261 Naši dopisi. Prem 28. maja.*) {Kmetijsko predavanje in se mar-sikaj druzega. [Konec]). Pri večem številu živine bi se manj njiv za poljake pridelke bolje obdelovati moglo, katere bi pri veliko manjih stroških obilnejega in boljega pridelka dajale, nego ga sedaj posestnikom veče število njiv pri velikih stroških poleg težavnega dela ia truda donaša. Uže samo to bilo bi velike in izdatne ter blagodejne koristi za tukajšnji kraj, kar posebno lastnikom ob vodi Reki ležečih zemljišč velja. Posebno pa še priporoča zboljšanje živine domačega plemena po dobrih plemenitih bikih, ter opozoruje gospode župane na — po moči natančno — spolnovanje dotične postave. — Zraven pa tudi opomni še, da naj bi gospodarji, kedar nimajo posebnega zadržka, sami krave k bikom plemenit gonili, ker, ako se ta posel kakemu hlapcu ali kaki drugi osebi prepusti, primeri se lahko, da je kje bliže v kraji kak postranski biček male in slabe postave, čegar la3tnik za par krajcarjev pripušča, da taka oseba potem kravo k nepravemu in slabemu biku žene in si nekoliko krajcarjev na gospodarjevo škodo pridobi, katere potem navadno za „kratkega" porabi. Prevarjeni gospodar se pa potem, ko se krava oteleti, malemu in slabotnemu teletu čudi ter si misli in govoriči: „Sedaj pa vidim, da je vse skupaj, kar se nam o zboljšanji domače živine po plemenenji dobrih bikov od gosposk tako toplo priporoča, le ni-čevi „švindel". Kravo sem k hvalisanemu biku plemenit poslal, plačal sem tudi več od nje kot sicer, a mi je še manje in slabeje tele vrgla, kot bi ga bila, ako bi se bila pri domačem biku oplemenila itd.a *) Po pomoti vrinil se je v prvem delu dopisa napačni dan. Vred. 262 Toraj gospodarji, bodite tudi v tem obziru previdni in oprezni, da vas malovestneži ne opeharijo! Ker je dober gnoj prava hrana poljskim in drugim rastlinam, spregovoril je tudi vrli gosp. Kramar kratko besedico o gnojiščih, gnoji samem in sosebno še o gnojnici, ter je povedal, kako se morajo tudi tukaj gnojišča praktično in izdatno zboljšati, da more gnoj v njih dobro prevreti in redilen postati. Sosebno priporočal je pa, da naj bi se na tekoči gnoj (gnojnico) bolj pazilo, kot se je to do sedaj tod godilo. Tudi je o praktični uporabi gnojnice prav po domače vse potrebno na kratko razložil. Kar pa poljsko rastlinstvo zadeva, opomnil je, da se osobito okopavne rastline, izredno krompir, pregosto sejejo in sade. Pregosto nasajene okopavine ne morejo dobro plenjati zarad premaiega prostora v zemlji in pa prepičlega gnoja in druzega naravnega živeža. Res je, da sosebno pregosto nasajeni krompir dostikrat prav veliko sadežev v zemlji nastavi, a ti ne morejo dorasti in se normalno razviti ter dozoreti, ker jim prostora in živeža primanjkuje; tak sadež pa tudi nima prave vrednosti glede živeža za ljudi in živino, ker ima preveč mokrote in pa premalo škroba v sebi, a tudi rad sčrni in prerano pod zlo pride. S pregostim nasadom in pregosto setvijo se pa tudi veliko dražega semena brez potrebe zavrže in nokoristno vniči, ter ima lastnik zemljišča le pičlega in slabejega pridelka za svoj veliki trud obdelovanja kot nehvaležno plačilo. Prav topio priporoča dalje za tukajšnje kraje ob vodi Reki vrbo rej o, katera bi se, ko se enkrat razširi po celi dolini, tako rekoč brez vsega truda prav dobro splačala, ker se tudi vrbove šibice lahko prav dobro in drago prodajo. Povdarjal je potem še posebno, da najveći dobiček bi pa od vrboreje tukajšnje prebivalstvo imelo, ko bi se, kedar bode doma dosti materijala , tukaj umetna pletarska obrtnija vpeljala, kar bi se dalo sčasom tako rekoč brez vsakih stroškov občin izvesti, ker bode v kratkem tudi v tem obziru imela dežela posebnega in popolno izvežbanega (izurjenega) učitelja. Prvi začttek vrboreje je v tej dolini tudi uže storjen ker je visoka c. k. deželna vlada bila preteklo spomlad 10.000 vrbovih količkov brezplačno za nasad sem poslala. Na to opomnil je gospod popotni učitelj še, da so nekje na Gorenjskem ob vodi Sori pred nekoliko leti bili poskusili z vrborejo. Mokrotnih travnikov staro oralo poprej še od 20 do 30 gold. dohodkov nosilo ni, a sedaj se pa dobi od takega z vrbami (be-kami) nasajenega orala za seno in pletarske šibice od 75 do okolo 100 gold. dohodka na leto. Ali ni to ve-likansk razloček memo poprej in sedaj? Gotovo! Naj bi se toraj, ker je sosebno tukaj za vrborejo izvrstnega prostora, ta izgled dejansko posnemal, kar bi gotovo z malim trudom na leto ljudem obilnih dohodkov donašalo. Kar zadeva pa trtorejo, opomnil je g. Kramar, da se tukaj glede pripravljanja zemlje , nasada trt in njihovega obrezovanja tako pravilno postopa, da malo-kje v pravih vinskih krajih tako, kar ga prav zelo veseli. Le to želi, da bi se tudi tukaj še kake druge vrste trt razun dosedanjih domačih poskušale, katere bi morda boljši pridelek dajale , ter prosi, da bi izmed nazočih kedo v tem obziru tudi kako rekel in to na podlagi lastnih skušenj. Visokočast. domači župnik gosp. Ž g ur povć na to, da se tukaj posebno dobro obnaša domača črnina, katero lokalnim imenom nazivljejo „črna dolgorepka". Grozdje njeno daje lepo, visokorudeče in prijetno vino, katero je strajno, okusno in zdravo. Obnaša se ta trta tako dobro glede dobrote vina, kakor tudi obilnega pridelka, da malo katera druga tako. Vrli naprednjak v splošnem kmetijstvu, g. Leopold Dekleva, pa iz lastne skušnje za te kraje prav toplo priporoča „burgunderj a" in pa modro frankinjOr On pravi, da ima teh trt nad 8000, katere so še le 4 leta stare, a letos uže ogromno rodijo. Ta blagi gospod pa tudi dalje obljubi, da je pripravljen, prihodnjo spomlad vsakemu, dokler bode kaj zaloge imel, „burgun-derjevih" kovči (odrezkov) brezplačno podariti, ako se za to o pravem času pri njem oglasi. To izjavo blažega gospoda smo vsi z veseljem sprejeli. Gosp. Kramar opomni na to, da bi bilo dobro, ako bi vsak kraj imel malo poskusevalnico (trtnico) za trte, na podlagi katere bi se moglo potem dejansko prepričati , katere vrste so kraju najprimernejše , a ker pa gosp. Dekleva iz lastne skušnje ve, da je za te kraje „burgunder" in „modra frankinja" kaj posebnega in ker je tudi cel6 tako dober, da je sam od sebe prosilcem obljubil odrezke teh dveh trtnih vrst prihodnjo spomlad brezplačno dajati, in dalje, ker se tukaj uže tako skoraj vsak prostorček zemlje po moči plodonosno uko-ristuje, toraj želi, da bi se lastniki tukajšnjih vinogradov prav v obilnem številu prostovoljne in blage ponudbe gosp. Dekleve o pravem času posluževali. Prav častno diplomo „burgunderju" napravi pa prvi trtorejec na gorenji Pivki, vrli gosp. Alojzij Domicelj iz Zagorja, kateri je pred kakimi 3—4 leti za po-skušnjo pričel nekoliko trte saditi. Dasiravno je tam apnenik prevladajoč, vendar mu „burgunder" uže kraju in podnebju primerno, prav obilo rodi, ter ga tem bolj tudi tukajšnjim vinorejcem priporoča, kateri imajo trto-reji primerno lapornato zemljo na razpolaganje, ter bi jim zarad obilnega in dobrega pridelka gotovo nikdar žal ne bilo. To opombo vrlega gosp. Domicelj a so vsi navzoči posebno radostno sprejeli. Bog ga živi! Poslednjič priporoča g. Kramar še starišem prav toplo, da naj svoje za to sposobne fantiče v tukajšnji nadaljevalni kmetijski tečaj prav pridno pošiljajo. Pred razhodom spregovori še podpisani na od g. nadučitelja stavljeno vprašanje glede sadjereje par po-jasnilnih besedi; potem pa vrli gosp. Kramar kmetijski shod zaključi z željo , da se važnemu faktorju države, kmetijstvu, na vse strani k boljši prihodnosti pripomore, kar je bilo od vdeležencev s splošnim odobravanjem in priznavanjem v odlikovanje vrlega gospoda kmetijskega učitelja sprejeto. Na to razidejo se domačinci vsak po svojih potih, zunanji gospodje vdeleženci zbero se pa pri Klobučarji v Bitinji pri kupici dobrega vina in Kozlarjevega piva. Tu se je še marsikaj medsebojno koristnega domenilo; tudi brez primernih napitnic ni ostalo. Poslal se je bil tudi češkim sokolom v Prago k njihovi 251etnici primeren telegram; za „narodni dom" nabrala se je tudi pri tem mala denarna svota; gosp. Kramar moral je pa obljubiti, da te kraje zopet kmalu obišče. Pred nekoliko leti nabiralo se je po vipavski dolini za primeren s p omi n ek pokojnemu župniku Vr to vcu. Nabralo bilo se je precej novcev, a o spominku blažega moža, kateri je posebno na Vipavskem ne le glede domače vinoreje, nego tudi v druzih zadevah veliko delal, se pa do danes še nič čulo ni. Kaj je temu vzrok? Ali so se morebiti dotični novci kam na •bresti — da se izdatno pomnože — naložili? Ali pa kje na kupčku plesnijo? Sedaj moram pa še dvema dobrotnikoma tukajšnje šolske mladine v imenu njenem preiskreno zahvalo izreči. Ta dobrotnika sta: slavna c. k. kmetijska družba kranjska, katera je bila z dopisom dne 6. t. m. št. 429 tukajšnji šolski mladini za pokončevanje škodljivih mr-česov nagrado z 10 gold. naklonila in podarila , in pa al. društvo „Narodna šola", katero je za gori navedenih 10 gold. tukajšnji šolski mladini najmanj v vrednosti 263 20 gold. raznovrstnega šolskega blaga poslalo. Vseh kosov raznih šolskih reci nič manj bilo ni, nego 1528 koscev. Bog mili plačaj milijonkrat v obilni meri imenovanima preblagima dobrotnikoma tukajšnje šolske mladine! Bog ju blagoslovi! M. Rant, narodni učitelj in šolski ravnatelj. S Krškega. — Pri volitvi občinskega zastopa so bili pri nas izvoljeni: za župana gosp. Viljem Pfeifer, posestnik in državni ter deželni poslanec, za svetovalce pa Franc Gregorič, Janec Dimec, Anton Urbane, Anton Rupert, Rupert Engelsberger, Kari Schenner, Vin-cenc Rostoher in Friderik Bomches. V Kranji 11. avgusta. — {Narodna čitalnica v Kranji) priredi dne 20. avgusta 1882 na vrtu gostilne „pri Jelenu" veliko veselico v proslavljenje rojstvenega dne našega presvitlega cesarja Franja Josipa I. Program: Ob treh popoludne streljanje na kapsel za dobitke; metanje žoge (igra za gospe in gospice); menažerija jako znamenitih živali iz popolnoma tujih dežel. Med tem prosta zabava na vrtu pri sviranji vojaške godbe 26. pešpolka. 1. Ob šestih zvečer: „Ustaj rode", zložil G. Eisenhut, možki zbor ljubljanskih in kranjskih pevcev. 2. „Slavnostni govor". 3. „Devi", čveterospev, zložil Otto. Bariton-solo poje gosp. Aug. Pucihar iz Ljubljane. 4. „Popotnik", zbor s tenor-solo, zložil Ned-veđ. Solo poje g. Meden iz Ljubljane. 5. „Danes tukaj, jutri tam", možki zbor, zložil Josip Kocijančič. 6. ;,Uskok" šaloigra v enem dejanji. 7. Ples. Vstopnina za osobo 50 kr. Čisti dohodek namenjen je „Narodnemu domu" v Ljubljani. K obilni udeležbi vabi Odbor. Na Dobrovi zboroval je 14. dne t. m. občinski od-* bor ter rešil vprašanje deželnega odbora zarad preskrbo van j a ubogih, z nasveti, naj se da domovinskim občinam odločilna beseda pri privoljenji k ženitvam, katero naj bi se vpeljalo; nadalje: naj bi se spremenila domovinska postava, tako bo skrb za bolne in onemogle zadevala tisto občino , v kateri so dotične osebe živele nekoliko let pred boleznijo ali onemoglostjo. — — Sploh pa naj bi se beračenje v tujih občinah ostro prepovedalo in kaznovalo, vsaka občina pa naj skrbi sama za svoje berače. — Sklenila se je dalje prošnja do deželnega odbora zarad premembe močvirske postave; koneČno pa je bil razgovor, kako naj bi se pričelo nabiranje za napravo nove gasilnice. — Daaes je bil začetek shodov pri nas, romarjev je precej došlo, ker je bilo vreme zei6 ugodno. Naš gosp. župnik vrnil se je ravno iz Radegunških toplic prav zadovoljen, jako okrepčanega zdravja. Iz Ljubljane. — Deželni zbor kranjski snide se tedaj 4. dne prihodnjega meseca in vse kaže na to , da bo hiral protinaravni ta zbor do svojega naravnega konca kljub ostrih protestov narodne stranke. — Se enkrat bo tedaj Ljubljana imela veliko srečo, v svoji sredi gledati in poslušati glasovitega Veatenecka in vse druge somiŠlenke njegove. — Edino upanje, da one viteze poslednjič vidimo v beli Ljubljani, nas pomiruje in brani nam izustiti bolj grenkih besedi. — {Volitev deželnega poslanca) na mesto nepozablji-vega našega očeta dr. Jan. Bleiweisa bode dne 22. t. m. — Volilci ljubljanske okolice, pridite vsi k volitvi in enoglasno volite zasluženega narodnjaka, sina dr. Ka-rola Bleiwei8a. — (Veselico v prid „Narodnemu domu") napravijo prihodnjo nedeljo na Vrhniki tamošnji zdaj doma na počitnicah bivajoči dijaki. Program je prav obširen in obsega godbo, petje dve gledišni igri, tombolo in ples. — (Veliko slovesno veselico) na čast rojstnemu dnevu našega presvitlega cesarja napravi prihodnjo nedeljo v prostorih čitalnične restavracije ljubljanske veteransko društvo, igrala bode vsa tukajšnja vojaška godba. Nadrobneje bo razvideti iz plakatov po voglih. — (Mlatilnica na vodi), katero je napravil si gosp. J. Verbič na Bistri in katere smo v predzadnjem listu površno omenili, je uže postavljena in prav pridno dela brez vsega ropota. Na dan omlati do 120 mernikov žita. Za postrežbo potrebuje 6 delavcev. Stroj ni posebno umeten, tako da vso sestavo kmalu lahko vsak količkaj izveden Človek lahko razume. Gospod Verbič je to mla-tilnico postavil v posebno Šupo ob koncu svojega mlina. Kakor smo zvedeli in sami videli, je dobil uže veliko naročnikov, da jim omlati žito.