POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ZENA IN DOM Leseni ka min. Idiličen kotiček po osnutkih lastnega ateljeja za notranjo opremo in v izvedbi tovarne pohištva I. I. Naglas v Ljubljani Kopanje je užitek, ako uporabljate kopalne obleke «REKORD» ki so v vsakem* oziru nenadkriljive. Najboljši svetovni izdelek. Pazite na ime «REKORD» in zaščitni znak ribico. Varujte se pred raznimi drugimi imitacijami ter zahtevajte povsod edinole «REKORD» kopalne obleke. «REKORD» kopalne obleke se dobijo v vseh boljših trgovinah. Najmodernejši in neprekosljivi stroj je šivalni stroj „HAID & NEU" ki ima sledeče prednosti: Šiva naprej in nazaj, ima preprosto pripravo za vezenje in krpanje. Teče tiho s krogličnim sistemom. Brezplačen pouk na domu ali v tečajih. Garancija 3O let! Prodaja se tudi na zelo ugodne in dolgoročne obroke, tako da si more ta stroj nabaviti tudi oni, ki ima skromne dohodke. Zahtevajte brezplačne prospekte in cenike! »CENTRA" trgovina šivalnih strojev, gramofonov, koles itd. LJUBLJANA Masarykova cesta palača Vzajemne zavarovalnice (pri kolodvoru). Telefon štev. 23-83. Stoječe ure za jedilnico in kolesje za te ure posebej, stenske ure za spalnice, namizne in kaminske ure, budilke, žepne in športne ure v ogromni izberi po nizkih cenah v urarni L. VILH A R ~ LJUBLJANA SV. PETRA CESTA It. 36 STANE GRČAR umetno pohištveno in stavbno mizarstvo Ljubljana, Domobranska c. 1 izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah: spalnice, jedilnice, kuhinje, klubske garniture, prednje, sprejemne, lovske, kmetske, gosposke in damske sobe, gostilniške in kavarniške opreme, obstenja, okna, vrata, portale in drugo notranjo in vnanjo opremo. — Jamči za vsako delo. — Cenjenim naročnikom izdelam načrte kakor tudi proračune za notranjo opremo brezplačno. — Kdor želi res dobro blago in poceni, naj se pred nakupom oglasi pri meni ali pa naj zahteva brezplačno ponudbo. Moje geslo: Naročnike kar najbolje zadovoljiti! Prošnja uprave. Vsaka naročnica naj se vedno razločno podpiše in zapiše natančni naslov. Naročnice, ki se poroče ali pa ki menjajo stanovanje, naj vsaj 14 dni, preden izide list, sporoče svoje dekliško in svoje sedanje ime ter svoj prejšnji in sedanji naslov. Vsaka pa naj zapiše vedno pristojno pošto, torej ne: Vižmarje pri Ljubljani, ampak Vižmarje, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Naročnice, ki tega ne store, ne morejo v redu prejemati lista, ker so sicer težave pri odpravi. Naša naklada je tako velika, da ne moremo razposlati lista v enem dnevu, ampak traja ekspedicija 4 do 5 dni. Zato prosimo, da naročnice, ki ne prejmejo lista prvi dan meseca, počakajo še nekaj dni in ga reklamirajo šele potem, ko bi ga do sedmega ne prejele. Za Vas imamo novo zalogo oblek in površnikov. DRAGO GORUP & Co. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16 Telefon 32-33 Telefon 32-33 POLETI SAMO KOCKOVNI PREMOG! Sortiran od 30 — 60 mm, skoro brez prahu, pran in za Din 30-—pri toni cenejši kot kosovec Napravite poskus pri DOM. ČEBIN, premog, drva, koks LJUBLJANA, Wolfova ulica l/II. Tel. 20-56. Hudi pogoji. cZakaj se pa ne ženiš, prijatelj?* «Ker imam svoje pogoje.* se je tolažila, ko je šla gori po stopnicah, to mi gospod pater že odpusti in pred poroko bom morala k spovedi tako in tako — ampak da bi imela dva — saj sem vendar pošteno dekle...» Franceta zopet ni bilo. Anka se je jezila, a živela je kakor prej. Prala, pomivala, likala je, se pogovarjala z branjevko, s hišnico in trgovskim pomočnikom ter tako brezskrbno živela tri mesece, ki so jo ločili od obupanja. Neki dan jo je pa gospa poklicala in jo resno vprašala: «Anka, s kom imate to?» Anka jo je neumno pogledala. Živela je tja v tri dni, da ni mislila na izpre-membo, ki se je z njo zgodila, niti se ni spomnila, da bi jo morala kako skrivati. «Kaj?» je Anka vprašala, ali v istem hipu je razumela. Oblila jo je rdečica in v glavi se ji je posvetilo. Kakor bi kdo pred njo odgrnil zaveso, za katero je vohala zla usoda. Čutila je, da izteza po njej neusmiljeno roko, zgenila se je in bridko zajokala: «Ljuba gospa, ne dajte me proč, kaj bi počela, skočiti bi morala v vodo!» Anka je krčevito plakala, gospa jo je pa tolažila: «K materi pojdete, ona to razume — ali pa se zatečete v porodišnico, in ko boste vse prebili, se spet vrnete k nam — otroka boste že kako preživili z božjo pomočjo.» Dekle se je polagoma umirilo. Sklenila je pisati domov pismo. Ko je zvečer sedela pri papirju in pisala čudne stavke, reminiscence na prečitane knjige, je bila spet mirna in se je smejala od veselja, da je vse tako lepo sestavila. Pisala je: Ljuba mati, pozdravljam Vas čez hribe in doline in poljubljam v duhu. Zdrava sem, hvala Bogu, ali nebo me je težko preizkušalo: padla sem. Ljuba mati, ne zabite, da sem Vaša hči in da tonem v žalosti, da sem tega sama kriva, a da je ta črviček, ki je Vaša kri in mleko, čisto nedolžen. Imam ga .s Francetom, pa ne vem, kako se piše. Kar v glavi se mi vrti, usmilite se me in imejte sočutje z mojim mladim življenjem. To je storija moje žalostne ljubezni. Napisala sem Vam vse, kakor mi je velela vest in moja lastna obsodba. Dragi starši, odpišite mi nemudoma, ako imate srce v prsih, da boste dali streho meni in mojemu otro-čičku, ki ga nosim pod srcem. Zdaj sem v tretjem mesecu in Vas vroče poljubljam in prisrčno pozdravljam. Vaša nesrečna ^či Anka. Ko je prišel od doma trd odgovor, je Anka jokala, povezala culo ter odšla v Rdečo hišo. Med potjo se je križala in rekla sama pri sebi: ■«Bog povrni tem gospodom za to, da so se spomnili na nas nesrečna dekleta.» V porodišnici jo je hitro minila tesnota. Videla je sto usod, od katerih je bila druga podobna drugi kakor jajce jajcu. In zopet se ji je vračala vera v življenje. Umivala je stopnice, prala plenice in perilo, stregla v sobah ter čutila v srcu veliko nežnost, kadarkoli je zaslišala otroški jok. Veselila se je svojega materinstva ter se ni sramovala, da je noseča. Privadila se je tudi na to, da so jo očito preiskovali in da so se zdravniki in babice na njej učili. «Za to, da se drugi na nas uče, imamo to brezplačno^ je| rekla deklina, ki je dojila ljubko punčko. «Le pomisli, kaj bi počela, ko bi te semkaj ne sprejeli...» Na razna vprašanja naših naročnic zaradi knjig sporočamo tole: 1.) Za 37 Din dobijo vseli pet knjig samo naročnice. 2.) Posamezne knjige bodo v nadrobni prodaji stale, in sicer: «Za pridne r,oke» 30 Din, « Vzorna gospodinja* 20 Din, «Kako naj kuham* 15 Din, «Postanek otroka in njegov razvoj:» 30 Din, koledar 15, skupaj torej 110 Din. 3.) Knjige se bodo pričele razpošiljati kotnec meseca junija. 4.) Naročijo in plačajo se lahko do 5. junija. 5.) Za nakazilo naročnine za drugo četrtletje in za knjige smo že trikrat priložili položnica. Naročnice, ki še niso poravnale naročnin©, prosimo, da to ob prejemu lista store. 6.) Če ste položnico založili, dobite drugo na vsakem poštnem uradu. Na položnico zapišite: «Žena in dom» in štev. 15.490. In prišla je Ankina težka ura. Anka je molila, stiskala prste, se zvijala in bala zakričati ter tiščala brado k prsim, da bi ne imela debelega vratu. Ženska ničemurnost je ni zapustila niti v teh strašnih urah. «Po sreči gre,» se je oglasila mlajša asistentka materi prednici. Nato se pa Anka le ni mogla zdržati in je zarjula, da so se okna stresla, ter omahnila na blazino. Ob nogah se je prikazalo detece. «Fantka imate,» je rekla asistentka, ji postregla, položila dete k njej ter odšla. Anka je osamela. Ni mogla zatisniti oči od same prevzetnosti. Mislila je, da se je z otrokom dvignila nekam silno visoko. Bilo ji je sladko kakor človeku, ki je izvršil svojo življenjsko nalogo. Fantek je bil zdrav. Krščen je bil po očetu za Francka. Anka ga je imela tako rada, da ako bi bil prišel njegov oče ter hotel z njo deliti veselje do deteta, bi morda še ne hotela. Ogledovala se je v otroku in žarela od veselja, kadar ga je kdo pohvalil. Njena častiželjnost se je osredotočila v tem, da je bil Francek od do dne težji. Ves tisti čas ni dobila nobenega pisma. Nihče se ni spomnil na zapuščeno osemnajstletno dekle v Rdečem domu. Živela je v novih razmerah, imela je nove skrbi in radosti, pa se je vendar včasi spomnila matere. «Fantka pokažem babici,» je rekla in se odločila. Zastonj ji je asistent prigovarjal, da lahko ostane v porodišnici, dokler more dojiti. «Kadar vas izpustimo, boste morali sami skrbeti zase in za otroka. Nazaj ne boste več mogli, to si pomislite.» «Veste, gospod doktor, jaz poj dem domov. Menda me vendar ne zapode s takšnim fant k 0111!» Pogledala je na otroka vsa ponosna in srečna. Čez teden dni je potrkala na okno v rodni koči. Potrkala je in se stisnila, da bi je tako j ne videli. Pa ne od sramu, da se vrača z otrokom, marveč samo iz radovednosti, kako se bodo zavzeli nad čudežem, ki jim ga pokaže. Starec je odprl vrata. «Oče,» je veselo vzkliknila, pa se je ustrašila hladnega izraza njegovega obličja. ccPoglejte, koga sem prinesla, da ga pokažem,» in je iztegnila roko z otrokom. Vrata so se ji zaloputnila pred nosom, le trda beseda je udarila skozi nje. Anka je okamenela. Pokleknila je na prag, klicala, prosila. Nič. Vstala je, poljubila otroka pa rekla: «Pojdiva, otročiček moj.» Obrnila se je ter šla nazaj na kolodvor. Ni slišala več, kako so se vrata zopet odprla, kako je starec stopil iz veže in poklical: «Anka, kje si? Tak pridi no in ne delaj neumnosti. Ankab Anka se je odpeljala nazaj v mesto. Njene oči niso bile več zaupljive. Materinski ponos jim ni več dajal poleta. Potrošila je zadnje denarje. Dete je jokalo, pa ga ni imela v kaj previti. Lačna je bila pa zeblo jo je. Zvečer se je vrnila v mesto in vsa skesana šla proti porodišnici. Ali jo bodo sprejeli? Ali je ne bodo sprejeli? Niso je sprejeli. — Stala je na ulici in izbegano gledala na rjava vrata. Zgoraj so bile majhne posteljice, plenice, prijazni zdravniki in vesele porodnice — spodaj pa pusto, mrzlo. Lačna je bila pa roke so jo bolele. Francek je močno zajokal. Kam zdaj, kako zdaj? «V vodo skočim,» je polglasno vzdihnila Anka. «Ti moj ljubi, zlati otrok,> je zašepetala in pogledala po ulici. Na ulici ni bilo žive duše. Položila je detece na prag porodišnice, pozvonila, stekla ter se skrila za vogalom. Kaj bo z njim? — Vrata so se odprla. Anka je slišala, kako so vrata zaškripala in se je stisnila. Čez čas so se^ vrata zopet zaprla. Anka je še nekoliko počakala, potlej pa prilezla iz svojega kota ter pogledala proti vratom. Tamkaj ni nič ležalo. Oddehnila si je: Francek dobi zopet svojo posteljico, nekdo mu poda prsi in ga zavije v suhe plenice. Ali to ne bodo njene prsi, moj Bog, moj Bog-------in je tO življenje? M u 11 a t u 1 T h y g a t e r Tlivgater* je molzla krave svojega očeta, in molzla jih je tako, kakor je treba, kajti mleko, ki ga je prinašala domov ona, je dajalo več masla kakor mleko, ki so ga prinašali domov njeni bratje. Povedal ti bom, kako se je to moglo zgoditi, in zato, Fansi, dobro pazi, da si zapomniš ... ako pojdeš tudi ti kdaj krave molst. Ali tega ti ne pripovedujem zato, da bi molzla krave tako kakor Thy-gater, marveč zato, da te opozorim na primer njenih bratov, ki so se naučili s slabšo molžo nečesa boljšega ali vsaj nečesa pametnejšega. Prej, kakor so mladi kmetje prišli na pašo, seveda še mnogo prej pred tem časom, so stale'krave in čakale ob ogra ji, da se osvo-bode preobilega mleka, ki so ga pripravile prav za prav za svoje teličke. Ali ljudje so teličke pojedli, «ker čutijo, da so za to namen jeni», in tako je v vimenih preveč mleka. * Thygater (čitaj Tigater) je grška beseda in pomeni hčerko, a v sanskritu dekle, ki molze krave. Kaj se godi medtem, ko čakajo krave s svojimi neumnimi obrazi v svojem ogorčenju? Dokler one tako stoje, potiska lažje mleko smetano, mast, inaslo*navzgor, in tako leži to najdalje od odprtine, skozi katero izhaja mleko. Kdor molze potrpežljivo vse do zadnje kaplje, prinaša domov mastno mleko. Kdor pa hiti — pušča maslo v vimenu. In glej, Thy-gater ni hitela, ali njeni bratje pa vsekakor. Kajti oni so trdili, da imajo pravico do nečesa drugega, kakor pa do molže krav svojega očeta. A ona na to pravico ni mislila. «Moj oče me je naučil streljati s puščico in z lokom», pravi eden izmed bratov. «Živeti moreni od lova. Potovati hočem po svetu in delati za svoj lastni račun.» «Mene je naučil oče loviti ribe», pravi drugi brat. «Res bi bil neumen, ako bi vse življenje molzel za drugega.» «Povedal mi je, kako se napravi čoln», je vzkliknil tretji. «Odžagal bom drevo in use- del se bom nanj, da me bo nosilo po vodi. Vedeti hočem, kaj je na drugi strani jezera.» «Jaz pa se želim združiti in skupno stanovati s plavolasko Gino*,» je izjavil četrti, «da bom imel svoj lastni dom s Thygatero v hiši, da bom mogel molsti sam zase.» Tako je imel vsak brat po eno željo, eno hrepenenje in eno znanje. In vsi so bili s svojimi nagnjenji tako zavzeti, da si niso privoščili niti malo časa za pošteno molžo, in krave so morale povsem žalostne obdržati smetano, ki tako ni koristila nikomur. Ali Thygater je molzla vse do zadnje kapljice. «Oče ,» so zaklicali končno bratje, «mi gremo!» «A kdo bo molzel krave?» je vprašal oče. «Ej, Thygater!» «Ali kaj bo, ako bo tudi njo prijela želja, da se vozi, da gre na lov, da ribari in da si ogleda svet? Kako bo potem, ako pride tudi njej na misel, da se združi s kakim temno-ali plavolasim moškim in da ima svojo lastno hišo in vse ono, kar je za to potrebno. Brez vas sem lahko, ali brez n je nikakor ne ..., ker je mleko, ki ga prinaša domov, tako mastno.» Po kratkem razmišljanju so odgovorili vsi bratje hkrati: «Oče, ne uči je ničesar! Potem ti bo pa zvesto molzla še naprej, do konca svojega življenja. Ne pokaži ji, kako se napenja tetiva iti kako se meče puščica, kajti tedaj je ne bo prevzela želja za lovom. Ne dopusti ji spoznati lastnosti rib, ki goltajo ostre trnke, ako so pokriti s koščkom jegulje, kajti tedaj ne bo mislila na metanje trnkov in mrež. Ne uči je, kako je mogoče izdolbsti drevo in odpluti na njem na drugo stran jezera, ker tedaj pač ne bo nikdar hrepenela po oni drugi strani. In ne dovoli ji, da poizkusi, kako je mogoče ustvariti s kakim plavolasim ali temnolasim moškim dom in vse ono, kar spada poleg! Ne daj ji nikdar prilike, da bi vse to izvedela, in ona bo ostala, oče, pri tebi in mleko tvojih krav bo ostalo mastno. Medtem pa pojdemo mi, oče, vsak za svojo željo ...» Tako so govorili sinovi, ali oče, ki je bil zelo oprezen, je odgovoril: «Dobro, sinovi, ali kdo more preprečiti, da ona nekega dne ne izve vsega onega, česar se ni učila? Kako bo teda j, ako bo opazila kakega hrošča ali metulja, ki se vozi na vejici, ki jo žene voda? Kaj bo tedaj, ako se izvle-čena nit njenega prediva postavi na prejšnjo dolžino in ako se hitro nategne in slučajno vrže čolniček ali cevko njenih statev? Kako bo tedaj, ako bo opazovala na bregu potoka ribo, kako odpira usta za črvom, ki se zvija v vodi, ali ki ga ne bo zaradi napač- * Gyne je tudi grška beseda (čitaj Ginee) in pomeni ženo. no usmerjenega poželenja ujela, marveč bo čvrsto prijela za ostre konce zakrivljenega trnka? In končno, kaj bo tedaj, ako bo našla kako gnezdeče, ki si ga gradijo v ma ju srake v deteljini?» Sinovi so dolgo premišljali in končno rekli tole: «To je ne bo ničesar naučilo, oče! Je pre-neumna, da bi črpala svoje težnje in hrepenenja iz znanja. Tudi mi bi ne izvedeli ničesar, ako bi nam ne pokazal ti.» No, oče je odgovoril: «Ne, ona ni neumna. Bo jim se, da se bo ona naučila sama od sebe in iz sebe vsega onega, česar se vi niste mogli naučiti brez mene.» Sinovi so se zatem zopet zamislili, tokrat pa veliko globlje, nato so rekli: «Oče, reci ji, da so znanje, razumevanje in hrepenenje grešna za ... dekle!» Tokrat je bil pa ta zelo oprezni oče popolnoma miren in zadovoljen. Dovolil je svojim sinovom, da odidejo za ribarjenjem, lovom in da si svobodno ogledajo svet, kamor jih kliče srce ... Ali zato je prepovedal svoji hčerki vsako znanje, razumevanje in hrepenenje, in ona je v svoji nevednosti še naprej molzla krave svojega očeta do konca svojega živi jenja. In tako je ostalo vse do današnjega dne. Dobra prijatelja. Mara A p i h - P e č ar j e v a (Konec.) čolnom IZ MARIBORA V BEOGRAD POTOPIS. Vsi skrčeni in stisnjeni smo kmalu zaprli oči in globoko dihanje tovarišev je tekmovalo z vetrom, ki je tulil in grozil, da nam odnese šator. Čoln se je zibal, Donava je šumela, po črnem nebu so ..... 'liHTTlMIP* švigali bliski. Toda to mc r^^^^r ni dolgo motilo, kmalu sem tudi jaz splavala v deželo sanj... Prebudilo me je grozno pokanje in rušenje. V prvem trenutku • nisem vedela, kje sem. Kmalu sem se zavedla in poslušala. Veter je ponehal, bliski so še vedno razsvetljevali črno noč. Zopet in zopet se je začulo pokanje, grmenje, rušenje in pljuskanje. Strašni glasovi so bili to v tej burni noči! In takoj sem ;se spomnila, kaj utegne biti. Obala se je rušila in grmela v peneče in razburkane valove besne Donave. »Hvala ti, neznani Hrvat!*.,. Polnoč je bila, ko je naznanil moj mož, da je jasno. Hvala Bogu, dežja ni bilo in ga menda tudi ne bo. Izza črnega oblaka se je zableščala majhna, majčkena zvezdica. «Alo, fantje, na pot!» Zehanje, pretegovanje. «Kam?» i : | «Naprej, saj smo se zmenili, da odrinemo, ko zagledamo prvo zvezdo. Evo je!» «Toda kam? Ali ne vidiš, kakšna je Donava? Saj je tema kakor v rogub «Kaj za to! Donava je široka in globoka, tu se ni bati, da zadenemo ob vejo ali obsedimo na sipini.» «Moj Bog! Poglej vendar! Donave ne poznamo. Ne gremo naprej, v tej noči neb Res ni bil vabljiv pogled na široko, razburkano reko, ki se je vila v črno temo. «Milan! Veš, da te vedno ubogamo, toda nocoj ne, naj ne gremo, Milan, strašno je!» Veter je tulil in tresel šator, zvezdica na nebu je trepetala, v daljavi so švigali bliski... Vsi štirje so soglasno odpovedali pokorščino in izjavili, da rajši zapustijo čoln in ostanejo tam, kakor da plovejo v te j noči v to strašno, viharno negotovost. Tudi jaz sem bila za to, da ostanemo, in naš poveljnik se je moral vdati, ako ni hotel, da potuje sam dalje. Nesmiselno bi se .bilo spuščati v nevarnost, in ostali smo. Šla sem na obalo, da se izpreliodim, kajti strašno so me bolele noge, ker smo bil tako skrčeni. Moj mož, ki je imel nočno službo, je naredil ognjišče in zakurila sva si. Drv ni bilo veliko. Z lučjo sem jih iskala in našla veje, ki jih je že prej Donava naplavila na breg. Zgradila sva si pri ognju nasip iz peska, ker nam je veter hotel raznesti žerjavico. Tako lepo se mi je zdelo .vsiei! Ta tema, tuleči veter, upor, rušeča se obala, ogenj, še celo komarji, ta strašna nadloga, me niso motili. Spomnila sem se na Ellen in John Cow-lesa iz romana «Možje«, ki je nedavno izhajal v «Jutru». Legla sem k ognju in kmalu zaspala ... Ne za dolgo. Ko se je začelo svetlikati, smo se izročili Donavi v naročje ... Obala, kjer je bil prejšnji dan naš čoln, je bila porušena, manjkalo je je kar več metrov. Velikanski kos, ki se je komaj še držal s koreninami, je visel nad vodo, zgoraj pa so zijale široke razpoke... Pozabljena je bila burna in nemirna noč, zopet smo pili vodo iz Donave, peli in se smejali. Večkrat smo se kar med vožnjo osvežili v hladnih valovih in sc veselo zibali, če je privozil mimo parnik, ki je Donavo razdražil. Povsod smo videli nastavljene trnke, na katerih so se premetavale uboge ribe. Prišel je ribič v čolnu in z neverjetno spretnostjo pobiral ribe in nastavljal nove vabe. Vsepovsod pa ravnina, nepregledna ravnina. Zagledali smo stolpe mnogih cerkva in jih občudovali, ko smo se vozili mimo Vukovara. Ves dan je bila vožnja enolična. Proti večeru pa se je začela obala na desnem bregu dvigati. «Hvala Bogu, Fruška gora se vidi!j Donava se je jezila, ko smo kuhali pri ribiških kočah večerjo. Ribiči so bili Nemci. «Sovas je dobil rib, jih nataknil na paličico in jih pekeil. «Marko» pa se je izkazal z izvrstnimi palačinkami, ki so izginile, kakor bi pihnil, in že je brzel «Sokol» po donavi dalje... Pri Šaringradu nam je prišel naproti čoln. Čakali so nas že ves dan. Čitali so namreč v časopisu o naši vožnji. Spremljali so nas nekaj časa, želeli srečno pot in lahko noč ter odpluli. Bila je prekrasna noč. Iz šatora so se slišali zvoki kitare in «Dob ar večer, ljubo dakle...» je odmevalo v tiho noč. To noč nisem imela službe. Spala sem sladko na kupčku sena v šatoru in le včasih sem slišala klice mornarjev, ki so se ogibali ladji ali kakemu vlačilcu... Jutro nas je pozdravilo pod mostom v Novem Sadu, kjer smo se po dolgem času zopet oblekli v navadno obleko in izstopili, da si ogledamo mesto. V petrovara-dinski trdnjavi smo dobili znanca, ki nam je razkazal mesto. Pripovedoval nam je o mnogih strašnih hodnikih v trdnjavi, ki vodijo celo pod Donavo. Nihče jih baje ne more natanko raziskati, ker se križajo na vse strani, da se vsakdo izgubi in ne najde več izhoda. Hoteli smo si ogledati tudi aerodrom, pa nam ni bilo dovoljeno. Ko smo se odpravljali na nadaljnjo pot, so nas novinarji skoraj obkolili. Hoteli so nas slikati, pa smo jim prej ušli... Zopet noč na Donavi. Prekrasna, tiha noč! Svetle zvezdle so se lesketale na nebu kakor dtemanti. Tihota nas je obdajala, da smo sanjavo gledali na vodo, ki je bila tako široka, da sta se bregova komaj razločila. Zdramilo nas je ropotanje vlačilca, ki je vlekel za seboj kakih dvanajst natovorjenih ladij ... Okrog polnoči je naenkrat potegnil veter-košava. Donava se" je začela peniti in šumeti. Meter visoki valovi so zibali naš čoln kakor papirnato ladjico in grozili, da ga prevržejo. Toda niso trepetala naša srca v strahu, niso se tresle noge od razburjenja — naš smeh in petje je izkušalo prevpiti šumenje razdražene Donave. Imela sem službo pri krmilu. Dalo mi je dokaj posla, da sem ga obračala, kajti veter je prihajal vedno močnejši, valovi besnejši. Močan sunek vetra mi je čoln zasukal popolnoma narobe. S težavo sem ga spravila zopet v smer navzdol. Prav tako sc je potem godlilo celo uro Bogdanu. Samo moj mož je imel srečo. Ko je on vodil krmilo, je bila Donava mirna kakor speče dete od 1. do 2. ure. Toda pozneje je zbesnela Donava na vso moč. Krmilo me je tako izmučilo, da sem pozneje pri veslu komaj brzdala trepalnice, ki so mi silile skupaj. Večkrat sem morala prav krepko in jezno potegniti za vesla, da sem se' zavedla, kje sem... Prikazali sta se dve žareči luči. «Ladja, ladja! Vso moč v vesla! Na desno! Na desnob Otožnosh"j je kričal poveljnik. Veter nam je gnal čoln naravnost proti ladji. «Luč! Prižgi v šatoru svečo, da nas opazijo!* V tem trenutku je začela sirena piskati, pokazal se je signal v obliki sulice in velik žaromet je osvetlil naš čoln, da nam je kar vid jemalo. >, Ljubljana, Dvorakova ulica 3. Slavna filmska zvezda Marlene Dietrichova. Ing. arch. Janko Omahen: O I U Č i h Pravilna izbera luči in njena dobra namestitev nam stanovanje čudovito povzdigne. O tem se pri nas še ni dosti razpravljalo niti se ni na to obračalo tiste pozornosti, ki jo razsvetljava stanovanja po vsej pravici zasluži. Čez dan so svetila le v okras sobi, vendar jih zato še ne smemo nameščati zgolj kot dekorativna sredstva. Namestiti jih moramo ugodno le glede na njih pravo nalogo, ker le ted^j nam lahko koristno služijo in povzdignejo naš dom. In če je kdo kriv, da stanovanje zvečer ni prijetno in domače, je dostikrat temu kriva nepravilna izbera in namestitev svetil. Pomisliti moramo namreč, da je vsako stanovanje namenjeno ljudem, in da moramo vsekakor računati z njimi, z vsemi njihovimi lastnostmi, običaji, neizrečenimi željami, hotenju po nečem udobnem, domačem, ki človeka opaja. V tem tiči tista skrivnost udobnega stanovanja, ki se more doseči le z občutenjem in ki ji daje luč še poseben čar v nastrojenju. Mislimo si samo udoben kotiček v sobi, z zofo ob steni, mizico in nekaj fotelji. Nad njimi visi luč. Mehka ugodna svetloba se izgublja kraj foteljev v somrak in obžarja le kotiček sam; široki pobarvani svileni senčnik ji za-branjuje, da se ne razprši po vsej sobi. In v tem kotičku si mislimo, da sedimo in se razgovarjamo ali čitamo ali se vdajamo brez misli ugodju. Kako vse drugače se tako kramlja, čita, misli, ko človeka ne bode v oči premočna luč, ne moti okolica, ki je v somraku, in ugodno vpliva na razpoloženje barva svilenega senčnika. Priljubi se nam tak kotiček, pol življenja v sobi se odigrava tam. Postane nam drag in ljub in s tem ugoden in domač. Ali če si mislimo v jedilnici nad mizo tako luč, ki ustvarja res domač krog, ki tvori središče družabnosti in združuje vso družino v celoto. So to stvari, ki posegajo globlje v človekovo dušo in njeno nagnjenost do ugodja. In ne smemo prezreti tega fakta, če hočemo ustvariti človeku res — pravi dom. Pri namestitvi luči pazimo predvsem, da je centralna glede na vsak prostor v sobi, kjer se človek zadržuje. Vsak kotiček, ki je opremljen s sedeži, naj ima svojo luč in naj tvori celoto zase, ne oziraje se na ostalo razdelitev sobe. Luči naj bodo po večini zasenčene, ker s tem vežejo svoj krog v celoto in v somraku dvigajo smisel in vrednost svetlobe. Tudi vplivajo pri tem prijetno na ugodno človekovo razpoloženje. Pri izberi barve za senčnike moramo biti seveda previdni, ker lahko s tem vse nastrojenje pokvarimo. Ni vsaka barva za vse, pa bi s tem lahko dosegli ravno nasprotno, kakor smo želeli. Psihologija barve pa spada že pod posebno poglavje. Pri namestitvi luči moramo torej paziti, da ne raz-mečemo brezsmiselno svetil po vsej sobi in s tem razpršimo vso svetlobo. V taki presvetli sobi pretiplje vsak pogled vse kote. Ne izprašujejo se zastonj kritiki stanovanjske kulture po dolgoletnih izkušnjah, ali bi ne bil bolj človeški centralni vir luči kakor brezsmiselne napeljave neukročenih svetlobnih mas. Ali ni morda pravo naziranje prejšnjih časov, da naj vlada zvečer v sobah zmernejša svetloba kakor se propagira danes? Moderno sobo v gladkih oblikah, ki je premočno razsvetljena, dojmimo in pregledamo na prvi mah. In ali je to tista prednost premočne razsvetljave prostora? Če le ne bo taka razsvetljava učinkovala v dolgočasje in končno v muko? Kaj pa nam nudi današnja doba? Tehnika nam je dala nove žarnice, tako imenovane «sofitne ali cevnem. So to podolgovate žarnice, ki jih kombinira moderna notranja arhitektura v čudovite oblike lestencev in posameznih svetil. Kar se vseh teh mogočih oblik tiče, so gotovo ti lestenci občudovanja vredni, saj se tako skladajo z ravnimi in jasnimi oblikami modernega pohištva. In vsak, ki si je sam v sebi na jasnem glede na moderno pojmovanje stanovanja, lahko seže ž mirnim srcem po njih. Dosegel bo skrajno stvarnost v svojem stanovanju, ugodja pa pri tej razsvetljavi ne sme iskati, sicer bo razočaran. Današnja doba si je napisala zlato geslo na svoj ščit: solnica in svetlobe v stanovanje. Po tem geslu se je ravnala tudi notranja arhitektura in zahtevala isto zvečer, ko ni niti solnca niti naravne svetlobe. Vprašanje je torej, če velja to geslo tudi za umetno luč. Počasi prihajajo do spoznanja, da to ni pravilno iz gotovih razlogov, ki celo kvarno vplivajo na človeka. Tako je predvsem dejstvo, da trpe oči zaradi močne umetne svetlobe, da nam postane soba, ki je premočno razsvetljena, dolgočasna in pusta, dia motijo človeka preostre sence po' stenah, da ustvarja premočna svetloba svečano* razpoloženje, namesto da bi ustvarjala domačnost in ugodje. Tudi kar sie stenske slikarije tiče, je treba pripomniti, da kriči v preostri umetni svetlobi, zlasti če je zbrana v nekoliko močnejših vzorcih, ki pri dnevni svetlobi ugodno in mirno učinkujejo. Zato so tudi vsi dt> skrajnosti moderno držani prostori navadno poslikani v enem tonu, in to kar najsvetlejše mogoče. Arhitektura svetil se je razvijala vzporedno s pohištvom, ni pa pri tem pomislila, da vrši lahko pohištvo svojo nalogo v katerikoli obliki, dočim to za svetila ne velja, ker prihaja oblika v konflikt z namenom. Danes se že jasno kaže to spoznanje. Lestence, ki so bili prej sestavljeni le iz sofitnih cevnih žarnic, so začeli kombinirati s senčniki tako, da imamo v glavnem dve vrsti: zasenčene sofitne žarnice in kombinacijo prostih žarnic z zasenčenimi. S takimi lestenci vsekakor lahko reguliramo luč, kakršno pač potrebujemo. Za svečane prilike močnejšo, sicer mirnejšo ali celo medlo. Kako in kakšna svetila bomo torej nameščali v našem stanovanju? Ozirati se moramo torej na potrebo in domačnost stanovanja. V jedilnici, oziroma dnevni sobi bomo deli centralno luč nad mizo, kakor je bilo že rečeno. Nastane sedaj vprašanje, v kakšni višini naj namestimo lestenec, ker ni to vseeno, pač na velikega pomena. Denimo, da sedi okoli mize večja družba povabljenih gostov. Če prihaja luč preveč z viška, meče nos senco čez usta. obrvi čez oči in brada čez oprsje. Da taka razsvetljava, ki naravnost spači obraze, ni dobra, je pač jasno. Potreba je iti z lučjo tako nizko, da so oči razsvetljene, ker s tem imamo vsaj resnični videz obraza pred seboj. Paziti pa moramo pri tem, da ne pridemo z lučjo prenizko, ker sicer nam luč zopet jemlje vid. Mnenja so tu različna. Nekateri trde, da jel pač najugodnejše namestiti pri nizkem lestencu barvaste žarnice, da nam preostra svetloba ne jemlje vida. Da imajo taki lestenci, ki so za zdaj najnovejši, različne in povsem druge oblike gled^ na svojo nalogo, ni potreba še posebej omenjati. Nekateri imajo zgoraj pod stropom širok okvir (za velike in raztezne mize), s katerega se spuščajo posamezne luči zasenčene in z barvastimi žarnicami precej nizko nad mizo. Drugi zopet tvorijo okroglo obliko s skupnim velikim senčnikom, ki je enako nizko nad mizo. Nad njim so Kakšno naj bo današnje stanovanje Prednja soba, pa tudi če je majhna, mora biti prav tako skrbno urejena kakor jedilnica ali spalnica. Prinašamo sliki dveh prednjih sob. Na stranski manjši sliki se vidi del prednje sobe, v kateri stoji namesto di-vana lepo ohranjena stara skrinja, na kateri je velika blazina iz pisanega kretona. Vrhnja slika nam kaže preprosto, toda okusno urejeno prednjo sobo, v kateri je majhen divan, stol in dve stojali za dežnike in palice. Vhod v spalnico je zastrt z zaveso iz težkega volnenega pliša. Prednja soba na spodnji sliki je večja in tako urejena, da je lahko obenem tudi sprejemnica. V kotu je otomana, tik nje omarica za knjige, na drugi strani pa omara za obleko, na kateri je nizka vaza s cvetjem. Za dežnike in palice je velika lončena posoda v barvi preproge in zavese, ki deli prednjo sobo od spalnice. nezasenčene sofitne žarnice, ki jih lahko, potem ko so se gostje posedli, ugasimo, tako da razsvetljujejo omizje le spodnje. S tem prehaja vsa svečanost v nekako intimnejše in bolj domače razpoloženje. Teh vrst svetil je nešteto in fines, ki jih lahko do-sezamo z lučjo, pač ni mogoče popisati. Dovolj, da vsak spozna, da je luč v stanovanju v resnici eden najvažnejših in najučinkovitejših faktorjev poleg pohištva. Posamezne kotičke v jedilnici, oziroma v dnevni sobi, kjer radi posedamo v prostem času, opremimo z lučjo tako, kakor je že omenjeno. V spalnici naj prevladuje mehka svetloba in pri izberi barve za senčnike moramo prav tu biti posebno oprezni. Pred ogledalom pa namestimo lahko neza-senčene in raznobarvne luči. Tu je potrebna svetloba. Potrebne pa so tudi barvne luči, ker ne učinkuje na obraz zelena luč enakoi kakor oranžna. Da je to za ivozor: Ure Ure so naše prijateljice. One štejejo naše lepe trenutke, naše hude ure, one štejejo sekunde našega življenja ... V črnih mukah leži na belih blazinah bolnik. Noč je dolga, strašna. Pa tiktaka na steni ura, tiho, tajin-stveno: «Človek, potrpi! Vsak moj nihaj pomeni korak k tvojemu okrevanju. Nobena stvar ne traja večno. Nobena noč ni tako dolga, da bi zopet ne posijalo1 ljubo solnce, vir radosti in življenja.* In bolnik zaspi ob tajinstvenem, blagem šepetanju ure, zaspi, da si prikrajša svoje muke vsaj za nekaj časa. Jetnika, ki je že davno bil prekaznovan za svoj greh, v goli lahkomiselnosti započet, tolaži enakomerno škripanje stolpne ure. Duša se mu trga od radosti, ko udari zvon enkrat več: «še dve leti, pet mesecev in tri in dvajset dni. Potem bom lahko štel samo že ure, minute in sekunde. In potem... Svoboda!* Ura tiktaka enakomerno, neizprosno, neprestano. Koliko strahot preganja, koliko težav lajša, koliko ljudem pomaga živeti! Mlada, lepa deklica si oblači svilene nogavice. Na psihi tiktaka njen kužek. Z levim očkom kaže minute, z desnim pa ure. Oj, ti hudomušni kužek! Deklici se mudi, čez pol ure pride vlak in z njim ... on. In kužek srčkano zavija očke in ji naznanja prihod tolikanj zaželenega trenutka. Mož dela, še tako močan in samostojen, potrebuje v svojih globinah vzpodbude. Loteva se ga trudnost, slaba volja ga napada, kako rad bi pustil delo in se razvedril. Toda on ne sme biti truden niti slabe volje, ne sme pustiti dela, se ne sme razvedriti. On je mož, ki ima edini sveti cilj — uspeh ... Težki so trenutki samozatajevanja, in ura pred njim na mizi mu jih lajša; tiho, komaj slišno, zato pa neizprosno ponavlja svoj memento: «Izgubljeni denar najdeš, nanovo si ga prislužiš. Zapravljena ura pa se ne povrne nikdar več...!* In mož vzleti, poln nove moči navzgor, navzgor. V poslovnem življenju je ura naša dobrotljiva, pravična gospodarica. Mi smo ji radi sužnji, ker nikoli ne pozabi nagraditi tistega, kdor ji zvesto služi. Njeno veličanstvo ura! Ona vlada vsem, ki si v poslovnem življenju osvajajo lavorike ... Da, ure so naše najzvestejše prijateljice. Vse življenje nas spremljajo kakor angel varili. Zato skoraj ne dobimo stanovanja, kjer bi ne imeli ure. Industrija nam daje danes ure že v tako poljubnih obli-* kah, da jih lahko namestimo prav v vsakem prostoru. damo, ki je na primer povabljena kam na večerjo, kjer imajo zelenkasto luč, ugodno, da se prej doma vidi v zrcalu pri tej luči — je gotovo. Ugodno je to tudi za izbero barve večerne obleke. Je to sicer stvar, ki se bo zdela marsikomu pretirana, je pa pri vsem tem resnica, ki bo tudi pri nas kmalu postala potreba. V prostorih, kjer ne živimo in kjer se mudimo le mimogrede (prednja soba itd.), lahko volimo močnejšo luč, in to motno, da je svetloba enakomerno razpršena in ugodna. V kuhinji imejmo vedno nezasenčeno močno luč. Tu je namreč umestno, da pregledamo na prvi mah vse kotičke, ker odločujejo tu drugi momenti kakor v sobah. Razkošnejša, vendar praktičnejša je razsvetljava v kuhinji, če jo na stropu porazdelimo tako, da je nimamo nikoli v hrbtu, ker s tem ne zakrivamo z lastno senco predmeta, ki imamo opravka z njim. Vse žarnice v splošnem pa naj bodo motne. Najnovejši pojav v urarski industriji. Ljubki kužek, modra sova in huda smrt. K vsaki stanovanjski opremi lahko kupimo primerno uro, za vsak kamin dobimo ustrezajoč izdelek, vsaka jedilnica, vsaka spalnica, vsaka moževa soba, salon, kuhinja in celo hodnik ima že lahko svojo uro, zakaj izbere v tej panogi industrije ne zmanjka. In če v lepem prostoru ni lepe ure, kako je pusto. Človek dobi vtisk, kakor da je stopil v jetniško celico. Spominjam se zanimivega razgovora dveh žena. Srečal sem se z njima na stopnišču, prav ko sta zapuščali neko stanovanje. Pa pravi prva: «Si videla, kako krasno jedilnico imata? To pa" ni kar si bodi, kaj?* «Hm,» pravi druga, «ta jedilnica se mi zdi kakor gospod brez kravate.* «Ti, veš, da je tudi meni ves čas nekaj manjkalo, pa nisem vedela, kaj.* «Ure ni bilo, draga moja, ure. Če so imeli trideset tisoč za to jedilnico, kakor trdi ona, bi vendar zmogli še dva tisočaka, da bi si kupili slogu primerno uro.* «Vidiš ti, saj res. Pa sem...» Dalje nisem čul, ker sta že zapustili vežo. Da, stanovanje brez ure je kakor gospod brez kravate. MODERNA SVETILA IN SENČNIKE ZASTORE, POSTELJNA PREGRINJALA, PRTE, DEKORACIJSKE BLAZINE, PARA-VANE ITD. TOČNO V STILU VAŠE SOBNE OPREME OSKRBI I n I C ATELJE ZA UMETNOSTNO OBRT 1 * 1 ° LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UL. 11 (A) Zgornje tri slike: Odlična dela tvrdk A. Zalokar, mizarstvo, Preprosta, pa vendar elegantna spalnica. Potočnikova Truda Koroška povest. Češko spisala Gabriela Preissova. Prevedel Ivan Podgornik. (Nadaljevanje.) «Vidite,» je odgovorila zopet samozavestno, «naj vam najprej povem, kako je bilo pri nas pred pet in dvajsetimi leti, kako je bilo tesno, skromno v duši takega slovenskega učitelja, da boste urneli moje nadaljnje besede, da boste videli, kaj je izpod jedalo Mirku srce v domačem gnezdu, ki bi bili riiorali iz njega izleteti vsi na duhu tako močni, kakor je bil on, in s takšno živo vero, kakršno sem imela jaz. Danes ta dan bi se morda marsikomu smešno zdelo, s kakšno gorečnostjo smo si od vsega početka prizadevali z Mirkom, s pokojnim župnikom in s tistim krojačem Klančni-kom, ki je le še dočakal današnjih dni, ali tega nihče v našem kraju ne more utajiti, da ni rožnodolski učitelj Mirko Kovač umel s še dvema drugovoma prebuditi ves svoj okraj k svitu lepše bodočnosti, in nihče naj ne misli Del iste spalnice s priključeno oblačilnico in delavnico. tudi v tej nesreči, ki je dohitela koroške Slovence po tem plebiscitu, da to prizadevanje ni rodilo uspehov.. «Verjamem», sem ji pritrdila. «In prepri ■čani bodite, da se bo čez dvajset let v teh naših zdaj onemelih krajih zopet razlegala zmagovita slovenska pesem...» «Tudi moj mož je umiral v tej trdni veri,» je nadaljevala Truda z močnim glasom, «ali zdaj naj vam popišem še svojo usodo, da boste vedeli, od česa so mi osiveli lasje ... Ljubi Bog nama je dal samo ta dva otroka... Prva je bila Trudica, ki je že davno srečno poročena s tistim, ki si ga je bila sama izbrala. Bil je to sicer samo sin kočarja, ki ji ga pa nismo branili, in ni se omožila slabo ... Ona se ne zmeni veliko za druge ljudi, ali dobra je in prevržljiva. Lepo zbivata z možem, pa tudi z dedom in babico na posestvu in imata že troje ljubkih otrok, Mirka, Pavla in zopet Trudo. In ti mi tako oslajajo življenje, kakor da mi hočejo pokazati, da je še kdo, ki se raduje in smeje na svetu. Najstarejši, Mirko, je dobil po Veliki noči oslovski kašelj, in zdravnik nam je venomer prigovarjal, naj bi šli z njim kam, da zrak iz- ra za kuhinjsko >odo (zaprta). premeni, nakar se bo hitro popravil. Tako sem se odločila, da pojdem jaz z njim. Po navadi rad zaspi, če mu pripovedujem pravljice, nocoj sem mu morala zopet novo povedati. Potem sem se pa spomnila, kako zelo je bilo mojemu možu pri srcu blejsko jezero. Veste, tudi midva sva tukaj preživela teden dni po najini poroki, in prav danes sem se domislila, da so tudi tedaj bili tukaj sami takšni lepi večeri, kakršen je nocojšnji. Tudi tisti večer so se tako lepo videli vrhovi Triglava, kakor se vidijo nocoj. Stanujeva tukajle takoj nad vami. Ko sem spravila dečka spat, me je zamikalo k jezeru, da se nekoliko naokrog razgledani. Ali ste videli tam tiste narcise? Rasto v ravni smeri prav tja do koroške strani... Naj vam naprej povem: Na svojega drugega otroka Mirka sem bila najbolj ponosna, ne toliko zato, ker je bil meni podoben, ampak ker je bil nadarjen in zgovoren, in moj mož se je že veselil, da bo študiral za doktorja in da bo vnet zavetnik naših ljudi... Dali smo ga najprej na ljubljansko gimnazijo, ker je tam vsaj do četrte šole veljala slovenščina, ko pa je moral na univerzo, je oče po vsej sili hotel, da gre v Prago. Toda Mirko je silil v Gradec, kamor sta se odpravljala še dva druga njegova tovariša, in tudi jaz sem to iz vsega srca zagovarjala, samo da bi ne hodil tako daleč, pa tudi drugi so odsvetovali, češ da bo moral nazadnje tako ali tako delati. nemške izkušnje, ker bi drugače ne mogel odpreti odvetniške pisarne na Koroškem. S sinom sva dosegla svoj namen, toda bila je to nesreča za nas vse. Mladenič se je takoj prvo leto v Gradcu zagledal v neko Nemko, ki ji je bilo ime Flora, in je najbrž samo LJUBLJANA DUNAJSKA C. ŠT. 17 STROJNO MIZARSTVO — ZALOGA POHIŠTVA IN TAPETNIŠKIH IZDELKOV Ustanovljeno 187? Telefon 3261 zaradi nje izmoledoval, da je še eno leto ostal v Gradcu, češ da bo napravil pri znanih profesorjih laže prvo državno izkušnjo. Potem pa je postal oče že nestrpen in je odločil: ,Zdaj je pa konec z nemškimi šolami, v Prago pojdeš! Tam med našimi severnimi brati, ki so nam vsem svetel vzor, se naš slovenski človek šele prav izpopolni. In zdi se mi, da bi bilo tudi tebi takšne izpodbude treba. Bojim se, da se ti je že začela malo hrbtenica mehčati, in, kakor je Bog nad nami, rajši vidim, da nimam nobenega sina, kakor da te vzgojim za slabiča.' Ali naš sin, bilo mu je takrat dva in dvajset let, je bil, kar je bila velika škoda zanj, trmast, pa tudi od tujine že nekoliko naglo-dan. Lahkomiselno je zmajal z rameni: ,Kaj naj delam v Pragi, ki o njej neprestano sanjarite, sami pa tega mesta niti ne poznate, razen morda s kakšnega sokolskega zleta', se je začel usajati. ,Češkega ne znam, predavanja bi bila zame izgubljena, ne maram se spuščati v takšne jalove, panslavistične sfere.' ,Dovolj si nadarjen, naučiš se lahko češčine v treh mesecih', mu je oponašal mo j mož. Vidite, on sam se je bil naučil dobro češkega jezika, in sicer iz samih knjig. Ampak takrat je že prišel takšen nesrečen trenutek v našo hišo, da se ta pogovor ni srečno končal. ,Mene Praga prav čisto nič ne zanima', je odmahnil Mirko z roko v svoji nadutosti. ,Če že moram na vsak način menjati univerzo, pojdem že rajši na Dunaj. Tam je najslavnejša univerza, ki se z njo praška ne more primeir jati...' ,Ti pojdeš tja, kamor te jaz pošljem', se je razvnel oče. ,Nečem, da bi postal iz tebe pod vplivom okolice omahljivec ali pa navsezadnje še renegat, kakor je postal sebi v sramoto mladi Pahernik.' ,Kaj vam mar Pahernik!' je branil Mirko svojega starejšega tovariša, tudi pravnika, sina gostilničarja v Lipi jem, ki ni izpregovo-ril z našim sinom nikdar drugače ko nemško in se je ščeperil nalašč vedno z modrižem na prsih, ,to je pameten človek, ki mi bolj ugaja kakor tisti vaš krojač Klančnik, ki nosi rdečo srajco in s svojim vzbočenim hrbtom vadi Sokole, brenka na citre ali pa prepeva s solza-. vimi očmi: «Bodi zdrava, domovinam in «Hej Slovani!» Mene ne morejo navdušiti take omledne in neokusne reči, jaz sem človek širšega svetovnega naziranja. Jaz vem, da žive na desno in levo, za katerokoli mejo, tudi 1 judje in da so vsi ti moji bližnji, jaz pljunem na vsak narodni šovinizem, jaz hočem biti najprej človek!» «Šovinizem?» je ponovil za njim moj mož ves obupan, «ali si že tako zaslepljen, da ne vidiš, kaj delajo z nami, da so ti tvoji mogotci večno nenasitni, da nas hočejo zasužnjiti? Da se kot ma jhen narod ne damo upog-niti in treščiti na gnoj, imenuješ ti šovinizem? Mi nečemo ugrabiti ne Nemcem ne Italijanom niti ene duše, mi hočemo čuvati samo tisto, kar smo podedovali po dedih in pra-dedih, in vsakdo ima pravico, da svoje poveličuje.» (Nadaljevanje prihodnjič.) Omara za kuhinjsko posodo (odprta). Moderna oprema stanovanj Izdelek tvrdke RMAN & ARHAR ŠT. VID NAD LJUBLJANO /e izmed dve ^ slik novega burna o notra-• opremi staranja. Album naroča proti naprejšnjemu □čilu 40 Din pri tvrdki man & Arhar v Št. Vidu Praktično urejena soba in kuhinja Moderna sobna arhitektura je tako praktična, da se lahko prav prijetno uredi tudi majhno stanovanje, obstoječe samo iz kuhinje in sobe. Prinašamo sliko takega stanovanja. V sobi se uredi spalnica, jedilnica in salon, v kuhinji pa kuhinja in kopalnica. Namesto postelje je široka otomana, ki se zvečer raztegne v posteljo. Posteljnina je čez dan spravljena v spodnjem predalu otomane. Na vsaki strani otomane je po ena visoka omara, v kotu pa majhna omarica, ki služi za bife. Nad otomano je polica za knjige. Sredi sobe se uredi jedilnica. Posebno pripravna je moderna zložljiva miza, ki se, kadar je treba, raztegne, potem pa zopet zloži, da ne zavzema preveč prostora. V kuhinji se s špansko steno oddeli kopalnica, kjer stoji kopalna kad, na steno pa obesi toiletna omarica z zrcalom. V kuhinjo se postavi, kolikor pač dopušča prostor, potrebna kuhinjska oprema. Lep divan iz delavnice g. Avgusta Kobilice, tapetnika v Ljubljani. Izdelek mizarske tvrdke Lancoš in tapetnika Sitarja. ( MODNI ) PELE \ Blago. Z vsem nas prijetno preseneča spomladanska moda: z modeli, barvami, vzorci blaga, slamniki, čevlji. Skoraj bi lahko rekli, da zavzema med blagom najuglednejše mesto karirano blago v raznih barvnih kombinacijah. Za plašče, kostume in komplete se dobi volneno karirano blago, za obleke pa karirana svila. Karirano blago je treba zelo oprezno izbirati. Paziti je treba zlasti na velikost kvadratov in na barvno sestavo. Kostum ali plašč iz kariranega blaga z velikimi, izrazitimi kvadrati je zelo aparten, toda primeren je samo za vitke postave. Vedno eleganten vzorec, ki se ga človek ne naveliča tako hitro, je vzorec v dveh skladnih barvah, na primer v črno-beli, rdeč-kastoi-rjavi, sivo-črni, rjavo-zeleni, modro-zeleni. Ena izmed najbolj posrečenih pomladnih kombinacij je kombinacija karirane obleke in enobarvnega jopiča, na primer: obleka iz sivo-črnega volnenega blaga, jopič iz sivega sukna. Zraven se lepo poda preprost angleški klobuk ali pa slamnik s širšimi krajevci. Drugo vzorčasto modno blago za obleke in kostume je diagonal. Značilno za obleke iz tega blaga je to, da so posamezni deli krojeni izmenoma po dolžini in širini blaga, s čimer se dosežejo razni efekti. Za pomladne in sploh lahke plašče re kakor nalašč diagonalno črtani flamengo. za obleke pa krepdešin, krep-žoržet ali svileni muselin. tudi z diagonalnim vzorcem. Zelo prijazno je pomladansko blago s pikčastim vzorcem, in sicer z drobnimi pičicami na temni osnovi ali pa z večjimi temnimi pikami na svetli osnovi. Popolnoma novo za letošnio pomlad pa je blago, ki ima namesto tkanega ali tiskanega vzorca vezen vzorec po načinu švicarskega in angleškega vezenja. To blago je primerno za letne obleke in pomladanske komplete. Najfinejša vrsta je organdi, ki ima navadno velike cvetne motive, vezene z barvasto svilo v luk-njičastem vezenju. Ta vrsta blaga je pa namenjena za letne večerne obleke. Barve. Črna, rjava in modra v raznih kombinacijah ostanejo tudi za letošnjo pomlad v modi. Pridružujejo se jim svetla rumeno-zelena. barva mladih listov, jagodno-rdeča, za letne obleke in komplete svetlo-modra, za športne plašče in obleke pa siva. Vse te barve se kombinirajo s črno. Rumena, kombinirana s črno, bo nadomestila zeleno, kombinirano s črno, ki je prevladovala Dozimi. Pri kariranem in črtastem blagu se kombinira temnomodra osnova z rumenim, zelenim ali rdečim vzorcem, bela osnova z rumenim in rdečim vzorcem. Posebno elegantna je kombinacija v dveh barvah: temna osnova in svetel vzorec. Kroj. Na pomladanskih oblekah, nlaščih in kostumih se vidi le malo zvončastih oblik, zato pa tem več gub in plisiranja. Plisiranje je zopet velika moda. Plisirajo se cela krila ali pa samo stranski deli. Naj- MELE več pa se uporabljajo plisirani volani; ozki se na-šijejo kot obroba ob vratnem izrezku, na rokavih, na jopičih in krilih, široki pa v obliki tunike na oblekah. Jopiči niso več gladki, podobni kazakom, temveč so krojeni po životu, vsled česar se zdi život krajši. Pas se nosi še vedno v pasu. Novost so široki pasovi iz enakega usnja kakor čevlji ali pa vsaj enake barve kakor čevlji. Pa tudi široki pasovi iz blaga ali pa dekorativni pasovi iz lesenih ali steklenih biserov se nosijo na volnenih in svilenih pomladanskih oblekah. Vsi kostumi, plašči in obleke iz volnenega blaga imajo velike ovratnike in široke, do pasu odprte reverje. Popoldanske obleke imajo kratke rokave, h katerim se nosijo dolge rokavice. Rokavi plaščev in kostumov so ali ozki napol dolgi ali pa so krojeni kimono. Že dolgo ni bilo na izbiro toliko modnih zamislekov za rokave kakor letos. Obleka je lahko preprosta, toda rokavi ne smejo biti gladki. Pri dvojnih rokavih so vrhnji kratki in iz enakega blaga kakor obleka, spodnji, od komolca navzdol razširjeni, pa iz svile, čipk ali madeire. Zapestniki se nosijo visoki, včasih do komolca tudi okrašeni s plisiranjem, volani in ažurjem. Bluza. Le k športnemu kostumu 'se nosi gladka angleška bluza iz enobarvnega krepdešina ali črtaste pralne svile in cefirja. Barva črt mora biti v skladu z barvo kostuma. H promenadnim kostumom pa se nosijo bluze iz belega batista, iz bele ali svetlobarvne svile, okrašene z bogatimi žaboji in plastroni, polnimi plisiranja, čipk, ažurja in gumbov. Bluze iz belega batista pa imajo največ velike ovratnike iz švicarskega vezenja (madeira). Namesto bluze se nosi h kostumu tudi svetel telovnik brez rokavov. Klobuki. Še vedno se največ nosijo priležni «toki» brez krafevcev, sešiti iz različnih slamnatih tres ali trakov ali pa kombinirani iz slame in svile ter okrašeni z raznimi zaponkami in petljami. Ker se je pa ta moda hitro razširila in traja že precej časa, je bo gotovo kmalu konec, in namesto tokov pridejo slamniki z ozkimi ali širšimi, skoraj ravnimi krajevci, okrašenimi z angleško petljo. Zelo dobrodošli pa so bareti iz slamnatih tres, ki nadomeščajo prave klobu-činaste barete. H kostumu ali plašču iz temnomodre, temnoTjave ali črne slame, k lahki obleki pa iz svetle slame ali svilenega «frote», nadomestilo za toplo ženilijo. ZA POMLAD IN POLETJE Obleka iz pralne svile, pošita z drobno barvasto vrvico ali olepševalnim, vbodom. Telovnik je-iz svile ali pa flanele. Popoldanski komplet. Bluza je iz zelenega krepdešina, krilo pa iz zelenega svilenega žameta. Na tako bluzo se lepo poda bel ovratnik, stekleni gumbi in pas iz jelenje kože. Kostum iz zelenega svilenega žameta. Jopič z gladko fazono ima na predniku pod žepom vstavljene tri globoke, nezalikane gube. Beli zobje olepšalo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo za Din 8.— Velika tuba Din 13.— Dobiva se povsod. KADAR JE SLABO VREME . . . Plašč traglan* iz impregniranega krepdešina. Široka vzorkovana vezanka in baret sta sešita iz široke, na roko tkane volnene trese. K takemu plašču se podajo športne rokavice iz debele jelenje kože. Promenadni plašč iz temnomodrega volnenega krepa z modnimi dvojnimi rokavi. Do bokov je plašč priležen, spodaj pa zvončasto razširjen. Kostum iz modnega diagonala. Posebnost je ovratnik v obliki kepa, ki se visoko zapenja. Krilo je zvončasto. TORBICA ZA VAS Prinašamo sliko torbice, izšite na juti z barvasto rafijo. Torbica mora biti v barvnem skladu z obleko, zato si mora vsaka izbrati rafijo v barvah, ki harmo-nirajo z barvo obleke ali pa z barvo klobuka. Naša torbica je izšita z rdečo, kostanjastorjavo, črno rafijo in z rafijo v naravni barvi. večani del torbice. ČE GRESTE NA PLES Plesna obleka iz oalansienskih čipk. Petlja v pasu je iz svilenega žameta iste barve kakor čipke. Plesna obleka, kombinirana iz črnih čipk in črnega krepsatena. Plastron je iz svilenega tila v barvi kože. K tej obleki spada tudi žaket iz čipk z veliko svileno cvetko na reverju. Desna slika zgoraj: Večerna obleka iz črnega krepbanjoja z nenavadno izrezo na hrbtu. V pasu zelen cvet iz žameta. Elegantna večerna obleka iz krepsatena. Globoki dekolte na rami drži trak iz nojevega perja. Desna slika spodaj: Večerna obleka iz modnega črnega krepžoržeta z veliko petljo iz atlasa v pasu. Večerna obleka iz črnega krepsatena z bolerom iz hermelina. Oblekica za mlade plesalke iz belih bruseljskih čipk z vratnim izrezkom d la cesarica Evgenija, ki pušča proste rame. Na vsakem volanu je šopek umetnih cvetk iz svile v barvi čipk. VZOREC ZA LEPO BLAZINO Blazina z modernim vzoreem, izšita z oranžno, rjavo, črno in temnomodro volno. Podložena je z oranžnim atlasom, ob robih pa obrobljena s svileno vrvico v barvi starega zlata. Blazina je velika 56X36 cm. ZA VASO HČERKO Slinček iz belega platna, okrašen z belo vezenino. Oblekica in predpasnik iz belega ali barvastega platna, okrašena s preprosto barvasto vezenino. Motiv, ki je narisan v naravni velikosti in je izšit z modro, rumeno in jagodnordečo biserno prejico, se lahko sestavi v borduro ali pa se izšije v pravilnih presledkih po vsej oblekici ali predpasniku. VSE TO LAHKO SAMI NAPRAVITE Kombinacija oblekice in spodnjic, sešita iz enobarvnega platna, okrašena z obzankano progo. Praznična oblekica brez rokavčkov, sešita iz svetlomodrega batista. Srajčka in spodnjice iz šifona. Kombinacija srajčke in spodnjic, okrašena z zankanjem. Torbica za žepne robce, okrašena s preprostim vezenjem. Letna oblekica iz pralnega blaga. Životek je okrašen z motivi, ki so izšiti z barvasto prejico. Robovi so obšiti z zančnim vbodom. Oblekica za pestovanje iz belega pikeja. Dve prav lepi praznični oblekici za majhne punčke. Otroška oblekica brez rokavov, sešita iz belega batista s svetlomodri-mi pikami. Oblekica iz svetlega enobarvnega delena, pošita s svileno vrvico. Domača oblekica za petletno punčko. Bluza s kratkimi rokavi in oblekica brez rokavov za triletnega fantka. Oblekica za igranje, sešita iz ce-firja ali močnega platna. Spalna oblekica iz barvaste flanele, okrašena z ozkim olepševalnim trakom. Dva lepa motiva, ki se lahko porabita za okrasitev otroške jutrnje jopice. Gospodinjstvo D. P.: Kako postrežem svojim gostom (Nadaljevanje.) Proračun. Izbera jedil in pijač. Za gostiteljico je najbolj mučno, če pri kosilu ali večerji zmanjka kakšne jedi. Zato je vsekakor potrebno, da pripravimo vsake jedi rajši preveč kakor premalo. V naslednji tabeli navajamo potrebno količino nekaterih jedil. Če so povabljeni samo moški, moramo seveda vzeti nekoliko več kakor kaže tabela, če je pa med povabljenimi precej žensk in otrok, lahko pripravimo nekoliko manj. Čokolada: */4kg za 10 skodelic. Divjačina: zajec kot glavna jed za 4 do 5 oseb, kot postranska jed za 5 do 7 oseb; srn ji hrbet za 10 do 12 oseb; srnje stegno za 10 do 12 oseb; srnje zarebmice 3 do 4 za 2 osebi; jelenje stegno za 8 do 9 oseb, če je glavna jed, sicer za 15 do 16 oseb. Juhe: po V» 1 na osebo; zakuha na juho (zdrob, kaša, riž, ječmenček) po 1 žlico na osebo. Kava: 4 dkg na skodelico. Kaviar: pol kg za 12 do 15 oseb. Meso, ki ga serviramo k zelenjavi: za 12 oseb vzamemo na pr.: k svežemu stročjemu fižolu 4 bela jetra (prižljece), h karfijoli 750 gr pečenic in 750 gr sesekljanega mesa. H grahu po 2 koštru-novi bržoli na osebo; telečje ali svinjske zarebrnice po ena na osebo. Obloženi kruhki in druge slične predjedi: 2 do 3 kosi na osebo. Omake k mesu: pol litra za 4 osebe. Ostrige: po 5 na osebo. Pečenke, in sicer goveja, telečja, koštrunova, svinjska : s kostmi vred po 375 gr na osebo, če je pečenka glavna jed. Sicer pa računamo: 1 cela, srednjevelika goveja pljučna pečenka: za 10 do 13 oseb; 1 cel, srednjevelik roastbeef: za 25 oseb; t srednjevelik jezik: kot glavna jed za 5 do 6 oseb, kot postranska jed za 6 do 8 oseb; 1 telečja glava: samo kot vmesna jed za 10 do 12 oseb; 1 telečji hrbet: za 12 oseb; 1 telečje stegno: za 12 do 15 oseb; 1 koštrunov hrbet: za 10 do 12 oseb; 1 koštrunovo stegno: za 8 oseb; 1 srednjevelik svinjski hrbet: za 15 do 18 oseb; 1 srednjeveliko svinjsko stegno: za 15 oseb; 1 gnjat: za 20 oseb; 1 srednjevelik odojček (mlad prašiček): za 12 oseb. Perutnina: srednjevelika raca je za 3 do 4 osebe; srednjevelik fazan, pečen za 5 oseb, kot ragu za 6 do 8 oseb; razne vrste jerebic, kljunač in podobno: polovica na osebo; gos: za 8 oseb; piška, kot glavna jed: polovica na osebo; kokoš v juhi ali obari: za 3 do 4 osebe; srednjevelik kapun ali pulard: za 5 do 6 oseb; srednjevelik puran, nadevan, če je glavna jed, za 10 oseb, sicer za 15 oseb; srednjevelika pura: za 6 do 7 oseb; golob za 1 osebo. Raki, navadni, veliki: po 3 do 5 na osebo, če so predjed, sicer pa po 10 na osebo. Rak, morski, srednjevelik: za 3 osebe, če je več jedi. Ribe: če so glavna jed, po 350 do 500 g r na osebo, pri večjih pojedinah samo polovico tega. Sladoled iz pol litra smetane: za 5 oseb. Zelenjava: sveži beluši 250 do 300 gr na osebo, vloženi be-luši 150 do 200 gr na osebo; stročji fižol, korenje, kolerabice: po en globok krožnik na osebo, pri večjih pojedinah po pol krožnika na osebo. Ohrovt: ena glava za 2 osebi; belo in rdeče zelje: ena glava za 3 osebe; kislo zelje: za vsak dan po 250 gr na osebo, za pojedino polovico manj. Vsaka gospodinja naj bi upoštevala zlasti te-le nauke: uči se spoznavati blago; plačaj vedno samo toliko, kolikor je blago vredno, in ne jenilji nikoli na posodo. Kadar kupujemo, moramo kupiti vedno najboljše, nikdar pa ne smemo stiskati in si pomagati s surogati. Ravnati moramo vedno sistematično, delati na več krajih in več reči hkrati, navzlic temu pa moramo obdržati vajete trdno v rokah. Ni napačno, če si načrt, kaj in kako bomo delali, spišemo. Najpoprej napišemo jedilni list, nato potrebščine za posamezne jedi. S tega listka si potem izpišemo, kaj moramo kupiti v speceriji, kaj pri mesarju, na trgu itd. To nam je hkrati tudi kontrola, ali smo vse nakupili in koliko smo porabili denarja. Za začetnice je zelo priporočljivo, če denejo skupaj vse reči, ki jih potrebujejo za posamezno jed. S tem si precej olajšajo delo in lahko- še -enkrat pregledajo, ali je vse doma. Gospodinja mora biti vedno zbranih misli, zakaj čas je predragocen, da bi zaganjala deklo zdaj po to, zdaj po drugo reč, ki je nanjo pozabila. Ko je vse pri hiši in vse za določeni čas naročeno, si je treba pravilno in ekonomično razdeliti čas. (Dalje prih.) NEKAJ NOVEGA ZA VAS! Dandanašnji, ko je pohištvo razmeroma še precej drago, je treba gledati, da si kupimo nekaj, kar bo poceni, a vendar solidno in lepo. Posvetovali smo se s posameznimi obrtniki, kako bi se dala premagati ta kriza. Dobili smo mnogo gradiva, iz katerega posnemamo: Mizar izdela solidno smrekovo pohištvo za kakih 2500 do 3000 dinarjev. Po lastnem in predloženem načrtu je taka oprema lahko prav lična v zunanji obliki. Sedaj gre še za primerno olepšanje, preple-skanje posameznih kosov. Ugotovili smo, da danes lahko dober strokovnjak popleska pohištvo v popolnoma poljubni imitaciji trdega lesa tako prirodno, da je prav težko razlikovati nepravo od prave opreme. Ogledali smo si vzorce posameznih imitacij pri tvrdki Bratov Eberlov nasl. Martinc-Černe & Co. (Vošnjakova 8, Ljubljana), ki so naravnost neverjetno posrečeni. Doznali smo tudi, da ta tvrdka izvrši pleskanje opreme za malenkostno ceno 750 do 1200 dinarjev, tako da Vas stane vsa oprema v najdražjem primeru komaj okoli 4200 dinarjev. Da je tako pohištvo v gotovih pogledih bolj priporočljivo od masivnega je pa stara stvar. Estetsko kakor tudi praktično lahko popolnoma zadostuje. Omenjeno tvrdko našim čitateljicam toplo priporočamo, zlasti ker se nam je posrečilo doseči, da bo priznala vsakomur, ki se bo skliceval na ta članek, pri poravnavi računa 3%ni popust. Slabi zobje kvarijo majlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite že z enkratno vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo, ki stane Din 8.— Velika tuba stane Din 13.— Dobiva se povsod. ( ar mladostne suežosfi naj struji iz Vaše kože in naj navduši Vas inVašookolico. Negujte Vašokožo zElidaFavorit milom, da si prisvojite ta čar. Elida Favorit milo se obilno peni, diši decentno in fino.Vsled izdatnosti je posebno pripravno za vsakdanje negovanje kože. MILO KUHA Jedilni list za teden dni (Meščanska kuhinja.) Ponedeljek, obed: krompirjeva1 juha s pljučki, faširanci v mrežici, solata, palačinke z marmelado. Večerja : pljučka v omaki s kruhovimi cmoki. Torek, obed: na goveji juhi krpice, z mesom mešane prikuhe (rdeče redkvice, kolerabe, grah), • krompirjev pire, brusnična omaka. Večerja : špinača in ocvrta jajca v obročkih. Sreda, obed: juha ragu z ocvrto žemljico, biftki s praženim krompirjem, solata, jagode. Večerja: kuhana prekajena svinjina s svežim grahom. Četrtek, obed: široki rezanci z omako, sočna pečenka, solata, trejet. Večerja : cvetača z maslom in parmezanom, le-denka s trdimi jajci. Petek, obed: gobova juha, špinačni narastek, češki talki. Večerja : precvrta polenta s češpljevim kompo-tom. Sobota, obed: na goveji juhi zdrobovi cmoki, z mesom zeleni grah, novi krompirček z maslom in peteršiljem, jagode. Večerja : telečji jeziki v sardelni omaki, testeni polžki. Nedelja, obed: na juhi riž z grahom (rizi-bizi), telečje ruladice, ocvrti krompir, solata, španske žemljice s šodfijem. Večerja : pišče v papriki in bela polenta. Recepti k jedilniku (Za štiri do pet oseb.) Faširanci v mrežici. 25 dkg govejega in 20 dkg svežega prašičjega mesa zmeljem, denem v skledo in primešam tri žlice z mlekom prepojenih drobtin, eno jajce, soli, popra in drobno zrezanega peteršilja. Oprano prašičjo mrežico zrežem na štiri oglate krpe. Na vsako krpo položim po eno polno žlico zmesi, jo oblikujem v pol mezinca visok ploščat hlebček in ga zavijem tesno v mrežico pa pečem v lastni maščobi v plitvi ponvi 15 minut, da se od obeh strani lepo za-peče. Opečene hlebčke zložim na gorak krožnik, na mast pa vlijem nekaj žlic vode. Ko nekoliko povre, jo polijem čez hlebčke. Mešane prikuhe. Rdečo redkvico, kolerabe in zeleni sveži grah pripravim vsako zase na običajni način. Pred serviranjem zmešam vse skupaj ali pa garniram kuhano govedino z vsako prikuho zase. Telečji jzeik v sardelni omaki. En večji ali pa dva manjša telečja jezika dobro operem v mrzli vodi in kuham v goveji juhi eno uro. Potem jih olupim, dokler sta gorka, nakar pustim, da se ohladita. Ko sta hladna, jih zrežern na poševne pol prsta debele rezine in jih s prekajeno slanino pretaknem. V kožici pripravim omako iz 5 dkg masti, pol žlice moke, ene žlice drobno sesekljane čebule in peteršilja. Ko moka znane dobrodelne družbe, soproga ravnatelja K., ni samo blagosrčna in duhovita, marveč tudi rahločutna dama. «Bilo bi», tako je izjavila na shodu, «marsi-kaj v šoli, rodbini in zakonskem življenju boljše, če ne bi vcepili naši mladini že v zibeli poželjivosti. Vsak dan uživamo škodljive tvarine, med katerimi je najbolj nevaren kofein v kavi, ker je navidezno neškodljiv. Kava Hag brez kofeina pomeni velik napredek v zdravstvu živil. Kava Hag je prava, najbolj odlična zrnata kava, ima čist neizpremenjen okus in aromo, ne vsebuje pa ničesar, kar bi utegnilo na katerikoli način škodovati zdravju.» Privoščite sebi in svoji rodbini odslej kavo Hag, doma kakor tudi na počitnicah! Dobiva se v vsaki boljši prodajalnici s kolonialnim blagom. Tudi v kavarnah in hotelih točijo na željo kofeina prosto kavo Hag. in čebula zarumenita, dolijem četrt litra dobre juhe, dodam pol žlice paradižnikove konserve, dve osnaženi in sesekljani slani sardeli in popra. Ko se toliko po-kuha, da je omaka gladka, vložim vanjo narezani jezik in pustim, da se pokrit duši v omaki pol ure. Deset minut pred serviranjem dodam eno žlico kaper, in če ni od sardel in kaper dovolj slano, še nekoliko osolim, toda navadno je že po sardelah dovolj slano. Španske žemljice. Dan staro debelo štruco ali žemljice narežem na pol prsta široke rezine tako, dla se na enem kraju pri robu držita po dve in dve skupaj. Skorjo obrežem, vmes pa namažem pol žličke mare-lične marmelade. Nato jih pomočim v belo vino, ki ga prej prevrem z nekaj koščki sladkorja, skorjico cimeta in koščkom vanilije, in pustim, da se ohladi. Pomočene v vino polagam na krožnik in jih pustim nekaj časa, da se z vinom prepoje. Nato jih povaljam v raztepenem jajcu in ocvrem. Ocvrte polagam na pogret krožnik in jih oblijem z vinskim šodojem. Vinski šodo. 3 in pol decilitra dobrega belega vina prevrem s 14 dkg sladkorja in koščkom vanilije, nato vanilijo odstranim in pustim, da se vino ohladi. Nato primešam vinu štiri rumenjake in žvrkljam na ognju toliko časa, dk se zgosti, odstavim in žvrkljam še nadalje, da se nekoliko ohladi, nato pa vlijem čez ocvrte žemljice in gorko serviram. Telečje ruladice. Telečje ali jagnjetove kotlete po-tolče-m in nasolim. Medtem pripravim sekanico. Deset dekagramov telečjih ali janjčjih jeter zrežem na tenke (^ Poročila se je gospodična Angelica Kastelic, roj. Bradačeva z gospodom Josipom Kastelicem iz D0LL0gatca' Čestitamo! Čuvajte zdravje svojih otrok! Milostiva, zakaj ste vselej skrbno pazili, da so dobivali Vaši otroci, dokler so bili še mali, popolnoma čisto in zdravo ter sveže mleko? Zato, ker ste dobro vedeli, kako zelo škoduje pokvarjeno mleko zdravju Vaše dece. Zdaj, ko so otroci nekoliko odrasli, se stvar nikakor ni spremenila; prav tako zavisi njih zdravi razvoj od brezhibnosti prehrane. Zaupajte FRIGIDAIREU, družinskemu električnemu avtomatičnemu hladilniku skrb, da ohrani živežu svežino, redilno moč in zdravje, ki ga razkrajajo v jedilnih shrambah bohotno uspevajoči mikrobni organizmi. je štedljivi in budni stražar zdravja družine. GENERAL MOTORS je edina tvornica Frigidairea. Izključna prodaja za Jugoslavijo: JUGOTEHNA, Ljubljana, Gosposvetska 3. Telefon 20-80 , , , . i i. i i.vi o Telefon 20-80 btalna razstava: Ljubljana, Gledališka o. Telefon 29-18 Podružnice v Beogradu, Zagrebu in Splitu. Zahtevajte naše podrobne prospekte! Obiščite nas na ljubljanskem velesejmu v paviljonu G, koja 178—182. rezine in jih prepražim na masti (pol žlice) z drobno zrezano čebulo. Ko so prepečene, jih zmeljem dvakrat na mesnem strojčku. Vmes zmeljem tudi nekoliko prekajene slanine. Sekanici primešam eno jajce ali pa samo beljak, osolim, popopram in dodam pol žlice drobno zrezanega peteršilja. S tem namažem kotlete, jih zavijem do rebrne kosti tesno skupaj in povežem z nitjo. Zložim jih tesno drugo k drugi v primerno kožico, dodam kepico presnega masla in jih pokrite počasi dušiin do mehkega. Ko so mehke, odvijem niti, ruladice zložim na pogret krožnik in jih oblijem s sokom. Obloženi kruhki Za obložene kruhke narežem od dan starega rženega ali belega kruha za prst debele rezine v velikosti manjšega krapovega obodca in jih obložim z različnimi delikatesami. Ali jih namažem s presnim maslom in potresem povrhu zmlete gnjati ali pa kuhanega prekajenega jezika, zrezanega na rezance, in nekoliko zrezanih kislih kumaric ali pa kaper. Ali jih pa namažem z jetrno pašteto, ki dobim že pripravljeno v delikatesnih trgovinah v klobasi ali v škatlah. Bolj priporočljiva je v škatlah, posebno če jo hočemo imeti v rezervi in je ne rabimo takoj. Ali pa namažem rezine s sardelnim maslom. Na eno osininko čajnega masla vzamem dve slani sardeli, jih osnažim, odločim hrbtenico in vse koščice in jo na drobno sesekljam, primešam nekoliko drobno zrezanega peteršilja ali drobnjaka in žličko gorčice. To dobro pomešam med maslo in namažem kruhke. Na vrh položim obroček trdo kuhanega jajca. Ali pa namažem kruhke s čajnim maslom in položim povrhu polovico osnažene sardele. Jako okusne kruhke pripravim z jajčjo omako in sardelaini. Dve jajci trdo skuham, olupim in pretlačim, primešam žličko gorčice, drobno zrezanega peteršilja ali drobnjaka, soli, popra, olja in kis^ ali namesto kisa limonovega soka. Kruhke namažem najprej s tenko plastjoi presnega masla, nato pa z jajčjo omako. Povrhu položim četrt osnažene, v kolobar zvite sardelice, v sredino kolobarja pa eno kapro. Slani-kovi kruhki se pripravijo na enak način kakor sar-delni. Prav okusni in poceni so kruhki z liptavskim sirom, ki si ga vsaka gospodinja z majhnimi stroški sama lahko pripravi takole: četrt kilograma sira, ki ga pridobiš iz zasirjenega mleka, zmešaj z eno žlico drobno sesekljane čebule, enim v trdo kuhanim pretlačeniin rumenjakom, šestimi dekagrami presnega masla, pol žlice finega namiznega olja, eno žlico' gorčice, soljo, nekoliko paprike, kumino, drobno zrezanim peter-šiljem in limonovim sokom ali pa nekaj žlicami piva. Če hočeš bolj pikantnega, deini vmes še eno drobno zrezano slano sardelico in pol žlice zrezanih kaper. S tem namazi kruhke, povrhu pa položiš lahko nfckaj rezin rdeče redkvice. Prav okusni in priljubljeni so topli kruhki, ki jih pripravim na več načinov. Topli sirovi kruhki: rezine namažem s presnim maslom in potresem z nastrganim parmezanom ali kakim drugim pikantnim sirom. Neposredno pred serviranjem jih položim na pekačo1 in postavim za nekaj minut v toplo pečico, da se sir zmehča, nato takoj serviram. Seveda jih je treba pojesti, dokler so gorki. Izborni so kruhki s telečjimi možgani. Blanširane telečje možgane sesekljam in hitro prepražim na presnem maslu s čebulo in drobno zrezanim peter-šiljem, jih osolim, popopram in namažem na tople kruhke, ki jih imam pripravljene že na pekači, nakar jih hitro serviram. Sladke obložene kruhke, ki so posebno damam všeč, namažem z maslom in medom. V sredo položim eno vloženo češnjo. Namesto z medom jih namažem tudi lahko z gosto marelično marmelado ali pa s srbskim »sladkim*. Kruhki z orehi so prav okusni. Na deski zdrobim z valjarjem orehova jedrca. Nato denem v kožico tri žlice sladkorne sipe. Ko sladkor zarumeni, stresem vanjo zdrobljena jedrca in jih prepražim. Ko se ohlade, jih zmeljem, primešam med čajno maslo in namažem kruhke: (Nadaljevanje.) V službi. Hvala Bogu, vse je šlo po sreči. Sedaj si v službi, ki si si jo tolikanj želela. Gospa je s teboj prijazna, ker si šele začetnica. Tvoja prva dolžnost je sedaj, da se čimprej udomačiš v novih razmerah, da čimprej spoznaš vse, s čemer se boš morala ukvarjati. Predvsem glej, da boš poznala ljudi družine, pri kateri služiš. To je važno, da boš mogla biti nasproti tfsakemu vljudna in postrežljiva. Zlasti pa glej, da ne boš rekla: «Oni me je poslal, oni mi je rekel.» Ampak reci vedno: «Gospod ali gospodična ali ta in ta gospa me je poslala.* Sicer ti bo pa že gospodinja povedala, kako se ti je do posameznih ljudi vesti. Če ti pa kaj ne bo jasno, se lepo opraviči in poprosi pojasnila, da ne boš po nepotrebnem žalila in razburjala ljudi s svojo nevednostjo. Vedi se tako, kakor bodo zahtevali od tebe, pa če se ti še tako smešno zdi. Pomni, da so v mestu čisto druge navade kakor na deželi. Govori kolikor mogoče razumljivo, potrudi se, da se ne boš pačila. Vsako besedo izgovori razločno in dosti glasno. Saj se ti ni treba nikogar bati. Vsakomur mirno glej v oči, kadar govoriš z njim, in ne mahaj z rokami v pojasnilo. Če te ne razume takoj, mu s potrpljenjem ponovi. Kadar te kdo pokliče, reci «prosim» in takoj stopi do njega. Ako ravno opravljaš kako delo, ki ga ne smeš prekiniti, ga prosi dovoljenja, če smeš delo dovršiti. Taka vljudnost se vselej in povsod izplača. Priljubila se boš pri ljudeh in s tem dosegla, kar si želela. Nihče te ne bo oviral pri tvojem stremljenju po izobrazbi in zaslužku. V deževnih nedeljah, ko boš prosta, vzemi v roke knjigo ali revijo, pa čitaj in se izpopolnjuj v vsem, kar boš potrebovala v svoji službi. Vpiši se v knjižnico in si predvsem vzemi kakoi knjigo o lepem vedenju, da se čimprej privadiš mestnim običajem. Čim lepše in popolnejše bo tvoje obnašanje, tem lepše upe imaš za bodočnost, kajti vsak ti bo z veseljem napisal dobro izpričevalo. Vljudnost je najuspešnejše orožje pri osvojevanju ljudskih src in ustvarjanju kakovosti bližnje okolice. Bodi vedno čista. Umij si po vsakem umazanem delu roke in premenjaj kuhinjski predpasnik z belim, kadar greš odpirat vrata. Tudi v sobo ne stopi nikdar umazana. Perilo imej čisto, nogavice cele in oprane. Zašita luknja ti je bolj v ugled kakor v sramoto, zato ne zavrzi nogavic, ki si jih bila pri delu raztrgala. Skrbno jih zakrpaj in s tem pokaži, da nekaj znaš. \ A?A DF ■ \ K Lil TA VAA-EjTU Lepote Jugoslavije: njeni bogati gozdi... njene visoke planine... in zobje njenih prebivalcev. Lepote Jugoslavije so poznane po celem svetu. Tudi Jugoslovani znajo ceniti vrednost lepote. Tako neguje stotiso-čero Jugoslovanov svoje zobe s Sar-govim Kalodontom. Blagodejna pena Sargovega Kalodonta polepšuje in varuje zobe in usta. Po uporabi Sargovega Kalodonta dobi dih svež in zdrav vonj. SARGOV KALGDONT ohranjuje zdravje in lepoto zob. Dokazano je da more perilo pravilno očistiti le milo. Edino brez škode odstranjuje umazanijo iz tkanin. Cenjene gospodinje, imejte to dejstvo vedno pred očmi in perite samo s pravim terpentinovim milom Gazela Naroči v naši upravi knjižico «Sto zlatih naukov*, ki ti bo pomagala marsikdaj preko težav, da bo tvoja gospodinja kar strmela, odkod ti vse to veš. Kadar si snažna, lepo umita, počesana, kadar imaš čiste nohte in ne dišiš po kuhinjskih delih in drugem, tedaj si prikupna. In taka moraš biti vedno, če hočeš v življenju kaj doseči. '-ENA IN . TU^KI PP.OM-ET Nekaj o vrtu (Nadaljevanje.) Vrt in vsa neposredna okolica hiše sta tudi dva činitelja, ki mnogo pripomoreta k udobnosti letovi-ščarjev in k njihovemu zadovoljstvu. V vsakem kraju naj bo vrt nekakšen vzorec načina, po katerem se tamkaj urejuje ta prelepi kotiček domače žemljice. Ne smeši se s tem, da hočeš prenare-diti vrt v kakšen park ali pa mu dati kakšno posebno obliko. Hiši primerno ga uredi in nasadi vanj, kar pri gospodinjstvu potrebuješ. Vse pa tako, kakor je v tvojem kraju navada. Gredice naj bodo lepo oplete, morda posajene s cveticami, lepe vrtnice naj cveto v vrtu in nageljni naj delajo prikupno sliko pod okni. Rožmarin naj skrbi za lep duh in poživilo na vrtu. Ob ličnih, z belim peskom posutih stezicah naj bodo nameščene klopice, da se lahko gostje posedejo po vrtu in opazujejo veseli ples pisanih metuljev in po- slušajo brenčanje čebelic in čmrljev. Če ima gospodar čebelnjak, naj bodo panji izvirno poslikani. Da bo tiljnjak sam na sebi lep, za to poskrbi že veselje in zabava gospodarja samega. Plot, s katerim je ograjen vrt, naj bo lično prepleskan in cel. Kako grd vtisk napravi raztrgana ograja ali pa če je zakrpana s starimi neenakomernimi deskami. Tudi v majhnih razmerah je mogoče skrbeti za ličnost in čednost, zakaj pregovor pravi, da je pri vsakem siromaštvu pol lenobe. Sadovnjak je tudi lep okras vsaki kmetiški hiši. Lepo negovano sadno drevje razveseljuje oko, zlasti če kaj od njega pade, kadar ga potresemo. Lepa zelena travica pod dehtečimi jablani in hruškami tako opojno vabi, da bi se človek zleknil po tleh in zaspal ko muren. Dovoli svojim gostom, da smejo v senci sadnega drevja počivati. Morda imaš zložljive stole na podstrešju, s katerimi postrežeš letoviščarje. Bolje je, da imaš kaj takega pri roki, kakor pa da bi ti ljudje preveč poškodovali travo v sadonosniku. Če stoje drevesa dovolj skupaj, določi močnejše izmed njih, da bodo lahko gostje nanje privezali svoje gu-galnice, ki jih po navadi prineso s seboj na počitnice. Pred hišo naj bo vedno pometeno. Če je suho vreme in velik prah, je dobro zdaj pa zdaj poškropiti cesto z vodo. Skrbi za dober odtok vode z dvorišča in s ceste, kadar pridejo poletne plohe in nalivi. Tudi tukaj naj bo drevje lepo negovano in razvrščeno. Vsaka malenkost včasih pripomore k ugledu kake hiše in k prijetnemu bivanju v njej. V bližini hiše odkaži majhen travnik, da se lahko na njem igrajo otroci. Bližnji potok poglobi in očisti dračja, da se bodo tudi lahko kopali o pasjih dneh. Vsaka pozornost, ki jo izkažeš letoviščarjem, ima za posledico uvaževanje in spoštovanje tvoje hiše. Taki ljudje pridejo daleč po svetu, in kar povedo oni o tebi in tvoji postrežbi, bodo slišali drugi letovi-ščarji. Zato se potrudi, da boš storila vse, kar bo v tvoji moči, saj bo to itak dobro plačano. (Dalje prihodnjič.) MilicaStupanova: Kako povem otroku o čudežu nastajajočega življenja (Konec.) , Druge živali so pa spet bolj občutljive in pri njih ostanejo mladiči tako dolgo v materinem telesu, da pridejo že kar živi na svet. Tako počivajo na pr. mu-cini otroci, mlade mačice, do rojstva v telesu svoje matere, kjer so na varnem in dobivajo iz telesa svoje Mladostno živahnost in resnično lepoto si ohranite samo tediaj, ako vodi za kopanje ali umivanje dodaste izmed naravnih soli za kopanje: Isla Koniferen Badesalz Isla Chypre Badesalz Isla Eau de Cologne Badesalz. Same dišeče soli, ki delajo kožo lepo ter k repe živce in mišice. Salinenverwaltung Bad Ischl. Za Jugoslavijo: Paracelsus k. d. Zagreb 3. Navadite se pravilnega solnčenja t. j. nadrgnite svoje telo, preden se solnčite, in sicer dokler je suho, / močno z NIVEA-CREME NI VE A- ULJE ura Oba imata v sebi — edina v svoji vrsti — eucerit, sestavino za negovanje kože, oba zmanjšujeta nevarnost solnčarice, oba delata polt zagorelo tudi ob oblačnem nebu. Nivea-creme Vas hladi v vročini. Nivea-olje Vas varuje ob neugodnem vremenu hladu in s tem tudi prehlada. Nivea-creme: Din 5 — do Din 22—. Nivea-olje: Din 25 — Din 35—. Proizvaja Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. j. Maribor, Gregorčičeva ulica 24. matere, iz njene krvi, toliko hrane, kolikor jo potrebu-jejoi da lepo rasejo. Kadar je jabolko zrelo, se utrga pecelj, s katerim se drži svoje matere, in jabolko se loči od jablane. S takim pecljein se držijo tudi mlade mačice materinega telesa. Pri vseh živalih nosi mati svoje mladiče pred njih rojstvom v svojem telesu in jih še pred rojstvom hrani iz svoje krvi, da rasejo. Ko pa pridejo na svet, ne morejo uživati takoj iste hrane kakor velike živali, zato jih hrani živalska mati s svojim lastnim mlekom. Prav tako je tudi pri ljudeh. Otročiček je izprva čisto majhen in se nahaja v varnem zavetju, v telesu svoje matere. Tam mu je lepo toplo in nič hudega se mu ne more zgoditi, nikoli ni lačen, ker mu da mati iz svoje lastne krvi vse, kar potrebuje, da lahko rase. Tako spi otročiček mirno in pokojno v materinem telesu, rase in postaja vedno večji, njegov duh pa se igra tačas z angelčki po nebeških poljanah. Kadar pa napoči čas, ko je otročiček dovolj močan, da mu ni treba več varnega zavetja, takrat pa se vzbudi y materinem telesu, in ker se mu zdi tam pretesno in pre-dolgočasno, se krepko osvobodi te tesne kletke in — zaplava naravnost v svet, v življenje. To jiei samo kratek kažipot, površno navodilo za prvo otrokovo vprašanje o seksualnih rečeh. Še težje je, raztolmačiti otroku drugi problem, ki se ga zave šele veliko pozneje: kako pridejo otroci v materino telo. Tudi tukaj se je treba pomuditi pnej v rastlinstvu, pri opraševanju cvetov, potem pa še v živalstvu, preden se lahko dotakne z otrokom vprašanja združitve obeh spolov pri kroni stvarstva, pri človeku. To je pogovor, ki zavisi popolnoma od osebnega takta matere, očeta, pač dotičnega, ki je prevzel nalogo, da razloži otroku čudeže življenja, črno na belo napisane direktive za ta pogovor bi bile prav res odveč. Iz načina, kako bi odrasli razložil otroku ta dogodek, bo najjasneje odsevala njegova duševna kultura, srčni takt in — last not least — stopnja njegovega odnošaja do večne, nespremenljive matere narave. * S seksualnim vprašanjem so se bavili skoraj vsi pomembnejši pedagogi vseh delov sveta. Foerster mu je posvetil obširno poglavje v svoji knjigi »Jugend-Lelire«. Temeljito razpravo o tem predmetu dobimo tudi v knjigi Američana dr. B. Liberja »Kind und Elternhaus«. Priporočljive knjige za tistega, ki se hoče s seksualnim vprašanjem temeljiteje seznaniti, so poleg teh še (iz berlinskih založb): Hodann »Bub und Madel«; Manes »Die sexuelle Not unserer jugend«; Hoppeler «Woher die Kindlein kommem; Hoppeler »Wie ilannchen Mutter wurde«; Hodann >Woher die Kinder kommen?« Ali naj se fantu vdam? 1.) Na to bi Vam težko odgovoril še tisti, ki do bistva pozna Vaš značaj in značaj Vašega zaročenca. Saj v Vaši privolitvi lahko vidi Vašo neizmerno veliko in nepreračunljivo ljubezen ali pa samo slabost žene, Vašo odklonitev pa lahko smatra za pomanjkanje prave, nesebične ljubezni, za dokaz izredno trdnega in močnega značaja. Morda pa tudi samo za kaprico ali trmo. Z enim kakor z drugim lahko omajate njegovo ljubezen do Vas ali pa jo poglobite. S tem in onim ga lahko odbijete ali pa še tesneje navežete nase. Človek je v svojem bistvu ob posebno globokih doživljajih nepreračunljiv in nerazumljiv. Saj čez leta včasih niti sami ne moremo doumeti kakega svojega doživljaja. Lahko Vam rečem samo to, da se pri moških, ki so slabega značaja, ohladi ljubezen takoj, čim! se mu ženska poda. Dosegel je svoj namen in potem nima nobenega zanimanja več za ženo, ki mu je padla v naročje. Lahko se pač ljubezen še povrne, toda to le iz zopet obujene strasti. To je eno. Drugo pa je vprašanje, ali naj hodi Vaš zaročenec iskat utehe k drugim ženskam. Vse to so reči, ki jih samo Vi lahko presodite. In če naj Vam že kaj svetujem, bi Vam svetovala, da se takoj poročite, neglede na materialne neprilike. R. P. 2. Nikar, ker boste lahko prav tako nesrečni, kakor sem jaz. Počakajte in potrpite. Francka L. 3. Kot mož Vam tole svetujem: Če Vas ima fant res rad, potem naj si pač poišče delo drugje, in če ima Za negovanje obraza potrebujete na vsak način I S LA S C H LAM M naravni radioaktivni mulj (glen) iz kopališča v Ischlu za obkladke na obrazu. Odpravlja gube in pomlaja uvelo kožo. Preprosta uporaba po navodilu, ki je priloženo vsakemu ovitku. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. Za Jugoslavijo: Paracelsus k. d. Zagreb 3. kleti, dvorane, izložbe, cerkve, gledališke odre, kinomatografske dvorane, hotele in za javno razsvetljavo. Preden si omislite električne sveti I j ke in lestence za svoja stanovanja, si izvolite ogledati naše skladišče, kjer dobite svojemu okusu primerne objekte. Nudimo Vam najraznovrstnejše modele električnih lestencev, porcelanskih in steklenih ampe^sofitnihsvetiljk in lestencev, vseh vrst, namiznih in nočnih svetiljk, stenskih ramen z eno ali več žarnicami raznih oblik, stropnih in visečih opalnih krogel raznih velikosti, raznih svetiljk za spalnice v vseh modnih barvah. Električne svetiljke za kopalnice, prednje sobe, d. d. Elektroindustrija, veletrgovina z elektrotehničnimi predmeti Ljubljana Gosposvetska cesta štev. 13 (kolizej) Telefon interurban štev. 2314 pridne roke, bo že lahko toliko zaslužil, da bo preživil Vas in sebe. Potem pa se vzemita. Če je dober fant, bo že počakal še nekaj mesecev. Če pa je kakšen «[ičfidrid», je bolje, da gre svojo pot, ne da bi Vas dobil. J. Ž. Odgovor na vprašanje na str. 80. (Ponočevanje.) Potrudite se, da boste svojega moža prepričali, kako napačno je njegovo ravnanje. Pokažite mu vso grdoto njegovega postopanja kolikor mogoče drastično na kom drugem, in ko se bo sam pričel zgražati nad njim, mu povejte, da on sicer še ni tak, da pa bo, kakor vse kaže. Jako slabo bo na vso stvar vplivalo, če boste pri njem hoteli doseči kaj na grd način ali z neprestanimi očitki. Prej pa boste dosegli uspeh, če boste z njim dobri in mu boste večkrat potožili, kako ste nesrečni, da pa ne morete povedati, zakaj. Ko bo po vsej sili hotel vedeti za vzrok vaše nesreče, mu recite, da mu ne poveste, češ da vam on ne more pomagati. Omehčali ga boste tako daleč, da bo začel sam premišljevati o stvari in bo počasi sam našel vzrok. Če je žena taka, da možu ni dolgčas doma, da ustreza vsemu, kar je on kot fant od nje pričakoval, ne bo iskal zabave izven doma pri tujih ljudeh. Le razočaranje odtuji moža od domačega ognjišča. T. P. Kako si ohranim ljubezen moža? Odgovor t.) Pojdite k zdravniku, ki naj Vas preišče, zakaj nimate otrok. Če je kakšna organska napaka, se da to odpraviti. Če je pa krivda na moževi strani, bo pa gotovo uvidel, da mu ne morete dati otrok, če sam ni ploden. Posvetujte se o tem z zdravnico. Potem skrbite zlasti za pravilno vedenje. Ne vedite se tako kakor 40letne. Večina mož si želi živahnosti, mladosti, veselja in smeha. Njih prirojena lahkoživost jih sili v družbo mladih ljudi. Oni hočejo razgibanosti in pestrosti, oni hočejo zavojevanja in ljubezni. Če tega ne najdejo doma, krene seveda veliko mož na stranska pota. Če Vam razmere dopuščajo, skrbite za svojo zunanjost, korigirajte naturo in pomladite se ne samo po zunanjosti, temveč tudi po dluši in značaju. Znano mi je več primerov, da so starejše žene zopet priklenile svoje mlajše može. nase, ko so se prilagodile njih željam. Seveda ne sme mož prehitro opaziti Vaše iz-premembe, kajti prenagla «pomladitev:« Vas lahko osmeši. R. P. 2.) Nesoglasje v Vašem zakonu izvira pri ljubezni. Manjka Vama tiste nevidne sile, ki združuje telesi in duši obeh spolov, ki tvori bistvo ljubezni-zakona. Sami uvidevate, da skupno življenje pod ena streho še daleč, daleč ni bistvo zakona, ampak samo zunanja oblika. Vaša bolezen in z njo spolna vzdržnost, razlika v starosti, Vaša telesna oslabelost in duševna potrtost, vse to Vam je odtujilo Vašega moža, kar je naravna posledica, kakor to priznavajo zdravniki in raziskovalci spolnega življenja. S silo si ljubezni ne boste pridobili. Edina tolažba Vam bodi, da je Vaš mož dober značaj, kakor pravite, in da trpi zaradi te razdvojenosti. Srečo si je treba ustvariti, kakor si jo ustvarja otrok pri svojem početju, pri igranju. Negujte svoje telo (kopeli, vodne, zračne in solnčne, telovaba, dvigalna Solnčne pege odpravi hitro in brez sledu ttevator Dobiva se povsod. Zaloga: COSMOCHEMIA, Zagreb, Smičiklasova ulica 23. REVMAT1ZMA TRGANJA GLAVOBOLA ŽIVČNIH BOLEČIN se rešite naglo, ako uporabljate francosko žganje: Radion vinski cvet ,ELEVAT0R' Ako ga ne dobite v svoji lekarni ali drogeriji, tedaj pišite edino pooblaščenemu proizvajatelju ,PIRETRIN' D.D.ZAGREB Branimirova ulica 43 ki Vam pošlje po povzetju 5 malih steklenic za 50 Din. gimnastika), glejte, da boste imeli vedno dovolj dobre, duševne hrane, vedro čela in vedno veselo lice, vse to Vas bo pomladilo duševno in telesno. Če nimate z možem enakega duševnega obzorja, enakega nabiranja, se potrudite, da se mu boste prilagodili. Bodite z njim nežni in dobri! Ni Vam treba moža privezovati na dom, ampak nase, da bosta tvorila zopet duševno in telesno enoto. Žena, ki Vam lioče pomagati. Odgovor na vprašanje L. iz Kranja «Razdvoje- nost». Zakon je večen kompromis, tako da morata popuščati mož in žena. Prilagoditi se morata drug drugemu. Kjer ni ljubezni, ni odpuščanja, in kjer ni odpuščanja, nastane sovraštvo. Kadar je to sovraštvo že tako veliko, da razmišljata zakonca o razdružitvi, je treba poiskati vzroke vseh sovražnosti. Če se te sovražnosti ne morejo ugladiti, je poiskati način zdržnega skupnega življenja. In če tudi takega prijateljskega sožitja ni mogoče ustvariti, ne preostane drugega kakor razporoka. Razporoka pa je le tedaj mogoča brez velikih zaprek, ako sta zakonca brez otrok. Kjer so pa otroci, mislim, da se mora poiskati način za nadaljnje skupno življenje, ker otroci potrebujejo tako očeta kakor mater. Otrok, ki je brez stroge očetove roke, postane svojeglav. To se največkrat opazi pri otrocih, ki so izgubili očeta. Otrok, ki izgubi mater, pa je boječ in nezaupljiv. Samo oče, ki je zmožen, če mu žena umre, tolike ljubezni, da otroci ne pogrešajo materine ljubezni, lahko dobro vzgoji svoj naraščaj. Isto velja tudi za žene, ki ne smejo imeti preširokogrudne ljubezni do svojih otrok, kadar same nosijo odgovornost ža njih vzgojo. Najbolj mučno pa je, če otrok izprašuje, kaj se je zgodilo z očetom, oziroma z materjo. Ali bo takrat mogla mati povedati vzroke ločitve zakona, ki jih otrok niti razumel ne bo. Otroku se vzame v takem primeru vsa iluzija. Neglede na vse toi pa je pri ločitvah največja težava vprašanje, komu naj se dodele otroci, in pa vprašanje eksistence. Če sta zakonca bogata, se to lahko hitro reši, ker ima žena, ki naj vzgaja otroke, tudi dovolj gmotnih sredstev za to vzgojo. Kjer pa ni denarja, je pa ločitev zakona veliko težavnejša, ker morajo živeti tako mož kakor žena in otroci. V takem primeru pa je zvezana delitev moževih dohodkov z bedo in pomanjkanjem, česar zopet ne moremo zagovarjati, že CIKORI7A OKUSNA IN ZDRAVA J E KOLINSKA KAVA zaradi otrok ne. Da bi pa mati sama služila kruh sebi in otrokom, pa zopet ne gre, ker bi imeli v tem primeru otroci nepovoljno vzgojo. Iz tega sledi, da razporoka ni tako lahka reč in da ni tako lahko svetovati, kakor bi si kdo mislil. Hitreje se človek poroči, kakor pa loči. Lahko da človek prijateljski nasvet, lahko pove svoje mnenje, a Ie tedaj, če vse razmere pozna. Odločitev pa se mora vedno prepustiti prizadetima. Poudarjam pa, da je najprej treba poiskati vse možnosti, da ostane zakon nerazdružen, ker si zakonca, ki imata otroke, nista prepuščena sama sebi, ampak nosita veliko odgovornost za svoje otroke. Kar se tiče pravnega vprašanja, pa more to prav svetovati samo advokat, ki mu je treba razložiti, iz katerih vzrokov se želi razdružitev zakona. Ako hoče dobro svetovati, mora tudi on vedeti vse podrobnosti. Odgovor 1.1, v I. Mož, ki svojo ženo ošteje vpričo služkinje, jo s tem pri služkinji osmeši Če se to večkrat ponovi, dobi služkinja pogum, da Vam nagaja. Služkinja, ki je vestna in dobra, ima povsod oči in stori vse, ne čaka opominov. Ona pazi vedno in povsod, da se svoji gospe prikupi. Ako je pa narobe — hoče, da Vas jezi. Proč s tako služkinjo! M. Z. Bolezen ali brezobzirnost. Odgovor: skrbite, da ne bo mož ležal na hrbtu, potem ne bo smrčal. Kaj naj storim, da me šef ne bo nadlegoval? Izkušene žene, poznavalke moških vrlin in slabosti, prosim za svet v naslednjem: Sem uradnica neke organizacije — in imam več šefov. V odsotnosti pisarni- škega predstojnika se je zahotelo nekemu funkcionarju izkoristiti priliko in položaj, da se z menoj netaktno poigra. Žali me že golo dejstvo, da si je dotičnež, ki je, notabene, poročen, sploh upal misliti, da bo v svojem cilju uspel. Zavedam se neizpodbitno, da mu nikdar nisem dala niti najmanjšega povoda k takemu ravnanju. Bojim se pa, da moj prvi upor ne bo dovolj upoštevan. Vse, ki imate eksistenco v svojem delu in zaslužku, boste razumele moj pololžaj. Če bi bila od tega gospoda neodvisna — ne bi iskala nasvetov. Ali tako — kaj naj storim? Zora. Imam fanta, ki je zelo navdušen zame in se namerava poročiti z menoj, ali zadnji čas sva se zaradi malenkosti sprla. Sedaj je postal bolj hladen, a kljub temu še vedno prihaja v hišo mojih staršev. Kaj naj naredim? Ali je bilo res krivo samo moje slabo razpoloženje in kaj naj storim, da se mu še bolj prikupim? I. R. Odgovor na vprašanje «Preklinjanje». Prav imate, grdo je, če moški preklinjajo, še grše se pa sliši kletev iz ženskih ust. Mislim pa, da Vaša žena hudičuje le zaradi tega, ker jo drugi hvalijo. Naščuvajte svoje znance, da bodoi grajali to razvado, kadar bo Vaša žena v bližini, a tako, da bo ona to grajo slišala, in odvadila se bo. Čemernost. Žene nerade potožimo možu, kaj nas teži. Najbrže je Vaša žena bolna ali pa je zvedela za kakšen Vaš greh. Pričnite pri vzgoji. V vsaki številki tega lista nam ta dva razpredelka razodevata, da si želimo imeti svojega zakonskega druga dobrega in brez napak. Vsakdo išče nasvetov, kako bi odpravil pri svojem zakonskem drugu grde razvade ali kakršnekoli slabe lastnosti. Nihče razen enega (v 3. štev.) pa še ni povedal, kaj vse ima dobrega ob njegovi strani. Vsem, ki se v teh dveh razpredelkih pritožujejo, dajem tele vrstice v premišljevanje. Na naši zemeljski obli ne dobite dandanes človeka, ki bi bil brez napak. Vsak pa želi, da ima njegov drug oziroma družica več dobrin. Vprašam pa: ali ste že pretehtali njegove slabosti in dobrine in jih primerjali med seboj? Ali niste videli, da ste našli več dobrin kakor slabih lastnosti? Razume se, da si želite slabe strani vsaj nekoliko zboljšati, a to se bo le malokomu posrečilo. Ker si pa niste našli takega druga, kakršnega ste si želeli, morate pač potrpeti. Če pa že hočemo kaj prispevati za zboljšanje naše zakonske kulture, moramo pač začeti popolnoma na drugem koncu. Preden se poročiš, dobro premisli, kaj in koga vza-meš. Z vzgojo prični takoj po poroki. Potrpi sam, kadar ti ni kaj všeč. Napake odpravljaj z lepo besedo, ki več zaleže kakor sirovo kričanje. Bodi svoji ženi ali možu dober zgled. Zakon prinaša velikoi srečnih, pa tudi veliko žalostnih ur. Oba pa morata dobre in hude čase skupno deliti. I. V. iz Lj. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo nekatera vprašanja prihodnji mesec. Najnovejši BMW modeli 2sedežni roadster. Din'37.500"—. Kupe z dvema sedežema. Din 43.500"—. Kabriolet z dvema sedežema. Din 43.500" 4sedežni phaeton z univerzalno streho. Din 37.500"-. Limuzina s štirimi sedeži. Din[42.500"—. Kabriolet. 3 — 4 sedeži. Din 44.500"—. Transportni in dobavni voz z 1'76 m' ploskve inc 0"75 m3 prostornine. Din 41.000"—. Športni avto. Brzina cez 100 km na uro. Din 50.000" — J^H!."« iii.iu*«-""« ^ .