IDMIMIcSPMJftOiK
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 58 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni račun št. 11/5092
Leto II. Štev. 11
GORICA DNE 14. MARCA 1946.
Cena L. 4.-
Komisija je že v deželi
Iz Washingtona poudarjajo uradni krogi, da na komisijo ne bodo vplivale pro-pagandne zvijače, ne obtožbe, ne zastave, ne slavoloki. Komisija bo opirala svojo odločitev na narodnostna, zemljepisna in gospodarska dejstva.
To je torej njen program.
Predvsem jo ob prvem koraku na naše ozemlje iskreno pozdravljamo kot nepristransko razsodnico naše bodočnosti.
Visoki komisiji želimo še enkrat povedati svoje želje in težnje.
Naše želje so sledeče.
1.} Kot Slovenci povemo visoki komisiji, da smo del malega, komaj 2 milijonske-ga naroda. Od našega narodovega debla smo bili po prvi svetovni vojni odtrgani in smo ječali v italijanskem suženjstvu od 1919. do 1945. leta, katerega nikdar več ne maramo. Zaro in ker je naša dežela toliko trpela in še Trpi zaradi osvobodilnega boja, bo visoka komisija razumela naše upravičene’ zahteve po združitvi z vsemi brati Slovenci in Jugoslovani. Atlantska karta nam daje to pravico.
2.) Ker smo člani katoliške cerkve že 1000 let, hočemo ostati katoličani . tudi v bodoče in odklanjamo materialistični nauk brezbo-štva in komunizma. Zahtevamo popolno svobodo katoliške cerkve, spoštovanje verskih izročil in ustanov, nedotakljivost verskih društev in cerkvenih zavodov, svobodo katoliškega tiska, procesij in verskih prireditev, možnost verskega pouka naše mladine v vseh šolah, nedotakljivost katoliške zakonske zveze, ki je Kristusov zakrament.
3.) Kor civiliziran narod zahtevamo v državljanskem življenju vse one svoboščine, za katere so se Veliki Zavezniki pet let bojevali, in odklanjamo vsako diktaturo z novimi internacijami, ječami, strahovanjem in grožnjami političnim nasprotnikom. Hočemo, da žive v novi državi ljudje vseh narodnosti, vsake veroizpovedi in vseh političnih naziranj svobodno drug poleg drugega in nikakor ne drug nad drugim kot tiran nad zatiranim. Zato terjamo prostost za naše politično in kulturno življenje in tisk, za kulturna in znanstvena društva, odgovarjajoča našemu krščanskemu in slovenskemu značaju.
V socialnem oziru terjamo, da sc spoštuje zasebna lastnina, ki je nujen temelj gospodarskega napredka, a ki mora vršiti tudi svoje so-
cialne dolžnosti do skupnosti. Hočemo socialne pravičnosti do delavstva in pravičnih socialnih reform v korist vseh družabnih slojev.
Visoka komisija zdaj ve za naše želje in težnje in u-pamo, da bo pravična do nas v svojih sklepih. Voščimo ji božji blagoslov in nepristransko razsodbo našega vprašanja.
U katoliške Cerkve
V Južnoafriških združenih državah je v zadnjih 25 letih število ka-toličanov lepo naraslo. Od 182.000 katoličanov leta 1920. je poskočilo • ijih števil:* na 634.000. Prej je bilo 12 školov, zdaj jih je 22. Duhovniške vrste so mirastle za 564 članov, sestre za 2417 redovnic, cerkve, za 912 stavb, bolnice za 49 in šole za 1089 ustanov.
V Republiki Haiti v Ameriki je zrasti o število katoličanov v 1£ letih za 130.000 članov.
Iz življenja Cerkve
Slovenija — Prejeli smo edini slovenski katoliški verski list v Jugoslaviji, ki je znova začel izhajati v Ljubljani „Oznanilo“. Kol smo svoj čas poročali, se je njegovo izdajanje začasno prekinilo „zaradi pomanjkanja papirja**. Sedaj po prihodu papeškega odposlanca pa so tamkajšnje oblasti znova dovolile njegovo izdajanje. Izhaja tedensko na osmih straneh majhne časniške oblike. Izdaja ga Škofijski ordinariat v Ljubljani, odgovorni urednik pa je dr. Vilko Fajdiga; List je res slrogo verski, prinaša pa ludi zanimive verske novice iz Slovenije in Jugoslavije. Ko človek vzame ta listič v roke, se mu zdi, da ima znova pred sabo „Svetogorsko kraljico ', i. j. verski listič, ki nam ga je fašistična Italija milostno dovolila.in potem nemilostno odvzela. Tudi ,,Oznanilo" se zdi, da je taka „milost“ ljubljanske ,,tovarišije", ki ga je dovolila le zato, da izpriča pred svetom, kako je „laž-niva propaganda**, ki trdi, da v FLRJ ni verske svobode. Mi Primorci se razumemo na take reči in na take „milosti“. saj smo 25 let od njih živeli.
Na Hrvaškem se zdi, da je v tem oziru bolje. Zakaj iz poročil, ki jih ,,Oznanilo" prinaša, je razvidno, da imajo tam več verskih listov in glasil, ki izhajajo povečini v Zagrebu.
Verske novice iz Slovenije — Mariborski škof je izdal pastirski list za post. Preteklo nedeljo so ga brali v vseh cerkvah mariborske škofije.
V	ljubljanski stolnici so imeli zadnje tri dni pusta kakor druga leta češčenje Najsv. zakramenta. Ob 16. uri je bila vsak dan pobožnost s pridigo in litanijami. V nedeljo jc bil hkrati mesečni shod ljublj. Mar. družb.
Prvo novo mašo po ovoboditvi bodo imeli na praznik sv. Jožefa v Zagorju ob Savi. Daroval jo bo p. Janez Drolc, kartuzijan.
Kot poroča ..Primorski dnev-nik“, bodo v Jugoslaviji prešle matične knjige (krstne, mrtvaške in poročne knjige) v državno pristojnost. Torej jih ne bodo več vodile „različne verske ustanove**, temveč država. Kako se bo to zgodilo, pa ne vemo. Nemci so na Slovenskem matične knjige enostavno cerkvam odvzeli. V Italiji je Mussolini ravnal bolj olikano in je matične knjige ukazal prepisati in so potem na občinskih uradih hranili prepise starih matičnih knjig, nove pa so sami vodili. Kakšno pot bodo izbrali v FLRJ ? Iz poročil ni še razvidno. Na vsak način je lo, kar je Hitler storil, le rop in nasilje, zakaj matične knjige so last cerkve, ki jih je ona že stoletja vodila v splošno zadovoljstvo vseh.
Katoliške visoke šole
Katoliško vseučilišče v Ottavi v Kanadi je odprlo svojo novo medi-
cinsko fakulteto. Vseučilišče postajo vedno večje središče krščanstva, ki širi svoj vpliv tudi v druge dežele. Trenutno šteje 300 procesorjev.
V	Južni Afriki gradijo in pripravljajo moderno katoliško vseučilišče, ki bo postalo kulturno središče za vse južne predele in bo zbiralo cvet katoliške mladine.
Na Filipinskih otokili vstaja zopet k življenju katoliško vseučilišče, ki so ga okupatorji zatrli in mu porušili vse stavbe. Letos je že začelo z zasilnim delovanjem.
MUČEN1ŠKA CERKEV.
Ni še dolgo, odkar je sv. oče v svoji encikliki ..Orientales om-nes“ opozoril ves svet na žalostno stanje, v.katerem sc nahajajo katoliški Ukrajinci, ki so prišli pod. oblast Sovjetske Rusije. Sedaj je o tem spregovoril tudi kardinal Tisserant, tajnik sv. ko-gregacije za vzhodne kristjane. „Vzhodno od Curzonove črte (to je oni del Poljske, ki jo je zasedla Rusija) dela sovjetska politika na to, da bi uničila kato-iicizem“, je izjavil kardinal. Krem-ljeva pol tika krši po njegovih izjavah eno izmed temeljnih svoboščin, ki je svoboda vere, zakaj edina dopuščena veroizpoved v U.R.S.S. je pravoslavje. ,,llkaz sovjetskih oblasti se glasi.da mora ukrajinska katoliška cerkev izginiti in vsled tega imajo katoliški U-krajinci le dvoje na izbiro: ali odpad ali aretacijo. Aretacija pa pomeni izgon v Sibirijo, zapor, prisilno delo in večkrat v smrt. Duhovnike in katoliške redovnike sistematično deponirajo h Ukrajine. Tako so n. pr odpeljali trideset bazilijanskih redovnikov, ki nimajo o njih nobene vesti več“.
Po pričevanju kardinala Tissc-ranta vodi Moskva zlobno politiko do katoliških Ukrajinccv, ki bi jih rada razdvojila in pripravila k odpadu. Vsled tega so proglasili katoličane za ..sovražnike ljudstva**. Kaj to pomeni pri ko* munistih, pa vemo Slovenci le predobro. Ker so v Ukrajini take razmere, zato se mnogi Ukrajinci nočejo vrniti domov iz Nemčije in se branijo na vso moč, da bi jih ne vrnili s silo.
Delavci v Mehiki
Te dni so mehiški delavci priredili svoje šesto romanje k Materi božji v Guadaiupo. Navzočih je bilo 200000 delavcev. Sklenili so, da bodo začeli izdajati list: ..Katoliški delavec**, v katerem bo našel delavec jasno pojasnjen nauk Cerkve o vseh sodobnih stvareh.
Nov cerkveni učenik
Sv. oče je proglasil sv. Antona Padovanskega za cerkvenega učenika. Ob tej priliki se napove-? dujejo velike slovesnosti na Portugalskem, posebno v njenem glavnem mestu Lizboni, kjer je bil rojen, in v Padovi, kjer se hrani njegov nestrohnjeni jezik. Sv.
Antqn, kot pravi kronika, se je v svojem življenju mudil ludi v Gorici; celo pridigal je tu v cerkvi ci, ki je zdaj njemu posvečena na trgu starega sv. Antona.
Albanija. Iz Albanije so bili izgnani katoliški duhovniki, tako da so tamkajšnji katoličani najbrž brez vsakega dušnega pastirja.	'	t
Novi slovanski Mina
V številu novih kardinalov je tudi Poljak Adam Sapieha, nadškof v Krakovu. To je častiljiv mož, kj že nad 55 let vlada svojo škofijo. Rojen jc bil 1.4. maja l'867. Študije je dovršil v Lvovu v Galiciji, v Inomostu in Rimu. L. 1911. gaje Pij X. sam posvetil v škofa in ga poslal v Krakovo.
V dolgih letih svoje nadpastir-ske službe je naredil veliko dobrega. Posebno se je odlikoval na dobrodelnem in socialnem polju. V resnici zasluži naslov „oče ubogih". Ze med prvo svetovno vojno je osnoval ,,Škofijski dobrodelni odbor** v pomoč beguncem in ranjencem. Tudi v tej vojni je bil velik dobrotnik vseh potrebnih in še vedno nadaljuje svojo dobrodelnost potom družbe ,,Caritas“. Razne u-stanove so vidni spomeniki njegovega dela za ljudstvo. Tako
je zgradil velik sanatorij za jetične, več zavodov za ubožne vseučiliščnikc, za ljudi, ki so obubožali, razne hiše za ljudi, ki so preživeli več let po jetnišni-cah, zavod za stare in bolne duhovnike itd. Poleg tega je po njegovem prizadevanju bilo zgrajenih mnogo cerkva, posebno po delavskih predmestjih. Velik jc tudi v delu za ljudske misijone, duhovne vaje, krščansko vzgojo mladine. Ustanovil je tudi neke vrste katoliško vseučilišče.
Med obema svetovnima vojnama je trpel s svojim ljudstvom, s svojo Poljsko in jo branil predvsem pred sovražniki katoliške vere, kj je bila in je v, nevarnosti.
Tak jc poleg kardinala Hlon-da, ki je bil papežev legal na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani, drugi poljski kardinal. Bog daj, da bi viharji 1 brezboštya v slovankem svetu prenehali in da bi se kmalu Slovani vrnili v katoliško Cerkev ter bi še drugi veliki in neustrašeni možje prišli zastopat slovanski svet v kardinalski zbor.
Mi Slovenci smo že imeli zastopnika v tem zboru. To je bil naš goriški nadškof kardinal Jakob Missia. Majhen .narod smo, a imeli smo moža tudi na tem visokem mestu.
Mladina vstaja...
Eiia najbolj simpat ičnih m tamilskih organizacij so brez dvoma skavti. Simpatični so zaradi svoje uniforme, ki jo nosijo: širok I lobuk, groba srajca s plavim robcem okrog vratu, ki se zavezuje z vozlom, kateri spominja skavta na njegovo vsakdanjo dolžnost, žrtvico. kratke hlače in težki čevlji. To ti je zunanjost mladega skavta, ki jo krasi zmeraj še veder nasmeh, plemenit nastop in lepo vedenje. Ugajajo pa tudi skavti zaradi svojega vzgojnega programa. Najprej je predpisana vsakdanja žrtvica ali dobro delo v prid bližnjega, ki ga mora skavt vsak dan opraviti. To dela tudi skavte same plemenite, zakaj kdor se nesebično žrtvuje za bližnjega, postane plemenit.-Potem vzgoja državljanskega čuta, ko jim krepi značaj, jih navaja k opazovanju sebe in okolice, k pokorščini in zaupanju vase. Vadi' jih v praktičnem znanju in ročnem delu, da bodo lahko koristili sebi in drugim. Končno skrbi tudi Za njihovo telesno vzgojo a telovadbo, izleti v naravo in športom. Poleg vsakdanje žrtvice pa daje skavtski vzgoji posebno vrednost in odliko pred drugimi vzgojnimi sistemi polaganje rajvečje važnosti na roje osnovnih načel: zvestobo, odkritost in skx-b za bližnjega.
Skavti so sedaj svetovna organizacija, ki je pred zadnjo vojno štela tri milijone in pol članov, sedaj pa jih ima gotovo pet milijonov. Ustanovil jih je angleški general Lord Baden-Po\vel pred štiridesetimi leti. Kmalu so se razširili po vsem svetu, v protestantskih in katoliških deželah. Razdelili so se, v protestantske in katoliške skavte. Osnovna vzgojna načela so ostala pri obojih ista. Razlika je predvsem v tem, da katoliški skavti poudarjajo pri vzgoji tudi nadnaravna sredstva, to je spoved in obhajilo.
Totalitarne države so skavte povsod razpustile, ker pač niso mogle trpeti mladinske organizacije, ki je slonela predvsem na načelih nravne vzgojo in demokracije ter izključevala vsako politično dresiran je mladine.
V	VOJNI
V	pretekli vojni so se skavti zelo odlično izkazali. Na AngleSkem so
ta Ko v domovini med bombardi-’ ran jem kakor na bojnem polju izkazali domovini številne usluge. To pričajo mnogoštevilna odlikovanja, ki so jih skavti prejeli za svoje junaške podvige. Do sedaj so odlikovali čez tisoč skavtov, med njimi jih je 18 prejelo najvišje angleško odlikovanje: križ kraljice Viktorije.
SKAVTI PO VOJNI
Sedaj vstajajo skavti na dan. Po vseh deželah se snujejo nt>ve organizacije, ki so med sabo povezane v svetovni skavtski zvezi. V novembru 1945 se je sestala v Londonu mednarodna skavtska komisija, ki je določila, da se bo vršilo prihodnje mednarodno skavtsko zborovanje poleti 1947 na Francoskem v mestu jUoisson ob Seini, 60 km severno od Pariza. To zborovanje bo ravho za desetletnico prvega zborovanja, ki se je vršilo na Holandskem in ki se ga je udeležilo od 25 do 30 tisoč skavte v iz vsega sveta.
Na Slovenskem smo tudi injeli svoj čas skavte. Pozneje so pod raznimi diktaturami v Jugoslaviji zamrli. Naša želja je, da bi znova vstali in zanesli med našo mladino več plemenitosti, srčne dobrote in r ravne resnosti.
Cerkveni predpisi
Zastav« v cerkvi in pri cerkvenih sprevodih
Dovoljujejo se samo zastave verskih družb, ki jih je ustanovila ali vsaj potrdila cerkvena oblast.
Dovoljuje se tudi narodna zastava. V naši nadškofiji je ta slovenska ali italijanska, če je kraj slovenski ali italijanski. Sme biti zastava _ tudi amerikanska ali angleška, ker te oblasti zdaj vladajo pri nas.
Vse druge zastave niso za cerkev ne za cerkvene sprevode (procesija, pogreb)( Posebno pa je prepovedana zastava take stranke, ki o-znanja nauk, ki je katoliškemu nauku nasproten.
Naša opomba: Mladini, ki "tega še ne ve, bodi povedano,-da je slovenska zastava belo-plava-rdeča brez vsakih dodatkov.
%
OKNO V SVET
JUGOSLAVIJA. V London je došlo jugoslovansko -trgovinsko zastopstvo, da navezo trgovske stike z Anglijo.
Britanski poslanik je v imenu svoje vlado izrazil začudenje nad malo prijateljskim postopanjem Jugoslu-vlje, ki se je poslužila Rusije za interpelacijo v Varnostnem svelu glede poljskih čet v Italiji. Taka vprašanja so dajo rešiti diploma-tičnim potom neposredno used obema državama.
Hrvatska se bo, sedaj imenovala »Ljudska republika Hrvatska«. Njen ministrski predsednik je Vladimir Bakarič, v vladi sedi tudi kot minister brez listnice- Mons. Svetozar Ritig.
Črna gora se je tildi prekrstila iz Federalne edinice v Ljudsko republiko Črna gora. Ta preimenovanja so se izvršila na podlagi člena 2. nove jugoslovanske ustave.
Na tiskovni konferenci 26. II. v Washingtonu je zunanji minister Byrues odgovoril na neko tozadevno vprašanje, da Jugoslavija do sedaj še ni poslala izjave glede veljavnosti pogodb med Jugoslavijo in ZDA — in da zato ameriški poslane« v Beogradu Patterson še ni pooblaščen zastopati Ameriških združenih držav pri Titovi vladi.
ZVIT sporoča, da je zdaj upostav-ljena brzojavna zveza Trst-Ljublja-na. Zato se od sedaj sprejemajo na pošti tudi brzojavke iz pasu A v Jugoslavijo.
Rudnik bakra Bor v Srbiji je začel zopet obratovati v polnem obsegu.
ITALIJA. Že dolgo se vrše v Rimu pogajanja med voditelji strank in De Gasperijevim ministrstvom glede volitev v ustavodajno skupščino. Odločili bodo, ali naj ostane Italija monarhija ali naj postane republika. Medsebojno so si voditelji strank zagotovili, da bodo volitve svobodne in v zakonu so določili po mnogih prerekanjih, da je glasovanje obvezno za vse državljane, ki so vpsisani, v votivne imenike. Določili so celo kazni za one, ki se hodo brez tehtnega vzroka vzdržali glasovanja.
Njih imena bodo skozi en mesec izpostavljena na občinski ozna nilni deski in zkozi pet let jim bo vpisana v nravstveno spričevalo o-pomba: »ni glasoval ali glasovala«. Vpliluo pravico imajo namreč tudi ženske, kar je zdaj v modi. Tako se Italija resno pripravlja na ta važni korak, ki bo tvoril nov mejnik v njenem notranjem razvoju.
Določili so tudi volilne okraje po posameznih provincah. Zanimivo je, da so med Tri Benečije prišteli tudi Julijsko Benečijo in Zaro ter jima določili 10 poslancev, ki naj jih izvolita v italijansko ustavodajno zbornico. Iies je, da dokler nam mirovna konferenca ne začrta mej, te dežele spadajo po mednarodnem pravu še k italijanskemu ozemlju, a mi imamo vendar n panje, da nas čaka boljša usoda.
O t priliki 28-letnice ustanovitve Rdeče armade je predsednik Do Ga-speri brzojavil generalisimu Stali m; v izbranih besedah čestitko in omenil velikanski delež, ki ga je do-i l i nesla Rdeča armada k skupni zmagi.
Pristanišče Taranto so Zavezniki izročili italijanski pomorski upravi in se bodo zdaj posluževali za svoje ladjo pristanišča v Neaplju.
Upostavili so zopet pomorski promet med Gonovo-Sicilijo in Sardinijo. Za enkrat bo vozila nova motorna ladja »Liberta« le vsak drugi teden; ko dogotovijo še drugo novo ladjo »Conoordia«, bo postala ta zveza tedenska.
ŠPANSKA- Frankovemu režimu so začeli nasprotovati prav hudo, najprej španski begunci V -LU.U1 lxkl, ki so tam ustanovili novo vlado, nato Francozi s svojo vlado, zdaj so začeli postajati pozorni tudi Angleži in ZDA. Generalu Franku dokazujejo tesno zvezo in sodelovanje z bivšo osjo. Položaj se je močno poostril te dni, ko so v Španiji obsodili na smrt bivšega španskega republikanca Garcia in njegovih devet toyarišev ter jih v Madridu u-strelili. Garcia je namreč po državljanski vojni pobegnil v Francijo in se je skupno s francoskimi par-
: - n i bojeval proti Nemcem. Iver uiti prošnja francoske vlade za milostno sodbo ni v Madridu nič zalegla, je a' Franciji nastal med komunisti in socialisti vihar ogorčenja- in tirjali so od vlade takojšnjo prekinitev diplomatskih zvez s Španijo. Posledica je, da je Francija zaprla mejo proti Španiji, kar je pa od svoje strani storil tudi general Franko in poslal na francosko mejo močne oddelke vojaštva. Nastal pa je tudi pritisk javnega mnenja na Anglijo in ZDA, da prekineta vse zveze s Špansko. Imamo torej en spor več v Evropi, ki ga ne bo tako lahko rešiti. Franco trdi, so so imeli že dovolj opravila s komunisti in da ne marajo začeti krvave igre znova.
BELGIJA ima težave s sestavo novo vlade. Ker so krščanski so-cialci prešibki, da bi sami sestavili vlado, in ker komunisti odklanjajo vsako sodelovanje v vladi, ki bi .ji načelovali katoličani, tvorijo jezici k, aa tehtnici zdaj socialisti. Če se oni odločijo za sestavo vlade brea komunistov, kar je zelo malo ver-
V,
rešena, alto
jetno, bo kriza kmalu ne, se bodo tudi tam pojavile ho-matije. Katoličani so za monarhijo, socialisti in komunisti pa nasprotujejo povratku kralja na prestol v Bruslju.
.EGIPT. Po veli Kih demonstraci-
j;.li protj Angležem in angleškim četam v Egiptu, po vseh stavkah visokošolcev iu nemirih zlasti v Kairu je angleška vlada s precej odločnim naglasom sporočila egiptovski vladi,' da se bodo pogajanja o spremembi auglo-egipčauske-ga sporazuma vršila le tedaj, ako bo v Egiptu spet zavladalo mirno politično ozračje. Skoda, ki so jo uemirneži prizadeli angleškim napravam iu imovini, se ceni na 50 tisoč šterlin.
LONDON. Poveljnik brodovja ZDA je izjavil, da bo ameriško vojno brodovje ostalo še precej časa v svojih oporiščih v Angliji. To tudi nekaj pomeni.
Zastopnik angleške mornarice v Sredozemlju Suvrder pa je naznanil na sestanku obmorskih držav v Atenah, da je v Sredozemskem morju še. vedno oki’og 50 tisoč min, ki ogrožajo parnike in jih je treba izčistiti. Jugoslavija in Italija sta prosili na posodo minočistilske ladje, ker s svojimi sredstvi tega dela ne moreta izvršiti.
ARGENTINA. Dne 24. f&br. so i-meli tam volitve predsednika. Izbirali so med dosedanjim polkovnikom Peron-om in kandidatom demokratične koalicije Tamborinom. Zadnje vesti poročajo, da je Peron dobil nekaj malega glasov več kakor njegov sotekmec.
NA KITAJSKEM se po vseh mestih nadaljujejo demonstracijo dijakov, ki terjajo obhod ruskih čet iz Mandžurije.
Se en lisi Soškemu tedniku v album zaradi „sramu in poštenja"
Churchillov govor
Pač najzanimivejši dogodek preteklega tedna jo Churchillov govor v Fultouu, kamor ga je spremljal tudi predsednik ZDA iu ga je poslušalcem predstavil kot velikega »državljana sveta«.
Glavne misli iz dolgega govora so sledeče:	Churchill	je	pričel	svoj
govor s poudai'kom, da ni mogoče zagotoviti varno&ti na svetu, niti razviti mednarodne mirovne ustanove brez tega, kar je označil kot bratsko zvezo med narodi angleškega jezika. On želi ne-le prijateljstva med temi narodi, ampak hoče
•di tesno sodelovanje vojske, enoten tip orožja, vojaški?ga pouka, izmenjavo častnikov in gojencev vojaških akademij, skupno uporabo
v.seh letalskih in pomorskih oporišč obeli držav. Nazadnje je omenil celo možnost skupnega državljanstva. Ako bi svet vedel za to veliko dejstvo, bi že to samo pripomoglo k ojačenju in utrditvi temeljev za svetovni mir.
O Rusiji je dejal, da goji on sam in vsi v Angliji veliko občudovanje iu spoštovanje do junaškega ruskega naroda iu do maršala Stalina in da je treba vztrajati vkljub mnogim oviram pri prijateljstvu z ruskim narodom.
Glede vzhodnih na Rusijo meječih evropskih in azijskih držav je rekel: Komunistične stranke, ki so imele zelo skromen delež v vseh
teh vzhodnih državah, so zdaj zavzele tam položaj prvega reda in mnogo višjo oblast od dejanskega števila svojih pristašev in skušajo povsod uvesti totalitarno oblast iu tip policijske vlade.
Iz teh dejstev je izvajal: Do kakršnega koli zaključka pridemo na podlagi teh dejstev; gotovo ui to Evropa, o kateri smo sanjali, da jo bomo zgradili, ko smo se borili, da jo osvobodimo, niti ni to Evropa, ki vsebuje temelje trajnega mini Če izvzamemo britanski imperij in ZDA, v katerih je komunizem še v povojih, povsod drugod komunistične stranke in pete kolone vedno bolj izzivajo in predstavljajo resno nevarnost za krščansko civilizacijo.
Odklanjam misel, da bi bila vojna neizogibna, ne mislim, da So vjetska zveza želi vojno, zato pa svarim pred vsako popustljivostjo Sovjeti ničesar bolj ne občudujejo, kakor vojaško moč, in ničesar ne spoštujejo manj kakor vojaško šibkost. Zato je potrebna takoj orga-nizaeija mednarodne vojske, pravi sporazum v vseh točkah s Sovjetsko zvezo in skupno sodelovanje vseh angleško govorečih držav. Če bomo zvesti listini Združenih naro dov, če bomo združili vso duševne in tvarne sile v bratski slogi, bodo pota bodočnosti prosta ne samo za nas, temveč za ves svet, ne samo za našo čase, temveč za bodoča stoletja.
BOLGARIJA. Po določilih premirja bi morala Bolgarska pošiljati v Grčijo in Jugoslavijo določeno množino živeža za stradajoče ljudstvo in povrniti vse od bolgarskih čet zaseženo in odpeljano blago. Dasi je že preteklo 16 mesecev od premirja, niso poslali v Grčijo nič živeža in so povrnili le malo odpeljanega blaga. Angleška iu Ame-ri k;i. sta že ponovno opozorili Bolgarsko, tla se ne drži pogojev premirja. Zdaj je bolgarski zunanji minister odgovoril, da so v 1. 1945. pač v Jugoslavijo poslali nekaj živeža. Glede povrnitve ugrabljenega blaga je povedal, da so poslali že 80 železniških voz, natovorjenih s takim blagom, obema državama in da bodo izročili tudi drago blago, ako se ga bo še kaj našlo.
MADŽARSKA. Podpredsednik češkoslovaške viade g. Clementis jo dospel v Budimpešto, da podpiše z madžarsko vlado dogovor glede zamenjave prebivalstva iz obmejnega ozemlja. Madžare bodo izselili iz Češke, Čehe iz Madžarske, da m bodo zboljšali odnošaji med beina državama.
Madžarsko poslaništvo pri sveti stolici je dobilo ukaz budimpeštan-ske vlade tik pred konzistorijem, v katerem je bil madžarski primas Mondzenty imenovan za kardinala,
da naj takoj ukine vse delovanje. Poslaništvo je vodil do sedaj Mon-signor Luttor. Ne ve se, ali naj to pomeni, da Madžarska ukine vse odnosa je s sv. stolico (tedaj bi prišel do izraza raški ali protestantski vpliv v tej deželi), ali pa ima Madžarska namen, na novo reorganizirati svoje vatikansko poslaništvo.
NEMČIJA. Tam vlada vedno večjo pomanjkanje živeža iu so zasedbene oblasti prisiljene, zopet znižati vsakdanji obrok živil. Kako se vse maščuje na svetu! Pred leti je kričal Goering, da če bodo vse drage države lačne, Nemcem ne bo smelo zmanjkati ničesar, (ker so od vseh podjarmljenih dežel vozili živež v Nemčijo). In danes? Nekatero ladje, ki so še na visokem morju z živežem, namenjenim v druge dežele, so dobilo ukaz zapluti proti Nemčiji, da ga tam izkrcajo in s trm rešijo prehranjevalni položaj vsaj za prvo silo.
Novi nemški kardinali so v Italiji obiskali taborišče nemških u-jetnikov in civilnih internirancev,
Računajo, da bo morala Nemčija dati 5 milijard dolarjev vojne odškodnine,
AMERIKA. Churchillov govor je imel velik odmev po svetu. Časopisje piše mnogo o njem in o pogumnem govorniku, ki ne zakriva resnice.
»Soški tednik« nima miru, ako nas vsaj v vsaki drugi številki ne napade. Z neko posebno strastjo brska po naših člankih in išče dlake
v	jajcu: mrcvari in zavija ‘naše besede, posiljuje jih na vse kriplje, vleče iu vleče iz njih, dokler ne privleče tega, kar je iskal, in potem se hoče zadaviti.
V	številki z dne 23. II. nas spet grdilo napada in poživlja na odgovor, če imamo »še malo sramu iu poštenju«. Priznati moramo, da -so nam take polemike, neljube radi tujcev, ki nas opazujejo in se nam smejejo radi naših razprtij; zlasti neljube so nam ob člankih, za katerimi slutimo duhovnika. Vendar pa se čutimo dolžne, da še nekaj odgovorimo.
ST nas torej graja, češ da nismo za Titovo Jugoslavijo. Vsi so priznali FLRJ, celo papež sam, »ki je priznal FLRJ, ko je akreditiral pri Titovi vladi svojega poslanika in ki priznava jugoslovanskega poslanika v Vatikanu«. Zato je Vatikan z nami v nasprotju. Naj to stvar pojasnimo nepoučenemu piscu in' njegovim čitateljem.
Nam ni prav 'nič znano, da bi papež akreditiral pri Titovi vlacli svojega poslanika (ki se sicer imenuje nuncij). Mgr. Hurley, ki je v Jugoslaviji, ni poslanik temveč re-gens nuneiature, odpravnik poslov, in tudi ni akreditiran pri Titovi vladi. Prav tako nam ni prav nič znano o kakem jugoslovanskem poslaniku, ki bi bil akreditiran pri sv. stolici. Zadnji akreditirani poslanik je bil dr. Miroševie, ki so ga Italijani izgnali iz Rima v začetku vojne. Od takrat je vodil poslaništvo odpravnik poslov in ga vodi še sedaj. Med sv. stolico in jugoslovansko vlado torej niso še upostavljeni normalni diplomatični Odnošaji, zato ne more biti govora o kakem priznanju, kot si ga člankar zamišlja. Mi to ugotavljamo brez vsake škodoželjnosti. Obratno, bili smo iskreno veseli, ko so se med sv. stolico in jugoslovansko vlado navezali stiki. -In srčno veseli bomo takrat, ko se bodo razmere med sv. stolico in Jugoslavijo popolnoma normalizirale.
2. Pa recimo, da bi sv. stolica dejansko priznala jugoslovansko vlado. Kaj bi sledilo iz tega? Ali morda to, da je priznala državno .stavo in državne zakone? Bi li s tem sv. stolica odobrila državni sistem in politiko, ki jo vlada vodi na zunaj in na znotraj? Nikakor no! Saj smo videli n. pr. ravno pri ameriškem-priznanju jugoslovanske vlade, da je Amerika izrečno poudarila, da noče s tem priznanjem odobriti vladne notranje politike. Iz priznanja sv. stolice bi za Jugoslavijo sledilo fU'mo tole: sv. stolica prizna Jugoslavijo za samostojno in neodvisno državo in njeno vlado kot dejansko predstavnico te državo. In nič več! — Ali je »Slovenski Primorec« kdaj to zanikal, da bi bila Jugoslavija prava, neodvisna država? Ali mi ne vemo, da jo Titova vlada predstavnica te države?, Kar mi kritiziramo, to je politika, ki jo ta vlada vodi zlasti v odnošajih do vere in Cerkve. Mi grajamo krivične postave, ki so bile uzakonjene v ustavi (o ločitvi Cerkve in šolo od države, o zakonu). Mi obsojamo politični sistem diktature, ne bojimo se ponovno zapisati, komunistične diktaturo (prim. članke R. Churchill-a), ki se v Jugoslaviji izvaja. To kritiziramo in obsojamo in nič drugega! Kot demokrati nimamo nič proti obstoju komunistične stranke, smo pa absolutno proti vsaki diktaturi iu za pravo demokracijo, v kateri se spoštuje in upošteva ne samo mnenje večine, temveč tudi manjšine (prim. Attlee). Ali morda nimamo pravice, to kot svobodni in demokratični Slovenci javno povedati? Ali smo morda prišli že tako daleč, da so jugoslovanska vlada :.v .....o niti	Ali «rno že začeli istovetiti režim in državo, stranko in narod, kot se je to godi-
lo	pod fašizmom (»Duce, tu sei tut-ti noi«)? Naj nam člankar odgovori na ta naša vprašanja, ako ima še kaj sramu in poštenja!
3. Še nekaj bi radi pojasnili, česar člankar ne more spraviti v sklad: priznanje jugoslovanske vlade od strani Vatikana (ako sploh moremo govoriti o priznanju v juridič-
lieih pomenu besede) in obstoj anti-komunistične okrožnice »Divini Re-.ciemptoris«. Kako more Vatikan priznati vlado, v kateri je tudi komunistična partija, ko je vendar isti Vatikan obsodil komunizem? Tega člankar ne more razumeti iu dopušča celo možnost, da je sv. stolica »pustila pasti« antikomuni-stično encikliko. V tem se zelo moti. Ni navada sv, stolice, da bi »pus+i-la pasti« okrožnice, ki so vendar izraz cerkvenega avtentičnega učeui-štva. To je nemogočo zlasti pri tako aktualnih okrožnicah, kot je »Divini Redemptoris«. Ta okrožnica stoji v vsej svoji veljavi: stoji torej tudi obsodba komunizma kot nekaj bistveno slabega in nezdružljivega s krščanskim nazorom. Pri vsem tem pa sv. stolica lahko ima diplomatične odnose tudi s komunističnimi vladami in državami, kot j ili je imela z nacistično in s fašistično državo vkljub temu, da sta bila fašizem in nacizem od Vatikana obsojena. Saj tudi mene prav nič ne ovira, da imam stike in od-nošaje z grešniki (včasih celo prisrčne) vkljub temu, da greh sovražim in obsojam. Vse to bi moral člankar dobro vedeti in razločevati.
4.	Ob tej priliki si člankar ne more kaj, da bi se ne obregnil ob »fašističnega Pija XI.« Dandanes n« zaostaja tak pridevek mnogo za »zločincem«. Kako si upa člankar kaj takega trditi? Na podlagi katerih dokazov? Ali morda zato, ker j« >; fašistični papež« Pij XI. slovesno obsodil fašizem vseh barv (italijanski, nacistični in komunistični)? Ali morda zato, ker je priznaval fašistično Italijo in nacistično Nemčijo? Ali ju ni priznavala tudi Sovjetska Zveza in sklepala z nacizmom celo prijateljske pogodbe ter skupno z njim napadla in razkosala Poljsko? Ali naj zato govorimo o fašističnem Stalinu in o nacističnem Molotovu? Pričakujemo, da nam člankar odgovori na vsa ta vprašanja* ako ima še kaj sramu in poštenja.
Lahko bi še nadaljevali, pa naj b# dovolj za danes. Urecluiku »Soškega tednika« pa lepo priporočamo,
i.aj dvakrat premisli, predno obja-
vi	kak članek proti primorski duhovščini: laž in obrekovanje bosta prinesla-edino le njemu nevšečnosti in sramoto. ST! — Si Tacuisses!
Kmečka stranka na Poljskem
Kmečka stranka na Poljskem spada v vrsto krščansko demokratičnih strank, kot so po drugih državah v Evropi in Ameriki. Pred kratkim je imela svoj kongres v Varšavi, na katerem je objavila svoj program. V glavnem vsebuje te točke:
1.) Poljska mora biti država, v kateri sodelujejo kmetje in delavci za socialno obnovo. Pri vladi morajo biti zastopani vsi sloji.
2.) Kmečka stranka postavlja krščanstvo ža temelj moralne obnove poljskega naroda.
3.) Hoče pravo in popolno svobodo v javnem in zasebnem življenju.
4.) Kmečka stranka bo podprla reforme na agrarnem, industrijskem in finančnem polju.
5.) V zunanji politiki hoče imeti dobre stike z velesilami in z vsemi slovanskimi narodi.
6.) Zahteva, da se morajo vršiti prihodnje volitve na podlagi ustave iz leta 1921, Novo ustavo naj pripravi ustavodajna skupščina. Ustava bodi taka, da bo zagotovila obnovo prave demokratične republike. Volitve v ustavodajno skupščina morajo biti res svobodne in tajne.
Kmečka stranka si jo pridobila med svetovno vojno velik ugled. Glavni zastopnik ju Miki>I!J.yczyk, Radi zahtev po pravi demokraciji in ker zastopa zahteve preprosteg‘a poljskega ljudstva v verskem in narodnem oziru, ji vladni krogi delajo velike težave, čeprav so tudi njeni zastopniki v varšavski vladi. Notranji ministei% zastopnik kmečko stranke pri vladi, je moral krop-ko protestirati radi vmešavanja tajne policije v notranje zadeve stranke.
Vernost ni
Vera je velik dar božji. Vsejc se nam v srce pri sv. krstu kot zlaro nebeško seme, ki naj v milosti božji z našim sodelovanjem zraste polagoma v mogočno drevo.
Čeprav imamo nešteto primerov močne, žive vere pri moških, je. vendar na splošno ženska bolj verna kot moški.
Ali ni jo čudno? Ni. Moški je preveč zunaj v svetu, kjer se zamaže ne samo obleka, ampak tudi duša; v skrbi za vsakdanji kruh kaj rad pozablja na dušo.
Ženska je doma v krogu družine, pri vzgoji, pri domačih o-pravilih. Ima zbrano, nekam' samostansko življenje. To. ji daje priliko, da izven posvetnega direndaja, cestnega prahu in blata lahko več razmišlja in več moli.
Čim pa ženska stopi na pot moških — v javnost, je tudi za-njo nevarnost, da zgubi globoko vernost in pobožnost. Svetni dih mori nežno cvetje pobožnosti, cestni prah duši dušo.
Če ni dekle, ki se podaja med svet, res skrbna, če ne išče zjutraj v zbrani molitvi, morda celo pri vsakdanji sv. maši, v pogostnem sv- obhajilu in premišleva-nju moči, začne ginevati njena pobožnost in njena živa vera.
Vera je namreč dar, zaklad, ki ga tat ali ropar ukrade njemu, k-i ga ne varuje.
Pri ..osvobodilnem" gibanju so dekleta, ki so sledile vabljivemu in mamljivemu klicu v gozd, spočetka tam še molile rožni venec. O sv. maši, sv. •obhajilu seveda ni bilo govora, ker se jim je zdelo nevarno, vračati se domov.
Tako se je zgodilo, da je ta ali ona vero zgubila, mnogim je pa zelo oslabela. Ne mislijo, da bo treba umreti in pred strogim, vsevednim sodnikom dati odgovor od misli, želja, besed in dejanj. Kako strašni bosta smrt in sodba takih! Kaj pomaga. če ves svet ..osvobodiš", pa svojo dušo pogubiš. ?!
Versko prepričanje mnogih tovarišic je tako zamrlo, da gledajo s sovražnim očesom na duhovnike kot na izdajalce in kujejo zoper nje sovražne načrte. In vendar je duhovnik 25 let držal
Tudi patriarh...
Srbija. — Kot poročajo časopisi, je srbski pravoslavni škof v Chigagu v Ameriki pisal »odprto pismo" moskovskemu patriarhu Alekseju. -V tem pismu govori škof o težkem stanju, v katerem se nahaja srbska pravoslavna cerkev v Titovi Jugoslaviji. Skoro tretjina pravoslavne duhovščine je pobita, mnogo cerkva porušenih, srbski patriarh Gavrilo v izgnanstvu. Obenem očita patriarhu Alekseju, da se pusti zlorabljati v politične svrhe, ko deli odlikovanja nekaterim srbskim duhovnikom ne potom sv. sinoda v Beogradu, ampak potom Titovih civilnih oblasti.
Urh in Žef
Danes-je Urh zelo slabe volje. Til reči so ga močno razburile:
1. Pri Rdeči hiši ga je napadla goriška »nudenja« in mu očitala, da je »ščavo«, da je »maledeto litino«, da je eden- izmed rdečih komunistov, ki mečejo poštene Italijane v »fojbe« in da je zato pravi pravcati »fiol dal diau«. Pa še kamen so vrgli za njim, za njim, ki ve
o	njem vsa Vipavska, d«, je »belogardist« in da ga rdeča svoboda dan in noč muči, kakor rdeči plameni »frdamane duše«.
2. Na trgu ga je srečala botra iz Brd in mu vsa ogorčena pripovedovala, da so jo.deli na »stenico«, t j. na časnik, ki mu pravijo »stenčas«, ker se jezi na komuniste, ki so ji spravili nekaj svojcev v prezgodnji grob, nekaj pa, kar je še hujše, ob pamet in poštenje. O ta »stenica«! Kako gre Urhu na živce ta moderna ustanova za javno o-pravljanje in obrekovanje poštenih
asih deklet
.slovensko zastavo v boju zoper fašizem.
Dekle, ki hočeš biti narodna, bodi tudi globoko verna. Ljubezen do naroda temelji v četrti b; žji zapovedi, ljubezen do Boga pa v’prvi. Brez prve čelrtapie stoji dolgo: narodnost se .tedaj spremeni v internacionalnpsi.
Množice za socialni program Cerkve
Pred kratkim sem govoril z nekim delavcem in mu skušal dopovedati, da se mi kristjani nikakor ne moremo strinjati z nekaterimi ideologijami in socialnimi programi. Tedaj me je ostro zavrnil: »No, kaj pa nam morete dati vit« Še marsikateri delavec misli ravno tako kakor ta: »Edini, ki morejo pomagati delavcu, so komunisti. Vsi -drugi se zanj ne zanimajo, mu nimajo kaj dati. Zlasti katolicizem je odpovedal, ker ima zastarel socialni program.«
Tako mislijo in govore mnogi, ker so do sedaj slišali govoriti samo komuniste. Posebno pri nas na Primorskem skoroda nismo Slovenci slišali izven cerkve še nikogar, ki bi ldl govoril o kakem drugem socialnem programu, kakor o komunističnem, oziroma sovjetskem.
Drugod po svetu ni povsod tako kot pri nas. Prvi hip po osvobojen ju je res bilo več ali manj kakor pri nas. Sedaj pa so tam, kjer :so Sovjete ne samo slišali govoriti jpo radiu in na shodih, temveč so jih tudi okusili na lastni koži, spoznali, da komunistični socialni program ne samo da ni edini, ampak da tudi ni najboljši. Zato smo vir deli pri svobodnih volitvah na Ogrskem in v Avstriji, da so volilei rajši volili stranke s drugačnim socialnim programom in so komunisti pogoreli, čeprav se je zdelo, da so sila močni. Prav isto se je zgodilo na Nemškem v tistem delu, ki ga imajo zasedenega Ameri-kanei. Komunisti so doživeli velik neuspeh. Zmago pa so odnesli krščanski socialisti in socialni demokrati. Tudi v Belgiji so katoličani izšli iz volitev kot najmočnejša stranka (92 poslancev). Komunisti /. le močna manjšina (24 poslancev). Celo v Franciji so katoličani, ki so organizirani v stranki republikanskega ljudskega gibanja, dosegli prav lepe uspehe, saj so postali tretja najmočnejša stranka v parlamentu in imajo le par glasov manj kot komunisti ali socialisti.
Torej so še drugačni socialni programi. ki vlečejo množico. To so predvsem zmerni socialisti in napredni katoličani. Ti slednji, ki nastopajo s programom, ki sloni na socialnem nauku i>aj>eških okrožnic, dobivajo v. širokih ljudskih množicah zmeraj več simpatij. V Italiji krščanska demokracija, v Franciji ljudsko republikansko gibano, v Avstriji ljudska stranka.
ljudi. Na tej »stenici« se izživlja vsa strupena «ljudska volja«, t. j. vsi malopridneži se svobodno zaletavajo v vse pošene ljudi, jim jemljejo dobro ime in jih spravljajo tudi v resno nevarnost za življenje. Tu se lahko vsak frkoiin obregne ob svojega pastirja, vsak delomr-znež in tat ob poštenega gospodarja in delavca, vsak verski odpadnik in bogokletnež ob prepričanega in doslednega katoličana. Res imava stenica, ki pije slovenskemu ljudstvu zdravo pamet in poštenje.
3.	Večina goriških znancev ga je pozdravljala: »Zdravo! Zdravo!« s takim poudarkom, kakor bi mu naznanjala: »Zadel si tombolo in si boš obnovil hišo«, ali: »Zelo si bolan in Bog ti daj skorajšnje ozdravljenje!«
Od jeze je šel h Konjičku in se odločil, da zapije, če treba, pol jiremo-ženja, samo da pride spet v dobro voljo. In res je bil kmalu spet vesel in korajžen.
'Tedaj je vstopil Žef in pozdravil: »Zdravo!« Vsi so odzdravili: »Zdravo«!
Zločin vseh zločinov
Posebno- dragoceno jo življenje božjih namestnikov, ki za časno in večno srečo svojih rojakov največ store. To je bilo večno, je sedaj in bo vse čase do konca sveta tako.
Sveta Cerkev brani svoje duhovnike in kaznuje z izobčenjem iz Cerkve vsakega, ki zlobno napade božje posvečence, jih udari, o-pljuva, jim trga obleko ali kaj drugega na njih podobnega počenja. Kako strašna kazen božja tu in tam pa čaka tiste, ki božje namestnike krivično odvajajo, krivično sodijo in morijo, njih grobove skrivajo in javnosti natvezujejo, da ni bil nihče radi svojega duhovniškega poklica ali krščanskega prepričanja obsojen ali umorjen. Ali ni pravica in dolžnost vseh duhovnikov in kristjanov, da- svojo vero branijo? Ali ne izzivajo to obrambo tisti, ki oznanjajo sveti veri protivue nauke!
Sveta Cerkev, ki obsoja . zmoto, ima sočutje in usmiljenje do osebe, ki je v zmoti.
Če ja dana svoboda širjenju zmot proti veri, zakaj pa ni dana svoboda obrambi resnice zoper zmoto?
Koliko dobrega bi svojemu naroda storili vsi tisti duhovniki, ki so umrli nasilne smrti! Ne pravimo, da božja namestniki ne morejo grešiti in se zmotiti, a vedeti je treba, da imajo svoje stanovsko cerkveno sodišče, kjer so morajo o-br a Vrniva ti njihove zadeve. In naj nihče ne misli, da je to sodišče pristransko in preveč popustljivo, saj ima prav natančno določena pravila za svoje postopanje.
Tudi vojaki imajo svoje vojaško . sodišče.
Pa tudi ko bi duhovniki prišli pred civilno sodišče, imajo pravico,
na Bavarskem krščansko socialna zveza itd. ‘Vse te so množične stranske, katerih socialni program je v skladu z naukom Cerkve in osnovan na papeških okrožnicah. Kot se iz volitev da razvideti, se najširše ljudske množice v mnogih državah izrekajo za ta program.
Zaradi tega smemo mirno trditi, da ni res, da bi Cerkev ne imela kaj dati delavskim množicam. Socialni program, kakor ga zastopajo glavne katoliške stranke v evropskih državah, je tako napreden in sodoben, da zadovoljuje zahteve širokih delavskih in kmetskih množic po izboljšanju socialnega položaja. Socialni program Cerkve more odpovedati le tam, kjer odpovedo katoličani, kjer katoličani spijo in pustijo, da le drugi rešujejo socialno vprašanje s svojimi programi in metodami. Cerkev ima svoj socialni program, ki »more zadovoljiti vsako upravičeno potrebo in zahtevo delavskih slojev«, je dejal pred kratkim sv. oče. Treba je le, da mi socialni nauk Cerkve bolj poznamo, bolj proučujemo in ga skušamo prilagoditi svojim sodobnim razmeram. Tedaj bomo uvideli, da nudi tako modro, pravično in rea-
stično rešitev vseh sodobnih socialnih težav, kakor noben drug nauk ne.
Urh se je dvignil in s čašo v roki tudi sam pozdravil: »Zdravo, prijatelj Žef! Ker ti je ta pozdrav tako všeč, hočem danes Tebi in vsej naši veseli družbi razložiti, kako primeren pozdrav je dandanašnji »Zdravo!« Ta pozdrav jo nad vse primeren za današnji čas ne samo zato, ker z vsega sveta prihajajo poročila o influenci ju tifusu, ampak tudi zato, ker je današnji svet tudi na duši silno bolan. In bolezen je huda stvar. Že naši stari so rekli, da na svetu je vse dobro, da le bolezni ni. Včasih smo vprašali znanca: »Kako ti kaj gre?« In odgovoril je: »Hvala Bogu, zdrav sem, vse drugo pride samo od sebe.« »Da je le zdravje, potem že gre!« Taka je bila od nekdaj ljudska modrost. Danes je pa vse bolno, na duši ali pa na telesu. Če enkrat pridemo do zdravja, pa bo vse dobro. Zato sem tudi jaz tega mnenja, da pozdravljajmo vse bolne: »Zdravo!« In jaz dvigam čašo in kličem:
Vsi, ki imate influenco ali tifus, ki ste ranjeni ali pohabljeni ali ozebli ali vas muči kaka druga ho-
da jih pravilno sodijo, kot vse druge osebe, tudi glede na sporazume (konkordate), ki jih ima Sv. Stolica z raznimi državami.
Ko je Napoleon Veliki v svoji ošabnosti oropal prostosti dva pa-peža, Pija VI. in Pija VII., mu je ta ]>o francoskem častniku sporočil: »Vaša zvezda zghaja in ne vziue nikdar več«. Bile so preroške besede, kajti od takrat ni Napoleon izvojeval nikake zmage več, pač pa je dovživljal poraz za porazom m umrl v pregnanstvu. Veliki mož se je spreobrnil in dejal: »Zmotil sem se vsled sijaja svojih zmag. a vsem kličem: Ne dotaknite se Svete Cerkve«. Menil je pri tem vrhovne o-blastnike vseh narodov.
Življenje je najdrugoeenejša zem-ska dobrina, ki se ne da več popraviti, ako je uničena.
Zato Bog zapoveduje:	»Ne ubijaj!«	~
Ali je bilo treba nam Slovencem
V kraljestvu palčkov
V nedeljo, dne 5. marca, so naši otroci nastopili v Verdijevem gledališču z opereto,,V kraljestvu palčkov".
Igrica, ki je pravljična, je pre-nletena mehkimi melodijami, ki jih pojejo vile ob rajanju, šega-virrii ia poskočnimi, ki jih pojejo palčki, ko se odpravljajo na delo, ko plešejo v krogu v pričakovanju okusne pečenke in norček s pe-čenirn bedercem v roki itd. Vča-si sam orkester prav nežno spremlja najlepše prizore in re-citacije. Vmes pa zanimivo tečejo pogovori v družini palčkov.
Uprizoritev takega dela je združena z velikimi težavami, nešteto vaj je bilo potrebnih, saj so na-stopili tudi otroci komaj štiri leta stari. Petje vil in njihovo rajanje tudi ni malenkost. Pogovori okoli kraljevega prestola zahtevajo ve-like spretnosti in norčkova vloga hoče že zrelega igralca.
Vse to so naši mladi igralci prav častno rešili. Vloge so bile srečno razdeljene. Kralj je bil dovolj slovesen in oblasten v svojem hermelinskem plašču in s težkim žezlom v roki. Prva vila, ki je tudi solistično prav dobro odpela, je bila zares pravljično lepa in marsikatero otroško srčece je zatrepetalo ob pogledu nanjo in na njeno bogato in lepo sprem-stvo. Petje vil je bilo povolj.no le mestoma, morda tudi radi rieakus-ličnega odra, prešibko. Ples je bil nekoliko mrtev, negotov, morda premalo pripravljen. Najboljši, naravnost izvrsten je bil norček. Ta deklica (ne deček, kakor so skoro vsi gledalci mislili) se je najbolj vživela v svojo vlogo in s svojim duhovitim govorom prav krepko zabavala občinstvo. Pohvaliti moramo zlasti njeno jasno in lepo izgovorjavo. S pravo zrelostjo je znala poudariti duhovite in hudomušne domislice. Moramo ji zares čestitati. In palčki? Kdo bi jih ne bil vesel? Kar se petja tiče, so se prav dobro odrezali, čepi’av so dvakrat radi prevelikega navdušenja prehiteli orkester za nekaj
lezen v bolnišnici ali na domači postelji: »Zdravo!«
Vsi, ki pričakujete od mednarodnega komunizma, zapeljivca delavcev, gospodarskega blagostanja: »Zdravo!«
Vsi, ki pričakujete ed mednarodnega komunizma narodne neodvisnosti in svobode: »Zdravo!«
Vsi, ki pričakujete od brezbožnega komunizma verske svobode: »Zdravo!«
Vsi trgovci, knjigarnarji-, jest vinarji, vinski trgovci in cunjarji, ki pričakujete, da vas bo navdušenje za komunizem in žrtvovanje zanj rešilo njegovega jiohlepa po vašem več ali manj pravično pridobljenem premoženju: »Zdravo!«
Vsi izobraženci, ki niste komunisti, a upate,, da bo komunizem mogel z vami v novi družbi kaj pametnega početi: .»Zdravo!«
Vsi visoki in nizki, ki pravite, da se bo komunizem že unesel, pa iz samega strahu delate, kolikor le morete na to, da končnoveljavno sede vam in vašemu narodu za vrat: »Zdravo!«
toliko življenjskih žrtev! Ali so vse te žrtve opravičene? Ali ne bo še konca takih žrtev? Še velja zapoved božja: »Ne ubijaj!« Še bdi božje oko nad mbrilci (tožitelji, pričami, sodniki, oblastniki, izvršitelji usmrtitve).
Zdi se, da je hudobni duh izbral ravno umore, da širi posurovelost med ljudmi in z njo svoje kraljestvo.
A zavedajmo se, da je Bog močnejši kot satan in da edino božji Sin je mogel vzklikniti: »Zaupajte, jaz sem svet premagat!« — in pa »Svojo Cerkev bom sezidal na skalo, ki je peklenske moči ne bodo premagale.«
Iz krvi mučencev je pognalo seme kristjanov. Bog daj. da bi iz žrtev našega naroda, zlasti najbolj plemenitih in dragocenih vznikla nova doba verskega preporoda in narodne osvoboditve v pravem krščanskem smislu.
udarcev, a Irdna roka dirigenta Kozmare jih je kmalu pripeljala v pravi tir. Koliko veselja in navdušenja v njihovem petju!
Manjše vloge so bile dobro izpeljane. Dva svetovalca sta bila prav dovolj resna in ponižno vdana svojemu kralju.
Stražarji s srebrnimi " sulicami jvedno bojevito razpoloženi. Seveda najbolje se je godilo vra-larčku, kateremu je iznajdljivi režiser pripravil dolgo vrv, da se je na njej lahko ves čas prijetno gugal sem in Ija. Med nežive, a dobre igralce lahko šlejemo tudi botro luno, ki se je večkrat prikazovala in hudomušno smehljala dogodivščinam palčkov in slavčka, :ki je tako krasno ubiral svojo pesmico zadaj nekje v grmovju. Možak iz dežele je dejal: ,<,Kaj takega še nisem doživel; da bi ujeti slavček sredi zime tako prepeval!"
Prav prijetno nas je iznenadil 'številni orkester pod vodstvom g. Kozmare in prav veseli smo bili nove orkestracije, ki je igro močno povzdignila in oplemenitila.
Dvorana je bila nabito polna. Videli smo meščane in deželane, seveda, največ je bilo mladine. Občinstvo je spremljalo dogodke na odru z velikim zanimanjem in je ob koncu vsakega dejanja nagradilo igralce z obilnim ploskanjem.
Marsikatero oko je bilo solzno od veselja, da sme danes tudi naša mladina v svojem materinem jeziku nastopiti sredi mesta in da moremo nemoteni napolnili gledališče in sc ,,po svoje" zabavati. Z grenkobo v duši gledamo nazaj v ona pretekla leta, ko je bila naša beseda teptana, zaničevana in prepovedana. Z veseljem bomo pa začeli znova graditi in podpirati mladino, ki nam bo rasla v poštenem delu in ob plemeniti zabavi. Zato smo še prav posebno hvaležni oni skupini neutrudnih in tihih delavcev, kj nam je poskrbela ta veseli dogodek in jo prosimo, naj bi še nadaljevala s takimi prireditvami.
Vsi demokrati, ki opevate svobo-bo in se zanjo navdušujete, a v resnici iz bolezni delate za sužnost naroda, t. j. delavca, kmeta in izobraženca in za svobodo samo nekaterih niganjaeev usužnjenega ljudstvu: »Zdravo!«
Vsi, ki pričakujte boljših časov od norih plesalcev in plesalk in od večnih mitingov in množičnega kri-čaštva: »Zdravo!«
Vsi, ki se vam svet vrli pod nogami in ne veste, ali se suka na desno ali na levo, ali se vrtite,v srečo ali v pogubo: »Zdravo!«
Torej zdravje vsem bolnim! »Zdravo!«
Kaj pa naj voščim in želim tistim, ki so zdravi ali so že ozdrave-
: L?
»Bog jih živi! Takih potrebujemo vsi: zdravi in bolni...«
Urh jo govoril pol v šali in pol zares ln vsa družba je bila hote ali nehote vesela ter je vsevprek trkala s kozarci: »Zdravo! Bog živi!«
Ob slovesu so pa premišljevali vsak sam zase, kak pozdrav je zanj bolj prikladen.
Mteoi predpisi glede plesa
11 Ako se prirodi ples na dan cerkvenega praznika, se opusti vsaka cerkvena slovesnost — v cerkvi iz izven nje. Služba božja se vrši kot navadne nedelje, brez vsake slovesnosti; popoldne naj bo spravna i>obožnost.
2) Procesije, kakršne koli in kadar koli se priredijo, se ne smejo pomikati po ulicah in ti'gih, kjer se navadno prirejajo plesi.
3) Hiše, kjer se vršijo plesi, se ne blagoslovijo; tudi ne hiše onih, ki plese prirejajo. V slučaju, da bi kdo izmed onih, ki dajajo prostore na razpolago ali prirejajo plese, obžaloval svoje ravnanje, se mu hiša le tedaj blagoslovi, ako poda tozadevno pismeno izjavo ali pa pred pričami obljubi, da tega ne bo več storil.
4) Kdor prireja plese, pri njih sodeluje in pomaga (daje prostor, sodeluje pri godbi, toči vino itd.) ali pa plese obiskuje, ne moro postati cerkveni ključar ne kak drag uslužbenec pri cerkvi, kot cerkov nik. organist, pevec itd. in tudi ne more Hiti član kakega verskega društva. Če kdo že spada v kako versko družbo, naj se izbriše, če o pomnjen ne ubogaj in še nadalje podpira ali obiskuje ples.
Blagoslavljanje
Duhovniki ne smejo blagoslav ljati zastav in znakov političnih strank, kakor tudi ne njihovih prostorov, ker bi to pomenilo, da odobravajo program in nauke, ki jih ta stranka šili.
Tilda grobov, kjer so znaki poli tičnih strank, ki so nasprotne veri, ne smejo blagoslavljati.
Iz pastirskega pisma
g. škofa tržaško-koprskega
Delo Cerkve
Cerkev pa ni molčala in na svoji poti se ni ustavila. Ko so molčali tisti, ki jo danes obtožujejo, je ona govorila. Poudarjala je načela, sva-ila, dajala smernice. Ni zatajila resnice. Kdor je lo količkaj zasledoval delo Cterkve, ve to prav dobro. Kdor pa popolnoma pozablja na svojo mater in se kvečjemu zanima za njeno delo, kakor ga drugi pačijo, in njena velika zgodovinska dela pozna le po kratkih izvlečkih tiska, mora molčati. Zakaj ni častno govoriti o tem, česar človek ne pozna. Njeno delo v učenju in ljubezni je bilo nepretrgano. Boj proti Cerkvi v delu tiska in nekaterih radijskih postaj ter na zborovanjih ima tri nečastne vire: hudobijo, nehvaležnost in nevednost.
Protiverska propaganda
Čuječi bodite, dragi sinovi, in arujte se propagande, sedaj grobe, sedaj finejše, vedno pa prekanjene, ki je na delu in bi vas hotela veri odtujiti. V mestu in na deželi, v tisku in na zborovanjih, v zasebnih razgovorih in na javnih shodih, na vse načine in z vsemi sredstvi se vrši boj proti veri, se seje zmota, se blati Cerkev in duhovščina. Brezdomcem in brezposelnim in lačnim ponujajo v izredni meri bogastvo nevere. Ti zapeljivci so pravi so vražniki naroda. Ne dajte se i>rcva-
Zavezniška komisija
V	zavezniško komisijo za Julijsko krajino so bili imenovani za Združ. države dr. Mosley; za Francijo VVolfram; za ISovjefsko zvezo Garašcnko in za Anglijo Waldock. Komisija bo proučila jezikovni, zamljepisni in ekonomski položaj naše dežele. Ob po vralku v London bo pripravila poročilo za konferenco zunanjih ministrov.
Iz NVashingtona javljajo, da b komisija upoštevala samo dejstva in se ne bo pustila vplivati na noben način ne od propagande ne od demostracij in protidemon-stracij, ne od zastav in slavolo kov, ne od zbiranja čet itd.
Komisija bo imela popolno prostost gibanja in se bo menda mudila v deželi kake tri tedne. Predlogi te komisije bodo služili za podlago zunanjim ministrom pri sestavljanju mirovne pogodbe z Italijo.
Komisija je prispela v Trst četrtek 7. marca. Prvi dan je vze la v pretres predloge jugoslo vanske in italijanske vlade glede razmejitve.
Iz Londona poročajo, da je Julijski krajini govoril zunanji minister Bevin, ki pravi, da bo treba potegniti mejo tako, da bo kolikor sc da manj drugorodcev prišlo na eno in drugo stran.
Čudne reči
Oče modernega komunizma je Mara, ki je učil, da ni Boga, ne posmrtnega življenja, ne neumrljive duše, no verskih repnic, ampak da je vso samo snov in pojavi snovi. Bog, dhša, posmrtnost, pravičnost itd. so same izmišljotine. Njegovi otroci, današnji komunisti, učijo isto.
Čudno se zdi, kako spravljajo v sklad s svojim naukom to, da če umre kak komunist, zv.htevajo k pogrebu duhovnika. Kot komunist je tajil Boga, ga zasramoval, nasprotoval duhovniku, njegovi somišljeniki pa hočejo, da ga cerkveno pokopljejo. Čudno! Molijo naj za njegovo dušo, če duše vendar nit Boga je sovražil in se niti pred smrtjo ni spravil z njim. Zdaj pa zahtevajo, naj pride duhovnik in naj moli zanj Boga. ki ga je vedno tajili Bog bodi milostljiv njegovi duši, a Cerkov take, ki za Boga ne marajo, cerkveno ne pokolje.
Trst
V	nedeljo 10. marca sta bila v gkednju dva mrtva in 18 ranjenih. Prišlo je do spopada med civilno policijo in množico. Zavezniške o-blastt natančno preizkujejo zadevo.
riti po teh sejaveih omotičnega semena, ki vas z nekaj besedami, nadutimi ter poinimi nevednosti in laži, zabeljenimi z besedo svoboda, ki pa v premnogih ustih pomeni popolno nasprotje svobode, hočejo oropati tiste svobode, ki je luč, prižgana po rokah božjih v srcih ljudi, da dosežejo namen svojega življenja, in ki predstavlja tudi tvorno silo naše civilizacije.
Rešitev je v ljubezni 'Naše okolje je treba ogreti. Izšli smo iz vojne z železnim srcem. #o-lečine, boji, spori, krivice, razburjenja, vse to je ustvarilo ledeno o-zračje. Vsaka razlika v mišljenju že lahko povzroči zagrenjenost, če že ne sovraštva... Kdor sovraži, kdor ne zna odpustiti, kdor sili k maščevanju, kdor med ljudmi seka vedno globljo brazde, ta hi kristjan. Tak taji celo duha naše civilizacije, množi trpljenje, preprečuje pravi blagor naroda, ki mora najti svojo edinost v slogi svojih sinov. Vsak izmed nas ima svoj glas, vsi pa moramo biti enega srca, povezani v ljubezni, ki nas mora vse združevati... Nujno je, da ne poslušamo glasov in govoric, polnih sovraštva in maščevanja, ki so spremenile ne vem že kolikokrat barvo, da jih ljudje laže poslušajo. Vedimo, da se bomo rešili le po ljubezni in samo po ljubezni bomo imeli odpuščanje in pomoč božjo.
Domače novice
Imenovanje
Za stolnega kanonika v Gorici je bil imenovan č. g. Srečko Gregorec, župnik v Št ur j ah pri Vipavi. Čestitamo!
Popis tujcev
Vse civilne osebe, ki niso italijanski državljani ali pa so brez državljanstva in bivajo v pasu A, se morajo javiti na uradu za tujce pri policiji za Jul. krajino.
Podpore beguncem
Za begunce bo odzdaj naprej skrbela UNKRA. Vse že vložene prošnje bodo zopet pregledali, novih pa ne
sprejemajo več.
Brda
S 5. marcem je bila otvorjena redna avtobusna zveza med Brdi in Gorico s sledečim urnikom:
Odhod z Bobrovega ob 6.30 - Odhod iz Šmartnega ob 14.30.
Odhod iz Gorice ob 12.30 (do Šmartnega), ob 17.30 (do Bobrovega).
Slovenci v Trstu!
S prihodnjo nedeljo, t. j. 10. marca se začno postni govori v sloven. jeziku (poleg Bojana in Sv. Ivana) in sicer: pri Novem Sv. Antonu vsako nedeljo zjutraj ob 7. uri v zvezi z mašo in ljudskim petjem; pri Sv. Jakobu pa popoldne ob 3.30 s petjem slov. križevega pota.
Po zgledu naših vernih prednikov se tudi mi pripravimo na Veliko noč, praznik Kristusovega in našega vstajenja, z obnovo naših src: Kristus je vstal, vstanimo tudi mi iz greha in strasti!
Dijaška maša
Sredi januarja t. 1. se je začela za dijake in dijakinje vseh 3 slovenskih srednjih šol v Trstu — dijaška maša.
Že v tem kratkem času, odkar se ta maša vrši, smo mogli udeleženci ugotoviti velik napredek. Udeležba je čisto svobodna, a razveseljivo je, kako številno so zastopani prav fantje in dekleta iz višjih razredov. Z ubranimi glasovi v zboru recitirajo mašne molitve ali skupuo s strežnikoma odgovarjajo duhovniku. Vmes pa z mladostno navdušenostjo pojejo slovenske mašne pesmi. Naučili so se že precej cerkvenih pesmi: Marijinih, evharističnih i. t. d.
Poleg dijakov dijakinj prihajajo k dijaški maši’ tudi njihovi starši, profesorji in drugi verniki; vsi imajo med mašo priložnost za sv. spoved in sv. obhajilo.
Sčasoma bo mogel nastopiti pri tej maši poseben dijaški pevski: zbor, s čimer bo praznično razpoloženje vseh udeležencev še bolj povečano.
Maša se vrši v lepi kapeli francoskih čč. sester Notro Dame de Sion (Via Aliče) ob 9.15 uri dopol dne.
V Trstu je zadnje mesece lov na ljudi. Seveda so žrtve tega lova nasprotniki OF. Nekdaj smo čitali o lovu na uboge črnce v Afriki, da so jih potem odvažali v sužnost. — Če je bilo to vse obsodbe vredno je novi način boja proti političnim nasprotnikom v polnem dvajsetem veku znamenje, kako se pogreza naša civilizacija na najnižjo sto pinjo.
Pliskovica
Deset minut od naše vasi se odpira žrelo jame, znane pod imenom »gronta jama«. Na desni strani jame je druga/odprtina, ki vodi njeno notranjost. Tu, pod zemljo, se razprostira precejšen prostor, ki ima obliko dvorane. Še pred svetovno vojno je služila ta jama za narodne in kulturne prireditve, ki so probujale narodno zavest vseh prisotnih. Ob takih prilikah so nesli v jamo petrolejke in nastavili oder. Vršile so se lepe igre, ki so se navadno končale z deklamacijami in lepimi narodnimi pesmimi. Ljudstvo je odhajalo domov s srcem polnim zadovoljstva.
Nedolgo od tega pa so vaški fantje lepo cementirali jamski zid in napeljali vanjo električni tok. Nameravali so prirediti prostor za prosto zabavo. Na pustno nedeljo so jamo otvorili in prihitelo je mnogo mladine iz vseh kraških vasi-. Toda plesa ni bilo ne konca ne kraja.
Medtem pa ko je mladina norela, je mnogo nesrečnih vaških mater trpelo v bridkosti zaradi sinov, ki sc ne bodo več vrnili. Marsikdo, ki volja za-poštenega vaščana, je obsojal divjanje v jami, ki je vedno slu žila le za narodno probujo, a jo zdaj tako onečaščena, ker mladina v njej zapravlja svoje poštenje in zdravje ter tako pomaga uničevati naš mali slovenski narod. Mladina, pokvarjenost in plesno norenje ne bo prineslo boljših časov, ampak prekletstvo in gorje.
Log pod Mangartom
Iz Loga smo prejeli dolg dopis v odgovor na napad na tamkajšnjega g. župnika, ki ga je objavil »Soški tednik« 28. II. t. 1. Naš list je premajhen, da bi v njem odgovarjali na vse klevete, ki jih objavlja z vse dežele omenjeno glasilo, ki prav nič ne spoštuje ne resnice ne dobrega imena bližnjega. Zlasti jo pa nemogoče, da bi na razna natolcevanja odgovarjali v dolgih člankih. Zato prosimo dopisnike, naj nam na tako napade v obrambo poštenih
ljudi pošiljajo zelo kratke in točne odgovore v brzojavnem slogu, n. pr. tako:	»Soški tednik« pravi ta-
ko..., resnica je pa ta...
Iz gori omenjenega dopisa priobčujemo le nekaj najbolj značilnih stavkov.
Člankar, ki daje svojemu g. župniku navodila, kako naj bi razlagal besedo božjo, očividno ni bil pri pridigi, ali pa jo je zamudil po svoji navadi, kar je še bolj verjetno. Pridigar je_ v dotični pridigi razlagal besede sv. očeta glede dolžnosti, ki jih halaga tudi ženskam splošna volivna pravica. Glede domačih volitev v N. O. O. je priporočil, naj ljudje spravijo v ospredje take može, ki bodo v duhu prave demokracije in svobodoljubja skrbeli za splošni blagor in ne samo za pristaše ene stranke. Tisti, ki pravijo, da je v vasi premalo dreves, na katera bo treba obesiti vse tiste, ki niso njihovih nazorov, so vse graje vredni. Torej gospod župnik ni hujskal k sovraštvu, ampak svaril je ljudstvo pred njim in - ga spodbujal k strpnosti in ljubezni. Tisti, ki se zdaj delajo največje narodnjake, so bili za časa okupacije v najbolj prijateljskih odnoša-jth z Nemci. Neka taka dama je pohvalila Nemce, ki so požgali Strmec: »Storili ste res dobro delo, ker v vasi so bili vedno banditi.« Pri tp-m »dobrem delu« je zgubilo življenje 16 mož, ki so bili ustreljeni kot talci. Neka žena je pa Zgorela plamenih.
Za strmške pogorclee so pobirali denar, a mnoge izmed pogorelih družin niso dobile niti stotinke, kar so same izjavile in s podpisi potrdile.
Župnikova priporočila so imela dobre posledice, kajti kmalu nato so začeli deliti podpore nepristransko in dali zagotovilo, da bodo odslej prejemali vsi prizadeti redne podpore.
Ce duhovnik poučuje ljudstvo o njegovih verskih 'in nravstvenih dolžnostih v javnem življenju in če se poteguje za zatirane ubožce, sirote in vdove, to nikakor ni duhovniku nedovoljena politika, ampak le duhovniška dolžnost.
Naj bi si to vendar že enkrat zapomnili vsi tisti nespametni ljudje, ki bi radi videli, da duhovnik samo mašuje, dočim odklanjajo vsak njegov pouk kot nekako politiko. Duhovnik mora voditi Kristusovo politiko, t. j. skrbeti mora, da se bodo Kristusovi nauki spoštovali tudi v javnem življenju v prid posameznikom in celokupnosti.
Tomaj
Splošna stavka je zajela tudi našo vas. - Par otrok, skupno z drugimi iz sosednjih vasi, je korakalo v Sežano. Na živinskem sejmu je bil kraj zbirališča. Ko je bil dan ukaz, so hiteli po Sežani in kričali: »Smrt Baragi!« Nismo še slišali, da bi naši mali otročiči kdaj komu želeli mirt. »Kdor pohujša katerega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo boljše, da bi se mu obesil mlinski kameni na vrat in bi se potopil t- globočino morja. Gorje svetu radi pohujšanja.« Tako je rekel Kristus. Naj bodo te besede v opomin vsem onim, ki vodijo naše mala po poti pogubljenja.
Tudi pri nas so komisiji postavi-
li	slavolok. Neki tovariš se je kar čudil, da Tomajci zmoremo kaj takega. Omenil je, da bodo Tomaj
I	klali, kot so Kitajci nekoč svojo d' želo. V predavanju je tudi žalil vaščane in zlasti našo mladino. O-bljubil je, da bo še prišel, a ga ni več. Bog ve, kaj je temu vzrok.
Pust na Libušnjem
Na pustno nedeljo ob 3. uri pop. je naša mladina dekliške Marijine družbe in cerkvenega pevskega zbora pripravila veselico z deklamacijami, odrskimi prizori in pevskimi točkami. Pripravila, a žal, da ne izvedla. Nagajivci iz raznih bližnjih krajev, nahujskani od zagrizenih strankarjev, so kmalu po pričetku sporeda povzročili, da so vsi miroljubni udeleženci strnjeno in resno zapustili prostor in se večidel razšli. Najbolj žalostno je, da so bile med motilci reda tudi nekatere nekdanje družbeniee, ki so bile same že čestokrat deležne med nami enakega razvedrila in dobile tu dokaj lastne izobrazbe. Saj prireja družba to reči že okoli 50 lot. Niti fašizem ni mogel zati-ati tega izročila. Šli smo zu kulise in — delali. Zato pa imamo že vzgojene igralce in — režiserje. V dobi demokracije se pe menda ne bomo skrivali.
Kasnejo smo zvedeli, da ) bili ijuclje iz okolice nalaga ni, da gre za sovražen strankarski shod in da je treba pač užugati neko reakcionarno svojat. Kar videli smo, kako so bili osupli, ko so našli'tu le mirno, zavedno, napredno, bratsko slovensko ljudstvo, ki išče le zdravega nauka in poštene zabavo v priredit-
vi,	kjer sodelujejo — poudarimo — pristaši različnih naziranj. Zato pa se je — čast komur čast —- večina prišlecev dostojno obnašala. Organizatorji nereda so lahko za eno skusil jo bogatejši — mi tudi. Iskreno nam je žal, da je okoli 500 ljudi ta dan deloma z jezo deloma z žalostjo zapuščalo našo lepo vasico.
Predstava so je čez dobro uro nadaljevala’ s skrčenim sporedom v prisotnosti gostov iz Livka ia domačinov.
Imeli pa smo veselico v polnem obsegu na pustni torek. Udeležba? Polnoštevilna, zlasti krepki spol se je izkazal. Pravijo, da so šli tudi zopet na »delo«, toda: še »osel gre le enkrat na led«. Uspeh? Sijajen! Tri ure so nam minile, kakor bi poslušali rajsko ptičko. Treba jo poznati naše podjetne igralke tor požrtvovalne pevce! Skratka: ako niste sami videli našega peklenščka, zvite Polone, zgovorne Magdalene, pa slišali »Knezovega zeta« itd., sle bili prikrajšani ža izreden umetniški užitek.
Pastoralne konference za mestne duhovnike
Za vse duhovnike:	14.	marca	ob
4.	uri.
Za slovenske duhovnike: 21 marca ob 3. uri.
Obvestilo
Med čebelami so je pojavila posebna kuga. Da se prepreči pogin čebel, je treba vsak slučaj boleeui takoj naznaniti na mestno županstvo v Gorici, ki bo nudilo primerno zdravilo.
Okrožni urad za delo v Gorici javlja: Z 11. marcem začneta v Gorici dva tečaja za angleščino in dva za slovenščino. Vsak tečaj bo trajal 12 tednov. Priglasiti se je- na Urad za delo, ul. Crispi 9.
vDva brata
Danes se veliko govori o komunizmu in socializmu. Mnogi no vedo, kaj sta in v čem se razlikujeta. Brata sta si: oba temeljita na istem brezbožnem materialističnem nauku in oba stremita za tem, da bi ustvarila na zemlji raj v brezrazredni družbi, kjer bodo vsi enaki. Razlikujeta pa se v načinu, kako la cilj doseči.
Socializem ga hoče doseči počasi z razvojem razmer, komunizem pa naenkrat z revolucijo, brez ozira na sredstva, ki jih uporablja. Obu je obsodila Cerkev kolt zmotna. Pij XI. je zapisal v socialni okrožnici »Rundi agesimo anno«:	»Katoličan ne
more biti socialist«. In seveda toliko rnanj komunist. Ali - ali. Tu ni druge poti.
Zadnje novice
Umrl jo I. Glennon, nadškof v S. Louis v Ameriki, ki jo bil prod kratkim imenovan za kardinala in jc bil pri slovesnostih v.Rimu.
Kardinal Rriffin, nadškof v West-inuustru, je govoril v svoji stolnici.
V	govoru omenja preganjanja Cerkve in škofov v Vzhodni Evropi.
V	KAIRU v Egiptu je bil velik vihar, ki je zagnal cei val peska nad mesto. Žc dolgo ne pomnijo kaj takega.
DAROVI:
lz Loma vojnim žrtvam v spomin 500, iz Dornberga preplačila list 453, s Krasa 200, Katoličani s Krasa 100, mlado dekle iz Ajdovščino 100. N. N. iz gora 200, iz Morskega v zadoščenje g. kaplanu 1150, iz pasu B 200, N. N. iz Šempetra 1000, zavedni Slovonoc iz Drežnice 100, N. N. iz Loga pod Mangartom 100, v zadoščenje za neko oskrunjeno obcestno znamenje' 1150, pustna veselica na Libušnjem 1005, N. N. iCO. zaveden Slovenec iz Gorice 1000, N. N. iz svobode 1000. Bog plačaj!
Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem A.l S.
Tisk. G. lucchi - Gorica