1
I
;
I
a' f
i {
m
i
Političen in strokovnjašk
list za obrtni
stan.
„Obrtnik” izhaja 8. in 24. dne vsacega meseca in velja celo leto s pošiljanjem na doni vred 3 gld. — Za pol leta 1 gld. 5 0 kr. — Za četrt leta 75 kr. Posamične številke 15 kr. — Uredništvo in Upravni štvo Preširnov trg št. 3 — Naročnina in inserati sprejemajo se tudi v „Narodni Tiskarni” Gospodske ulice št. 12. — Dopisi in poročila sprejemajo se v slovenskem i nemškem jeziku. — Inserati se računajo Sstopna vrsta za Ikrat 4 kr. za večkrat ceneje.
močniki, ter ustanovljali smo društva in blagajne, na katere smemo še danes s ponosom kazati! Čemveč je posameznik izpostavljen negotovemu prido-bitku, toliko bolj potreben mu je zavod, ki ga ščiti in varuje o času nezgode in bolezni.
To resnico pripoznajo sicer obrtniki. Najdemo jih še v „jerpergah” pri pomočniških bolnišnih in invalidnih društvih, kjer se nekako iz usmiljenja do nekih določenih stopinj vsprejemajo udom. Iz teh uzrokov vidimo jih tudi pri požarnih hrambah, pri veterancih itd. A za Boga milega, — uti-kajo se povsod, a samostojni obrtniki nimajo najmanjšega humanitarnega zavoda, ki bi bil vrejen po njihovih nazorih in potrebah. Mi ne bi tega poudarjali; ko ne bi bili prepričani, da je potreba v zboljšanje in povzdigo obrtnije združiti in spojiti razkropljene ude našega stanu tudi zunaj politiških reform; in preverjeni smo, da bi ustanova bolnid-nega in preskrbovalnega društva za vse samostojne rokodelske obrtovalce ljubljanskega mesta bila najlepši spomenik, kojega zamoremo postaviti obrtniki v proslavo štiridesetletnice našega pre-svitlega cesarja, na katerega se ravno sedaj pripravljamo obrniti s prošnjo za varstvo našega stanu, — in da bi s tern činom najbolje zadostovali intencijam Nj. veličanstva !
Obrtniki! Ne ustrašimo se težavne naloge. Inteligenca našega stanu je za nami! Nadejati se nam je podpore vseh stanov in zavodov; ki čestokrat pospešujejo celo namene manj koristnih društev.
\že sedaj dobrohotno podpirajo naše težnje narodni časniki in želijo uspeh našim domoljubnim naporom; nadejati se nam je tega tudi za naprej. Mnogo sile ostalo pa je tudi še v naših žilah; le prebudimo in ojačimo se! Ne poslušajmo tistih naših sodrugov, kojim se gnjusi stan, ki jim daje kruh !
Poprimenajse te ideje,,Kranjsko obrtno društvo-, ki je vže po svojih pravilih poklicano, ustanovljati omenjene zavode; skliče naj se zborovanje vseh obrtnikov in pregledajo naj se v take namene od ministerstva izdane normalna pravila. Geslo našega presvitlega cesarja bodi pri tem delu vodilo naše: „Viribus unitisu!
Kaj je poklic konfekcije?
„Obrtnik" bode v prvi vrsti stal na braniku za interese producentov, rokodelcev!"
„Delo ki ustvarja iz surovih snovij vse, kar služi človeštvu v porabo in razveseljevanje, ki je vir vsemu blagostanju — zgublja čedalje bolj veljavo in vrednost."
Tako smo pisali v našem programu. Naš boj je tedaj namenjen oni novodobni kupčiji pod imenom konfekcija, katere namen in poklic je, uničiti producenta in izdelovanje, ki je vendar podlaga in pogoj trgovini, podrediti popolnoma prodajalcem.
Da se bodo naši ljudje prepričali, da je vse dejanje in nehanje obrtu neprijaznih faktorjev naperjeno le na to, v kot potisniti producenta in ga v sužnost pripraviti; ter da je boj za naše pravice le obramba našega življenja in časti, objaviti jim hočemo iz daljše razprave samo jeden stavek, ki tako pristno kaže misli in ideje naših nasprotnikov.
„N. Wr. Tagblatt", glavni organ obrtujočega židovstva, in konfekcijonarskega društva „Orient", katero je v važnem vprašanji proti mali obrtniji pri upravnem sodišči pravdo dobilo; ta list tedaj, ki je najbolj kompetenten soditi o tem, kaj je kon-fekcijonarstvo; ta list priobčuje 6. avgusta t. 1. sledeče besede: „Der Confectioniir istnicht ziinftiger Meister, sondern Unterneh-mer; er ist Repriisentant einer okonomi-schen Epoche die den Unterschied zwi-schen Handel und Gevverbe aufzuheben sucht."
Poklic konfekcijonarstva je tedaj uničiti razliko mej trgovino in obrtom; ali bolje rečeno mej delom in barantanjem. Povedano sicer ni komu ima biti stvar v prid; a gotovo zadenemo pravo, če dostavljamo; „dass der Confektioniir den Unter-schied zvvischen Handel und Gevverbe — „zu Gun-sten des Handel s" — aufzuheben sucht."
Delavec tedaj, ki se je rokodelstva učil in po dolgotrajni praksi pridobili si potrebno ročnost, ki je po svetu potujoč postal morebiti umetnik v svojej stroki; ta delavec tedaj bodisi že mojster
V spomin štiridesetletnice.
Letos praznujejo narodi avstrijski redko slavnost 40letne vladarske dobe našega presvitlega cesarja. V raznovrstnih činih pojavlja se lojalnost in ljubezen ljudstva do dobrega in skrbnega vladarja,
—	branitelja miru — ki je naj dražji zaklad po katerem človeštvo hrepeni!
Tudi naš narod — boren v vseh okoliščinah
—	tekmuje v tem, kako bi slavnejše in veličast-neje praznovali spomin 40letnice; ki je dolga doba celo v življenju navadnega državljana; tem redkejša pa v vladarskih hišah!
Tudi obrtniki, neizvzemši jedne stroke pridob-ninskih krogov, praznujejo to slavnost, in skoro bi smeli reči, da ti krogi so tisti, katere vidiš pri javnih slavnostih postavljati najštevilnejo armadoslaviteljev.
V	vrstili so se v razne socijalne kroge, nahajaš jih v vsih društvih. — Požarne brambe, veteranska in pevska društva obstoje večinoma iz obrtovalcev!
In vendar, če uzamemo v roko svetilno tudi pri belem dnevu, kakor je Diogen iskal — človeka, ne najdemo izvzemši naše obrtno društvo, na celem Kranjskem, obrtniške skupine, ki bi imela vsaj toliko pomena kot najskromneje pevsko društvo. Kakor hitro postane rokodelec, ki je bil kot pomočnik vdeležen pri delavskih izobraževalnih ali humanitarnih društvih, — samostojen obrtnik, pretrga tudi vezi ki ga še vežejo na sodruge po stanu in omiki mu jednake, — in na lastno roko poskusi svojo srečo mej drugimi doslej mu tujimi krogi.
Čestokrat zadonela je uže rokodelcem na všesa beseda, da se „vrivajo" v kroge, kjer se za nje ne mara. Mnogokrat padel je že kdo s lestve, ko je bil najboljše volje, dospeti do vrhunca! Pa ne samo to. Obrtnikom, katere smemo primerjati razkropljeni čedi, ki nima voditelja, ne manjka le samostojnih izobraževalnih, strokovnih in zabavnih društev, — marveč životarijo tudi brez jednega humanitarnega zavoda za svoj stan.
Humanitarni zavodi so dan danes živa potreba; to pripoznali smo sami, ko smo bili še po-
Zais-ce^
Ponedeljsko pismo.
Dragi prijatelj!
V	popolnitev mojega prvega pisma hočem Ti danes kulturni napredek denašnjega s „žajfo" umitega človeštva bližje predočiti in razjasniti napredek, kateremu židovsko časnikarstvo dan za dnevom neminljivo hvalo poje.
Mnogim se zdi, da je vrhunec vse modrosti napredek v tehniki, praktičnem uporabljanji mehanike, kemije in matematike — na zemeljske snovi in stvari.
Ta izključno tehnični napredek so toliko hvalili, da so pri tem vse drugo pozabili ali pa navlašč prezirali. O belem dnevu se je ljudstvo prevarilo. Krivi proroki uverovali so ga, kako dobro in koristno bi bilo, ko bi ljudje svoje imetje, katero jim „mrtvo" leži praktično vporabili. Osrečevale! narodov v podobi bankirjev in ustanovnikov ponujali so ljudstvu pomoči za njega denar, češ, da je škoda za vsak krajcar, ki brez obresti leži doma.
In ljudstvo vsprejemljivo za take kulturne utise oveselilo se je sreče, ki se mu je ponujala, praznilo je svoje skrinje, — najstareji babure izvlekle so na dan v tmini skrite nogovice; nosilo se je novce v banke ter dobivalo zanje lepo risan papir z še lepšimi podpisi.
Da pa gizdavo človeštvo ne bi pogrešalo lepo-tičja, vstvaril mu je tehnični napredek talmi-zlato in steklene dijamante, katere sedaj kultivirani Evropejec obeša nase, kakor divji Indijanec.
A kakor kaže, napredek še ni dosegel povsod vrhunca. Mamonu služeči narodni gospodarji še vedno jadikujejo zaradi vsake ure, katera se ne porabi za delo. Do zadnjega krajcarja znajo prera-čuniti milijone iznašajoče izgube, ki nastanejo vsled obilih praznikov in negospodarskega zanemarjenja pregovora: „Da je čas denar!"
Njih idejal bi bil ta, da bi se kolesa strojev, kakor sile vesmirja noč in dan sukala; da bi ljudem ne bilo treba počivati niti spati, da bi pazili, kako deluje stroj ter od prirodnih sil zvršeno delo vestno vknjiževali ter je spravljali v skladišča privatnih monopolistov!
To je denašnji „gospodarski napredek!" Nekateri skrajno napeti bebci šli so celo tako daleč, da so ljudem, ki so itak že stradali, priporočali, naj omejijo svoje potroške in — naj štedijo.
Nakopičenje bogastva — minljive vrednosti postala je manija — se boš dragi prijatelj, potem čudil, da denašnja kultura in tako zvani napredek ne basni človeštvu; marveč da mu brezozirni lov po bogastvu uniči blažje čute?
Široki krogi ljudstva, da celo družbinsko živ-lienje je razsebe. Nikdo ni zadovoljen! Kako se bode stvar končala, tega niti ne vemo. Le to znamo, da se denašnjim kapitalistom — Židom, ki so pod se spravili skoro ves v stoletjah nabrani imetek človeštva, prav dobro godi, da jim je denašnji svet najboljši in socijalne razmere, kakor obstoje, najugodnejše.
Zato se pa tudi tolikanj upirajo sleherni pre-membi, ki delavsko ljudstvo želi, ker se bojijo za svoje žepe. Zato pa tarnajo, da je kultura v nevarnosti,— da bode uničen napredek devetnajstega stoletja, če se napravi ukrep., da bi le čevljar smel obuvalo izdelovati!
ali pa pomočnik, naj bode le težak in suženj me-šetarju, ki mnogokrat ne zna druzega nego z jezikom kupovalca prevariti!
Delo in delavec tedaj je nič! Kupčeval e c in mešetar je vse!
Daleč je pač svet zašel, da je potrebno kaj tacega pisati, in žalostno, da so nazori posameznikov mogočne stranke in jednaki.
Na ta način tedaj dospemo do jednacega rob-stva, kakor nekdanji sužnji; delo se bode začelo prištevati zopet mej nečastni posel.
To bi bil tedaj sad novodobnega liberalizma, ki bi znova dokazoval, da je od svobode do robstva le korak!
Obrtnikom v obrambo in pomoč.
iv.
Vse kupčije kakor tudi večja podjetja imajo strogo določene poslovne običaje (Usancen) po kojih jednakomerno dotična stroka vodi svoja podjetja. Taki običaji veljajo nasproti kupovalcem skorej jednako zakonom in le vsled lake gotovosti je velikim obrtovalcem mogoče napraviti si tako zvani „CalcuD, po kojem delujejo. Strogo uvažanje dohodkov omogoči ceno kupovanje in pospeši izhajanje z lastnim kapitalom; kar je vsled silno potlačene cene izdelkov glavni pogoj zadostujočemu prislužku. Vsega tega pa pri malem rokodelstvu ni! Nihče se ne ravna po takem pravilu; večina pa tako, kakor drugi zahtevajo. Pripoznanega običaja za poslovanje v nobenej stroki ne poznamo, in le oni mene storiti zase najboljše, kateri pripuščajo svojim kupovalcem delati ž njim, kakor jim drago.
Ni nam namen spuščati se v podrobnosti. Pazljivi čitatelj — in le za tega pišemo —- izpeljal si bode našo misel sam, in ce je razsoden, pripoznal bode, da bi dogovor s sodrugi cele stroke v tej zadevi obrtovanje veliko olajšal in marsikomu odvzel nepotrebne skrbi! . . .
Vsled nove postave v varstvo dolžnikov, katero je državni zbor sklenil, da vsaj deloma prepreči kažnjivo barantanje Židov, koje cilj in konec sicer tudi mi odobrujemo, postalo je obrtovanje na dosedanji način še mnogo nevarnejši, nego je bilo preje. Le poštenjak vreden je sedaj zaupanja, ker nepoštenemu dolžniku nihče več do kože ne more, če je njegova terjatev še tako opravičena. Uvaževati bode treba rokodelcem to imenilno zadevo in preostaja jim jedina pomoč v tem, da v mejosobnem občevanji poizvedo nereelno in zaupanja nevredne dolžnike.
Nemogoče bode potem, da bi bili, kakor se je to že večkrat pripetilo po kaki premeteni osobi opeharjeni drug za drugim v celem okraji.
Kako vestno vendar varuje in stiska marsikateri rokodelec svoj neznatni imetek, kadar gre za lastno ali pa družinsko porabo, in kako lahkomiš-Ijeno ravna s svojem imetkom nasproti kupovalcem ! Kolikokrat čudijo se kupčevale! naši lahkomišlje-nosti, in ta je vzrok, da se je pri občinstvu po pravici vrinila misel, da se izdelki visoko nad vrednostjo prodajajo, ali pa da je prislužek v resnici tako vehkansk, da se pogoste izgube ne občutijo. In vendar ni to resnica! Brezuspešno delo, vedna skrb in obteženo poslovanje so posledica izgub!
/a tem grmom tiči zajec! Skrajni čas je, da se židovskim kulturonoscem, ki se delajo varuhe kulture in ki po časnikarstvu pačijo javno mnenje — strga krinka laz obraza in se jih svetu pokaže v pravi luči. Ljudje, katerim je lastni žep ■— kultura in trebuh — Bog — nimajo pravice braniti napredka. Ljudje, katerih dejanje in nehanje je borza in kurzni listki, privedli bodo ljudstvo k obupu, a ne k napredku.
Kaj ne, prijatelj, Ti boš mislil, da je tvoj po-nedeljski podlistkar rogovilež prve vrste, a ne zameri mi; v sedanji dobi, ko imamo „nolens volens“ skozi celi teden vsaki dan ponedeljek, ko nobena natakarica ne vpraša rokodelca, kaj boš jedel, kaj boš pil, ker nima denarja se ne boš' čudil, če želim vso „kulturo« tje, kjer poper raste. Kultura, napredek, svoboda, so sicer prav lepe stvari, a brez kruha in čvička, podobne so nožu, ki niml rezila in je brez držala.
Olajšal sem si tedaj svoje srce in če bodeš moje ponedeljsko modrovanje v natisek oddal, želim olajšitve tudi Tebi, ker Vem, da si jedin v mislih s Tvojim prijateljem	x.
Ne bi poznali pogojev obrtije, če bi trdili, da se te slednje dajo čisto odpraviti; a da se zamorejo na prav lehki način izmanjšati do neznatnosti, to smemo trditi; a treba je sodrugom stopiti na stališče, da se bodo drug drugim rajši pomogli nego škodovali.
Obrtniki morajo v marsičem predrugačiti si nazore; in jeden prvih pogojev je ta, da drug drugega pustijo živeti, da ne bodo kljubovali in uničevali obrti zaradi tega, da bode sodrug oškodovan, čeravno tudi sami trpijo.
Priboriti si mora znati rokodelec tudi neko nezavisnost nasproti kupovalcem, kako bode to dosegel, je skrb vsacega za-se! Mi omenimo le to, da je navada postala misliti, da se komu z delom daje miloščina, a rokodelec, ki si obrta ne vč vravnati drugače nego da za delo prosjači, bi storil pač pametneje, če ostane pomočnik !
Pri vsakem obrtu najde se lehko še posebnih navad in razvad, ki spodjedajo vspeh obrta. Take posebne škodljive razvade najdejo se pri pekih, mizarjih, krojačih, čevljarjih, zidarjih itd.; največ pa v tacih obrtih, kjer je mnogo konkurence. Ker zamore rokodelec le za pošteno ceno napraviti pošteno delo, greši se mnogokrat s slabejšim delom, — a škoda je pozneje gotova, če je takrat ni! Sploh je treba malemu obrtu varovati skrajno solidarnost. Čeravno je to težko nasproti židovstvu, pospešujejo sodrugi skupno to lažje, in ravno solidarnost malorokodelskega proizvajenja ostane razlika in prednost njegova, ki ga stori potrebnega, da se ga išče, in mu zagotovi obstanek!
Zboljšanja naših občnih razmer po zmagi obrtništvu prijaznih političnih nazorov se nam ni tako hitro še nadejati. Kelih trpljenja ni še izpraznjen! Se prevladujejo v vseh krogih merodajnih, državnih, političnih in finančnih faktorjev — načela, ki so v konservativnem smislu protivna teženju obrtnije. Up-livno židovstvo ima vsled vsakojakih zvez ogromne zaslombe; nazori, da so manšesterske ideje, koje je vcepila židovsko-liberalna stranka v treh desetletjih, jedino zveličavne, se ne dajo tako hitro omajati, kakor bi si želeli — in le sila privedla bode svet k temu, da bode spoznal, da je novodobno narodno gospodarjenje državam in človeštvu v jednako pogubo; kakor je bil lažiliberalizem poguba za pravo svobodo! Obrtovalcem potreba je spoznanja in zavednosti; da se trdno oklenejo nazorov, koji jedini so patrijotični in domoljubni. Še je čas za nas! Mnogo koristimo si uže sami lehko, če odpravimo razne neprilike, koje pač vsi poznamo in katere smo v tej razpravi omenili — če upe-Ijemo naprave, ki nam koristijo; neprestano pa treba gojiti občno idejo; varovati pa ustrajno vsaj to, kar še posedamo.
Naša dežela ni še obkoljena z moro človeštva, branimo jo, dokler ne bo prepozno! Čim bolj se spodriva židovstvo po velicih mestih, čim bolj pre-strigajo nove postave jim peruti, tem intensivnejši se bodo vrivali v pokrajine. Naša bodočnost in bodočnost naših potomcev je v nevarnosti, če obrtništvo omaga in obupa! Otroci naši bodo fabriški delavci in sužnji, kapitalskih močij! Obvarujmo j ih ža 1 o st n e osode!	M. K.
Obrtnikom avstrijskim.
Že desetletja se borimo za upeljavo obrtnega reda, s katerim bi se varovalo delo pred umazano konkurencijo in izmolzevanjem.
Desetletja moramo se boriti, da se uresniči le jeden del naših opravičenih zahtev, in že smo prisiljeni z vsemi svojimi močmi se upirati, da ubranimo, kar smo pridobili.
Naši nasprotniki ne počivajo, ne mirujejo, odpraviti hočejo dokaz zmožnosti, kakor je tudi pomanjkljiv in kakor tudi omogočuje urivanje tujih elementov, da bi obrtni stan zavsem izročili neproduktivni posredovalni trgovini v roke.
Mari hočemo napenjanja naših nasprotnikov mirno gledati, ne da bi kaj storili? Hočemo ravnodušno gledati, kako se sistematično podkopuje bodočnost našemu rokodelstvu, bodočnost naših rodovin? Mari naj zgubimo to, kar smo priborili, ne da bi poskusili ohraniti? Mari se bode res uresničila beseda, katero je poslanec Resehauer zaklical nam pred leti. Rekel je: „Kaj se trudite, da bi dobili zadruge in dokaz zmožnosti; če „mi“ (s tem je mislil manšestersko stranko) zopet pridobimo upliv, bode se obrtnim oblastvom, okrajnim gla-
varstvom naročilo, da naj administrativnim potom napravijo ves obrtni zakon iluzoričen !
Ne, nečemo držati križem rok, hočemo se zje-diniti, in vzlic vsem majhnim nasprotjem složno postopati, in ne zmene se za krik časnikarjev varovati naše koristi, naše pravice.
Obrtniki avstrijski.
Naš dokaz zmožnosti je v največji n e varnosti; daleč segujoča razsodba seje izrekla dne 3. februvarja in posledice njene se vedno bolj čutijo.
Upravno sodišče je namreč spoznalo, da imajo trgovci z obleko pravico, imeti delavce za jemanje mere; § 38. se je s to razsodbo razlagal tako, da bode ves obrtni zakon z dne 15. marca 1883 postal popolnoma iluzoričen in ohrtna oblastva že izdajo na podlagi tega razlaganja odloke daleč segajočega pomena, ki pretč naravnost obstanku nekaterih rokodelcev.
Pa ne samo § 38. se tako razlaga, da se škoduje našemu rokodelstvu, temveč tudi §§ 1, 14, 3G, 37, 55, 114 in 115 se upotrebljuje tako, da nikakor ne ugaja duhu postave z dne 15. marca 1883, našim pričakovanjem in nadam.
Dočim na jedni strani tako razlagajo in pou-trebljuje postavo, da se razširja obupnost mej obr-tovalci, se na drugej strani s fino premetenostjo pripravljajo, da bi v merodajnih krogih razširili napačne pojme in mnenja, da je obrten zakon brez vse koristi, da nema nobenega smotra, da je celo škodljiv.
Že pred leti so bili na Dunaji priredili tako „imenovano razstavo gonil«, katera je imela omenjeni smoter da bise razširilo v merodajnih krogih mnenje da ni nobene prave meje mej veliko industrijom rokodelstvom, da je zatorej obrtni zakon z dne 15. marca 1883 slab, z drugimi besedami, da se naj uvede vnovič obrtna svoboda, odpravijo zadruge in dokaz zmožnosti.
Vpraša se, kaj naj storimo?
Ali naj se zopet obrnemo na parlament?
Ta je itak dal nam obrtno novelo z dne 15. maja 1883, eksekutivne oblasti pa nema, in je torej postavodavno oblast popolnem brez sile nasproti izvrševalni oblasti.
Mari hočemo čakati, da bodo nove volitve, katere bodo zopet dale parlament, ki tudi ne bode imel eksekutivne oblasti?
Ali hočemo počakati, dokler bode drugačna ustava ?
Mi mislimo, da kar sami lahko odgovorimo na to vprašanje, in odgovor se ne more drugače glasiti nego :
Ne, ne!
Ne preostaje nam drugega, nego obrniti se na onega činitelja, ki ima legislativno in eksekutivno oblast, in ta je naš vladar, cesar, s katerega prestolnim govorom se je leta 1879. napovedal nov obrtni red.
Jednako našim prednikom, ki se začetkom tega stoletja niti s strašenjem organov obrtnih oblastev vseh instanc, niti z drugimi faktorji neso dali odvrniti, da se ne bi bili obrnili do cesarja Franca, hočemo se tudi mi obrniti do cesarja Frana Josipa z prošnjo, da bi se paragrafi postave, ki dajo nam varstvo, točno izvajali, in da se prouzroči, da se premene oni, ki nam škodujejo.
Obrtovalci vseh narodov avstrijskih! Bodimo složni in skupno delujmo, ne dajmo se razpreti, naj pišejo časniki kar si bodi. Glejmo, da dobomo mnogo tisoč podpisov, da se tako dokaže, da avstrijski obrtni stan še vedno upa na cesarja in se zanaša nanj. Vsakdo bodi agitator in glej, da se peticija razširi, da se jasno pokaže, če ima pravico do obstanka ona državi sovražna stranka, ki hoče iz sebičnih uzrokov uničiti rododelstvo.
Sodrugi!
če se bodo tudi oni, ki žele, da se odpravi dokaz zmožnosti, posluževali vseh mogočih vseditevv da bi preprečili vspeh tej prošnji, ne dajte se prestrašiti, da bi je ne podpisali, kajti lahko je odgovoriti na vprašanje:	„Kdo bode agitoval proti
peticiji?« Odgovor se glasi:
Vsi, ki se žive od izmolzevanja in zapelja-vanja obrtnega stanu, vsi, ki hočejo napraviti raz-por mej obrtniki, da bi na njih stroške brez truda živeli.
Zatorej je naš nasprotnik, kjer je proti tej prošnji, bodisi iz političnih ali egojistienih uzrokov, je vse jedno, naš nasprotnik je, in ravnati moramo ž njim kakor z nasprotnikom!
Na Dunaji v juliji 1888.
Dunajski zbor zadrug:
Ferdi)t and Mdyer.
Predstojnik zadruge peijaničarjev. Predsednik Danajskega zbora obrtnikov.
Ja nez Kr e tsehmar.
Predstojnik zadruge krojačev na Dunaji. Predsednika namestnik Dunajskega zbora obrtnikov.
Ernst Schneider.
Predstojnik zadruge tovarnarjev za stroje, mehanikov itd. na Dunaji. Perovodja Dunajskega zbora obrtnikov.
Josip liitza.
Predstojnik zadruge čevljarjev na Dunaji.
Fran JJiblich.
Predstojnik zadruge kotlarjev na Dunaji.
Km 'ol Eu le) Jnirtj.
Predstojnik zadruge strugarjev na Dunaji.
Janez Jedi itschka.
Predstojnika namestnik zadruge mizarjev na Dunaji.
Anton JJiertmai/er.
Predstojnika namestnik zadruge krčmarjev na Dunaji in v okolici.
Josip lloseher.
; Predstojnik zadruge izdelovalcev dežnikov in solnčnikov.
Krati Zickero,
Predstojnik zadruge krznarjev na Dunaji.
Karol lleyer.
Predstojnik zadrugo livarjev na Dunaji.
Vin cen c J Vessel j/.
Predstojnik zadrugo branjevcev.
Adolf Kaiser.
Predstojnik zadruge suknostrižnikov.
Janez Pr o s s inf/er.
Predstojnik zadruge sodarjev.
JJittin ayer Jakob.
Predstojnik zadruge zobnih tehnikov na Dunaji.
Josip Jirasko.
Predstojnik zadruge optikov na Dunaji.
Pavl Npitaler.
Predstojnik zadruge mlekarjev na Dunaji.
Krmi Hermann.
Predstojnik zadruge izdelovalcev umetnih cvetic na Dunaji.
Nikolaj IVan iek.
Predstojnik zadruge bri cev na Dunaji.
Janez Haas.
Predstojnika namestnik zadruge lončarjev na Dunaji.
Karol Linsbauer.
{Predstojnika namestnik zadruge graverjev na Dunaji.
Krmi lieatel.
Predstojnik zadruge kožarjev na Dunaji.
Karol Grili.
Predstojnik zadruge rokovičarjev na Dunaji.
Anton Pnndseha.
Predstojnik zadruge krtačarjev in čopičarjev.
Edvard Czernt/.
Predstojnik zadruge platirarjev.
Josip Seliteanzar.
Predstojnik zadruge sedlarjev.
Henrik Mayr.
Predstojnik zadruge sladčičarjev in ledctarjev.
Kristian Aivart.
Predstojnik zadruge jirharjev na Dunaji.
J. J. Snrber.
Predstojnik zadruge iglarjev in grebenarjev na Dunanji.
Kra ti Vičar i.
Predstojnik zadruge dimnikarjev na Dunaji.
Ottilija Waf/ner.
Predstojnica zadruge modistinj na Dunaji.
Km ‘ol Sch) ‘ddinf/er.
[Predstojnik zadrugo pozlatovalcev na Dunaji.
Stefan Kritz.
Predstojnik zadruge stukaturerjev na Dunaji.
Matevž Thury,
Predstojoik zadruge torbarjev na Dunaji.
Gustav Krbnifj.
Predstojnika namestnik zadruge tapecirerjev na Dunaji.
JVHjeni Bauer.
Predstojnik zadruge urarjev na Dunaji.
Fran JVirniner.
Predstojnik zadruge sobnih slikarjev in dekoraterjev.
Janez Krittum.
Predstojnik zadruge kolarjev.
Janez Đitberck.
Predstojnik zadruge podkovskih in voznih kovačev.
Janez Soakup.
Predstojnik zadruge puškarjev in mečarjev.
Janez Scheiber.
Predstojnik zadruge vrtnarjev na Dunaji.
Karol Kutschera.
Predstojnik zadruge izdelovalcev klavirjev in orgel na Dunaji.
E. Thomas.
Predstojnik zadruge glavnikarjev in vetrnjačarjev na Dunaji.
31. Kroeksamer.
Predstojnik zadruge slamniknrjev na Dunaji.
Lorenz Bachzelt.
Predstojnik zadruge jermenarjev na Dunaji.
Anton Pa alt/.
Predstojnik zadruge izdelovalcev odej, sukna, matrocev in kocev na Dunaji.
Avt/nst Seharf.
Predstojnik zadruge vojeninarjev na Dunaji
Fran Kaj ek.
Predstojnika namestnik zadruge kovačev finega orodja na Dunaji.
C. K. Lehr.
Predstojnik zadruge mizarjev na Dunaji.
E. X. Schmidt.
Predstojnik zadruge ključarjev na Dunaji.
K ran Janka.
Pred-tojnik zadruge steklarjev na Dunaji.
Dopisi.
Iz Ljubljane. Vsled razpisa c k. genijske direkcije v Trstu za oddajo pohišne oprave (Emrieh-tungsgpgenstande) za novo mestno vojašnico v Ljubljani uložila sta se dva oferta. Eden od kon-sorcija ljubljanskih mizarjev, drugi pa od tovarniške firme TŠniesove. Ker je ponudba Toniesova nižja nego mizarskega konsorcija, sprejel se je ofert To-niesa. Zdaj pa nastane vprašanje: Bo li dovoljeno po obrtni postavi, ki je zdaj v veljavi, i ki jo mora vsakdo, tedaj tudi firma Toniesova respektirati, katero čuvati mora naša obrtna gosposka v prvi vrsti, dovoljeno gg. Toniesom prevzeto delo v lastni tovarni i v svoji režiji izvršiti? Kakor nam znano, nijma firma Tonies pravice za to izdeljavo, ki pristoji le za to opravičenim mizarjem. Mizarski kon-sorciji se je in korpore zsrad tega pritožil pri obrtni gosposki prve instance, pri ljubljanskem magistratu, ter hoče naslanjoč se na obrtno postavo, katera mora tudi nižja kakor višja gosposka čuvati i braniti, zadevno stvar definitivno dognati.
Ako nij tedaj obrtna postava samo na papirji, mora se (sofizme proč) ta stvar edino le v korist malega obrta, tedaj ljubljanskih mizarjev zasukati.
Domače in razne stvari.
—	(Kupčijska in obrtniška zbornica) volila je v seji dne 21. avgusta predsednika zbornici g. Josipa Kušarja svojim poslancem v deželnem zboru kranjskem, in ob enem sklenila napraviti v spomin 401etnice cesarjeve osem ustanov po 25 gold. na leto, za obožane obrtnike.
—	(Deputacija krajnskega obrtnega društva) bila je v zadevi rokodelskega proizvajanja v tukajšni prisilni delalnici in na Žabjeku dne 7. : v gusta sprejeta na poklicanih mestih. Obširneji poročilo o tej važni zadevi objavimo prihodnjič.
—	(Glasovi časnikov o „Obrtniku0). Z veseljem zabilježimo da so skoro vsi slovenski časniki kakor „Sl. Narod11, „Slovenec11, „Slovanski svet0, „Edinost0 i. d. prav laskovo se izrazili o našem listu in da nam želijo v težavni nalogi najboljšega uspeha. Priobčili ali omenili so vsi tudi našo prošnjo do cesarja, za kar jim izrekamo svojo zahvalo.
(Odborova seja „Kranjskega obrtnega društva11) dne 20. avgusta 1888. 1. Predseduje gosp. Anton Klein. Navzočih 10 odbornikov. Po otvorjenji seje poprime besedo gosp. M. Kunc. Poroča o stanji lista in navaja še nekatere podrobnosti v popol-njcnje. — Na to razgovor o „prošnji do cesarja11, kako razpošiljati pole za podpise in kako nabirati jih po Ljubljani. — H koncu stavi gosp. Kunc predlog da bi si „Obrtno društvo Kranjske11 pridobilo največji zaslugo v proslavo Poletnega vladanja Nj. Velečanstva s tem, da bi ustanovilo „Bolniško podporno društvo0 obrtnikom, kateri do-sedaj nimajo nobenega enacega zavoda. Gosp. J. Regali posebno toplo priporoča misel gospoda predgovornika in meni, da ni nobenega v odboru, ki bi mogel biti nasproten tej ideji. Predlog se v principu sprejme. Sklene se vse podrobnosti še razpraviti v prvem mesečnem shodu. Konec seje ob 10. uri. — V Ljubljani 21. avgusta 1888.
—	(Prihodnji teden) pričnemo v Ljubljani razpošiljanje „prošnje na cesarja11 v podpis. Po deželi oskrbelo bode razpošiljanje vodstvo dunajskih zadrug, deloma pa kranjsko obrtno društvo. Radi pošljemo pole tudi mi onim, ki se za nje oglasijo
—	(Pritožujejo se m n o g i), da imajo mnoge služkinje navado otrepavati prah zkozi okna. Tej reči je pač težko v okom priti, ker mestni redarji stvari vedno ne zapazijo. Strog ukaz gospodarjev bi to zares grdo razvado najložje odpravil.
—	(Poslano.) Prejeli smo sledeče pismo: Moja javna vprašanja v „Sl. Narodu11 in „Slovencu11 smatrajo se tako, kakor bi jaz „Obrtniku11 odrekal pravico, potegovati se za malo obrt, in hotel škodovati listu. Ker sem tudi jaz ustanovo „Obrtnika11, ki nam je vsem potreben, z veseljem pozdravil in ga bodem tudi po svojih močeh rad podpiral, se mi bode verjelo, da sem moja javna uprašanja priobčil le z namenom, da so oni gospodje, ki so mislili, da dotične notice v „Obrtniku0 jaz pišem, izvedili, da to ni res, — in se odločno branim proti vsakemu drugačnemu tolmačenju mojega vprašanja.
Ljubljana, 20. avgusta 1888.
V. Č a m e r n i k.
(Dolenjska železnica.) Dne 10. t. m. je cesarski svetnik Murnik v Novemmestu mnogobrojno zbranemu občinstvu v mestnej dvorani poročal, kako jo z dolenjsko železnico, zlasti kaj dela dotični kon-sorciji. Po daljšem razpravljanji izrekli so gospodu cesarskemu svetniku Murniku zahvalo za njegovo prizadevanje v tej zadevi. Sklenilo se je, vzbujati mej kmeti zanimanje za železnico. Navzoči župani obljubili so. da v kratkem skličejo seje občinskih zastopov, v katerih se bode sklenilo, kako bodo občine pospeševale grajenje železnice. Na predlog pl. Lehmana so se župani konstituirali kot odbor.
(Za obrtno šolo v Ljubljani) poslali so z Dunaja, kakor piše „Slov. Nar.11, jako veliko orodja in raznega blaga, vsega vkupe 157 zabojev in komadov. Vse to shranilo se je začasno v baš v ta namen najetem „Igrišči.“ Gosp. prof. Ivan Šubic pride že začetkom meseca septembra v Ljubljano, da bode vse uredil in priredil, da‘ se obrtna šola otvori tekom meseca oktobra. Gospođom modrijanom „Wochen-blattovim“ bodi pri tej,priliki povedano, da so si prav po nepotrebnem belili itak že osivele glave svoje zaradi g. prof. Šubica spretnosti in sposobnosti za obrtne šole vodstvo. Dvorni svetnik Exner izrekel se je tako laskavo o sposobnosti prof. Ivanu Šubici, za ta posel.
(Zakon o deželnih cestah,) katerega je bil sklenil kranjski deželni zbor v poslednji sesiji, ni dobil Najvišjega potrjenja. Premeniti se mora več določeb, zlasti ona o imenovanji okrajno-cestnih načelnikov. Zakon se bode torej z nova predložil deželnemu zboru.
(Zahtevanje nazaj in premembe naslovov pri poštnih pošiljatvah.) Če hoče pošiljatelj, da se mu vrne pošiljatev ali pa premeni naslov, veljajo sledeče določbe: Odpošiljatelj ima pravico, zahtevati, da se mu vrne pošiljatev, ali pa premeni naslov, dokler se ni izročila prejemniku, katerega je označil. Tri poštnih nakaznicah se naslov nikakor ne premeni pri pošiljanji blaga pa le, če pošiljatev ne presega 200 gld. Da se pa popravi napačno pisani naslov, če se pravo ime in značaj adresata ne misli spremeniti, lahko se zahteva pri oddajnem poštnem uradu, ne da bi se zahtevale kake formalnosti, če gre za navadna ali priporočena pisma. Odpošiljatelj mora se legitimovati in v ta namen predložiti koleka prosto prošnjo, v katerej mora povedati dan in mesbc, kdaj se je pošiljatev oddala, in kaka da je pošiljatšv. Odpošiljatelj pisma ali denarnega pisma, ima priložiti izvirnej pošiljatvi popolnem podoben uzorec glede velikosti, oblike, barve, napisa, prekolekovanja ali pečatenja, odpošiljatelj poštne nakaznice ali blagovne pošiljatve mora pridejati rokopisno z izvirnikom ujemajočo se kopijo napisa, naslova spremnice in odtisa pečata. Kakor želi odpošiljatelj, odpošlje se njegovo odredba po navadnem poštnem potu ali pa brzojavno, če se pošlje z navadno pošto, plača oddajatelj pristojbino za navadno priporočeno pismo v pismenih markah, če se pa reklamuje brzojavno, plačati ima odpošiljatelj brzojavno pristojbino po navadnem tarifu. Če se pa pošiljatev še ni odposlala, ni treba plačati nobene pristojbine. Pošiljatve, ki se oddajatelju ne morejo vrniti v 24 urah, ali, če stanuje na deželi v poštnem okraji, v treh dneh, se brez odlašanja odpravijo na prvotno določeni kraj.
(Trgovska morala). Nikakor ne napravi dobrega vtisa, ako opazujemo neke prikazeni, ki se pojavljajo posebno v trgovskih krogih. Že več let sestavlja trgovsko ministerstvo statistične izkaze o položaji avstrijskega trgovskega stanu, zlasti o konkurzih. Kar se tu pokaže, je strašno. Število konkurzov, katerih je bilo že leta 1880. 5500, se je od tega časa jako pomnožilo. V največ slučajih ni nikakega aktiva. Koliko tisoč zgube upniki? Čudno je, da je tako malo konkurzov, ki bi se poravnali s sodnijsko poravnavo. Žalibog imajo mnogi le pretehtnih uzrokov, da se manj ko mogoče obračajo do sodišč. - Relativno pa tudi absolutno ima največjo število konkurzov. Spodnja Avstrija, zlasti Dunaj. To pač čudno osvetljuje solidarnost in poštenost nekaterih trgovskih krogov. Marsikateri trgovec dela lahkomiseljno dolgove in hitro napove konkurs, ne zmeneč se, če s tem uniči eksistenco tudi marsikakemu poštenjaku Skušnja nas uči, da je mnog konkurz, pri katerem so velike zgube, prouzroči še več drugih konkurzov. Opomniti je še, da v Avstriji stane povprek 4000 gld., da se izvrši konkurz. S tem denarjem si pošten obrtnik ali trgovec osnuje precejšno trgovino ali obrt. — Pri konkurzih dobč odvetniki dostikrat več, nego upniki. Iz tega se vidi, da je jako drago varstvo, katero daje država konkurznim upnikom, da se torej mnogi skušajo brez sodnijskega posredovanja pobotati z upniki. Lahki in goljufivi konkurzi so jedna stran neke posebne trgovske morale. Druga stran je nenasitljivo poželjenje po bogatstvu lakomnih špekulantov. Če danes devet desetin ljudij živi v revščini, so tega največ krivi veliki in mali špekulantje. — Znano je, da trgovec, obrtnik, špekulant in oderuh, vselej hitro speča blago in izdelovatelju odtegne dobiček. Blago se najhitreje proda, če je v onih rokah, v katerih bi najmanj biti smolo. Žepi špekulantov so tako globoki in požrešni, da v jednej minuti več požr6, nego pridela tisoč pridnih rok na teden. — Nedavno bila je na Dunaji kazenska pravda, ki je jasno pokazala, kacih sredstev poslužuje se umazana konkurenca, da uniči poštenega obrtnika ali trgovca. V tem slučaji trpela je država, za kolikor so sleparji blago ceneje prodajali. Dotični trgovec jo državo pripravil ob ogromno svoto s tem, da je podkupoval carinske
uradnike in z njih pomočjo goljufal državo na carino. Kakor so zračunili veščaki, osleparil je državo najmanj za 115.000 gld. Ko je tako delal, ni čuda, da je imel zalogo blaga za 3'/2 milijone in IGO trgovskih pomočnikov. Proti takim sleparjem se je težko boriti poštenim trgovcem in obrtnikom. Treba je, da se očisti Avgejev hlev kurupcije in rovež trgovska morala, poprej trgovski stan ne bode zopet pridobil spoštovanja, katero je zgubil zarad tacih sleparij.
(Zlata pravila za obrtnike.) Postopaj s svojimi delavci kakor s svojimi bližnjimi. — Izročuj le soliden proizvod. — Ne prenagli se v konkurenci in pusti tudi konkurentu živeti. — Ne delaj čez svoje moči. — Drži mnogo do dobrega glasu. — Plačaj točno dolgove svoje. — Ne daj nikomur podpisa na menico iz prijateljstva. — Pazi na napredek v svojej stroki in obračaj ga sebi v korist. — Ne zgubi upanja v bodočnost, če nemaš vselej vspeha. — Drži se strogo določenih delavnih ur. — Najbolji so obrtniki, ki imajo svoje knjige v redu. — Imej vedno svinčnik v žepu, da moraš računati pri vsakej priliki. — Ne trati časa po krčmah. — Za delo je jutro najboljši čas, po kosilu je človek navadno bolj len. — Ne trosi po neumnem svojih novcev. — Spoštuj svoje delo in ne trudi se zastonj. — Ne gledaj na velik dobiček, a delaj pa za ljudi, ki ti gotovo plačajo, torej delaj največ za gotovo plačilo. — Pazi, s kom imaš opraviti, vselej poizvedi za časa, v kakih razmerah so ljudje, s katerimi stopiš v trgovsko zvezo.
— Zadruga Dunajskih krčmarjev obrnila se je do Dunajskega mestnega zbora s prošnjo, da naj gleda, da konzumska društva ne bodo prestopala svojega delokroga. Konzumska društva v mnogih krajih škodujejo malim obrtnikom s tem, da prestopajo delokrog svoj.
— Nemški klub državnega zbora sestavil je za prihodnjo sezono glede narodno-gospodarskega uprašanja sledeči program: 1. Oproščenje malih obrtnikov, ki le z jednim pomočnikom delajo, od pridob-ninskega davka. 2. Oproščenje delavnic od hišnega najemniškega davka. 3. Odprava davkov, ki zadevajo kreditna in produkcijska obrtniška društva. 4. Upeljava obrtnih razsodišč. 5. Raztega bagatelnih tožb do 100 gld. 6. Odstranitev principa, po katerem se le dolžnik varuje. 7. Pospeševanje zveze malih obrtoval-cev za dela za državo. 8. Upeljava postave proti sleparstvu s prevaro in popačenjem blaga. 9. Obdačenje potujočih prodajalnic in krošnjarjev. 10. Razširjenje obrtnega pouka. 11. Udeležba obrtnih mojstrov pri posvetovanji o uprašanjih, ki se tičejo obrtnije v obrtnem svetu. Obrtnikom, kojim niso znane razmere političnih strank v državnem zboru, omenimo, da nemški klub stoji glede narodnega uprašanja na strogo nemškim — glede socijalnoga uprašanja pa na proti židovskem stališču. Najmočnejše zavetje ima židovstvo in njegovi nazori v takozvanem nemškoavstrijskem klubu, ki je najštevilneji in reprezentira staro gardo naših takozvanih liberalcev iu ustavovercev!
— (Koliko družine ima naša država tostran Litave?) Uradnikov je: .	.	.	35.180
dninarjev in pomočnih uradnikov .	.	.	.	4 864
Uradnih slug......................................14.296
jetniških slug...................................... 524
finančnih stražnikov............................... 4000
profesorjev državnih šol .......................... 2134
Vsi skupaj prejemljejo plače na leto, s poboljški vred 48 milijonov gold. Umirovljenih osob je 18.000, ki dobivajo 15 milijonov gold. na leto pokojnine.
— Zeleznična zveza mej Dunajem in Carigradom 12. t. m. se je otvorila po velicih težavah bolgarska železnica za mejnarodni promet. Sedaj vozi železnica z Dunaja skozi Ogersko, Srbsko, Bolgarijo in Rumelijo v Carigrad. Ta železnica je velike važnosti tudi za avstrijsko trgovino in obrt, če bodo le naši državniki znali s pametno trgovsko politiko skrbeti, da ne spodrinejo avstrijskih izdelkov angleški in francoski proizvodi na vzhodu.
— Na Angleškem velja od lanskega leta postava da nikakeršno tuje blago ne sme imeti znamk, po kojih bi mogel kupovatelj soditi, daje izdelek pristno Angleški. Nazori Angležev glede domačega proizvajanja so namreč drugačni, kakor pri nas. Anglež najbolj čisla domače blago in zategadelj pridevljejo ondotni kupčevalci tujim izdelkom, kijih zaradi nižje cene i. t. d. iz tujine dobivajo znamke, ki kupovalce premotijo da je blago angleško. Odredbe so tako stroge, da ne pustijo čez mejo niti izdelkov, ki nosijo znamke „Av-strian manofacture, ali pridevke nsuperfine“ registreted“ Bwarrants“ i. t. d. Pri nas pa nihče niti klobuka ne-kupi, če nima znamke „Pariš**. Deloma krivo je temu, da domačih izdelkov ne čislamo tako kakor Angleži to, da je proizvajenje najbolj potrebnih in razširjeni« izdelkov v židovskih rokah, kojih kupčijsko geslo je • ceno in slabo!
— Shod avstrijskih gostilničarjev bode letos na Dunaju. Udeležba naznanjena je tudi iz Ljubljane. Vodstvo južne železnice znižalo je vožnjo za udeležence za
— Židovstvo v Celovci se tako zelo množi, da bodo imeli čifuti v kratkem vso boljšo trgovino v svojih rokah. Pred kratkim ustanovili so si lastno semitsko družbo in danes snujejo že svoje pogrebno oskrbništvo ter se pogajajo z občino Celovško za lastno pokopališče. Naši prijatelji Nemci vidijo seveda vse črno le v gibanji koroških Slovencev, mimo tega pa mirno gledajo, kako jim leze žid na hrbet v njihovo lastno škodo.
(Zadruga pasarjev v Jablanci) je poprosila pri c. kr. vladi, da se klejci stekla in varilci uvrste mej rokodelske obrte. C. kr. trgovsko ministerstvo je v sporazumljenji s c. kr. ministerstvom notranjih zadev ustreglo prošnji in določilo, da tudi klejci stekla in varilci morajo dokazati zmožnost. Za dokaz zmožnosti zahteva se učno spričevalo in dokazilo, da je dotični več let delal v tem obrtu ali v kakem tovarniškem podjetji. Te dokaze lahko nadomesti spričevalo zrelosti kake obrtne učilnice.
("Krojaška zadruga v Berolinu in knez Bismarck častni mojster.) Berolinska krojaška zadruga je dne 2. julija povodom 600 letnice svojega obstanka kancelarja nemške države, kneza Bismarcka, iz hvaležnosti za njegove zasluge za povzdigo nemškega rokodelstva imenovala častnim mojstrom. Knez Bismarck je častno mojsterstvo tudi vsprejel in se mu je pismo častnega mojsterstva že poslalo v Friedrichsruhe. „V levem voglu tega pisma je Bismarck-Schonhausenski grb**, tri peresna detelica s koprivami na modrem polji. Na obeh straneh grba so zastave Alzacije in Loteringije, nad njim se pa razpenja kneževska krona. V glavi na sredi je nov grb krojaške zadruge, na obeh straneh pa emblemi obrti: gladež, škarje, vatel, kolesce sukanca, trak, omarica za gumbe, igle, krtača, blago za obleko in polklada. Leteči modri trak ima datuma 30. aprila 1288. in 31. julija 1888. Pečačeno je pismo častnega mojsterstva z rudečim pečatnim voskom in izdano v Berolinu dne 31. julija 1888. Podpisalo ga je starašinstvo zadruge: E. Koppen, A. Alscher, D. Hartman in G. Geweke. Pergament, na katerem je častno pismo, je v škatljici iz rujavega usnja, zlatimi utisku okrašenej. Na sredi škatljice je grb kneza Bismarcka iz čistega srebra, nad grbom se pa razprostira bronasta pozlačena kneževska krona.
(Dunajskih krojačev modni klub.) Dunajska zadruga krojačev je sklenila osnovati modni klub moških in ženskih krojačev. Izvolil se je že odbor, ki bode izdelal pravila za nameraven klub.
(Žitni semenjski semenj na Dunaji.) Mej-narodna semensko komisija je sklenila v sporazumljenji z Dunajsko sadno in močno borzo, da bode dne 27. in 28. t. m. mejnarodni semenski in žitni semenj na Dunaji. Ker je letos v rotundi razstava, bode semenski semenj v skladišči Dunajskega mesta, kjer je dal mestni svet z ozirom na občnokoristni namen semnja zadostujoče prostore na razpolaganje.
Naznanila in premenibe oMnij v Ljubljani.*)
od 24. julija do 23. avgusta 1888.
(po uradnem zapisniku).
Dobili so pravico za:
a)	rokodelske obrtije.
Anton čamernik. Vegove ulice 9., čevljar.
Janez Kristan. Sv. Petra cesta 13., krojač.
Franc Vouk. Poljanska cesta 19., čevljar.
b)	Proste obrtije:
Anton Pregel. Sv. Jakoba nabrežje 17., prodaja izdelane obleke.
Jera Lovša. Rožne ulice 27., branjevka.
Antonija Rakouc. Trnovske ulice 7., branjevka.
Josefa Porenta. Sv. Petra cesta 75., kupčija z lojem. Adolf Roming. Židovske ulice 5. kupčija z podobami. Fran Sršen. Sv. Petra cesta 23., prodaja masla.
Anton Potokar. Karlovške ulice 22., branjevec.
Karl Pilny. Sv. Petra cesta 24, prodaja suhega mesa. Urša Tratnik. Pred škofijo 21., branjevka.
J. E. Giontini. Glavni trg 17., prodaja muzikalnih instrumentov.
Franz StampH. Šelenbugove ulice 5., kupčija s kožuhovino.
Katarina Škerl. Cesta v mest. log 16., prodaja masla.
c)	koncesionovane obrtije:
Anton Stacul. Šelenburgove ulice 4., gostilna.
Franc Dolenc. Poljanska cesta 25., fijakar.
Josip Lenče. Gledališke ulice 4., gostilna.
Karol Lentsche. Rožne ulice 15., gostilna.
*) Pod to rubriko priobčevali bodemo vsaki mesec jedenkrat vse obrtne naznanila in premembe.
I.iNliiicii urvdniMtvu. Gosp. Janez Gašpa-I vinu županu v Begunjah in drugim gospo-I dom. Kakor smo Vam že po listnici naznanili ni imel j neki Ljudevit M a y e r, kojega niti ne poznamo nobe-I nega pooblastila, da bi pobiral naročnino za „Obrtnika“. Mož je tedaj dotične gospode osleparil; ker nam naročnine ni izročil. Prepustivši vsim oškodovanim gospodom da storijo nadaljne korake, prosimo jih da nam pošljejo svoje naslove, ker jim hočemo s tem ustreči da jim za naročeni čas pošiljamo naš list.
Naročnino sme sprejemati le naš pooblaščenec, ki se s pooblastilom izkaže proti oddaji od nas potrjenih naro-čilnih listkov.
Najpripr avnejo pa je poslati vsoto po poštni nakaznici upravništvu našega lista.
G. F. L. v Černomlji. Poslali smo Vam naročene številke Pozdrav!
Mnogim sod rugom v Ljubljani. Za naklonjeno podporo v osiguranje obstanka ,,Obrtniku'* izrekamo v imenu stvari, kojo zastopamo srčno zahvalo.
Našim'naročnikom v Ljubljani, ko bi kdo slučajno — kar se lehko pripeti, ne prejel lista o pravem času, prosimo da nam to naznani ali pa da pošlje po njega k upravništvu. Naročniki na deželi reklamujejo naj na pošti, — ker mi oddamo natančno vse številke na pošto.
Uredništvom slovenskih listov, ki so nam pos'ali list v zameno, — storili bodemo to tudi mi.
Preselitev prodajalnice.
Svojim cenjenim naročnikom in kupovalcem uljudno naznanjam, da sem ostavil svojo dosedanjo
katero sem imel več let in v katerej sem imel vedno nuj-
večjo izber ter se preselil
v CetinortčeTo Mšo na Kongresnem trgn št. 3,
kjer sem otvoril svojo novo prodajalnico.
Zahvaljujoč se najtopleje za do sedaj izkazovano zaupanje, prosim uljudno, da mi je še dalje ohranite, ter zagotovljam, da se bodem kakor dosedaj prizadeval, da postrežem svojim naročevalcem in kupovalcem v vsakem oziru najreelnejše in kolikor moč po ceni.
Z velespoštovanjem
JARNEJ ŽITNIK.
V Ljubljani v maji 1888.
(8-4)
xxxxxxxxxxxxxxx
Franjo Dežman
knjigovez, sv. Petra cesta št. 6. v Ljubljani
priporoča se
za vezanje knjig, napenjanje zemljevidov in pianov,
za izdelavanje platnic, galanterijskega in kartnnaftnega dela ter vsega, kar spada v njegovo obrt.	(7—3)
„Cbrtnlfe^
brošurana letnika 1883 in 1884 po 60 kr. letnik in
Poročilo o obrtniškem shodu
na Dnnaju 1. 1884.
po 15 kr. s poštnino vred dobi se pri Upravništvu „Obrtnika".
Prešimov trg št. 3. Ljubljana.
Vsakovrstnih dežnikov in solnčnikov,
poštenega domačega izdell-ca, priporoča po zelo nizkih cenah
TOSIIEP
izdelovalec dežnikov iu solnčnikov. » L.jubljaua, Klari trg.
Dežniki in solnčniki se hitro in ceno popravljajo in na novo prevlačijo.	(n—s)
{□jaSESESESHSHSESgSHSHSHSasaggSHSHSiB
Svež ržen kruh,
vsakovrstno
ii as lati ii o peltai'ijo
in
kruh na vago
klg. po 14, 16, 22, 24 kr. priporoča
Jakob Zalaznik,
Stari trg hiš. štv. 16.
Dalje se priporoča gg. gostilničarjem za mnogobrojna naročila, katerim se na željo ob vsakej uri kruh na dom pošilja.	(12—3)
m

Janez Verhovec,
jermenar	(10-3)
Stari trg- št. l'ž'.
Priporoča se p. n. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih konjskih oprav in vse v to stroko spadajoča dela. Popravila se izvršujejo točno, dobro in ceno.
:
z
%
*
♦
#
:
♦
♦
♦
♦
*
♦
I
♦
»
♦
♦
♦
:
J. KLAUER
(,pri Voglu*)
priporoča svojo bogato zalogo
špecerijskega in materijalnega blaga
na debelo in drobno.
Sosebno priporoča:
garantirano najboljši pristni
brinjevec
domačega izdelka, kot zdravilo za obtežave želodca, vodenico in vsakovrstne druge bolezni.
Priporoča tudi:
veliko zalogo špirita, ruma in vsakovrstnih 11-kerov itd.
Naročila se točno izvršujejo. (9-3)