. Peter. Imena letalcev sc znana, še več takih slučajev se poroča iz Bosne. — Tak je bil tisti .'/'sveti" boj partizanstva. Zato skušajo sedaj preprečit amerikanske preiskave
ZAMENJAVA DENARJA šE RAZBURJA. — Ljudje se še niso pomirili radi zamenjave denarja. Prvotno so dobili za zamenjani denar takoj 5,000 no. vih dinarjev. Za ostalo so dobili potrdila. Toda to se ne izplačuje tako kot je zapisano na potrdilu, ampak se vsakemu nekai odtrga. Pri manjših svotah 5%, pri večjih tudi 75%- Tako so ljudje neprostovoljno plačali velik davek za partizansko gospodarstvo. Država je prišla do ogromnih svot, toda ubili so pri tem trgovski promet. Kmet se brani prodajati, trgovec si ne mor^ nabaviti novega blaga in tovarne, kar jih je še ostalo neodvisnih, ne morejo kupiti potrebnih surovin za delo
NAMEN OBSODB PRED TAKOZVANIMI SODIŠČI ZA NARODNO ČAST je vedno bolj jasen. Država je na ta način postala lastnica skoro vseh večjih podjetij. Zasebne lastnike in razne družbe, pa tudi zadruge so postavili pred sodišče in jih ob-
formo. V Jugoslaviji so bila namreč veleposestva že prej razdeljena. Le gozdovi so še ostali in tudi ti večinoma niso bilj v rokah privatnikov. Sedaj so šli in brez odškodnine pobrali ali,
POVELJNIK KRIŽARKE PRIDE
PRED SODNIJO |& ^ začnemo z drugQ laktiy
po domače, ukradli zemljo še te križarke, ki je bila torpedira-
r.a in se je potopila z vsem moštvom 30. julija 1945 pri Filipi-1 nih.	[
Križarka je vozila material za atomsko bombo 16. julija na otok Guam. Ko je odplula od Glioma, je bila torpedirana. Mornariško povel jstvo ni dalo v javnost, česa dolže kapitana.
-o--|
Kongres zahteva, da se prične takoj preiskavo nasve zunanje politike
Washington. — Na izjavo bivšega posanika za Kitajsko, general Hurleya, da izvaja ameriški državni urad dvojno poli-
Washington. — Kapitan
Charles B. McVey, ki je povelje.i	______
val križarki Indianapolis, pride n, v, v , ,,	,	. , , , v •
pred vojaško sodnijo. Zagovar- Bivši načelnik cenzurnega urada je preiskal položaj
jati se bo moral zaradi izgube
Razne drobne novice iz
Clevelanda in»te i	okolice
raznim nemškim posestnikom, raznim, ki so jih namenoma postavili pred sodišče in pa cerkvam. To zemljo pa so dali kot pravi poročilo iz Srbije — samo tistim, ki so že odprej pripadniki komunistične stranke. Za noben slučaj se ne ve, da bi dobil zemljo kdo, ki ni komunist. Ne torej po potrebi, ampak po stranki so delili. Morda bi pošteni ljudje ukradene zemlje tudi ne sprejeli, ker je pač ukradeno blago.
TRANSPORTI V RUSIJO. — Jugoslavija mora plačevati tudi Rusiji za njeno osvobojenje. Izvozili so tudi ogromno bosanskih sliv. Zaboje za ta izvoz so morali delati v slovenskih tovarnah. Tudi mnogo blaga, ki ga pošilja UNRRA v Jugoslavijo, gre kar naprej v Rusijo. Vodja UNRRE v Jugoslaviji je tako ali tako Rus. Vsa organizacija
v Nemčiji in poroča predsedniku o zelo nevarnem stanju tam.
tiko v inozemstvu, so se oglasili vražen," je poročal Mr. Price, takoj v kongresu republikanci "Začel se je že ozirati za kakim in demokrati ter zaliti vajo pre-'novim voditeljem, kakršnega ro-
Washington. — Byron Price, bivši načelnik ameriškega, cenzurnega urada, je dospel iz Nemčije, kjer je preštudiral položaj in je o tem poročal predsedniku Trumanu. Iz Bele hiše so dali to poročilo takoj v javnost. Mr. Price trdi, da postaja položaj v okupirani Nemčiji vedno slabši in če ne bomo začeli z drugo taktiko, bo postala stvar zelo resna.
Rekel, da je treba takoj preuredili vso sestavo vojaške uprave v Nemčiji. Predvsem je pa priporočal, da naj se zahteva od Francije, da izjavi pred vsem svetom, da gre zatem, da razkosa Nemčijo, ker drugače bo svet sodil radi polomije vse zaveznike.
"Nemški narod postaja vedno bolj nemiren in vedno bolj so-
iskavo. Hurley
je obdolžil
UNRRE je dejansko obvladana diplomate> da na eni struni pod. od komunistov. Tako plačuje
tudi Amerikanec'za ruski komunizem.
V SOVJETSKO VOJAŠKO
pirajo komuniste in imperijali-ste, na drugi strani se pa trudi-i jo na vse načine, da bi izpodko-. pali moč ameriške demokracije v
ŠOLO pošiljajo še sedaj po kon- jnozemstvu čani vojski mnogo mladih fan-! Gen. Hurley je izjavil, da ima
tov. V Narkovu je približno 800 jugoslovanskih Vojakov v pilotski šoli. Zakaj se pripravljajo ti vojaki, za katero vojsko? Ali res še ni konca?
TRIDNEVNICA UČITELJEV V PTUJU. — V dneh od 13. do 15. septembra so morali
na rokah dokazi, dn-so komunistični simpatičarji v našem državnem uradu pošiljali kitajskim , komunistom poročila, dočim se I jo ameriška vlada trudila pod-i preti vlado generala Kajšeka. j Neki, kongresnik je zahteval i javno, naj državni oddelek takoj
ni pa imenoval nobenega imena. Odsek za tujezemske zadeve
vsi učitelji ptujskega okraja na ženg iz s,užbe yse komuniste) komunistične duhovne vaje. Dva 1 dni so jih učili, kako se sedaj po1
novem v šoli poučuje o novem poslanske zbornice je rekel, da bogu Titu in drugih komunisti- bo poklical Hl,rleya predse> da
poda vsa fakta obdolžitve. i Hurley je pokazal predsedniku Trumanu poročila, poslana iz tji dan pa je prišlo najvažnejše, državnega urada kitajskim ko-kako poskrbeti, cla bodo povsod muništom
in katera so njegovi
fnih tovariših, kako treba sedaj drugače poučevati zgodovino, zemljepisje in slovenščino, tre-
Ijudje volili za Titovo listo in da
ljudje prestregli na Kitajskem
se ljudje ne potuhnejo in ostane^ Dalje Hurley izjavU( da y dr_
i° doma-	1 žavnem oddelku nekje pu
SOVJETSKI PIJONIR. - V Rer g0 .gle v javnost zaupne
ukradeni tiskarni, ki je bila po-,	w jih Qn porQČal na ta
prej last Katoliškega tiskovnega ura(j
društva v Ljubljani, sedaj izda- '__()___

naložila davek na
zato obsojena in ji je vzeto pre-
stanovanjih, ki jih je moženf fartizani zahte:
oseb „ Hn«™Pm vajo, da bi se moralo poprej
^ -— v dotičnem sta-: . ,	, .
'Jo dosti pomaga> da i ustaviti vsako gospodarsko ziv-
^anjkanje stanovanj J ^enJe v dezeh ne pomislijo pa, ! da bi potem tudi oni morali po-
'Hlrl ° u ,vl 'giniti od gladu in da ne bi ime-. Pnsla I lj kaj pokrasti. Namen tega po-ženina	j stopanja pa je vse spraviti v dr-
^ ^ Angleško časopi- žavne roke, ne da bi za to kaj • da bo princeza Eli- i plačali. Tako so popolni gospo-:ratkem obiskala Zed. darji vsega.
bo gost predsedni-1 AGRARNA REFORMA. — Z ibjj6 Margaret v Beli hiši. malo katero stvarjo se dela toli-' Pozor!)	ko komedije kot z agrarno re-
jajo komunisti za otroke list "Slovenski pijonir.' List je p°'n proslave Titove. Otrok mora slišati to ime tolikokrat, da nima več smisla misliti na kaj drugega. S tem listom hočejo vzgojiti v resnici sovjetske pi-jonirje. Kakor so poprej razni pisatelčki vpili na čast kralju Petru, tako sedaj na čast maršalu Titu. Zanimivo je, da so se preselili k listu prav tisti ljudje, ki so pred leti noreli za Petra, kot na primer Josip Ribičič. Taki značaji bodo vzgojili "značaj-ne" komuniste.
-o-
Brzojavni uslužbenci glasovali za stavko
New York. — člani Ameriške prometne zveze, CIO, so odgla-sovali, da gredo na stavko v New Yorku in delno v New Jersey proti Western Union, če ne dobijo svojih zahtev, za izboljšano plačo.
Vdova napadalca na Hitlerja dobi pomoč
London. — Nemška administracija pokrajine Wuertenberg, ki je pod francosko okupacijo, bo dajala $600 letne pokojnine grofici von Stauffenberg, ki ima 4 otroke in katere mož je izvršil bombni napad na Hitlerja.
$100,000 odškodnine ker so zamenjali otroka
Mi-skogee, Okla. — Mrs. Hull toži bolnišnico za odškodnino, ker šo ji zamenjali otroka. Pravi, da so ji pripovedovali, da je povila sina, ko ga je pa otroka prinesla domov, je bilo dekletce.
-o-
V Berlinu baje razsaja pljučnica
London. — It Frankfurta poročajo, da so berlinske bolnišnice napolnjene, ker je nastalo izredno mrzlo vreme, ljudje pa nimajo kuriva. Po mestu razsa ja influenca.
OSTANKI OD 37. DIVIZIJE SO NA POTU DOMOV
Manila. — General Beightler, poveljnik 37. ohijske divizije, ki je prebila štiri leta na Pacifiku, je že na ladji in se vozi domov. Na ladji je tudi 317 častnikov in 6.727 mož. Nadaljpih 144 častnikov in 3,636 mož se je pa ukrcao na ladjo za domov drugi dan.
Te vojake 37. divizije pričakujejo v San Franciscu najkasneje 3. decembra.
di samo obup, kakor je rodil ameriške \ obup Hitlerja po prvi svetovni vojni."
Mr. Price zato priporoča ame. riški vladi, da popolnoma spremeni taktiko in začne drugače upravljati Nemčijo, ali pa naj popolnoma umakne Svoje čete iz Rajha.
Dalje se moramo takoj odločiti, če bomo dopustili lakoto v Nemčiji, iz česar bodo sledile epidemije in nemiri, ali pa bomo poslali tje živež in to preprečili. Rekel je tudi, da se je izjalovila vsa propaganda, v kateri smo skušali uvesti med nemški narod čut odgovornosti.
Predvsem je pa kriva Francija, je rekel Price, da Nemčija ne gre naprej kot ekonomska fedinica. Dozdaj se je izjalovil ves poskus, da bi nemške železnice, pošta in druge prometne zveze poslovale po enotnem sistemu. To pa ravno vsled opozicije od strani Francije.
Pod površjem v Nemčiji tli in treba je le male iskrice in zavrelo bo, je trdil Price. Naj pride lakota, pa bo takoj revolta na površju. Priporočal je tudi, naj ob tem času ne zmanjšamo okupacijske armade, ker se ne ve, kaj še pride.
Povedal je tudi, da so Nemci v splošnem nezadovoljni, ker
se tako cinca z obravnavo proti nacijem. Nemci upoštevajo samo trdno in naglo akcijo postavne oblasti in pred zavlačevanjem nimajo nobenega rešpekta. Samo odločna roka jih lahko vlada in zavezniki tega ne kažejo.
-o-
Jeklarski delavci so z veliko večino glasovali za stavko
Uradno še ni na razpolago številk, koliko delavcev se je včeraj udeležilo glasovanja, če gredo na stavko ali ne, ako ne dobe zahtevanih $2 priboljška na dan. Neuradno se poroča, cla se je udeležilo volitev nad 850,000 jeklarskih delavcev in da se jih je nad 82% izjavilo za stavko, ako ne dobe priboljška.
V	Clevelandu jih je glasovalo za stavko 12,184, proti pa 2,-737. V vsej Ohio jih je glasovalo za stavko 61,787, proti 12,-983. Volitve so bile v.vseh je-klarnah in sicer v 27 državah.
V	Pittsburghu jih je glasovalo za stavko 231,932, proti 48,-817.
To glasovanje je imelo samo namen dati uniji pooblastilo, da razglasi stavko v slučaju, če jeklarne ne bodo ugodile zahtevi za višjo mezdo $2.00 na dan.
-o-—
Gen. Patton je bil pri
kralju
Stockholm, švedska. — Ameriški general George Patton je | dospel sem ter je bil sprejet v avdijenci pri »kralju Gustavu. General bo ostal tukaj en teden.
Asesment pobira—
Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 pobirala asesment v šoli sv. Vida. Zidarjev potrebujejo—
Rodger Construction Co., ki je začela graditi 6 hiš na 61. cesti, potrebuje takoj več slovenskih linijskih zidarjev. Tudi nekaj navadnih delavcev bi vzela na delo. Priglasite se še danes na licu mesta. Po pismo naj pride—
Pošta ima registrirano pismo za Jožeta Kraje. Pismo je od Franceta Gorše iz Italije. Ako se Kraje zglasi pri nas, bo pi-smonoša prinesel pismo, ker registriranega pisma ne sme pustiti, če ne ve za naslov prejemnika. Nove plošče—
V Mervarjevi trgovini za glasbo, 6919 St. Clair Ave. imajo zdaj novo zalogo slovenskih plošč, valčkov in polk. Prevzem gostilne—
John Modic je prevzel Mountain Inn gostilno na 4428 St. Clair Ave. Prej je imel gostilno na 4034 E. 123. St. Božične karte —
Slovenska ženska zveza je izdala lepo izbirko božičnih voščil v slovenskem in angleškem jeziku. Vse karte imajo zraven tudi kuverte. Zelo lepo so okrašene in z lepim čtivom. Dobite jih tudi v našem uradu in sicer 25 za $1. Sezite po njih in jih pošljite prijatelju ali prijateljici za praznike.
FORD ZAHTEVA OD UNIJE, DA PLAČA ODŠKODNINO
Detroit. — Ford Motor Co. je zdaj predlagala uniji avtnih delavcev (CIO- da se dene v novo pogodbo točko, v kateri se bo unija zavezala, da bo plačala kompaniji $5 odškodnine za vsakega delavca, ki bo šel na neav-torizirano stavko.
Unija še ni odgovorila, če bo to sprejela. Ford pravi, da če unija zahteva varnost za svoje delavce, je upravičeno tudi podjetje zahtevati zase varnost od rnije.
Razne vesli od naiih borcev v službi Sirka Sama
S/Sgt. Frank B. Končan, sin teh dve leti onstran morja in na-Mr. in Mrs. Frank Končan iz| zadnje v Nemčiji 6512 Bonna Ave. je bil častno
odpuščen od 20. zračne armade, pri kateri je služil 22 mesecev cnstran morja in sicer v Indiji in na Pacifiku pri bombnikih B-29.
Njegov svak, Cpl. Andy S. Zadeli je bil tudi častno odpuščen iz armade. Bil je v hudih bojih v Nemčiji, kjer je služil pri topničarjih. Onstran morja jo bil 16 mesecev. Andy je sin Mrs. Katarine Zadeli iz 16014 Holmes Ave.
os m m
Pfc. Louis/ Zniclarsio, ki je prej živel na 1188 Norwood Rd., jo bil častno odpuščen iz armade. Zdaj živi s svojo ženo in hčerko na 15741 Mandalay Ave. V armadi je bil skoro 4 leta, od
Na milijone opreme gre zdaj v morje
Sydney, Avstralija. — C. A. Burley, poročevalec za nek avstralski dnevnik trdi, da mečejo Amerikanci, ki zapuščajo pa-cifične otoke, na miil.ione funtov bojne opreme v morje. Na-lože robo na splave, odpeljejo na morje in pahnejo v vodo. Tako uničujejo letala, truke, traktorje in drugo. Pravijo, da se to ne izplača voziti domov,
-o-
Joseph Miklaučič, G. M. 3/C, sin Mr. in Mrs. Miklaučič iz
11006 Revere Ave. je dospel do.1 pivT|-p Aj ciiu mov na dopust za 14 dni. Služi ^t^tKALUV ollN
na bojni ladji USS Waterman, ODPUŠČEN Z
ki je že preplula ves Pacifik.1 TOrlf AMI Prav rad bi videl, če ga prijate-' ' UCIvAMI
Iji ob priliki obiščejo.	j Great Lakes, 111. — Pvt. Jack
m I« to	MacNider, star 18 let, sin bri-
Sgt. Frederick G. Skolar je gad nega generala MacNiderja, dobil po 42 mesecih službe pri je bil odpuščen od marinov, če-Stricu Samu časten odpust. Cez prav ima samo 38 točk. Za od-morje je bil poslan 1. jan. 1945. pust bi moral imeti 50 točk. Bil je v taborišču Dachau, kjer Izpuščen je bil na zahtevo svo. je videl cele kupe mrličev, žrtVe jega očeta, ki je rekel, da bo šel nacijev. Dalje je bil v Salzbur-1 fant zdaj nazaj v šolo, kjer bo gu, na Dunaju in v Pragi. Fre- študiral za zdravnika. Oče pra-derick je nečak Mr. in Mrs. vi, da vzamejo te šole do 9 let, Ralph Skolar iz 1219 E. 169. St., zato bj rad, da bi šel sin čim kjer zdaj tudi stanuje.	prej nazaj v šolo.
"AMERIŠKA DOMOVINA
r r
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) «117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In K*n»do nm leto 16.60. Za Cleveland, do do*U. celo leto 17.50. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, po noitl. pol leta >4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta 13.00. Za Cleveland, do poŠti četrt let« 12.25. Za Cleveland ln luclld. po raznatolcih: Celo leto M-60. pol leta tt-BO.
četrt leta 12.00 Pommesna Številka S «ent«
SUBSCRIPTION RATES: Onlted States and Canada. WJ® par year. Cleveland, by mall. »7.M par year. V. S. and Canada. UM tor • wonttu. Cleveland, by rudl. 64.00 tar 6 month*. C 8. and Canada. 6340 for 3 months. Cleveland, by mall. 62-26 tor > months. Cleveland and Kuclld by Carrier. 66.60 per year; 63-60 tor 6 months. 63.00 for 3 months. Bind« copies 6 cents.
Beseda od svojcev iz domovine
Entered as »eoond-class matter January 6th. MM. at the Port Otflee at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1676.
No. 278 Thurs., Nov. 29, 1945
Diplomati so radovedni, kaj je s Stalinom
Kadar se v Washingtonu sestanejo stari izkušeni diplomati ali vladni uradniki je navadno njih glavni razgovor o Stalinu. Vsak je namreč radoveden, kaj je ž njim, da se je tako nenadoma umaknil z javne pozornice. Kljub temu, da prihajajo iz Moskve poročila, da se Stalin prav dobro počuti na oddihu v prijetnem podnebju na 'Krimu, pa se tako ameriški kot drugi- diplomati čudijo, zakaj ni direktno od njega nobene izjave več.
Stari državniki se spominjajo, da je bilo nekaj sličnega s poljskim diktatorjem, maršalom Pilsudskijem. Zdravstveno stanje Pilsudskiga je bilo namreč javnosti skrbno zakri-vano vse od oktobra 1934 do maja 1935. Poljska vlada se je bala vstaje poljskega naroda, če bi se zvedelo, da maršal boleha za rakom na jetrih. Zato je zunanji minister Jožef Beck naprosil angleškega poslanika Kennarda ter jugoslovanskega ambasadorja Branka Lazareviča, da sta mu pomagala varovati to državno tajnost.
Ta dva diplomata sta bila namreč naprošena, da sta od časa do časa poročala javnosti, da sta bila na obisku pri Pi'Jdsudskemu, katerega da sta našla pri najboljšem zdravju in polnega mladeniške delavnosti. Potem je poljsko zunanje ministrstvo obvestilo inozemsko časopisje, da sta angleški in jugoslovanski poslanik pravkar obiskala diktatorja ter bila ži njim v dolgih razgovorih. Časnikarji so potem vprašali angleško in jugoslovansko poslaništvo, če je to res. Ta dva sta potrdila, rekla pa sta, da je vsebina razgovora uradna tajnost in da ne moreta o tem govoriti. Poročevalci so to potem razposlali svojim časopisom po svetu kot dnevno novico. Poljski poročevalci v raznih prestolnicah so potem toJcitali, pa poročali svojemu časopisju domov, na Poljsko.
Ta igra se je nadaljevala do maja 1935. V Varšavo je prišel francoski ministrski predsednik Pierre Laval prvi teden v maju. Bil je na potu v Moskvo, da bo podpisal fran-cosko-sovjetsko zvezo, za katero se je še vedno pogajal francoski zunanji minister Barthou, ki je bil umorjen po zneje v Marsejlu z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom.
Predno bi podpisal to medsebojno pogodbo med Francijo in Rusijo, je hotel Laval govoriti z maršalom Pilsudskijem ter je zahteval, da dobi pri njem avdijenco. Zunanji minister Beck je bil tedaj prisiljen priznati, da Pilsudski umira in da ne more nikogar sprejeti pri sebi. Laval, ki je prej čital poročila, da je Pilsudski pri najboljšem zdravju, ni hotel ^daj verjeti, da je maršal bolan. Zato je sumil Becka, da skrivaj flirta s Hitlerjem. Rekel je, da je Beck nalašč izkuhal Pilsudskijevo bolezen, samo da ne bi ž njim francoski premier govoril. Rekel je: "Pilsudski je dovolj zdrav, da sprejme pri sebi angleškega poslanika, ni pa dovolj zdrav, da bi sprejel francoskega ministrskega predsednika."
Lava? je odšel iz Varšave v Moskvo ter podpisal z Rusi pogodbo, v kateri je bilo mnogo točk, ki niso bile ljube poljski vladi. Toda Laval je bil užaljen in se ni zmenil za pomisleke Poljakov.
Toda ko je bil Laval pri nekem banketu v Kremi ju, je prišla vest, da je Pilsudski umrl 12. maja 1935% Laval je tedaj spoznal, da je bila publika potegnjena za nos in ne načelnik francoske vlade. Vrnil se je v Varšavo, da se udeleži pogreba poljskega državnika skupno z maršalom Petainorr in nemškim feldmaršalom Goeringom.
Seveda,, zdaj ni nobenih dokazov, da se nekaj podobnega godi v Rusiji in da sovjetska vlada sledi takratni državni strategiji poljske vlade. Vendar se človeku zdi, da bi imela Stalinova smrt podobne posledice za svet kot smrt maršala Pilsudskiga.
Ako bi bila poljska vlada takrat obvestila javnost, da je maršal Pilsudski tako bolan, da ne bo več okreval, bi bile nastale težkoče samo v Poljski. Toda današnja sovjetski1 vlada se v polnem zaveda, da bi nevarna bolezen maršala Stalina ali celo njegova smrt imela resne posledice ne samo za Rusijo in v Rusiji, ampak skoro po vsem svetu.
Vso domačo in zunanjo politiko je, kot vemo, vodil Stalin sam. Zunanji komisar Molotov in razni generali in maršali, ki so se dvignili do prominence po uspešni.zmagi nad Nemci, so dobivali vse inspiracije samo od Stalina. Stalin je tisti, ki lahko z eno samo gesto reši sedanji zamotani diplomatski položaj po svetu in njegovi podložni si ne upajo stopiti na pozornico, dokler se ne odloči, kdo bo Stalinov naslednik. To pa očividon še ni določeno, zato svet tudi ne ve, kako je s Stalinom in morda ruski narod sam ne ve čiste resnice. Težko, da bi ostalo v Sovjetiji vse lepo mirno, če bi narod vedel, da je Stalin težko in neozdravljivo bolan, ali kadar ga več ne bo.
To je vzrok, da mnogi svetovni diplomati mislijo, morda se tudi ne varajo, da igra ruska vlada zdaj prav tako vlogo, kot jo je poljska s Pilsudskijem. Morda bo zdaj kak nepredviden dogodek svetu nenadno odkrH vso resnico. Brez nič pa ne bo, da je Stalin toliko časa odsoten prav zdaj, ko si je svetovna diplomacija v laseh.
Mrs. Frances Larsih, 1102 Revere Ave. je dobila od doma pismo, da je v vasi žverče, fara Hinje umrla stara mati Marija Strekal (Kraljeva mama) Dočakala je visoko starost 90 let. Umrla je 3. septembra 1944. Tukaj v Newburghu zapušča omenjeno vnukinjo, sinova Josipa in Johna, ki vodi znano trgovino na 3592 E. 80. St.: v Eu-clidu sina Jakoba in Georga na St. Clair Ave. ter hči Jennie po-rozena Strnad. Dalje sporočajo v pismu, da je po fari Hinje mnogo razdejanja. Naj bo blagi pokojni mamici miren počitek po prestanem velikem trpljenju, preostalim pa iskreno soža-Ije.
Frances Kraševec, 1131 E. 76. St., po domače špeharjeva iz Dan pri Ložu je dobila pismo od svoje sestre Pepce Avsenik, poročene v Tržiču na Gorenjskem. Pismo se glasi: ,
Tržič, 24. VIII. 45. Draga sestra!
Včeraj sem prejela pismo od Tebe in sem bila tako razburjena, da se še danes ne morem umiriti. Vse Ti bomo popisala, kar bom pač od vseh mogla, čudim se, da smo sploh še ostali živi v tem suženstvu. Zdi se mi, da smo začeli znova živeti, kot bi se na novo rodili.
Mati so prišli ravno pred vojno v Tržič in so z Johano. Jože je tako srečen, da je doma s svo. jo družino. Urška je v Kranju pri g. kanoniku, ker je teta Marjeta umrla lansko leto, gospod pa že ne vidijo več in največ samo ležijo. Rezika je sama s hčerko Helenco; mož Martin je bil od marca 1942 pa do junija v Begunjah zaprt, nato pa so ga Nemci poslali v internacijsko taborišče v Aušviz, kjer je bil po enem mesecu mučenja živ sežgan.
Tone je z otroci' menda sam doma, kaj je s ženo ne vem. Ravno danes gre Jože domov in potem bomo pa že kaj bolj natančno izvedeli. Jaz nisem bila doma že 14 let. Kar se moje družine tiče, sem sama z dvema otroci, mož Pepi je bil v partizanih, pogrešan že od aprila in je najbrže padel v zadnji največji ofenzivi. Je ujet ali ubit, natančnih poročil še ni. živimo tako kot se pač živet da. Sedaj imamo tudi bel kruh, katerega se kar ne moremo najesti. Be! kruh, ali sploh moreš mislitj kaj je za nas bel kruh? Kar nas je bratov in sester in mati smo še vsi pri življenju, ampak vsi uničeni, najbolj pa sva prizadeti midve z Rezko, ko sve morali žrtvovat može. Moja hčerka Vera se uči v pletilnici, a ni nič pri dobrem zdravju.
Na škrilih so stric umrli, v Vrhniki tudi svak. Strina in Slavka sta bili v Starem trgu pri Rezki, ker niso smeli biti doma. Rezkin mož je umrl v internaciji. Iz Tržiča Te novice pač ne zanimajo, ker nikogar tukaj ne poznaš, zato Ti bom popisala malo iz Dan, da boš videla, kašne žrtve smo morali doprinesti Ustreljeni so bili: Malen->-ka Angela, Kandarov (zdolaj-ni) fant, Hlepova dva fanta, Kotna Ančka in Ferdo, Jakope-tova Ivanka in Jože, Andretova gospodinja in dva fanta, Albin in žena, Paternoštove Pavle mož Korle, Mlakarjev Lojze iz Skrili, Špeharjev Lojze iz Skrili, Kovačev iz Dan.
V internaciji pa so umrli na Rabu. v Dalmaciji: Malnarjev Tone in Nace, Starmanov Jože, Kordišov en fant, Kandarov Miha, Lojze in Feliks. To je približna Statistika iz Dan. Interniranih je bilo še veliko drugih, a so se srečno vrnili. Draga Sestra, predstavljaj si, kako se te ljudi zvezali z vrvmi in jih odpeljali v Peščenek in jih tam postrelili. Ne moreš si misliti, kako so umirali pod kroglami okupatorja in zopet drugi pa so umirali od lakote in uši požrti. Ali si sploh moreš predstavljati to njihovo trpljenje. To je sa-
mo malo poročila iz Dan. a vedi, da je bilo tudi povsod drugo isto.
Na Ulaki pri Starem trgu so jih naenkrat 130 ustrelili, v Babnem polju vražjem vrtu, nad 50 itd. Ali vendar, ti so bili vsaj pokopani na pokopališču. Pri nas na Gorenjskem pa so jih kar tam zakopali ,kjer so jih postrelili: ob cestah, po polju, njivah in travnikih ležijo žrtve. Ali imaš občutek, kaj smo prestali, ko smo bili v večnem strahu, kdaj bodo prišli po nas in nas pobili? To se ne da popisat, papir je mrtev, kakor so mrtvi naši dragi. Vprašujemo se, kako je mogoče, da smo sploh še živi. Prestali smo vse in vendar dočakali "zlato svobodo." Ne moreš si misliti, kakšno veselje je bilo, ko so nas partizani osvobodili. Vsi vprek smo jokali in se drug drugega objemali, kar verjeti nismq. mogli, da je to vse res.
Še mnogo bi Ti lahko napisala, pa bom drugič še kaj. Pišeš mi, kaj potrebujemo. Draga sestra, z eno besedo — vsega smo potrebni in vsi, ne oziraje se na to, da ta ima, drugi nima,- vsi smo enaki, če nam boste mogli kaj pomagat vam bomo vsi iz srca hvaležni. Kmalif boš preje, la pismo od bratov in sester, da boš od vsakega nekaj izvedela. Prejmi najlepše pozdrave od Tvoje sestre Pepce in otrok.
John Dolinar, 8805 Vineyard Ave. je dobil pismo od svoje nečakinje Ane Jesenovec, ki je sedaj v ubežništvu na Tirolskem. Pismo se glasi:
Lienz, 10. X. 45
Dragi stric!
Ne vem aH vas bo to pismo našlo še med živimi ali ne, ko že toliko časa ni bilo mogoče pisati. Danes pa Vam pišem, a ne z našega dragega doma, ampak iz tujine. Jaz sem v pregnanstvu v taborišču pa Tirolskem v Avstriji. Morda boste rekli, zakaj sem tukaj.? O, stric, ko bi vi vedeli, kako je pri nas v Sloveniji sedaj in kako je bilo pred letom 1941, ko se je začel križev pot za uboge Slovence po zasedbi Italijanov.
Največje gorje pa je bila za nas "Osvobodilna fronta" ta ko mrnistična garda. Naša št. Joštka fara je veliko trpela radi njih. Vseh grozodejstev sploh ni mogoče popisati, če niso bili za osvobodilce, so rdečkarji napadli italijanske vojake, kateri potem niso gledali na krivce ali nedolžne, prišli so v vas, odbrali 10 do 20 mož pa tudi žensk in otrok jn na mestu postrelili. Druge pa so zopet odpeljali v taborišča, kjer so potem gladu umirali Komunisti pa, ki so vedno trdili, da se bore za domovino, so bili pravi izdajalci in morilci svojih lastnih slovenskih bratov in sestra. Zgodilo se je celo, da je hči umorila svojega lastnega očeta.
Oni so nam vedno govorili,, da bodo pregnali okupatorja s slovenske zemlje, a bili so vedno v tesni zvezi z njim, samo da so več naših dobrih mož in fantov pomorili. V Št. Joštu so leta 1942 v enem tednu pobili 19 ljudi, pa res zverinsko pobili, ne postrelili. Požgali so 10 domov in zakaj ? Zato, "ker so bili zavedni in verni Slovenci.
Jaz sem v treh letih že tretjič begunka, sedaj v tretje in tako daleč od doma, kjer imam lepo novo hišo, v kateri pa smo živeli samo tri mesece. Moj mož je bil tako vesel, ko smo se vselili notri, a čez tri mesece pa so mrtvega pripeljali domov. Ubili so ga komunisti, zato ker je bil belogardist in vnet anglofil. Ubiil so mi moža, očeta mojim trem otrokom. Tudi za brata Toneta ne vem nič. Tudi on je poročen in ima dva otroka. Koliko je tukaj sirot ,se ne da popisat in "koliko strahu in groze srpo presta-i pred Italijani, Nemci in nazadnje pred komunisti. Prosim, odpišite mi, če prejmete to pismo. Vas pozdravljam kakor tudi Vašo družino
Anica Jesenovec.
Ob 35-letnici društva Lipa št. 129 SNPJ
Danes, ko to piščm, je Zahval-'ni dan in upajmo, da bo nekoč Zahvalni dan vsega človeštva na svetu, ki bo prosto vživalo življenje na tem svetu. Ker mi čas ne dopušča, da bi bolj obširno poročal in je veliko drugih novic iz te strašne vojne v časopisih, zato hočem poročati kar najbolj na kratko.
Društvo Lipa je bilo ustanovljeno dne 23. aprila 1910. Kot organizator je bil br. Frank ferne, član društva št. 5 (pri katerem društvu je zdrav in vnet društvenik). želimo mu še mnogo let zdravja in mu ostanemo hvaležni, kajti on je bil, ki je otvoril prvo sejo našega društva, na kateri so bili navzoči: Frank Hudolin, Mihael Habič, Anton Petrič, Karol Penko, Anton Keržič, Anton Tekaučič, Frank Mrvar, Louis Ahlin, Anton Cugel, Frank Keržič, Ivan Ausec, Ivan Gorjup, Mary Gor-jup (Kisovec) in Mary Božič.
Brat Černe je poudarja potrebo, da se ustanovi novo društvo v tako zvanem Žužemberku in okolica, med Wilson Ave. (sedaj 55. cesta) in Lawrence Ave. (sedaj 33. cesta). Precej težkoč je bilo, ker so bili ustanovniki tudi člani kluba "Koruzna pipa."
Torej naše društvo je bilo ustanovljeno pred 35 leti in je še danes močno, čeprav v vojnem času nismo mogli napredovati v članstvu, kljub temu pa upamo, da se bomo povzpeli v narastku v bodoče. Ob tej priliki se tudi spominjamo na pokojne brate in sestre, ki so bili aktivni, kot ustanovitelji Mary Kisovec, Ivan Ausec in drugi. Isto tako ne bomo nikdar pozabila naša pokojna blagajnika Louis Safran in Frank Mahnič. Safran je izgubil svoje življenje v plinski katastrofi 20. oktobra 1944, a Mahniču je zlobna roka končala življenje, dne 10. marca, 1937. (Zločinec je še vedno na prostem!) še živeči ustano vni člani so sledeči: Louis Ahlin (ki je ravno sedaj v bolnišnici, kjer so mu odstranili eno nogo), Karol Penko in Frank Keržič.
Odbor in članstvo je preskrbelo, da naše društvo proslavi 35 letnico v Slovenskem narodnem domu 1. decembra 1945. Sedanji odborniki so: predsednik Joseph Trebeč, podpreds. Andy Skerl, tajnik Anton Me-klan, blagajnik John Šivec, zapisnikar Karol Penko; nadzorni odbor: predsednik Stanley Poč-kar, nadzornika Frank Sot in Joseph Filipič; bolniški nadzornik Joseph Terbovec.
članstvo kakor tudi splošno cenjeno občinstvo je prijazno vabljeno, da pride na našo veselico v soboto 1. decembra zvečer v SND na St. Clair Ave. Vesela zabava in točna postrežba bo za vse naše posetnike. Prav prijazno ste vabljeni tudi člani naših bratskih društev. Dobrodošli in na svidenje!
Joseph Trebeč, predsednik.
-o-r	.
—	Kakovost mleka je odvisna od zdravstvenega stanja krave, ki ga producira.
m * *
—	Nad eno tretjino vse delavske moči, ki je bila zaposlena v. delavski industriji, so bile ženske.
ALL SKIDDING ASIDE
Tir* chains give added traction and uniformity in performance and reduce braking distances at much at 50 per cent on ice and mow. Are yourt in shape?
Nasi begunci
Spodaj prinašamo imena beguncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti se nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva.
Dolenjci na Koroškem
IZ RIBNICE in okolice so sledeči :
(Nadaljevanje)
Hren Magda, 1928 Hrovat Angela, 1914 Ilaršič Francka, 1901 Ilaršič Jože,. 1910 lic Anton, 1929 lic Franc, 1910 lic Jože, 1910 lic Rudolf, 1907 Jerina Antonija, 1895 Jerina-Marica, 1928 Jerina Marija, 1932 Jerina Marjan, 1932 Kajfež Ana, 1920 Kajfež Cvetka, 1936 Kajfež Marija, 1886 Kajfež Milan, 1929 Kaplan Franc, 1915 Kaplan Marija, 1922 Kaplan Vinko, 1928 Kavčič Anton, 1893 Kavčič Leopoldina, 1928 Klun Alojzij, 1908 Klun Franc, 1920 Klun France, 1913 Klun Janez, 1908 Klun Janez, 1905 Klun Jože, 1905 KJu,n Jože, 1925 Klun Jože, 1912 Klun Jože, 1905 Klun Marija, 1923 Kli'in Mihaela, 1922 Klun Stanko, 1921 Klun Ivan, 1928 Knaus Jože, 1915 Korasa Jože, 1900 Koščak Pavla, 1920 Košir Janez, 1914 Kozina Franc, 1919 Kozina Ivan, 1923 Kozina Jože, 189-0 Kozina Marija, 1926 Kozina Matija, 1928 Kožar Jože, 1908 Kraševec Jože, 1908 Kromar Amalija, 1922 Kromar Franc, 1920 Kromar Franc, 1898 Kromar Franc, 190 Kromar Frančiška, 1922 Kromar Frančiška, 1926 Kromar Karolina, 1927 Kromar Jože, 1890 Kromar Justina, 1920 Kromar Marija, 1929 Kromar Marija, 1896 Krsnič Franc, 1903 Lesar Ignac, 1929 Lesar Ivan, 1919 Lesar Janez, 1895. Lesar Janko, 1926 Lesar Marija, 1923 Lesar Matija, 1907 Lovšin Albin, 1943 Lovšin. Alojzija, 1909 Lovšin Alojzija, 1910 Lovšin Alojzija, 1931 Lovšin Alojzij, 1907 Lovšin Ana, 1934 Lovšin Angela, 1938 Lovšin Anton, 1894 Lavrič Franc, 1915 Lovšin Jože, 1929 Lcvšin Marija, 1906 Majer Ivan, 1928 Malovič Mirko, 1902 Marolt Franc, 1907 Mate Ivanka, 1922 Mate .Leopold, 1909 Mate Vida, 1925 Mihelič Franc, 1911 Mihelič Matevž, 1903 Mihelič Neža, 1923 Mohar Ana, 1902 Mohar Anton, 1^30 Mohar Anton, 1901 Mohar Ivan, 1903 Mohar Ljudmila, 1930 Mohar Ana, 1933 Mrače France, 1914 Mrak Jani, 1922 Mrhar Franc, 1908 Mrše Neža, 1924 Mrše Rozalija, 1925 Nosan Janez, 1903 Oberstar Ivana, 1927 Ogrinc Anton, 1902 Oražem Franc, 1910 Oražem Jože, 1909 Oražem Štefka, 1924 Pengal Alojzij, 1927 Pengal Franc, 1887 (Dalje prihodnjič.)
"Kar je najbolj kako morejo v Jez< siti kmetje kravin mišljeno France, ena sama dlan. kako ve vsak za
"Ti boš pa še p o zakletih kraljici! tel ke masa fletne več za kravino in dregnem nejevolj s svojim darom P zbudil pri članu škega štaba nob£ firbca.
"Saj vem, da sam prišel, ki v neskončnost, da mer podobno," i— ce.
"šur da raztegnen čem kot Dolinarjeva sto za povavneo, če je pa tako flet koloni, da me še prosijo, naj "poteg« stavijo take srčne mojih skisanih ke zares podučne bi že rad vedel, gospodarji svoje ru, ti bom pa še
bo tista grajščakov
ke Karlovce lahko kaj časa.
Tudi meni se kako morejo naš csredek, ko je po vina kot bi P°g Pa jim ni delalo vice. Po nasuti preko jezerske 1 je namreč jezero se peljali. Oče so rali na vse stran mislili, da so prišl sto, so ustavili, carjevo hišo v tem pa obrnili in tovo točko na Oto nikom.
"To bo naše," s-igurno, kot bi ■ pri Bonaču. P°t( po dva dolga žar privezali na en ter žamenje zasac tem so šli od tai Otoku v ravni čr lo korakov ter s jo za eno stran so šli po drugi ravni črti s Cesa so prišli do P° spet s koso rezali ko mejo. Vse, k* je bilo naše in tem zapodili in in kravini. To J1 če ti povem, da ko visoko, da m£ tri korake proč, delati mejo po k*
Ampak nekoč uneslo. Po čudi ali kaj, so se zrno rekejonu, ki so g« ku in so prekosili sedne osredke, mi prvi, so šli s0S ji po naši meji m bro, da ni bil tisti redek pri kraju, so ga zrinili pi"av pesek. Tihinc z imel osredek zr sicer kričal, da to nalašč napr«v nisem verjel, da
No, da se v bo< ne bo več ponoV drugo poletje svinjski kotel, ga veznilj o'o poti- # vrhu blata in bil ni tirman ali nie-) jo učeni ljudje, človek nikoli pržn jih ne. Ne vem, našo lepo šprah0 sile. Meni ne gfe bi morala biti d flinta — peška, ^ pašnik in tako da
Pa *boš spet i"e sem jo udaril p° bom pa še Prih(K dal, kadar se bova

AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 29, 1945
* S
k m
Pisana mali
SPISAL J. F. MALOGRAJSKI
*
Anic
ier
zagrmele grude ob
lca pa je zdrknila na
glasno zajokala, ka-
na ta način kaj izpro-
■ S solzami v očeh jo je
i°ren ter jo potegnil
; Jame. Toliko je bila
0 J> zdaj od tistikrat, ko
aH >avali mamico, da je
po« %eka, ki jo je tolažil.
"r "eJ°kaj, Anica," ji je
la' Koren, saj si naša!
.2auPaj! kar stori on, Pravi'.
ova liijCa
-kal
se ni mogla potola-
cm
rav( V] Je vso Pot tudi na_ j ^ ž njo pa je jokal
: je hodil poleg nje ter
m ** roko.
* * *
p p°tistem- k° s°
ebli starega Mlakarja Zeml.io, je pridrdrala to. svetla kočija. Dva •>a sta bila vprežena Ljudje so se ustav-u8ribali, kaj pomeni to ^čudenje je bilo tem Se je ustavila kočija . arjevega pogorišča in lepo oblečen go-, Vek z dolgo, že neko-brado.
Se mu je, da je pre-^ ren je bil ravno zu-Je bila ustiavila koči-%&zi tujega človeka, Zd ("J^u. Deloma ga je ;j 3 Ij dednost, kdo je, de-ii 1 S)()tnu bil rad postregel, pit) . ,e zdelo, da bi rad ne-
,rCe(iel-
tJe je zgodilo tukaj ?" Jec Korena, ko se mu
'bližaj
w.
6|„° smo imeli, gospod,
e* ,■•1
i p«
7 V
„V
VI
a Povest, gospod, ki dedujem rad!"
i ekoliko, po-
} J.,
:i»ko
S
Je prišlo to?"
tako pazljivo posluša stvari, ki ga po njegovem mnenju niso imele nič brigati. Domišljal si je, da je gospod, ki govori ž njim, kak dobrohoten bogataš, ki je videl nesrečo in je bil morda pripravljen, ponesrečenim priskočiti na pomoč. Toda zakaj bi bil potem tako nemiren? Semtertja se je zganil med njegovim pripovedovanjem in ko I je omenil tudi parkrat France-j ta Mlakarja, je bil v vidni za-1
Nova železniška proga pri Borovnici
(Konec)
I
Gradili so ga sedem lel
Ob tej priložnosti, ko "pokopavamo" tako znamenitost, kakršna je bil borovniški most, je prav, da se spomnimo nekoliko njegove zgodovine. Viri pripo.. vedujejo, da so začeli ški most zidati leta 1850 in da so ga zidali sedem let. dokler ni bila dograjena, železniška proga do Trsta. Zakaj so ga zgra. dili in zakaj niso že takrat raje
od lesne industrije, bodo za to prednost vsekakor hvaležni.
Nova trasa je izpeljana takole: Takoj ko preide stara proga most čez Ljubljanico, se nova trasa v lahnem ovniku umakne cd nje in gre za postajališčem v Preserju med sedanjo progo in cesto do Brega, kjer preseka cesto in gre skozi Švigljevo žago. Tu zavije na levo mimo transformatorja v Borovnici in borov ni- z0Pet preseka cesto. Nato pelje 11 jo močne cevi,
podzemeljski zakladi. Podzemeljska bogastva so bila rudarjem tako rekoč pred nosom, pa zaradi vode nihče ni mogel do njih. Pred več ko 60 leti pa je nemški inženjer Poetsch iznašel način, (ki je vsiljivo vodo docela ukrotil s tem, da je povzročil, da je zmrznila. Okrog in okrog ikraja, kjer so hoteli kopati jašk, so napeljali in zabili en meter vsaksebi v zem-po katerih je
'■.•ms ep-*
,;-i'v>	(.ate*
viaduktom metre visoKem
pod
na približno 4 j krožila neka tekočina. Ta te-nasipu v novo j kočina v ceveh je povzročila zu-postajo, ki bo med bivšo Kobi-jnaj cevi tak mraz, da je okoli-jevo vilo in cerkvijo v Borovni-jca cevi občutila takoj 25-30 stlo-ci. Postaja bo dolga 900 met-jpinj mraza. Nato je vsa zem-
dregi. Koren je po tihem u^i-!izpeljali proge do Borovnice po rov- PostaJe.se popne trasajlja in voda okrog teh cevi moč-
ravnini, našim strokovnjakom x nasi'Pu 2 vzponom 8 in nato 11 j no zmrznila, da voda ni mogla
promilju skozi 14 metrov glo-
»Poda
ar te hiše — kje
bal semtertja in začelo se mu je malo dozdevati. Pa ne, to ni mogoče! Kako bi mogel biti to France Mlakar? Saj ga je vendar dobro poznal. Seveda, brada človeku včasih popolnoma izpremeni obraz. In pa leta .. . leta.
Vse dvojbe so se Korenu razpršile, ko je tujec vprašal:
"Kaj pa oče . . . oče moj ?"
"Ah, ti si — France?" vzklikne Koren in vstane s sedeža.
"Da, jaz sem, dobri moj Koren!"
In stara znanca in nekdanja prijatelja sta si podala roke.
"Kaj sem mislil!" si očita Koren. "Po glasu bi te bil moral poznati, če ne po drugem!"
"Človek se izpremeni in tudi glas mu postane drugačen, ako živi dolgo pod drugim podnebjem. Toda zdaj odgovori na moje vprašanje, dragi moj Koren, in povej mi hitro, kje so moj oče?"
Korenu je bilo tesno pri srcu, toda resnice ni mogel prikrivati.
"Tvojega očeta smo pred kratkim pokopali. Nekoliko ur pred smrtjo so te imeli v mislih, naročili so mi, da naj t'i povem, da bi te bili radi prosili odpuščanja, če bi te bili videli še živega!"
Zdaj France Mlakar ni mo-
gel več zadržati solz, ki so mu ^ ŽG dalje časa doma.! že prej silile v oči. Zakrije si Svetu, ne da bi vedeli J obraz z obema rokama in ihtel nesreči ne ve še nič j je kot majhno dete.
"Oče, o moj oče!" je vzdihoval. "O zakaj nisem poslušal svojega srca, zakaj se
p [i
i l, u ni šel brez vzroka." 'so bili taki, da. Ne
1 se kratkočasili, ako ! nisem prej napotil proti domu !
ni prav jasno. Za zgradbo mo-stu so porabili 32 milijonov ko-,bok «sek v hrlb na Dražici v Po1" sov lomljenega in prav tolikoIkrožnem ovinku na Majaronovo
kosov klesanega kamna in 5 mi. j *ag0Jn nf. drug0 stran doline-lijonov kosov opeke. Baje je
zgradba mostu stala pet milijonov goldinarjev. Pri zidanju so zaposlili domačine in mnogo Italijanov.
Borovniški most je bil dolg 510 m in je vezal pobočje Planine in Trebelnika. Visok je bil 35 metrov, zgrajen pa s polurne, rom 579.8 m v dveh nadstropjih. Gornje je štelo 30, spodnje pa 28 odprtin. V prejšnji svetovni vojni je bil borovniški most zaradi bližine italijanskega bojišča izpostavljen možnosti letalskih napadov ali miniranja. Zato so ga vso vojno stražili. V sedanji vojni ga je najprej razstrelila jugoslovn-ska voska tik pred stojo sramotilno kapitulacijo. Italijani so
Po rebri iznad Borovnice gre nato skozi 80 m dolg predor in globoko useko mimo današnje postaje v Borovnici na viadukt pri Dolu, kjer se priključi obstoječi progi.
Delali bodo noč in dan Nova trasa je dolga 11.3 km. Načrte zanjo so izdelali državni inženirji železniške sekcije za novogradnje. Vsi useki v tej trasi bodo izvršeni v bolj ali manj mehkem dolomitu. Na. sipi bodo ležali na nekaterih mestih na barjanskih tleh, vendar tako blizu vznožja hribov, da ni pričakovati večjih posedanj. Vse useke bodo izvršili z j vrtalnimi stroji. Ker je grad-|nja nujna in važna za našo ob-jnovo, se bo delalo noč in dan i v treh posadah, od katerih bo
sa popravili tako, da so položi-, , , , ,	■
,. „ , , , .. v , I vsaka delala po 8 ur. Zaposlili h cez nastalo odprtino zelezno1 , v.	. . , ..
, . , •• xt vi • i | oodo večinoma vojne ujetnike, ki konstrukcijo. Nems-ki okupa-!	'
ter je uporabljal železniški most, dokler ga zavezniška letala niso pogodila v polno. To je bila smrtna ura za borovniški most, ki ga bo sedaj nadomestila po ravnini speljana že-
lezniška proga.
Prednosti nove trase in njen potek
Projekt nove proge je strokovno utemeljen že po negativnih straneh obnove borovniškega mostu, ki smo jih zgoraj. So pa še drugi razlogi, ki govore'proti njemu. Stara
. jbodo delali pod vodstvom 9 do-jmaeih podjetij. Gradbeno nad-jzorstyo bodo opravljali državni (inženirji. Računajo, da bo pri I delu zaposlenih 8000 do 9000 tisoč delavcev, tako da bo proga čim prej zgrajena.
Ker se bodo dela na terenu že v kratkem začela, bo okoli Preserja in Borovnice nastalo 1 novo delovno žarišče, važno za i vso obnovo našega železniške-prometa. Borovnica
več teči. Sredi med zabitimi cevmi so potem kopali jašek in to ponavljali toliko časa, dokler niso pi'išli iz nevarnega kraja. Vendar pa inženjer Poetsch, ki je to izumil, ni doživel uporabe svojega izuma, ampak je reven umrl. Dokler je bil mož živ, se nihče ni zmenil za njegov izum, katerega so pa začeli močno izkoriščati kmalu po njegovi smrti.
Leta 1885 so prvič v rudnikih poskusili z zamrznjen jem ustaviti vodo. Prvi poskusi so bili seveda preprosti. Naj prvo so poskusili rešiti jašk, za katerega je šlo že veliko denarja, ki ga je pa grozila zaliti voda, da niso mogli naprej. V razmeroma kratkem času so z majhnimi sredstvi s pomočjo ledu ta jašk rešili in skozi nevarno plast prišli precej tgloboko. Kmalu nato so v Meklenburgu na Nemškem na ta način izkopali 61 m globok jašk v rudniku Jessenich (Jesenik), v katerem so kopali kalijevo sol. S tem je bil uspeh Poetscheve iznajdbe dokazan in začeli so jo splošno uporabljati.
Zlasti uporabljajo ta izum v kalijevih in premogovnih rudnikih, ki na primer v severni Nemčiji ležijo tako globoko, da bi zaradi vade,Jiikdar ne mogli do dragocenih zemeljskih zakladov. S pomočjo te iznajdbe
BELO DOBIJO
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA, SINA IN BRATA
FRANK SOMRAK
ki je preminil 29. novembra, 1942.
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki mi brezmejno vdano bilo do konca zadnjega je dne. žalujoči ostali:
MARY, soproga; ANN ZUPANČIČ, mati in BRATJE. Cleveland, O., 29. nov. 1945.
i pa lahko izkoriščajo najglo-b-opisali ga prometa" J3orovnica sama j i je rudnike. Na ta način, so v pa bo doživela svoj veliki dan, novejšem času izvrtali že 600 ko bo, izmučena in porušena v|m globoke jaške pod zemljo. V sedanji vojni, vstala k novemu teku zadnjih let so s temi
pripomni tu-
nekaj povedati, a jj > kakor bi si bil pre-je pričakoval, da ti°'j gotovo čisto resni-(j, izda, zakaj se zani-0 Mlakarjeve rodbi-
. Pa vas prosim, da k meni na dom. 5j P^cej dolga in nave-
'3e tu stati." , v hišo. Ko je bil Ko-■ 11 tujcu stol, je začel J^ti to in ono iz zgo-arjeve hiše, dasi ^a reda. Čudno se da neznani človek
Odpustite, oče, odpustite! O, to je kazen božja! Ta nesrečna trma moja! Mislil sem, da bi ne bil mož, ako bi ne delal tako ; zdaj vidim, da sem bil abot-neiž, velik abotnež, ki je dal samega sebe ob najlepše, ob najdražje! . . . Kaka tolažba bi bila zame, če bi bil zrl njemu, ki je bil oče moj, še enkrat v svojem življenju v blagi obraz! A zdaj je zaman vsaka tožba!"
Te besede Franceta Mlakarja so bile polne iskrenosti in nihče ni dvomil, da mu prihajajo iz globočine srca. Vsem se je smilil, ki so ga slišali in vsi so si brisali oči, ki so videli njegovo resnično žalost.
(Dalje prihodnjič)
Alexander Loudon (v beli obleki) je s posebnim
1izročil senatorju Kenneth McKellar-ju nekaj
■ ■ tidipanovih čebidic, katere so poslali hvaležni
Ameriki kot v priznanje in zahvalo za osvobo-tt°lanska dekleta v svojih narodnih nošah jih posa-
'H
vrtu pred Kupitolom v Washingtonu, D. C.
življenju. Izgubila bo sicer svo. jo romantično posebnost. Zato !pa bodo prišle do veljave zopet vse njene naravne lepote, po-magano pa bo tudi njenim de-
lovnim
naporom. -o-
G.Z.
proga od Preserja do Borovnice je imela vzpona 8 promil, od Borovnice do Verda pa je vzpon še jačji in doseže 14 promil. Zato so morali vsak več-i vlak v Ljubljani deliti, da je lokomotiva zmogla speljati zmanjšani tovor do Borovnice. V Bo-1 rovnici so vedno dobili pripre-go, s katero so potem zavlekli j vagone čez 14 promilni vzpon, do Verda. Nova proga bo od jubljane do Borovnice vodoravna, od Borovnice do Verda rem je mogoče z ledom zajeziti pa bo vzpon isti kot prej. Vlak vodo, ki uhaja v rudnike. Vsak 30 šel tako lahko brez delitve |star rudar ve, da je marsikje do Borovnice, kjer bo dobil pri- 'globolko pod zemljo naletel na prego, s katero bo premagal močan pritisk vode, kateri je vzpon do Verda. Pridobili bomo preprečil, da niso mogli glob-veliko postajo v Borovnici, ki lje kopati, četudi je bilo na is-bo v nižini. Koristila bo zlasti stlem kraju sicer polno rude. V domačinom, ki jim ne bo treba močvirnih krajih pa je bilo ko-več voziti težkih tovorov v hrib. panje sploh nemogoče, vsled če-Borovničani,, ki živijo največ sar so stali neizkoriščeni silni
napravami prodrli rudarski in-ženjerji stotine in tisoče metrov pod vodo in pod močvirni pesek.
-o-
— Radium se prične topiti šele pri 960 stopinjah.
Plošče v zalogi
C-404 Pod mojim okencem— valček, Nebo je čisto—jasno. ORAŽEM GREGORY-YANCHAR, dueti.
C-401 Nova domovina, valček,
Na zdravje, polka. KUSAR'S TRIO
Mervar Music Mart
6919 ST. CLAIR AVE.
EN 3628
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bondc in znamke.
"malToglasi
Led mesto zidov v rudnikih
Rudarska industrija praznuje letos 60 letnico, odkar so in-zenj'erji iznašli način, po kate-
Delajte v
MODERNEM poslopju
THE TELEPHONE COMPANY
potrebuje ženske za hiSno znaženje poslopij v mestu
Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas S večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 pj.
Zglasite se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do S pop. vsak dan razen v nedeljo
the ohio bell telephone co.
Išče se karpenterje
Stalno delo. Dobra plača. Ko~ ;ar zanima, naj se zglasi na )60 E. 185. St.-	(x)
ženske za čiščenje
Poln dnevni čas od 6 zj. do opoldne Plača Stalno delo
Zglasite v employment office 5. nadstropje
Wm. Taylor Sons & Co.
(282)
Prodajalke
za
razne oddelke
Poln ali delni čas začasno do božiča Plača
Zglasite se v
Wm. Taylor Sons & Co.
_ (282)
mali oglasi
Furnezi!
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov:
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Ave.
Nad North American banko in nad prodajalno žganja.
Vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.
(Nov. 29, Dec. 3,-
Pohištvo naprodaj
Proda se 3 kose pohištvo za parlor prav poceni; je delano iz mahogany lesa; proda se tudi pernata tuhna poceni, dalje gu-galnik za verando z 2 sedežema, 2 gugalnika za verando, nove natezalnike za zastore in 6 senčnikov za okna ter en ožemalec. Vprašajte na 15805 Arcade Ave.
Soba se odda
Odda se opremljena soba poštenemu Slovencu; gorkota in kopalnica. Soba je $5 na teden. Vprašajte na 1078 Addison Rd.
(280
Luč za zdravljenje revmatizma
gre na vsak regularni saket.
$1.65 MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
Popravljamo vsake vrste Resetting $15. čižčenje (6 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila
Chester Heating Co.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd. ENdicott 0487
<x>
Soba se odda
Odda se 1 soba za dekle ali ženo na 1044 E. 148. St. zgorej. Vprašajte po 5. uri zvečer. (279)
Posestvo naprodaj
Kdor hoče svoj denar dobro investirati, naj kupi ta tri posestva: 6121, 6123 in 6125 St. Clair Ave. Za informacije pokliče MA 6530.	(x)
DOBER KUP — Naprodaj je hiša na Addison Rd. za 4 družine, lesena, 4 so-oe in kopalnica vsako; gretje s pečmi. Poslopje v prvovrstnem stanju. Samo $5,000. Porath Realty, RA 5777. Mr. Mack, zvečer GL 3514.	(280)
RE NU AUTO BODY CO,
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenaerje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. _ «82 East 152nd St.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte
V Angliji silno primanjkuje stanovanjskih hiš za vračajoče se vojake in poleg tega pa je tudi veliko pomanjkanje moških delovnih moči v stavbinski industriji. Zato so v tej industriji zaposlili od 15 do 18 let stare fante. Gornja slika nam kaže eno teko skupino mladih fantov pri delu pod nadzorstvom zidarskega mojstra.
proti nas.
Mandel Drujf
15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
(Thur.-x)
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9350
G% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Kadar kupujete ali prodajate!
Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas.
Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd.
Gradimo tudi nove domove po vašem okusu.
Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY
960 E. 18p. St.
KE 5030.
(Thur. —x)
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St.
H Enderson 9231
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in i dobro.
i Pomagajte Ameriki, kupujte i Victory bonde in znamke.
Ljubi sin Frank, zdi s nam, da si Pr:
ljenje za te krvoločne zveri, ki niso
Oče Dobrogost je vpiral pogled pred se; v njem se mu je zrcalila nepopisljiva skrb za to dobro ljudstvo, ki mora toliko trpeti.
Nemške čete so bile oddaljene že samo za streljaj puščic. . . . Zdelo se je, kakor da je nekaj puščic zažvižgalo po zraku. A do sedaj še niso ničesar zadele.
Oče Dobrogost se je naglo
menu križa, katerega držim v svojih rokah in katerega imate vi na svojih oklepih in na svojih praporih."
Nekoliko nemških glav se je skupilo v krog.
so se sovražne vrste pričele tanjšati.
In predno je zašlo solnce, so i nemški grofje grozno poraženi.
Cvetje porenskega vitežtva je ležalo tukaj pokošeno. Ko so udarili na kmetske množice, se jim ni niti v sanjah zazdelo, da bodo do večera sami poginili na ti zemlji namočeni s potoki nedolžne krvi.
Toda zmaga je bila plačana preveč — preveč drago . . .
Očetu Dobrogostu so se izvijali na gričku poslednji dihlje-ji-
Nekoliko ranjenih starešin se
"Rojak, oče Dobrogost, te je maščeval nad sovragi."
"Moj rojak!"
Oče Dobrogost je globoko vzdihnil.
"Iz Češkega . . . moj rojak . . Poslala ga je Draguška. Nikdar več je ne bom videl . . . Moje delo je končano, toda negotovo . . . negotovo ... In za menoj ni nikogar, ki bi se poprijel mojega dela . . . čisto nikogar. Žrtvoval sem vse . . . tudi svoje življenje . . .,Moj
Bog — in vendar — je delo negotovo . . . Ali je res usojeno, da v teh krajih vtihnejo slovanski glasovi? . . . Puščavo vidim . . . strašno puščavo — in v ti puščavi grob poleg groba . . . Zakaj nas tako tepeš, o moj Bog . . . Vsmili se nas . . . odpusti . . . odpusti vsem ... Ti si Ceh ... ti si rojak . . . dober sin svoje domovine . . . vsem ne-si od mene pozdrave . . . tudi nji."
Oče Dobrogost je govoril bolj
in bolj tiho; njegove oči se še j Staroste so klečali vedno'niso zjasnile. Ves čas so'roke so imeli sklenjene, bile zastrte s tako čudno meglo, nicah molitev in na c'
okoli njeg na "i
PREVZELI SMO
Nekdo jim je pripovedoval, Je priplazilo k njemu, da je ta duhovnik po rodu Čeh Pod križem, katerega je stila je on vzrok pokristijanjenja'skal v svojih rokah, kakor bi se teh krajev, da je bil nekdaj O- hotel ž njim varovati pred Nem-
tokarjev tovariš pod tujim krovom in odgojitelj sedanje dan-
zravnal, potegnil iz zemlje križ, |ske kraljice. Da je bodrska ki je bil postavljen tukaj na; kneževina del danske države, je
gričku, prijel ga z obema rokama in šel s hitrim korakom va-lečim se nemškim četam nasproti . . .
Nemci so se za nekaj trenot-kov vstavili . . .
Stal je križ proti križu.
"V imenu tega znamenja našega odrešenja vas vprašam:
največ kriv on . . . Ce mu pri-zaneso, zraste v teh krajih proti nemškemu cesarstvu morje, ki bo moglo vsak čas poplaviti Brunšviško, Westfalsko in Saško. Stokrat večja nevarnost kakor iz Italije bode pretila iz tieh pokrajin.
Nemški grofje so se med tem
CLEVELAND ORCHESTRA
Vladimir Golschmann, dirigent. Četrtek. 29. novembra, 8:30 (■■obeta, 1. decembra, 8:30
dela od BER-ANTHEIL in
Kaj hočete v teh krajih in kaj | pogovorom z najstrupenejšim iščete med tem ljudstvom?" pogledi ozirali na očeta Dobro-
Oče Dobrogost je govoril z gosta, glasom, o katerem bi nikdo ne Bodrski apostol je stal še ve-bil rekel, da prihaja iz člove- dno nepremično in držal križ škega grla.	nad glavo, kakor bi se hotel z
"Vi ste kristijani — tu tudi njim zavarovati proti puščicam, kristijani! ... Vi ste častitelji Mož, ki je govoril s poveljni-križa, — tu tudi njegovi spo- ki nemške vojske, je bil žrec — znavalci! ... V prejšnjih časih taisti, ki je bil zadnjič v gradu ste seveda hodili semkaj širit nemškega grofa Sterenfida, da vero, danes ;ie ta vaša pretveza bi se dogovorila ž njim o vsem ničeva . . . Vse bodrsko ljudstvo še natančnejše, razun malih i'zjem je krščeno. "Celo tukaj se nam drznejc Pustite svoje loke, obrnite meče Čehi staviti na pot? — Ali nan z ostjy \ tla in dajte temu 1 j ud- ne dajo dovolj dela na bavarski stvu mir. Zaprisegam vas v i- in saški meji? Ali ne sega Oto-
karjeva prevzetnost že do oblakov? Ali se ne povzdiguje nad cesarja samega?" ! Grof Drachenfels je zbodel svojega konja z ostrogami, da se je spel in vrgel razjarjenega gospoda na tla.
! V tem trenotku so zatrobili nemški bojni rogovi k napadu na bodrsko ljudstvo.
In v prvi se je gibala postava žreca.'
"Ta križ, katerega stiskam v rokah — bo ošvetil mene in vse ^ nedolžne. Za pričo naj mi bo Tre j edini Bog." , Oče Dobrogost ni mogel dokončati.
Križ, katerega je še vedno |.iiiskal v obeh rokah, je pričel i omahovati in padel na tla. In v j občni zmešnjavi je bilo videti, j kakor da je' padel še nekdo, i Smrtna puščica se je zarila
j očetu Dobrogostu ravno nad sr-
t ' ce.
j Vnelo se je strašno klanje.
Bodrci so se branili, s čimur je kdo mogel.
Žene so svoje sovrage celo grizle.
| Toda že je bila tukaj pomoč. I Gospod Strange je prišel na ! boj išče še pred večerom. Na i njegovi strani je bil mož v tem-'nem jeklenem oklepu. Danci so ki je za vedno zatisnil svoje mi- se vrgli na Nemce z neodoljivo le oči 29, novembra 1943.
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
John Trattar
I silo. Sicer so bili utrujeni od ! elodnevnega pohoda, mnogim 1 3 je tudi že konj zgrudil na I .'a; toda že prvi napad je spra-f vil čete nemških grofov v nered.
t • ■	y'	' ]
( Mož v temni opravi je zdaj j tu, zdaj tam, in videti je bilo, kako je njegov meč zopet in zo-fpet raaklal jezdeca od glave do i neg in se zaril še v konja. I Neznani vitez je poznal grofe po barvah in vselej nameril na : plapolajoč o perjanico, ki je na-VIOLET in FLORENCE, hčeri, to takoj izginila med sovražni-
, mi vrstami.
Cleveland, O., 29. nov. 1945. | p0d tujim vitezom se je zgrudil že tretji konj, toda še ga je bilo videti med bojevniki. Dan-
Dve leti je že minilo, odkar zapustil si naš dom, ko od nas Te je ločila na božji klic nemila, smrt.
Počivaj mirno, ljubi oče, kjer ni trpljenja ne skrbi, počivaj, dragi moj soprog in prosi ljubega Boga za nas.
Žalujoči ostali:
MARY TRATTAR, soproga; JOHN, sin;
ci, je ležal ubit mož, žrec, ki je bil onidan v gradu Sterenfrido-vem . . . Križ ga je pobil na tila in ga onesvestil, in sami Nemci, katerim je pokazal pot v svojo lastno domovino, so ga ubili ter mu naj pravičnejše poplačali njegovo delo.
Vitez v temni, železni opravi je naenkrat obstal. Njegovo na-ličje je bilo sicer še vedno spuščeno, a oči so mu skozi majhne luknjice vendar videle popolnoma dobro. Vitez se je hitro sklonil, odgrnil očetu Dobrogostu z čela in z dela obraza pe-pelnate lase, privzdignil mu glavo in mu nepremično gledal v obličje, na katerem je bilo že poznati prvi Moranin poljub.
"Oče Dobrogost . . . Ali me slišiš, plemeniti starček?"
Vitez v temni, železni opravi je govoril najgladkejšo češči-no. .
"Vsaj za nekaj trenotkov od-ori oči . . . Oče Dobrogost!"
"Ali me nekdo kliče?"
Stari duhovnik je šepetaj e zgovoril to vprašanje in res od-j pri oči. Toda bile so skaljene, | zdelo se je, da so jih zastrli} smrtni mrakovi.
Denar v stari kraj za božič!
Božič bo kmalu tukaj. Dobro in koristno delo storite,
ako sorodnikom pomagate sedaj, ko so v tako veliki potrebi.
DENAR POŠILJAMO po kablu (brzojavno) in po zračni pošti tako, da bodo gotovo dobili denar do božiča.
DENAR SE POŠILJA NA OSEBE, za katere veste, da so še žive in če veste za njih naslove.
Zdaj, ko prihajajo novice iz starega kraja, da so paketi dospeli tje, storite dobro delo, če jim tudi vi pošljete nekaj blaga in obleke. Pri nas dobite vse potrebne informacije in navodila za pakete. Mi prodajamo in odpošiljamo vse pakete za stari kraj. "Pakete, ki jih sami doma zavijete, lahko pustite pri nas in mi jih bomo nesli za vas na pošto.
Naša postrežba je vedno točno in zanesljiva. Se priporočamo.
MIHAUEVICH BROS CO.
6424 St. Clair Ave. < Cleveland 3, Ohio
4428 St. (iair Ave.
Žganje, pivo, vino, dober prigrizek: steaks, ^ pečenka, ob petkih ribja pečenka. Ples vsak Pe soboto.
Se priporočam za obilen poset
JOHN MODIC, lastnik
fxxyxrixxxxxxxiixnxxxxi^iixixiixxxiixxiixxixxTxxxxyp
SKEBE & ULLE
PLUMBING and HEATING CO.
15601 Waterloo Rd.	KEnmore 7248
cxxxurxxxxrxxrxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxrxxx? i
1945 . Božič -1945
Lepše je dati kot pa jemati. Še lepše pa je. če pride darilo iz A. Grdina in Sinovi trgovine s pohištvom.
To leto smo izredno dobro pripravljeni ustreči željam vsakega odjemalca. Naša zaloga je iz najfinejše kakovosti in lepega izdelka. Vsak nakup, velik ali majhen vas bo zadovoljil in razveselil.
Naše ime garantira nad 40 let pošteno in zanesljivo blago. S tem in s poštenimi cenami smo dali našim odjemalcem boljšo vrednost, kot bi jo mogli dobiti kje drugje.
Ako hočete dati pohištvo za darilo, kot: svetilke, mize, skrinje iz cedrovine, zrcala, stojala za revije, pralnike, Westinghouse ledenice, roasterje, likalnike itd., pridite kupit,k
A. GRDINA in SINOVI
Ako hočete praktična darila za otroke, gugalnike, stole, namizno posodo, table, medvede in slone, skrinje igračk itd., pridite kupit k
A. GRDINA in SINOVI
Ako hočete fino blago po pravi ceni, pridite kupit k
A. GRDINA in SINOVI
r
Ako potrebujete karkoli za vaš dom, pridite k
A. GRDINA in SINOVI
Da, vi lahko napravite božično sezono najbolj dobičkanosno in .radostno, če kupite v naši trgovini. Tukaj boste dobili prijazno in osebno pozornost.
A. Grdina in Sinovi
Kvalitativno pohištvo in potrebščine od 1903.
Odprto zvečer ob pondeljkih, četrtkih in sobotah.
6019 St. Clair Ave.	15301 Waterloo Rd.
(zdaj v gradnji)
cem je ukazoval vedno tja, kjei
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI
Pfc. Frank Blatnik
ki je umrl pred enim letom at bojih v Ne"til]
Sin Frank in brat! Mjnilo je že eno leto di^ odkar si nas za vedno zapustil v bridki žalos ^ prelivanju solza. Tvoji tovariši se že vračajo
seli domov, kar jih je še ostalo od 5. oklepne
veče*
govalne divizije. Ti pa počivaš od poznega ra dne 29. novembra 1944 na belgijskem P0^0^ lišču št. 1, 7 milj od mesta Aachen, med svoj 15 tisoči tovariši v 7. vrsti, Tvoj grob Pa 11 številko 140.
Dal si svoje mlado življenje za svobodo ^ rodov. Tako se piše in govori. Kje je seC*fJp0. sta svoboda, ko pa so narodi vsega oropam-bili so jih, požgali vasi, izginile so lepe cerkve . hišice s površja zemlje. In še se isto nada'3 ^
nepotrebnem prelil svojo kri, menda samo ^
hlepnežem v osebno korist. Toda usoda je za.jv,
vala, da si tudi ti moral darovati svoje mlado
nikoli s»te
tuje krvi. Storil si, sin, svojo dolžnost, ca bo ostalo Tvoje ime za vedno. Preveč smo se bili, zato nas je Bog ločil.
Veselili smo se Ti in mi doma dneva
častni
lj«-
kot bo-dim0
bomo zopet skupaj združili. Bil bi okrašen žično drevesce, toda sin, na zemlji se ne vl(?u'ei nikoli več. Upajmo pa, da nad' zvezdami. v gg si bil vedno in pogumen, poln humorja. je Tvoj prijatelj izjavil, da bo zadnje mm^
izjavil, da bo zadnje Tvojega življenja. Zmagoslavno si prišel iz s"' . bitk. Nadaljeval si še 5. bitko, ali zadnjo. Ti je bila pa usoda zapečatena za vedno.
spa-
Počivaj, ljubi sin, v tuji zemlji mirno nje, dokler nas Bog zopet združi.
Želimo se še zahvaliti'sledečim, ki so li za sv. maše: Mr. in Mrs. Matt Zupančič i'z t Sti, Mrs. Seemel H. 89. St., Mrs. Stufole, _ Catherine ter vsem tistim, ki so se udeleževa > maš med letom v domači ali pa v drugi ce • za pokoj njegove duše. Tako ga še zanaprej poročamo prijateljem v molitev in še enkrat la vsem skupaj.
Žalujoči ostali:
STARŠA in BRATJE.
8906 Union Ave.
Cleveland, Ohio, 29. novembra 1945.

VLJUDNO STE
VABLJENI NA
PLESNO VESELICO
V SOBOTO 1. DECEMBRA, ki jo priredi DRUŠTVO LIPA ST. 129 SNPJ
ob priliki 35-letnice obstoja
*********
V AVDITORIJU SND NA ST. CLAIR aV '
Pričetek ob 7:30 IGRA PETE SRNICK ORKESTER- 6<>c ]
Vstop«"1 y* ****

AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 29, 1945
01000002020100020101020201020200000102020002020200