Št. 75 V Gorici, v torek dne 6. julija 1909. Izfcaja trikrat na teden, in sicor v torek, Četrtek n soboto on 4. uri popoldne trr stane po poŠti prej«-,iiin:i nli v G(,''iui «n Joni pošiljana: •/. . 10 , Posamično štf»\Jlkc *-*tau,*JO_^^ \i'ii ^SOČA^-ma 1i:ftM(]iTJ<*v'i/Todm' prilogo : Ob nounn'" ,>ta, Kažipot pa Goriškem inGradiSčanskcm" in |ifc,) in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Talafon it. 83. — TeftaJ XXXIX. Uredništvo so nahaja v Oospoaki ulici St. 7 v Gorici vi. nadsfcr. Z uradnikom jo mogoSe govoriti vsak,dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah iii praznikih od 9. do 12. dopoludne, Uprav nistvo se na-haja v Gosposki ulici št. 7 v L nadstr. na levov tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poiiljajo le nrednlštvn. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero na spadajo v delokrog uredništva, naj se' pošljejo le upravniStvu. »PRIMOREC" izhaja .neodvisno ci „Soče" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-150. i-.Soča« in „Primoree" se prodajata v Gorici v nnMi knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. Afrič, Gte-daligka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat. Bolinger, TrMka cesta 1; Marija Bregant, Ponto Nuovo 9; Hen, Jellei-Sitz, Nunska lil. 3. I. Hova*slu. na Goriščeku; PeteivKrebelj, Kapucinska ul. 1; Tereza Loban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna. Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor, — V Tretu v tobakami Lavrenčič na trgu della Caserraa. Dolenje državnega poslanca Alojzija Sfreklji i. .Baaca popolare" in 2 milijona K podpore. Interpelacij a poslanca Alojzija š t r e k e I j a in tovarišev na gospoda mi— rijytrškega predsednika in finančnega ministra v zadevi bankrotnega zavoda Banca popolare« v Gorici. Likvidacijski odbor bivše »Banca popolare« v (iorici je podal v odgovor na poročilo nekaterih listov izjavo v »Cor-ricre Friulano«, da je vlada res dala dva milijona kron kot posojilo na nizke obresti /a časa treh let. Novica, da je vlada priskočila s tako ogromno svoto na pomoč bankrotni goriški banki, je zbudila v vsem prcbival-stv n nepopisno presenečenje. /Ca silne in iminc potrebe prebivalstva, kakor za oblačenje bede, nakup potrebnega sena, ceste, regulacije rek in potokov, posebno v slovenskem delu goriške dežele, vlada nima nikdar dovolj denarja. Velikokrat bi vlada z majhnimi zneski storila ljudstvu neprecenljivo dobroto, ali vlada pri vsaki priliki trdi. da nima denarja. V zadevi -Banca popolare« pa je šlo za zavod nekaterih špekulantov, ki so s kazni vredno lahkomiselnostjo in brezvestnostjo spravili zavod v propast, a tu je visoka vlada takoj lirihitela na pomoč z ogromnim zneskom dveh. m. Monov kron. Pa bi se to zgodilo kakemu slovenskemu zavodu, b;l hi od strani viso,^ vlade gotovo drugačen odgovor, ki bi se nekako tako glasil: Strenge Revision und strenge Bestra-mng!<: Toda vsa ta zadeva ni še dovolj pojasnjena. Ni znano, zakaj se je vlada pravzaprav vtaknila tu vmes, pod katerimi pogoji je dala dva milijona kron, in kdo je porok, da bo ta denar vrnjen državni blagajni. Mavrični ptič. CeškJ napisal Julius Zeyer. Gospodična Adelajda H. je sicer lepa, zelo lepa, če hočete, toda deklamovati »e zna«, je rekla gospa z Rottenfelda, ko H' je vračala iz družbe pri gospej \Viesen-hachovi domov in se ta hip vrgla na mehko blazine svoje ekvipaže. »V največjem Patosu je bila najsmešnejša. V ostalem razteza prste tako nemotorno, da je vsaka "iona roka kakor grabijo. Ali ni to res, gospodična Tereza?« Gospodična Tereza. družabnica go-sPo /. Rottenfelda, se je smejala, kar jej je dopuščalo grlo. Saj se je smejala tako vselej, kadar je njena gospa blagovolila Povedati dovtip. Gospodična Tereza je Midda ves večer skrita in zanemarjena v kotu: dasi jej kljub temu sladek smehljaj "i niti za trenotek izginil z ustnic, je v du-"ll ves čas Škripala z zobmi. Najraje bi I1''« ostala doma, toda gospa z Rotten-'clda jo je vedno in povsodi trdovratno vl!»oi!a seboj. In ključ k tej slabosti? Go-sPodičiia Tereza je znala skoro vse evrop-jta jezike, in gospa z Rottenfelda vsakega k nekaj stavkov; toda te je morala vselej *'Se »godno namestiti in k temu je potrebovala gospodično Terezo. Dvajsetkrat »Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J, Fabčič) tiska in zal. Znano je, da je goriška »Banca popolare« zavod nekaterih špekulantov laško-liberalne stranke. »Banca popolare« je imela povsem vrhu še ta namen, pospeševati v deželi ob državni meji tiste strankarske ideale, katere tolmači v javnosti »Corrierc Friulano«, ki je dobival od te banke poleg onih irredentovskega društva »Dante Allighieri« glavne vire za svoj obstanek. Glasilo te bankrotne banke je ob enem vzgojilo mlado vojsko »Mazzinijan-ce« v goriški deželi. In »Banca popolare« samit je šla v izvrševanju svojih strankarskih ciljev tako daleč, da je odpirala z blazno lahkomiselnostjo ogromne kredite ljudem, ki niso dajali prave garancije, toda so bili na prednjih stražah za italijansko stvar. Ali prišel je krah in zgube so ogromne. Kdo je odgovoren za take zgube? Toda banka se je spuščala proti svojim pravilom tudi v borsne špekulacije, in sicer ne le na papirje, marveč tudi na žito, živež in še posebe na take potrebščine, ki so podvržene za slučaj nenadne vojne velikim skokom v cenah. In patrijotje okoli »Banca popolare« v Gorici so bili po zatrdilih svojih ljubih prijateljev v Italiji popolnoma prepričani, da v marcu ali najda-Ije v aprilu morit priti do vojne naše države, in sicer do vojne na več front. Zato so kar brzojavno igrali na borsali v Italiji. Toda do vojne ni prišlo, ali prišlo je vsled kurznih diferenc tiltimo april do — kralia Banca popolare Goriziana«. Člani upravnega sveta so zložili • za prva izplačila v par dneh 540.000 kron in dali pozneje baje do 1,500.000 kron garancije tržaški »Banka commerciale«. ki je prev žela likvidacijo. .lasno je, da so za vse zgube odgovorni člani upravnega sveta in nadzorstva, ki imajo tudi dovoli imetja, da krijejo vse zgube, ki so doslej znane. Ali isto-tako je znano, da način, kako je prišla ta banka do tako ogromnih zgub, kliče po kazenskih paragrafih. Občni zbor, ki je sklenil likvidacijo, je tudi z vso odločnostjo zahteval, naj pri- na večer je ogovarjala to drago dušo v najrazličnejših jezikih, razodevaje jej v umetnem polšepetu, da njena neeksistujo-ča migrena raste ali se manjša. Da so soproge in hčere obogatelih kramarjev, iz katerih so večinoma sestajale njene družbe, gledale na družabnico od zgoraj doli, za to se je gospa z Rottenfelda brigala jako malo; saj jo je tudi ona smatrala za bitje, ki stoji neizmerno nizko pod njo, in zrla na njo nekako tako kakor velike dame renaissancc na svoje pritlikavce ali na svoje zamorske sluge. Toda najbolj žaljivo se je ta večer vedla napram njej gospodična Adelajda; ko se je namreč po deklamovanju vse vsu-lo h gospodični Terezi, da bi imela tudi ona pristaviti nekaj besed občudovanja kot plačilo za izpiti čaj; toda v svojem dolžnem navdušenju se je spozabila tako daleč, da se je drznila dotakniti se roke gospodične Adelajde. Gospodična Adelajda de H. je bila hči generalova, gospodična Tereza samo družabnica, iu njen oče je bil baje diurnist ali nekaj podobnega — lahko je torej vsakemu razinr»'Mvo, da je gospodična Adelajda nad take smelostjo vsa ostrmela. »To bitje postaja predrzno!« je mislila skoro na glas in merila ubogo družabnico s tako prezirljivim pogledom, da je njena mlajša sestra, ljubko petnajstletno de na dan čista in polna resnica ter krivce zadene zaslužena kazen. Toda čiste in polne resnice Še ni, a visoka vlada ni imela nujuejšega opravila, nego da je že zdaj, ko ni Še prav nikake sile in potrebe, priskočila na pomoč z 2,000.000 kron bankrotirani »Banca popolare Goriziana«. Jako zanimavo je dejstvo, da je vlada, ki sicer nima za silne potrebe cesto niti tisočaka, in v dobi sedanjih primanjkljajev ter v dobi, ko ima Turčiji plačati Bosno in Hercegovino, in v času, ko finančni minister povsod iztiče in išče novih davkov, ki prete zadaviti siromašno prebivalstvo, našla kar čez noč 2,000.000 kron za bankrotno banko nekaterih špekulantov, ki so se hoteli obogatiti v nadi, da pride do vojne. Morda to plačilo za italijanske glasove v zbornici 8. junija t. I.? Z o/iroin na vse to vprašamo Njiju ekscelenci gopoda ministrskega predsednika iu gospoda finančnega ministra: »1. Ali je res, da je vlada dala bankrotni »Banca popolare Goriziana« večjo svoto na razpolago? Koliko ztiaša ta svo-ta, pod kakimi pogoji je bila dana in kdo jamči za to, da jo dobi nazaj državna blagajna? 2. Kako more vlada opravičiti ta slučaj z ozirom na nevaren precedens, ki je s tem vstvarjen?« Al. S r e k e 1 j, F. IvaniŠevič, Iv. Hribar, Dr. PIoj, Roblek, Jaklič, Dr. Korošec, Frcsl, Prodan, Dr. Hajn, Hubka, Ježovnik, Šusteršič,, Grafeuauer, Gostinčar, Roškar, Hraskv. Dr. Dulibič, Kalina, Biankini, Peric. 1 "• Za nakupovanje bikov. ['osi. Štrckclj je stavil poljedelskemu odseku drž. zbora resolucijo, da se primorskim občinam da z d a t n e p o d p o re z a n a k u p o v a n j e bik o v, ker so občine siromašne in ne morejo kupovati istih v inozemstvu, kar bi pa morale vsled novega dež. zakona za povzdigo živinoreje. I Uravnava Vipave in Branice. Posl. Štrekelj je predložil v zbornici resolucijo, s katero se vlada pozivlje, da začne vendar enkrat z uravnavo Branice in Vipave. dete, napol joka je zaklicala: »Toda, Adelajda!« Ko je torej zdaj položila gospa z Rottenfelda na deklamovanje gospodične Adelajde svoje kritično merilo, se gospodična Kereza ni smejala samo, ker je bila to njena dolžnost, ampak tudi iz škodoželjne radosti, in preden je poteklo teden dnij, je izvedela po njenem prizadevanju gospica Adelajda besede, govorjene o njej čisto zaupno. Gospodična Adelajda je besnela, kajti nemalo si je domišljala na svoje recitativne vloge in 'ia vabljivost svojih kretenj. Zlasti primerjanje rok z grabljami se jej je zdelo tako surovo strupeno, tako popolnoma nedostojno, da je cd tega časa prezirala gospo Rottehfeldovo iz dna svoje duše. Toda mislila je tudi na maščevanje. Kakor nekdaj Macbeth bodalce, tako je ona neprestano videla grablje, dvigajoče se pred njenimi notranjimi očmi in vspodbujajoče k maščevanju; toda kakor škotski tiran, tako je tudi ona skrivala svoj namen globoko v duši. Ce je srečala gospo Rottenieldovo, se je poljubljala ž njo prijateljsko kakor prej, toda v duhu se je tolažila: »Vendar moj čas pride!« In prišel je. Gospa z Rottenfelda je bila milijonarka. O njenem soprogu ni govoril nihče, vedelo se je samo, da ima na §jnichovu velikansko tovarno, velikanski vrt in hišo Tovariši abiturijenti! (Konec). Očitalo se nam je, da nima »Sava« društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju nobenega programa. To pač ni res! Ona ima v svojih "pravilih kratek , a pomemben program. To točke se glase: 1.) Namen društva je, svobodomiselne slovenske akademike na Dunaju kolegijaino družiti. Društvo je nepolitično. 2.) Sredstva za to so: Društvena zborovanja, družabni večeri, Čitalnica, knjižnica in predavanja nepolitične vsebine. — To je naš kulturni program. Znano vam je morda, da svobodomiselstvo ni identično niti z brezverstvom, niti s prostozidarstvoin, da se tudi ne obrača izključno proti katoliški cerkvi — proti njej sploh samo kot proti politični organizaciji, ki je nasprotna svobodi. Pri naravnem programu je treba samo pripomniti, da smo tudi mi »narodno radikalni«, to je, da hočemo braniti pravice svojega naroda in odvračati vsa sra-motenja, ki ga dolete od strani sovražnih narodov, in to z vso energijo in vsemi svojimi močmi. Brez slavospevov je baš naše društvo izvršilo lepo narodno delo, ko je s svojim legitimacijskhn listkom« pridobilo družbi »sv. Cirila in Metoda« doshj nad 500 K. »Društvo je nepolitično.« To je obenem naš gospodarski program. Ne vežemo se na nobeno gospodarskih strank, niti na agrarno-konservativno, niti na na-predno-industrialno, i??ti na socijalno-de-mokratično. Kdor izmed vas se čuti solidarnega s tem programom in solidarnega z doseda- in neizmerno mnogo denarja in pa, da je bil za svojo lojalnost in baje za neizmerne državi izkazane uslug« »povišan« v plemiški stan. Toda gospa z Rottenfelda je vživala čisto drugo slavo. Njeni saloni so bili naj-krasnejši izmed vseh, v katerih se je shajala plutokracija cele Prage; plesi, zabave in družbe pri njej so bili za celo mesto važni dogodki, da, ponašala se je celo, in to ne neov-r ¦"ceno, d? celo člani »visokega« pIeii..-» prihajajo v družbe, zbirajoče se pri njej. Oospa z Rottenfelda se je odpravljala v Itu'ijo in se nameravala posloviti od svoje /.veste družine z velekras-nim plesom in slav^ostjo. Za večjo zabavo svojih gostov .'t ie odločila za tako imenovane žive podube. Citala it Tomaža Moora, in priljubila se jej je Lalla Rokh. Neki genijalni slikar jej je narisal k temu osnutke in preskrbel vzorce za obleko. Lalla Rookh sama je imela nastopiti šele v četrti in zadnji podobi, ki je bila obenem najlepša; bil je to prizor, v katerem »Lalla Rookh spozna v pevcu Fernamorzu kralja Buharskega, bodočega svojega soproga.« Lallo Rookh je inela predstavljati gospodična Adelajda in z bleskom svoje krasote dovršiti lepoto slavnosti. Gospodična je sprejela to vlogo z navdušenjem. JDalie prihodnjič.) _ njim nastopom našega društva, tega vabimo v svoja: sredo. Dobrodošel bo vsak-, do, ki pride kot dober SLovenec in kot a-kademik, ki mu svoboda ni prazno doneča beseda, ampak najvišji uzor življenja. , Tovariši! Mnogo vam morda ne more nuditi naše društvo. Gotovo vam bo nudilo zavest, da stvar manjšine m vedno slabša stvar, da zaničevani, vpljuvani in izdani ideali ostanejo še vedno ideali, dokler ne najdejo ljudje, ki se zanje bojujejo, da beseda »svoboda« še ni identična s pojmi »Židov« ali »rodoljub«. Z vsakim zvestim in delavnim članom se povzdigne nivealu društva, to vam bodi vedno pred očmi. Prihodnje Jeto bo leto bojev, to se lahko že sedaj prorokuje. V prvi vrsti naših interesov stoji vprašanje naše univerze. Kdo izmed vas, tovariši, bi si dal očitati, da za ta naš največji kulturni ideal niti z mazincem ni ganil? In vendar, osamljen kod »divjak« je ničla v teh bojih; kot član društva pomeni znatno količino. Tovariši! V bodočih petdesetih letih se odloči bodočnost Avstrije, o moči ali nemoči njenih narodov, o obstanku nas Slovencev. To pet-desetletje je naše petdesetletje, mi bomo v njem na braniku naroda, mi bomo imeli odločilno ali vsaj veliko besedo o njegovi zgodovini, mi, sedanji akademiki bomo so-deležni njegove moči ali pa — sokrivi njegovega pogina! — Kdo izmed vas bi se ne bal sodbe zgodovine: «V teh časih je nehal narodno živeti slovenski narod, nekdaj .krepak in zaveden, vsled narodne brezbrižnosti in samopašnega egoizma njegovega mladega naraščaja.« Odbor društva svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju. Opomba: Kdor želi natančnejših informacij o teh ali drugih točkah, naj se obrne od 1. X. t. 1. na odbor »Save«, Dunaj VIII., Laudongasse 25., v počitnicah pa na naslov: Mile Jenko, cand. iur. Litija. ^etUe, ptazlU, fa&a\te ^efiaUta, sa\ se &a\o te o&usne testenine na tazne naeine ptvptf avtjatt \ Družba sv. Cirila in Metoda. 200 X 1000 ali: odgovorimo Roseggerju. Nemci so nam napovedali boj na celi črti. Niso nam še dovolj odtrgali naše zemlje — niso nam vzeli še dovolj naše de-ce in jo žrtvovali svojemu Molohu. Prišel jim je na pomoč še njihov pesnik Rosegger z znanim pozivom, naperjenim na vse imo-vite Nemce, da naj pokažejo svojo ljubezen do nemškega naroda z dejanjem na ta način, da naj vsakdo določi iz svoje imovine 2000 K za ustanovitev nemških šol ob jezikovnih mejah. Znesek 2000 K naj zapade šele tedaj v plačilo, ako se najpozneje v petih letih oglasi 1000 Nemcev, ki so pripravljeni žrtvovati vsak po 2000 K v ta namen. Dva milijona K, ki se v ta namen nabereta, bosta zadostovala, da se marsikje utrdi nemška meja. Ne dvomimo, da bodo Nemci nabrali ta denar v znane svoje »kulturne« namene. Rosegger izziva s svojim oklicem naš odgovor, saj ta poziv je obrnjen naravnost proti nam. Ali naj mirno gledamo, kako nam bodo stari naši sovragi trgali kos za kosom naše lepe slovenske zemlje, kako nam bodo odtujali našo deco in iz nje vzgajali janičarje, ki nas bodo še bolj zatirali nego oni? Ne, in stokrat ne! Odgovorimo Roseggerju slovensko! Poživljamo vse zavedne Slovence, slovenske denarne zavode in občinske za-stope, da naj žrtvujejo vsak za ustanovitev slovenskih šol ob jezikovnih mejah vsaj po 200 kron. Ta znesek bi se moral vplačati najpozneje v petih letih in je do-tičnik, ki se zaveže, v ta namen žrtvovati 200 K, na svojo obljubo šele tedaj vezan, ako se najpozneje v petih letih zaveže 1000 Slovencev žrtvovati v ta namen po 200 K. N; ta način bi prispevali v zgoraj označeni namen •?rt0-.000 kron — za naše skromne razmere veliko vsoto! Dot/čne obveznice naj se pošiljajo družbi sv. Cirila :.. Metoda, ki bo tudi sprejemala vplačane zneske in jih posebej upravljala. S tem zneskom izdatno ukre-pimo našo mejo, ustanovimo v jezikovno nevarnih krajih nove šole in vsaj deloma prestrežemo delovanje nemškega Schul-vereina. Slovenke! Slovenci! Pokažimo dejansko, da ne ljubimo svojega naroda le z besedami! Žrtvujmo imenovani znesek, ki ga bode marsikdo mogel utrpeti; položimo ga domu na oltar! Sedaj, ko se hočejo naši sovragi-s1 ponovljeno močjo vreči na naše ozemlje, bodimo si v svesti svoje dolžnosti napram naši domovini. . Slovenci! Slovenke! Ob dvanajsti uri, ko se nam bliža sovražnik, Vas poživljamo, da se ne odtegnete temu pozivu; pokažite dejansko, kako ljuba in sveta Vam je Vaša rodna zemlja, kako svet Vam je VaŠ lepo doneči materni jeziki Vsi/ ki so Vam blagovitejše razmere^ k žrtvenrku za dom in očetnjavo! '—k.-^- - Pripomba uredništva: Pisec tega članka nam javlja, da prvi podpiše v zgoraj naznanjeni namen pod navedenimi pogoji znesek 200 K; v tem se mu je pridružil tudi še neki drug gospod. Imamo torej podpisanih že 400 K. Hkratu nasvetu-jeino, da se naša nova zbirka imenuj Ciril-Metodov obrambni sklad. Iskreno želimo, da bi ta poziv ne ostal glas vpijočega v puščavi. Obistinitev Ciril-Metodovega o-brambnega sklada bi bila velikega pomena za naše narodno prizadetje, bila bi krepka zavora sovražnim nakanam! »Slov. Branik«. Veselica v korist družbe sv. C. in M., katero sta priredila združena odbora moške in ženske podružnice v Gorici na Goriščeku v nedelj0, je vspela prav zadovoljivo. Lep vrt je bil poln občinstva, ki se je zabaval ob prijetnih zvokih vojaške godbe, ki je svirala pridno tudi slovanske komade. Šaljiva loterija je prinesla raznim obilo lepih dobitkov, sicer pa je bila po zaslugi finance prirejena tako, da je vsak nekaj dobi!! Živo je bilo okoli buffeta, gospe in gospodične so kaj pridno prodajale srečke, šopke in razglednice: Pevsko in glasb, društvo je zapelo za prvo pesmijo tudi šopek' srbskih narodnih pesmij prav lepo ter želo obilo pohvale. Zvečer se je tudi plesalo. Ves čas je bila dobra udeležba. Gmotni uspeh je menda tudi povsem povoljen. — Prireditev take veselice stane obilo truda in zamude časa. Zato pa gre topla zahvala vsem gospem in gospodičnam, ki so se toliko trudile za prospeh družbe, zlasti pa gospem: Drufovka, Ko-mac, dr. Faganelova, Musič, Kopač, Bisail, g.čni Koršičevi in mnogim drugim, ki so pomagale zbirati za darom dar domu na altar! Vsi oni, ki se niso udeležili veselice v prid družbi sv. C. in M., naj se je spomnijo sedaj s primernim darom! Izkaz darov za podružnično veselico sv. Cirila in Metoda pri Katariniju, ki se je vršila v nedeljo dne 4. julija. (Dalje). Gospod Alojzij Štrekelj, državni poslanec, je daroval 10 K; gospa Ana Gilčvert 4 K; gospod Saunig, trgovec, lepo broko za vodo, eno vazo in dva lepa kozarca s cvetlicami; gospa Mašera, soproga sodnikova, posodo za sladkor in krasno posodo za biškote; gospod Fiegl, svetnik, 5 K; gospod Zajec, trgovec, žlico, vilice in nož v šatuli; Neimenovani en zavitek virank; gospa Gabriela Klavžarjeva dve steklenici burgundca; gospod Drašček, sladčicar, razno pecivo; gospa dr. Pucova torto; gospica uč. Šturm sladčice; gospa Kopačeva pršut; gospa Fonova na Solkanski cesti 2 buteljki asti spumanti; Neimenovani žensko torbico: gospe Josipina in An t Mozetič 6 K; gospod Novak, brivec, 2 K; gospa Lokar, po:-jsinica v Mirnu, 5 K; gospa Kancler, gospa Jamšek in gospod Podgornik, posestnik, cvetlice; gospa Ko-mačeva pršut in slaščice; gospod Kocjan-čič, veleposestnik v Podgori, 4 buteljke peneče rebule. — Vsem blagim darovalcem se odbor toplo zahvaljuje. Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici je izročil blagajniku g. dr. Jos. Levpušček, odvetnik v Gorici znesek 10 K kot najdenino za zlato verižico g. trgovskega pomočnika Uršiča v Gorici. Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da je imela od družbenih vžigalic za čas od 1. julija 1908 — l. julija 1909 — 7.124 K 40 v dohodkov. Najiskrenejša zahvala družbenemu zalagatelju g, I. Perdanu, kakor tudi vsem zavednim slovenskim trgovcem in njih odjemalcem! — Slovenci! Zahtevajte in rabite povsod družbene vžigalice! DOPISI. iz goriške okolice. 2./7. (Volitev župana.) — Danes se je, sešlo novoizvoljeno starešinstvo ter izvolilo za župana občeznane-ga g. Rajmunda Žnidarčič. Novoizvoljeni g. župan, k: je že poprej 2 dobi županoval, bode gotovo skrbel za red v občini. Po izvolitvi se je na sestanku pri g. županu izmed starešinstva nabral i 10 K ža dr. sv. Cirila in Metoda in l > K za Šolski Dpm. Iz Ajševice. — »Primorski list« se v svoji štev. 26 zaganja pod varstvom dol-gbkrilega klerikalizma zopet v našo veselico. Očita namreč, da se je pri srečka-'nju sleparilo z dobitki. Dobitkom niso zra-stle noge in tudi »odfurali« niso bogve kam. Potom plakatov je bilo naznanjenih 50 dobitkov, a teh je bilo 81, ker so različni darovalci poslali svoja darila prepozno in se njihovo število ni zamoglo pravočasno imenovati. Dobitki so bili na ve-seličnem prostoru razstavljeni vidno vsakemu, in vsak se je o številu lahko prepričal. »Prim. list« je najbrže zamenjal besedo, ker pozabil je, da je pri klerikalnih prireditvah Marijinih hčera »odfurala« že marsikatera nedolžnost bogve kam. V isti meri prinašajo iz takih veselic marsikateri lepe spominčke domov. Kar se tiče raztrgane obleke, debelega nosa in rdečega ušesa, si Likar-Cubejev klub lahko potrka na svoje svete prsi, ker napad se je izvršil od tamošnje strani in na istem prostoru, kjer je ta klub doma. Imena on-dotnih napadalcev ima sodnija v rokah in da se ti klerikalni junaki čutijo krive, jamči to, da so policijo prosili milosti. Nesramnosti, da je Likar-Čubejev klub napadal c^lo dekleta, se ne smemo čuditi, ker napad na dekleta in celo žene se od strani klerikalcev vrši ne samo pri liberalnih, ampak tudi pri klerikalnih prireditvah. V prvem slučaju trpi pametna ideja, v drugem — nedolžnost. — Obračamo se torej do uredništva »Prim. lista«, naj pusti naše društvo na miru, sicer smo prisiljeni v najkrajšem času postreči omenjenemu klubu z raznovrstnimi pikanterijami. — Domače vesti. Rodoljubom v vspodbujo! — Glede na članek »200X1000 ali odgovorimo Roseggerju«, priobčen v »Slov. Braniku«, katerega smo danes ponatisnili, so se zavezali plačati družbi sv. Cirila in Metoda po 200 K gg. profesorji na goriški gimnaziji : Mastna k, dr. Oz v a 1 d, P o v š i č in Ž n i d e r š i č. — Naj dobe rodoljubni gospodje obilo posnemalcev! Dijaški zbor vabi na pevski ve-č e r, ki ga priredi jutri v sredo, dne 7. julija na vrtu pri »Zlatem Jelenu«. — Vspo-red: 1. A. Nedved: »Dijaška«, 2. K. Ma-šek: »Strunam«, 3. H. Volarič: »Čolničku« 4. A. Foerster: »Povejte ve planine«, 5. A. Nedved: »Mili kraj«, moški zbor. 6. A. Forchtgott-Tovačovskv: »Sporočilo«, poje oktet. 7. J. Prochazka: »Pomlad«, 8. P. Križkovsky: »Odpadly od srdca«, 9. Križ-kovsky: »Utopljenka«, 10. H. Volarič: »Slovenski svet«, možki zbor. Zborovodja g. J. Michl. — Prosta zabava. Začetek ob 8. uri !n pol. Vstopnina za osebo 60 v. — Dijaki 40 v. Z ozirom na to, da je namenjen čisti dobiček za »Dijaško kuhinjo« in »Otroški vrtec« v Gorici, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi dijaški zbor. Pevski večer pri »Jelenu« dne 7. t. m. priredijo člani dijaškega zbora iz svojega nagiba in na svojo roko, imajoči pred očmi dvojen namen. Želijo namreč s pevskim znanjem, ki so ga na svoje zadovoljstvo in veselje pridobili v šoli Pevskega in gl. dr., pripraviti prijateljem slovanske pesmi prijeten večer in obenem hočejo priskočiti na pomoč dvema potrebnima zavodoma, ki oba podpirata šolo vsaki po svoje, to sta dijaška kuhinja in otroški vrtec. Pričakujemo, da naše ob- činstvo z radostjo pozdravi hvalevredno namero naše zavedne srednješolske mig. dine, jo pobodri v njenem narodnem in dobrodelnem stremljemju, in se v obilnem številu odzove njenemu vabilu. Kjer je mladina in petje, tam je zabava in veselju. Nadejamo se zatorej prijetnega večera šolskemu letu v slovo! Goriška podružnica »Društva slov. proi. v Ljubljani« priredi dne 8. julija t. |. ob 11. dop. izredni občni zbor pri »Ziaten jelenu« s sledečim dnevnim redom: 1. zadnja imenovanja; 2. slučajnosti.. 45 ruskih učiteljev in učiteljic pride jutri 7. t. m.v Trst. Iz Trsta dospo najbrže tudi v Gorico. Osebna vest. — Sodni praktikant uri okrožni sodniji v Gorici g. Josip R o j e c je imenovan za avskultanta. Imenovan je za gimnazijskega učitelja v Gorici realčni suplent dr. Josip Pavlin. -~ Rejec, Capuder — Pavlin je itn Bunde der Dritte!« Premeščen je gimnazijski učitelj A. Gmachl iz Gorice v Solnograd. Za gimnazijskega učitelja v Gorici je imenovan suplent v Feldkirchu A. Pfeifauf. — Na realko v Gorico pride prof Iv. FurUmi i/ Nikolsburga. Podpirajmo mladino pri njenem stremljenju in delovanju: Mladina je naša bodočnost! Občni zbor »društva slov. veleposestnikov« se bode vršil dne 12. t. m. oh !u. uri dopoldne v hotelu pri »Zlatem jelenih v Gorici. — Dnevni red: 1. Volitev novega odbora. 2. Kolonsko vprašanje. 3. Starostno zavarovanje. 4. Vinska kri/.a. 5. slučajnosti. Ustanovno zborovanje »Narodno-po-litičnega društva za kobariški okraj« si je vršilo zadnjo nedeljo na dvorišču g. Mi-klaviča v Kobaridu. Zbralo se je nad lilo mož iz Kobarida in zastopniki skoraj celega kobariškega okraja. Število navzočih zborovalcev bi bilo gotovo trikrat večje, da ni bilo ravno po dolgem času lepo vreme in so imeli mnogo opravila s senom po travnikih, za kar se itn. je dalo tudi cerkveno dovoljenje, ker je bila nedelja. Župan g. Gnmtar je pozdravil navzoče, na kar je pojasnil deželni poslanec g. Gabršček pomen in namen narodno političnih društev v narodnem, gospodarskem in političnem oziru. Po prebranih pravilih so se ista soglasno odobrila in sklenilo se je članarino po 40 v in po I K na leto. V pripravljalni odbor so bili soglasno izvoljeni: Franc M i k la v ič, predsednik; Ivan G r u n t a r, Anton Ju r c-t i č, Ivan M i k I a v i č, A I e k s a n d c r U r b a n č i č, Ferdinand Vola r i c. Anton U r Š i č. Janko P i g n a t a r i. Ivan K o d e 1 i (vsi iz Kobarida), I v a ii K u r i n č i č (Sužid); namestniki Audi ei K r a n j c (Svino). Simon Hrast (U-vek), Andrej F r a t n i k p. d. Jake (Idrsko), Andrej Koren p. d. Jelič (Smast) Franc Gomišček (Drežni-ca), Andrej K r a n j c p. d. Kofaider (Trnovo), Anton C e n č i č (Robič). Josip G a š p a r u t (Sedio) in A n t o n 1- a-z a r (Breginj). Na predlog g. poslanca (ia-brščeka se je sklenilo soglasno, da naj deluje ta pripravljalni odbor do prihodnjega občnega zbora in da naj bo tudi pooblaščen za vsakojake izpremenibe v pravilih, ako se bo te zahtevalo od oblastij. Se pred volitvijo odbora se je vpisalo nad 60 članov. Navzoči zborovalci so z zanimanjem poslušali izvajanja g. poslanca in spoznali veliko korist in potrebo takega političnega društva za cel kobariški okraj. Po končanem dnevnem redu je govoril g. poslanec še o položaju v deželi, povedal marsikatero bridko resnico, katero so si poslušalci dobro vtisnili v srce in katera bo gotovo plodonosno vplivala na razvoj in na uspešno delovanje tega novega političnega društva za kobariški okraj. Temu društvu želimo mnogo uspehov in še tri nove brate v naših gorah. Rodoljubi! pridite vsi jutri zvečer k »Jelenu«! Ljubeznivosti na državnem kolodvoru v Gorici s slovenskimi potniki. — V nedeljo ponoči je šel k blagajni neki Sokol iz Radovljice, da si kupi listek 2. razreda. Zadej sta stala dva Laha, ki sta nekaj godrnjala potem pa začela kričati, da Sokol ni šel do blagajne po pravi strani. Gospodična, ki je delila vozne lisStke, je bila M to kričanje tako prijazna, da je zaprla So-ko.'.u vratica pred nosom ter poklicala cc- h redarja. No, redar je prišel pa se predal, da Sokol noče nobenemu nič hudega, spl°'1 ^a J'e ^isto tniren ves čas ter da hoče imeti le vozni listek, po katerega g §el do blagorodne gospodične čisto po i strani. Gospodična je ostala z dol-nosom, ker je morala dati Sokolu le-dostojno vozni listek. Ona dva neum- prav po Pt( laška kričanj ^.s^s^la^lajcer <$ mislila, tfa* ižifovet*' feik- škan&al, pa "tf jima ni posrečilo. Sokol je govoril seveda slovensko, kar pa menda ni bilo všeč nekaterim uslužbencem, ki so hrulili nanj m nemško. To nam je sporočil nekdo, ki ie bil navzoč, r-^ Vse taW nesramno postopanje s Slovenci je sad Wieserjeve go-()ie proti Slovencem. Treba bo začeti še ;jsto drugačen boj s tem človekom in oholimi nemškimi uslužbenci na državnem kolodvoru. Prosimo ob tej priliki vsakega Slovenca, kateremu se zgodi kaj od strani teli indij na kolodvoru, da nam to nemudoma .poroči. • i , . , Kukavica se je pisal neki oberčuk v iMguri. Baje je ta Kukavica prikukala na vet v Ljubljani. — V Podgori je igral jsladi čuk veliko ulogo; bil je tudi učitelj /vOianja« v telovadnem odseku. Delo ,ui ni prav dišalo, aH v katoliških društvi -delati«, to pa. Visoko so ga čislali ču-viv.ski generali. On je znal dobro izrabiti m dopiidajenje, katero so imeli nad njim. Prav po ljubljansko je zabavljal »liberalcu . zbog česar je-rusteLv milosti pri Meriknlnih voditeljih irt deležen je bil sedla tudi škofovega blagoslova. Kukavica ¦a je zavratna ptica in izgine, da se je ne idi. Tudi ljubljanske kukavice ni več v Mgori. Odšla je ta »dika« podgorskih ;,:kov; na raznih krajih pa manjka za m denarja, baje par sto svetlih kronic. ipeh::ril jih je pa pobegnil. - Stara res-.a. da so po klerikalnih društvih doma i;;e sleparije in lumparije. Kdor hoče prebiti lep večer, naj pride sredo zvečer k »Jelenu«! V Organu so žegnali pred kratkim doliško društveno bandero. Baje ie bil .požegnan posebej tudi bas. ki je .p»tcm prav močno krulil, ko je g. nune feljal celo svojo bando v oslarijo. — Dru-l.ice prepoveduje krčmo, ali tu pa jih je jecljal kar sam; najbrže je -Jal tudi za pijačo. Mogoče se je skazal tako, kakor zadnjic dornberški Lovro Točobran. ko je v hudih protialkoholuth časih plačal fantom ar 62 litrov vina. Čisti dobiček »Pevskega večera« je sanienjen za »Dijaško kuhinjo« in »Otrobi vrtec« v Gorici! Iz Orleka. — Ni res, da bi bilo dru-no Draga« propadlo, če ni bilo pevo-vodje V. T., ker ta je le moj namestnik. Ni ;fts, je moral Rusija odkuriti v slovo. ;fes p;i je, da bi bilo društvo »Draga« po sfliodu učitelja P. propadlo, ako je ne bi ;!>'>! rešil jaz R„ kakor je tudi res, da sem Jšei 13. junija iz Orleka zato, ker mi je ilo skrbeti za nastanitev visokosti in •Premstva. Josip Rustja, predsednik. — 'To na dopis iz Orleka dne 26. jun. Shod štrajkovcev v Ajdovščini je bil \l'^m 4. t. m. Navzoči so bili vsi. Govoril Jaklič. Razpoloženje je enako onemu Prvi dan. Obilo kresov je gorelo na predvečer paznika sv. C. in M. po gorah, hribih in dolinah. Posebno lep je bil kres na Kalva-r!'ii nad Podgoro. Več kresov je bilo vi-'tti *udi sinoči. — Tolmin je bil včeraj na [tožnik sv. C. in M. v zastavah. Bieikclj |e ukradel nekdo iz veže Podobnikove gostilne na poti proti »Bajti«. V Sesljanu pri Devinu je sedaj okoli "° kopališčnih gostov, samih premožnih ddij, ki radi lepo v miru vživajo dobrote ;;"rja. Ne bodimo hladnokrvni napram pri-!red«tvam mladine! Na Preserjih pri Rihemberku se je i^šla dne 27./6. 09 mala vsota dena/ja na jCesti. Izgubiteij naj se oglasi v Rihember-|lti -_ yas gt ^^ k-ei. j0 Vdol>i, ker se jo j»«Sači izroči po preteku postavnega ro-fa družbi sv. Cirila in Metoda. Sokol! na Opčinah. l Kaj takega še ni bilo na Opčinah! O-^'iil so jt; velik sokolski praznik, bil pa je tpriCukovano veličasten, doživeli smo izredno pomembno manifestacijo sokolske ideje na Opčinah. ¦, : Z vsemi vlaki dopoldne so prihajali gostje z južno in z državno železnico. Od sokolskih društev so bila zastopana deloma korporativno, deloma,po deputaciji: iz Istre: Pulj, Buzet in Pazin. Goriška: Solkan, Gorica, Ajdovščina, Prvačina, Miren to Črniče. Kranjska: Ljubljana, Kranj (Go- \ .relusTej Ts"okbl),l?|aapvIjica, Jesenice, Sko- ' fja Loka," Tržič in Idrija. Štajersko: Celje. Od drugih društev omenjamo: Pevsko društvo »Zorislava« iz Sežane in »Zvon« iz OpČin v narodnih nošah, kolesarsko dr. »Balkan«, in tržaško akademično društvo »Balkan« iz Trsta. Poleg teh so bila zastopana tudi mnoga druga društva iz Trsta, Istre in Goriške. N. D. O. je nameravala prirediti skupen odhod, ki je pa bil — mislimo da povsem brez potrebe — prepovedan. N. I). O. je prodala mnogo listkov za štrajkujoče v Ajdovščini. . Popoldne se je zbiralo občinstvo; neštete množice vseh slojev. ločno ob 3. in pol se je uredil sprevod. Naprej je bilo 6 koiesarjev v sokol-skem kroju, potem 8 Sokolov na konjih, za um 26 mož broječa sokolska godba iz Buzeta, na to 270 Sokolov v krojih in 48 članov mladega sokolskega naraščaja ter slednjič društva »Zvon« iz Opčin, »Zorislava« iz Sežane, kote irsko društvo »Balkan« iz Trsta in konečno nepregledne množice. Ob obeh straneh ceste je tvorilo ljudstvo špalir, ter navdušeno pozdravljalo Sokole, osobito pa mladi sokolski naraščaj. Viharje navdušenja pa je izzvala, ko je godba zasvirala »Naprej zastava slave!« Veselični prostor je bil ogromen travnik, na katerem se je vršila slavnost, ali ni bil prevelik. Ko so se Sokoli ustavili na telovadišču, je stopil na oder dr. Rvbar, starosta tržaškega Sokola, navdušeno pozdravljen. Povzel je besedo ter pozdravil brate Sokole in neštevilne goste. Prvi pozdrav je veljal Sokolom iz Istre. Nadaljni bratom iz središča, iz bele Ljubljane, potem njim iz romantične Gorenjske, iz zelene Štajerske in solnčnc Goriške. -- Nadaljeval je, kako butajo sovražni valovi ob to obrežje, ali razbijejo se ob zavednosti in trdne volje naroda, ki biva na tej obali. Za sedaj še --•••- dragi bratje — vas nismo mogli sprovesti v mesto doli, a 1 i č e s e b o in o t a k o m n ožili i n n prodov a M, pride čas, ko vas bomo mogli ob slični priliki s p r o v e s t i t u d i v m e s t o. — Prvi je odzdravil v imenu štajerskih Slovencev brat dr. Sernec, ki je izvajal in v vznesenih besedah pripovedoval, kako je te dni ves slovenski svet z občudovanjem zrl na brate v Trstu. Na to je govoril tajnik Sokolske zveze brat Kajzelj. Se nikdar nismo — je vs-klikal — pozdravljali bratov tako prisrčno, kakor danes primorske Sokole kakor neustrašene boritelje in zmagovalce na najvažneji postojanki. Današnje slavje je dokaz, da ima naš narod zvesto stražo, ki jej sme zaupati. Vsklikati moreni s pesnikom: Mi ustajamo in vas je strah! Na misel mi prihajajo besede pesnikove, ki so se ravno te dni toliko ponavljale: - Buči, buči, morje Adrijansko — bilo si in boš slovansko! Naše geslo bodi: naprej, vedno naprej in nikdar nazaj! Ni treba praviti, da so bili vsi govori spremljani od viharjev navdušenja. Telovadba je jako ugajala. Sokoli so želi obilo priznanja in zaslužene pohvale. Posebno je bil deležen priznanja naraščaj. Nastopile so tudi telovadkinje, 64 po številu. Viharno so bile pozdravljene. Žele so obilo aplavza. Veselica na to je bila res prava ljudska veselica. Kakor se je komu zljubilo, so se zgrupirali ljudje pod drevesi, za grmovjem ter okoli po travniku. Zvečer je zažarel v svetlobi nebrojnih balončkov cel travnik, bil je lep prizor. Slišalo se petje, veselo razpoloženje je plalo med občinstvom, bil je krasen dan, ne pozabi ga nikdo, kdor je bil navzoč. ; Navzočih je bilo obilo tudi z Goriškega, precej tudi iz Gorice. Goriških Sokolov je bilo v kroju 42. Bratje Sokoli! V nedeljo v Radovlji* co! Na Opčinah so pokazali naši bratje iz Kranjske, da računamo pri naših priredit-tvah lahko na sodelovanje od njihove strani jn vsled tega je-naša dolžnost, da se odzovemo vabilu Sokola v Radovljir.i v čim večjem številu ter zletimo v nedeljo ¦ na njegovo slavnost, da prisostvujemo raz.vitju društvenega prapora. Svoji k svojim! Bratje med brate! , . In vezi, ki nas vežejo medsebojno, bodo še močnejše. Kdor je Sokol, kdor je prijatelj sokolsj^ftgjj. razvpja. naj se ne po-mišlja temveč odločno sklene: V nedeljo v Radovljico! Kdor se še ni prijavil br. Podgorniku, naj ne odlaša več in sicer radi prenočišč, ki jih bo drugače težko dobiti vsled velike udeležbe od drugod; Go-ričani se namreč odpeljemo že v soboto ob 6 V« z brzovlakom. Zveza narodnih društev. Narodno izobraževalno društvo za Rožno dolino in Starogoro priredi dne 1. avgusta svojo prvo veselico. Pri tej veselici nastopijo tudi Sokoli. Vsa ona društva, ki še niso odgovorila na okrožnice, dbposlane jim od društva, so vljudno na-prošena za odgovor, da se sestavi vspo-red. Odbor. jezik« pri bodočemUudskem ^tfu^o ž prodaji živinske soli, posl. Fresl o draginji moke, posl. Benkovič pa o ustanovitvi tr- ' govinske in obrtne zbornice s& Spodnje Štajersko. ¦.".•;... Pogajanja radi opustitve obstrukcije v poslanski zbornici se utegnejo najbrže razbiti. Položaj pa je odvisen od pogajanj med Slovenci in Lahi glede pravne fakultete v Trstu. Danes ali jutri se odloči, ali bo zbornica še delovala to poletje ali pa bo odgodena. ' " - ¦ Cesar o obstrukclji v parlamentu. — Pri otvoritvi turške železnice je govoril cesar z nekaterimi poslanci; kakor poroča »Salzburger Volksblatt«, je'rekel cesar proti posl. Steinwenderju, d a,t o, k a r s e sedaj godi v zbornici, fe prava sramota! Trgovsko-obrtPB in gospodarske vesti. Tečaj za čevljarje v Ajdovščini je bil zaključen v nedeljo. Navzoč je bil pri zaključku tajnik trgovsko-obrtne zbornice g. Bizjak in g. župan in deželni poslanec Kovač. Razstava izdelkov iz tega tečaja je bila jako lepa; ogledalo si je razstavo nuiogobrojno občinstvo. Oglas glede podaje napovedi za odmero občne pridobnine v smislu zakona /. dne 25. oktobra 18% drž. zak. štev. 220 za priredbeno dobo 1910-1911 v nepo-srednje državnem mestu Trstu.in okolici, v pokneženi grofiji Goriški in Gradiščan-ski ter v mejni grofiji Istrski. Po S. 39 zakona z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 o neposrednih osebnih davkih se ima občno pridobilino, ki je v prvem poglavju imenovanega zakona urejena, odmeriti na« podstavi napovedi, katere morajo podati davku podvrženi posamezniki. Poživljajo se torej vse one stranke, ki izvršujejo v neposrednje državnem mestu Trstu in v okolici, v pokneženi grofiji Goriški in Gra-diščanski, ter v mejni grofiji Istrski kako obrt, ali se pečajo s kakim drugim opravilom, ki donaša dobiček, ter so zato v smislu §. 1 imenovanega zakona podvržene občni pridobnini, da sestavijo vestno in kakor najbolje vedo, resnično napoved za priredbeno dobo 1910-1911, ter da jo, ali pismeno izročijo ali ustmeno javijo v Času od .1. julija do 1. avgusta 1909, pristojni davčni oblasti I. stopnje c. k. davčnima administracijama v Trstu. — odnosno c. k. okrajnim glavarstvom ali onim c. k. davkarijam, ki se nahajajo v krajih, kjer ni c. k. okrajnega glavarstva. Tiskovine za napovedi dobe* se brezplačno pri navedenih oblastvih in uradih. Stranke, ki žele podati svoje napovedi ustmeno na zapisnik, se poživljajo, naj pridejo v lastnem interesu radi poznejšega navala strank, prej ko mogoče k pristojni davčni oblasti 1. stopnje, odnosno v bližnjo c. kr. davkarijo, da oddajo svoje ustmene napovedi. Politični pregled. Poslanska zbornica. — Na kratko smo omenili debato o nujnem predlogu poslanca Metelka o manjšinjskih šolah v deželah češke krone. Prvi je govoril češki radikalec Lisv. Češki realist dr. Drtina je naglašal, da ima vsak narod pravice zahtevati, da se mu zagotovi njegov narodni obstoj. Za 30.000 čeških otrok na Češkem ni nobenih šol, za 70.000 otrok je treba vzdrževati privatne šole, za Nemce pa se ustanavljajo šole, ako je le par za šolo godnih otrok. To je krivica, ki jo je treba odpraviti. Vsem narodom naj se dado enake pravice in naj se vsakemu zagotovi svoboden kulturni razvoj. Govorili su. še poslanci Ceplinski, Jaroš in dr. Herold, na kar se je razprava prekinila. . Tekom seje so bili vloženi ti-le nujni predlogi: Poslanec Roškar o zgradbi Železnice Purkla-Št. Lenart-Ptuj-Rogatec-B,režice, poslanec Pišek o ureditvi zemljiških davkov, posl. Grafenauer o spremembi označbe »občevalni jezik« v »materni Razne vesti. Otvoritev turške železnice se je izvr-la 5. t. m. na slovesen način. Navzoč "je bil tudi cesar. V odgovoru na pozdrav železniškega minstra Wrba je rekel, da bo nova železnica kar največ pripomogla h gospodarskemu napredku. Med poslanci, ki so bili predstavljeni cesarju, je bil tudi posl .Hribar. V Aleksandriji so ustanovili »Jugoslovanski klub«. To bo tudi nekako podporno društvo; gojilo bo izobrazbo, predavanja itd. V društvu so Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bulgari. Brzoviak je raztrgal blizu Ljubljane Hrvata Juraja Brozoviča, poleg njega je obležal smrtno ranjen Grgo Jeličič in Tomo Kralič; ta dva sta umrla, ko so ju nesli v bolnišnico. Ljubljanski Nemci razglašajo, da začno takoj z zidanjem nemškega gledališča, ker imajo v ta namen, s cesarjevim darom vred, 700.000 K denarja. Drugi protialkoholni kongres v Ljubljani se je obnesel prav dobro. Udeležba je bila jako obilna. • V Pulju je bil 4. t. m. velik shod za hrvatske šole. Abdul Hamid pod obtožbo. — Mlado-turški odbor je sklenil, da mora priti odstavljeni sultan Abdul Hamid na vsak način pod obtožbo. Konec »veleizdajniškega« procesa? — Kakor javlja »Pokret«, je imel senat v »veleizdajniškem« procesu konferenco z državnim pravdnikom Accurtijem. Na tej konferenci je državni pravdnik Accurti izjavil, da po dosedanjih rezultatih dokazil-nega postopanja ne bode več mogel vzdrževati obtožbe, radi »veleizdaje« in da bo z ozirom na to moral modificirati obtožnico v toliko, da bo osumljence tožil samo radi zločina po § 65. k. z. (motenje javnega miru in reda) in radi zločina po § 300 k. z. (ščuvanje proti državnim organom.) Višji državni pravdnik pl. Vencaž je nasproti temu izjavil, da se pod vsakim pogojem mora vzdržati obtožba proti 6 glavnim obtožencem (Adamu PribiČeviČu, Valerijanu Pribičeviču, I. Oreščaninu, V. Lukaču, N. Miliču, in G. Živkoviču), dočim bi se naj proti ostalim 47 obtožencem omejila obtožba na ščuvanje proti hrvatski narodnosti. Na dalje se je na konferenci razpravljalo o dokumentih, ki jih je predložil glavni svedok Gjorgje Nastič. Konstatiralo se je, da je večina dokumentov, ki jih je Nastič porabil v svoji brošuri »Finale«, ponarejenih. Književnost Janeza Trdine zbrani spisi. VI. knjiga. Bajke in povesti. Še nenatis-njene. Cena broš. K 2'50, vez. K 3'50, po pošti 20 v več. Bajke in povesti Trdinove so zanimive, zato sirom znano berilo. Tu pa se podajejo nove bajke in povesti, še nenatisnjene, po katererih rado seže naše pridno čitajoče občinstvo. Engelbert Gangl. Zbrani spisi za mladino 1. Izdalo in založilo društvo za zgradbo učiteljskega konvikta. Cena 1 K, s poštnino 16 v več. Lepi pripovedni spisi so obseženi v tej knjigi, katero toplo priporočamo. Prodaja se vse te knjige tudi v Ga-brščekovi knjigarni. Sprejmejo se zastopniki F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana^ Opekarna lil zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino — patentiranih !^^™ > ** zarezanih strešnikov Jsiem MARZOLA" (Stranifalzzienel) »Sistem MAR20LA<( Barve: a) rdeče naravno ž?ani, b) či o imprcgiiirani. m NajličnejŠe, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje, m Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa 3 ŽIGO privezati, kar je gotovo velike važnosti za k«% je, ki trpe po močnem vetra in burji. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki Pozor! Slouensko podjetje! Pozor Slavnem« občinstvu se priporoča dne II. fehr. 1909.. na novo otvorjena velita mtijttiin trgoma Franc Soiivan sin. v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 I v Ljubljani. Dobro izvežban zidarski polir se sprejme pod ugodnimi pogoji. Akordantje za izkopavanje zemlje kakor tudi zidarski akordantje dobijo delo pri R. SmieIOWSki, stavbenik Rimska cesta št. IG v Ljubljani. ite iai^filloslirje in restavratijii so priljubljeni Orkestrijoni Lahko navijanje. ------ Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. = Najugodnejši plačilni pogoji Zastopstvo za Primorsko RajmuRd Kren - Gorica ulica Teatro. Denar prihrani kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Pozor! Dne 14. julija t. 1. so proda na javni dražbi v Gorici hiša s prav dobro idočs gostiino „Triglav". Ista leži blizu državnega kolodvora. — Kogar veseli gostilna, ima zdaj lepo priliko kupiti isto pod ugodnimi pogoji. Zglasiti se je omenjeni dan na sodniji pritličje št. 7. Proda se skoraj no$, dobro ij^ajcc gramofon po jako nizki ceni. Več se izve v Kanalu v gostilni na Gradu. Proda se dobro vpeljana gostilna u sredini mesta. Krasni lokiii in hlev za živino. Natančneje se izve v našem upraviiistvu. Dobro (hranjen kompletni biljard Seifert i sinoui se ceno proda. Več v upravništvu „81 ov. Maroda" v Ljubljani Proda se 2 hiši z vrtu u sredini mesta. Natančneje se izve H i vi Castello št. 13 ali pa M o rellijeva ulica 9. Odda se takoj v naje« pod dobrimi pogoji stara dobro vpeljana jedilna prodajaln s trafiko in mostno tehnico, na jak lepem prostoru, obstoječa od leta ls4f Poleg tudi veliki prostori za maga/.im Ponudbo so pošiljati na naslov: A u t o 11 Š a p 1 a, Šim'j<» - Ajdovšrinai SUKNA in modno blago za obleke priporoča firma tel Kocian TIliZ\ V Humpolcu na Četa Tvorniške cene. Vzorci franko. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiil, Gosposka ulica »t. 7, I. nadstr.) — Talafon it. 79. Račun poStne hranilnice Štev. 837.315. Na občnem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranlln« vloga sa obrestujejo po Vjs%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%, na varščino ali zastave in na menjice po 6 %. Glavni deloii se obrestujejo koncem leta 1908. s Q%. Stanja 31. dec. 1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. — Hranil ne vloge: 1,727 30470. Posojila: 1,693.201'—. — Reservni zaklad: 90.23005. — Vrednost hiš: 111 755 23. Ant. Breščak-u v Gorici, . v Gosposki ulici št. 14 jI (v lastni hiši) j j kateri ima?zalogi najbogatejšo J I izi}ero P°h'žtva vseh slogom za m I YSa& stan' Pr^rostega in naj- II finejega izdelka. i I Daje tudi na obroke. I j Lastna delavnica || J za tapecirano pohištvo. 11 | Cbbb brez konkurence, v Različno pohištvo iz železa podobe na šipe in platno, ogledala žima in platno.