PRIMORSKI DNEVNIK TRST, nedelja, 29. julija 1945 • Leto 1. štev. 66 Uredništvo in uprav«* Piazza Carlo Goldoni št. 1-Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne GLASILO OSVOBODILN FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- liri Druga stran medalje Pred dnevi je zgodovina zabeležk veliko zmago demokratičnih ktenj ljudskih množic Anglije, ki Ž globoko odjeknila v svet. Ob k”1 dogodku so vzvalovale tudi demokratične plasti ljudstcih množic Slovenskega Primorja in Trsta, žtet sam jo bil priča navduenih Wlan*festacij, ki so izzvenelo v ge-Pričakujemo, da bo nova an-SiMka vlada spoštovala to, kar si >e ljudstvo zgradilo v krvavi osvo-b°dUni borbi! Isti dogodek je bil kdi povod pomembne izjave ki je ^čan dokaz vsestranskega zaupa-in globoke demokratičnosti na• ljudske oblasti. Vse protifaši-stranke našega področja so Odpisale, izjavo i5 kateri izražajo *°°je veselja nad zmago laburi-dkv. Pozdravna izjava se zaklju-* naslednjimi besedami: sin * uničenjem fašizma je zmaga la-Ulistične stranke, ki je zagovor-*"• pravico zabeležila ojačanje brodnik in. lokalnih demokratič-ljudskih ustanov, ki so edino ™*tvo, da fašizem na bo več ”««.* Jtotovo nas kot iskrene protifa-in dosledne borce za pravo “*^ofcraci;'o veseli priznanje res-džni ljudski oblasti v Uje temelje ^ ^Skupaj prelito krvjo zacemen-r°n9 tudi kosti naših najboljših. ”*** no* veseli, dp je bila izjava v času., ko stari sovražniki "ustva skušajo sramotiti v senci "Ottfc gesel isto iz nečloveških na- in žrtev vzniklo oblast in f svojimi umazanimi namiga-V*11# pljujejo na demokratične pri-plačane z življenji tisočev **®|h najboljših in. najdražjih. Ra-H no* spoznanje vseh različnih *n strank (tudi tistih, ki ima-■Samo naslove in ne pristaševJ, ^Predstavlja le krepka in neokr-T’1® ljudska oblast, porojena iz T*fce, žilave borbe italijanskih in demokratičnih množio ^ncijo, da so fašizem ne bo zno-?* Povzpel na pUča svobodnih ‘tšdi. Pozdravljamo tedaj to izjavo, to-Naša trnjeva zgodovina in dosti Se njene krvave poslednje ttfani, pisane v 'tforbi za osvobodi-so nas naučile, da ne cenimo 'hi toliko lepih besed in blestečih Ja. temveč, da upoštevamo kako ^ is biscdo v p takti izvaja, ka-*hiša svetle ideala z dejanji u-pa pogledamo to manj znano stran medalje, Or»fno pač na žalost ugotoviti J/*0 resnico, o kateri imajo Itali-Pregovor: *Tra U dire e fare ^i mezzo U mare.s V besedah in programih je bil J^hšikdo proti fašizmu. Marsikdo bil tudi prepričan, da je borba ‘i njemu edina rešitev. Toda ^ ‘»o bili tisti, ki smo govorili m” fašizmu in ki smo se najod~ cpfo ves čas proti njemu tudi Mnogo jih je tudi, ki v be-ne zanikujejo potrebe sožit-lj^ta^ianskega in slovenskega živ-*hu> Wa** pokrajini. Mi pa smo v tik borbi proti skupnim sovraž-. našli in tudi kg uredili de-*ohati^ne oblike tega bratskega , Vse vrste «demokratov» in ‘fašistov* so v besedah za iz-Položaja delovnega Ijud-Toda mi smo v borbi proti 1jUj?^*rnu sovražniku delovnih k fašizmu — skovali že orož- tzvojevanjo boljšega življe-(jj '^hotnost vseh delovnih ljudi, našla svoj organizacijski iz- r«e enotni sindikalni - organiza- ^ hnes pa zahtevajo dcmokratič-Jndsfco množice, ki niso govo-temveč so se borile, nadalje-■ le borbe proti potuhnjenim fa-Antifašisti v besedah pa »Proč z epuracijo, fašistov n^i>mokratične ljudske množice za razširjenjem in poglab-brat”1 Italijansko - slovenskega *o ktepitev enotne anti-tkunl?™6 front°’ za utrjevanjem *®iti>n<1 ^^ske demokratične obit^ D-iJo treba za svobodo in de- *9oij ^ IO žrtvovati kaj več, kot ^t ^',€ H mare», T"1 ukrepi, da bi bila člmprej vrnjena industrijska oprema, ki so jo Nom-ei odpeljali lz Slovaške v Češko in Moravsko. Vlada je odločila nadalje, da pošlje na Slovaško eno tretji, no vseh izdelanih tovornih avtomobilov. Čeprav se de niso dokončno odločili, izgleda, da so člani odbora skleili, da bodo procesi v Nueren-bergu, priljubljenem mestu, nacizma, ko je žarela Hitlerjeva zvezda. Od vsepovsod London, 28. Reuter. — Moskovski radio poroča, da je bilo v Bukarešti odpuščenih 350 pripadnikov policije zaradi njihovega fašističnega vedenja. Beograd, 28. Tanjug. — List »Fronte Nationale* podčrtava velik pomen Petainoveba procesa, čeprav obžaluje kot večina francoskih listov, da se temu dogodku ne daje večje javnosti. Albert Pajeux piše v listu «Voix de Pariš*: »Ali je kriv Petain ali Francija. Sedaj, ko smo dosegli svobodo, bomo dokazali vsem, da je bila naša dežela zasedena zato, ker so izdajalci, ki so jih podpirali trusti, organizirali to nesrečo in prodali deželo Hitlerju. Petainov proces temelj na teh dejstvih*. V listu «Ordre» piše Andre Sti-biaux: »Za ugotovitev krivde obtoženca zadostuje, da se pusti beseda resnici. To je potrebno, ker je Petain prinesel naši deželi več gorja, kakor bi si mogli predstavljati*. London, 28. Reuter. — Po poročilu finskega radia so na množičnem shodu, ki sta ga v zvezi s sovjetsko-flnskim društvom organizirali komunistična in demokratična stranka, zahtevali takojšen proces pred najvišjim sodiščem proti bivšemu finskemu predsedniku Ryti-ju, bivšima ministrskima predsednikoma Rangelu in Lin-konjesu proti bivšemu ministru j Tannerju in bivšem poslaniku v Berlinu Kivimakiju. London, 28. Reuter. — Rusko-poljska komisia, kije bila ustanovljena po nedavnem sovjetsko-polj-skem sporazumu, je pričela v Moskvi z delom. Bavi se z vprašanjem preselitve prebivalstva med obema državama. Beograd, 28. Tanjug. — Agencija Reuter javlja, da bo vojaško sodišče v Lyonu sodilo 800 Francozov, ki so se borili proti Rdeči armadi kot člani in dobrovoljci »protiboljševiške legije*. To legijo Francozov so oborožili Nemci in Jo priključili svojim četam. Beograd, 28. Tanjug. — Jutri prične v Beogradu proces proti devetim'članom centralnega odbora Draže M hajloviča, ki so obtoženi izdaje pod okupacijo in po osvoboditvi. Beograd, 2Ž. Tanjug. — Herbert Lehmann, generalni direktor UNRRA-e je zapustil Beograd ob 10 uri dopoldne ln bo odpotoval v Neapelj. Žalostna vloga dr. Matka Beograd, 28. Tanjug. — Današnja »Politika* prinaša članek pod naslovom: »Maček daje izjave*, ki ga je napisal podpredsedni AV-NOJ-a Moša Pijade. Olanek pravi med drugim: Pred kratkim je neki ameriški novinar, ki je,že dalje časa skušal razočarati ameriško javno mnenje nad razmerami v Jugoslaviji, prosil v Parizu dr. Mačeka za lnterview. Maček je izjavil, da je »e vedno te- Japonska odklanja predajo Tokio, 28. AFP. — Po informacijah, s katerimi razpolaga japonska agencija, se je zvedelo, da se je japonska vlada odločila, da sploh ne bo upoštevala proklama-cije ki so jo na njo naslovile Velika Britanija, Združene ameriške države in Kitajska. Absurdna zahteva Beograd, 28. Tanjug. — List »Borba* objavlja pod gornjim naslovom potočilo agencije Reuter, ki pravi, da smatrajo dobro poučeni krogi v Londonu, da obstoji opravičilo za izpolnitev grške zahteve v pogledu zavezniške zaščitne okupacije severnega Epira. V tolmačenju tega dejstva je rečeno, da je postal sedaj severni Epir sporno področje. Pisec članka poudarja absurdnost mišljenja, da bi mogel postati severni Epir sporno področje na edini podlagi zahtev grških imperialistov, Na področju južne Albanije katerega zahtevajo, živi poleg pol milijona Albancev 35.000 Grkov, ki niso bili nikdar kompaktni, temveč razkropljeni po zakotnih vaseh. Konferenca treh se nadaljuje Berlin, 28. United Press. — Uradno je bilo objavljeno, da sta Attlee in Bevin prišla danes popoldne v Potsdam z dvema letaloma tipa Douglas Skymaster. Pričakujejo, da se bo konferenca obnovila nocoj. Attleeja je sprejel generalmajor Uyne, poveljnik britanskih čet v Berlinu. Prisotni so bili tudi Clark Kerr, Cadogan in Sir William Strange, ki so po poročilih v Ede- novi odsotnosti pripravili bodoči dnevni red. Objavljeno je bilo, da je ameri-ška delegacija v radijski in dalj-nopisni zvezi z vsemi štabi po vsem svetu in da lahko Truman v nekaj minutah pošlje svoja navodila na najoddaljenejša pacifiška bojišča. i Prav tako se je izvedelo, da so bile zveze preko Atlantika huje obremenjene kot ob katerikoli konferenci velike trojice. ’.V.%VVV.V.VAV.W.\VV.S V.W.,.WAV.VVA,/A%Wi Poslanica albanske vlade Veliki trojici i *t Tirana, 28. Tanjug, — Predsednik albanske demokratične Vlade general Enver je poslal Stalinu, Churchillu in Trumanu poslanico s sledečo vsebino: Ob priliki zgodovinske konference v Potsdamu sem srečen, da Vam morem izraziti v imenu albanskega naroda in albanske demokratične vlade kakor tudi v svojem lastnem imenu najiskrenejše želje za uspeta tega velikega, plemenitega ■.V.‘.".V.".VAVWAVWWiVAW.V.W.V.' .“.WAVV.'. IZ SOVJETSKE ZVEZE Zastopstvo jugoslovanskih • vzgojiteljev v SZ —> — -----------------.j-. » —' | »uuvvn JV ua Jv “V »VU1IU Po predhodnih računih bi naj-1 sen sodelavec Pavlja Karadjordje- manj 250 dopisnikov iz vseh strani sveta prisostvovalo procesom. Ob-toževalni odbor je trdno odločen, da podrobno opiše vso zgodovino fašizma in nacizma, tako da bodo bodoče generacije zvedele resnico o zarotah in spletkah fašističnih in nacističnih mednarodnih zločincev, Aca Stanojevič v Beogradu Beograd, 28. — Predvčerajšnjem je po skoro 6 letita prispel v Beograd Aca Stanojevič, predsednik glavnega odbora radikalne stranke. Čeprav je Aca Stanojevič v visoki starosti, saj je dovršil 94 let, je prenesel pot od Knjaževca do Beograda zelo lahko. Včeraj popoldne ob 6. uri je sprejel Aca Stanojeviča predsedhlk ministrskega sveta maršal Josip Broz-Tito. Razgovor med maršalom Titom in Aeo Stanojevičem je bil zelo prijateljski in je trajal preko eno uro. Aca Stanojevič se je živo zanimal za notranji politični položaj in za položaj Jugoslavije V( svetu. Bil je izredno zadovoljeft, ko je zvedel od maršala Tita, da je naša mlada vojska mnogo'bolje o-borožena kot bivša Jugoslovanska vojska. Stari politik je izrazil svoje zadovoljstvo ob dejstvu, da se mu je ponudila prilika videti maršala Tita ln se tako prijateljsko razgovoriti z njihm. viča in zvest svoji ideologiji, ki pa nima nič skupnega z zapuščino Ste-pana Radiča in Antona Radiča, ampak marsikaj skupnega z Goeb-belsovo protikomunistično kuhinjo. V 4 letih vojne, v 4 letih paveli-čevega krvoprelitja. se Mačku ni zdelo vredno pridružiti se komunistom. Jugoslavija ne bo taka, kot Je bila pred vojno, ampak bo zvezana država, v kateri bo Hrvaška ohranila neodvisnost v vseh zadevah,, razen v zadevah zunanje poltike. Hrvaška bo imela neodvisno vojsko in politični ustroj, z eno besedo vse, kar rabi. Danes v zunanji in notranji politiki ne moremo živeti brez prijateljstva. Mi smo prejšnja Jugoslavija ln bomo drugače postopali. Članek končuje: Ne nameravamo navajati Se drugih dokazilnlh listin o Mačku, ki bi Se bolj spremnlle to sliko. Vse to jasno kaže, kakšno revno vlogo je igral Mucek. Aretacije na amerlikem zasedbenem področju New York, 28. Reuter. •— Pol milijona vojakov Združenih držav Je aretiralo več kot 800.000 ljudi in preiskalo vse hiše na ameriškem zasedbenem ozemlju v Nemčiji koncem prejšnjega tedna, kakor poro-ža »Associated Press* iz Frankfurta na Mainu, Delitev nentike Imovlne Praga, 28. — Predsednik Češkoslovaške republike Beneš je izdal odlok o naselitvi čeških, slovaških in drugih slovanskih kmetovalcev na posestvih, ki so bila zaplenjena Nemcem in drugim državnim sovražnikom. Osebe, ki so se posebno odlikovale v borbi za narodno osvoboditev in predvsem bivši politični jetniki, njihove družine ter kmetovalci, ki so trpeli med vojno, bodo kot prvi dobili zemljišča. Višina cene za vsako parcelo, bo določana na podlagi rodovitnosti zemlje ln rtMOnerah pro- silcev« Množične aretacije v Grčiji Aten«, 28. Tanjug. — Kakor poroča agencija Tass, so postala 24. julija zvečer predmestja in delavske četrti Aten in Pireja pozorišče racij in aretacij, kjer so sodelovali policija, orožništvo, narodna garda in oborožene skupine fašistične organizacije »EDES*. V noči med 24. in 26. julijem so zbudili prebivalce neke atenske četrti možje, oboroženi s strojnicami. 60 policajev je delalo preiskave, kakor so jih delali pod nemško okupacijo ter aretirali mnogo ljudi. Daleč naokrog je bšlo slišati krik in jok žena in prestrašenih otrok, ki so gledali, kako jim go- nijo može in očete v neznano smer. Tl prizori so spominjali na komaj minule čase nemške okupacije. Takšne reakcije, so bile izvedene v Durgutl, Piiri, Novi Helveciji in mnogih predmestih Aten. 252 stražnikov ln članov fašistične organizacije Je bilo na delu od polnoči do jutra 26. julija ter vršilo podrobne preiskave ln aretacije v Kalfrsjut C usodi aretirancev ni ničesar znanega. Sinoči je 30 stražnikov s strojnl-oaml zasedlo prostore centrale delavskega sindikata tar ojačene posadke pa so zaetrežlfe dolatcsfce tfo-movei Leningrad, 28. Tass. — Včeraj je zastopstvo jugoslovanskih vzgojiteljev odpotovalo iz Leningrada v Moskvo. Pred odhodom iz Leningrada je podpredsednik jugoslovanskih vzgojiteljev g. Mecej, ki načel ju je zastopstvu. podal sledečo izjavo dopisniku Tassa: »Naš namen je bil, da se seznanimo z ustrojem vzgoje in vzgojnimi ustanovami ter visokimi šolami v Leningradu. V teto šestih dneh smo obiskali mnoge zavode ln šole, zlasti poklicne šole. Globoko smo bili presenečeni, ko smo spoznali, da v mesto, ki je trpelo 900 dni pod težkim obleganjem, deluje že več odlično urejenih višjih ln na stotine otročkih ustanov. Z velikim veeeljem smo obravnali način poučevanja, ki je tesno zvezan z današnjim življenjem ljudstva. Mi Jugoslovanski državljani smo bili začudeni nad tem, kar smo videli v Leningradu, nad tem, kar smo zvedeli o njegovi junaški borbi. Videli smo, kako Leningrajčani ljubijo svoje mesto in koliko se trudijo, da bi ga naredili iepdega*. Velik natečaj mladih giazbenlkpv , Moskva, 28. Tass. Koncem leta bo priredil umetniški odbor pri Svetu ljudskih komisarjev ZSSR vsezvezni natečaj mladih pianistov, violinistov, pevcev ter igralcev na harfe. Zmagovalcem bodo podelili naslove lavreatov ter bodo dobili posebne nagrade. Na natečaju bodo izvajali dela ruskih in zapadnoev-ropskih skladateljev. V razsodišču bodo najodličnejši sovjetski glasbe, niki, skladatelji, in glasbeni kritiki. Velika posojila za stanovanjske hiie Moskva, 28. Tass. — Lani je vlada posodila onim, ki so si gradili zasebne hiše, 295 milijonov rubljev, letos pa bo posodila 331 milijonov rubljev. S tem denarjem se bo zgradilo njč manj kot 25.000 eno- in dvonadstropnih hiš. Posebno pozornost posvečajo gradnji stanovanje za delavce okrog železarn in jeklarn, na železnici, za transportne delavce in delavce na novogradnjah. Za delavce in inženirje v Čeljabinsk! električni centrali, tovarni za tanke ter v podjetjih za neželezno metalurgijo grade 630 hiš. Na stotine hiš bodo zgradili v Don. basu, pokrajini Kemerovu, Magni-togorsku, Novosibirsku in Svedr-lovsku. Moderni avtomobili Moskva, 28. Tass. — Sledeč pozivu delavcev Magnitogorska in kuzmetsklh železarn in jeklarn, ki so ga 5. julija naslovili na vse delavce sovjetske težke industrije, da naj organizirajo vsesovjetsko socialistično tekmovanje pod novimi uspešnimi pogoji, so poslali delavci moskovske avtomobilske tovarne, imenovane po Stalinu, podoben poziv vsem strojnim tovarnam, da bi dali državi Se več avtomobilov, traktorjev, lokomotiv, električne opreme, itd. Delavci te tovarne so se zavezali, da bodo izvršili drugo polovico v tem letu predvidenega programa in stalno povečali avtomobilsko industrijo. Sprejeli so tudi druge obveznosti, ki izvirajo tz povojnega stanja, razvoja In porasta sovjetskih tovarn. Ni naključje, da so iniciatorji tekmovanja V strojnih tovarnah ravno avtomobilski delavci, piše »Pravda*. Država se pripravlja, da Isvršl velik program za povečanje avtomobilskih tovarn, zgraditev strukcija ln razširitev obstoječih kvtomobolskih tovarn« zgraditev novih avtomobilskih, strojnih in montažnih tovarn, bo tvorilo močno industrijsko podlago za organizacijo bodočega izvoza in za izvršitev še večje motorižacije. Oelo v letu 1942., ko so Hitlerjeve armade ogrožale Moskvo in Kavkaz, življenjsko važna središča naše države, je Stalin naročil moskovski avtomobilski tovarni, naj začne s projekcijo osebnih in tovornih avtomobilov. 7*, tedaj, ko so se vršile na fronti najhujše bitke, se je država pripravljala na mirnodobsko življenje in na rešitev povojnih problemov. Izvršujoč to nalogo, so avtomobilske tovarne izvršile načrt novih tipov vozil, ki predstavljajo zadnjo besedo moderne avtomobilske tehnike. Tudi Gorkijeve avtomobilske tovarne so že napravile načrte tovornih avtomobilov novih tipov. Prekop Baltik-Belo more Moskva, 28. Tass. — Petrozavod-ska obnovitvena dela prekopa, ki veže Belo morje z Baltikom, bodo dokončana do prihodnje plovbne sezone. Prekop pridno popravljajo na vsej njegovi dolžini. Gradijo se jezovi in pristajališča, popravljajo se železobetonskl pomoli. Glavni jez bo dograjen do meseca oktobra t. 1. dogodka v dobrobit vsega človeštva. Albanski narod, ki se je hrabro in požrtvovalno boril za sveto stvar splošnosti, je popolnoma prepričan, da bo Velika trojica ceniia velike žrtve, razvaline in opustošenja, ki jih je pretrpela naša država, tako kot je treba. Narod upa, da mu ne bo treba dolgo čakati, da boste rešili njegove želje in priznali njegovo vlado, ki resnično predstavlja pjegove globoke težnje, in ki ga je v tesnem sodelovanju s svojimi velikimi zavezniki med to vojno vodila v njegovi ostri borbi za svobodo in neodvisnost. Prepričan sem, da bo taka rešitev okrepila čustva ljubezni in hvaležnosti albanskega naroda do zavezniških Sil in da bo dovolila narodu, da bo se dalje doprinašal svoj skromni delež pri delu za mir in prisrčni sporazum med narodi. Izvolite sprejeti, ekscelence, izraz mojega največjega spoštovanja. Navduien sprejem sovjetske misije v Albaniji Korča, 28. Tanjug. — Dopisnik ATA iz Korce javlja-: 24. t. m. je prispela v Korčo sovjetska vojna misija, ki jo tvorijo polkovnik Sokolov, major Ivanov in kapetan Kazarin, Pričakovale so jih mestne oblasti, razne organizacije in velike množice ljudstva. Zvonovi so zazvonili in sirene so tulile v znak svečanosti, meščani so navdušeno vzklikali generalisimu Stalinu, generalnemu polkovniku Enve-ru Hodži, maršalu Titu in Velikim zaveznikom. Polkovnik Sokolov, ki ga je ljudstvel neprestano klicalo, se Je- pojavil na balkonu mestnega odbora in med drugim dejal navdušeni množici tudi sledeče: »Narodi ZSSR so pazljivo spremljali stremljenje albanskega naroda za njegovo neodvisnost. Sedaj, ko Je vojna končana, moramo vsi na delo za obnovo.* Predsednik izvršnega odbora korčanske prefekture je v imenu korčanskega prebivalstva pozdravil sovjetske goste. Prebivalstvo je še kasneje manifestiralo po ulicah, vzklikalo in prepevalo. WA,.V.V.V.VV.V.VV.V.V.V.V.%V%VVV.*AV. wwv ZAVNOH se je preimenoval v Narodni sabor Hrvaške Beograd, 28. Tanjug, t- Na 4. skupščini ZAVNOH-a so izglasovali S zakone: Zakon o spremembi naziva ZAVNOH-a, zakon o spremembi naziva narodno osvobodilnih odborov in zakon o proglasitvi 27. julija za narodni praznik. Zemaljsko antifašističko viječe narodnog oslobodjenja Hrvatske na podlagi člena 4. odločbe z dne 9. maja o ZAVNAH-u kot vrhovnem zakonodajnem in izvršnem narodnem predstavniškem telesu in najvišjem organu državne oblasti na svoji 4. skupščini, ki je bila dne 24. t, m. v Zagrebu, je izdalo zakon o spremembi naziva ZAVNOH-a. Clen 1. Naziv Zemaljsko antifašističko viječe narodnog oslobodjenja Hrvatske se spreminja in se gl jsl: Narodni subor Hrvatske. Zakon o spreipombi naziva narodno osvobodilnih odborov se glasi: Clen 1. Dosedanji nazivi: krajevni, občinski, rajonski, mestni, okrajni, okrožni in pokrajinski narodno osvobodilni odbori se spreminjajo in se glasijo: krajevni, občinski, rajonski, mestni, okrajni, okrožni in pokrajinski narodni odbori. Zakon o proglasitvi 27. Julija za narodni praznik se glasi: člen 1. Dan 27. julija kot dan splošne narodne vstaje na Hrvaškem, se proglaša za narodni praznik. Clen 2. V državnih uradih ter javnih in zasebnih ustanovah in podjetjih na področju federalne Hrvaške se tega dne ne bo delalo. 27. julija morajo biti vse delavnice zaprte. Zakone sta podpisala predsednik Vladmiir Nazor in tajnik Mile Po-čuca. Glavni ravnatelj UNRRA-e odpotoval iz Beograda Beograd, 28. Tanjug. — Danes zjutraj ob 10. uri je odpotoval z letalom proti Neapelju glavni ravnatelj UNRRA-e g. Herbert Lehmann, ki so ga spremili na zemunsko letališče minister trgovine in oskrbe zvezne vlade Nikola Petrovič s pomočnikom Sokolovom, U-pravnlkom uprave za zunanjo ta> go vino Rudolfom Bičaničem ln, vodjo zapisnika ministrstva za zunanje zadeve Beljanskim. Slovesu g. Letamanna je prisostvoval v ime-pu poslanstva UNRRA-e za Jugoslavijo načelnik Sergejčik in v imenu ameriškega veleposlanstva v Jugoslaviji g. Pridinov z višjimi u-radniki, razni svetniki in, časnikarji. Pred odhodom iz Beograda je izjavil g. Lehmann Jugoslovanskim časnikarjem sledeče: «Obisk vaše dežele mi je bil zelo prijeten. Zal mi Je, da moram tako hitro odpotovati. Imel sem priložnost, da sem se razgovorjal z maršalom Titom in ministri jugoslovanske vlade. Tako sem se seznanil s potrebami in razmerami v vaši deželi. S svoje strani bom storil vse, kar bo v mojih močeh, da bo pomoč Jugoslaviji čim popolnejša in večja.* Iz Neaplja bo odpotoval g. Lehmann, kjer se bo udeležil tretjega sestanka Zveze uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo, ki bo 7. avgusta. Iz Anglije bo nato odpotoval v Nemčijo, da si bo o-gledal delo UNRRA-e pri repatriaciji deportirancev. Srbski kolaboracionisti Beograd, 28. AFP. — Zupana in prefekta beograjske pollcijer pod nemško okupacijo Dražo Jovanoviča, glavnega urednika germanofll-skega lista «Novo vreme*, Dražo Stojadlnoviča ter pet drugih znanih kolaboracionistov so pripeljali uklenjene ln' pod nadzorstvom iz Pariza v Beograd. Traktorski teiaj v Butimlru pri Sarajevu Sarajevo, 28. Tanjug. — Na poljedeljski šoli v Butimiru so odprli traktorski tečaj, ki bo trajaj mesec dni. Tečaj je otvoril pomočnik ministra za poljedeljstvo in živinorejo pri Narodni vladi Bosne in Hercegovine dr. .Vaša Butozan v navzočnosti poljedeljskih strokovnjakov in 55 udeležgncev tečaja, ki sa po večini mladinci. Na tečaju bodo dobili osnovno znanje o u-pravljanju jffakforjer, mlatilnih strojev’ JS ostalih poljedeljskih strojev* PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 29. julija '10^ Delavstvo v borbi proti črni borzi Delovni sloji zahtevajo predvsem obnovitev riarodne zaščite, ki je dokazala, da dosledna ščiti ljudske interese Minister Atei Bebler v Idriji Pred dnevi Je v spremstvu o-krajnih političnih in upravnih pred- Kaj pravi katoličanka Bila je nedelja. Sla sem v cerkev k slovesni maši. Duhovnik je po evangeliju preči tal neko pismo, tr- Vprašanj« prehran« delavskih i so morali saradi demonstracij sa- mesa in ga prenesli v tovarno v slojev je vedno t«*J«, ker cen« na I preti trgovine. Guverner je oblju- Vermigliano, kjer so ga razdelili črni borzi stalno naraščajo. Ravno bil, da bo zavezniška oblast v naj- med tiste delavce, ki imajo dru- krajšem času uredila, da se bodo žine. delavski sloji, ki so v narodno o-svobodilni borbi doprinesli največ žrtev, še danes ne dobivajo niti tolike plače, da bi nahranili svoj« otroke. Zaradi tega se dnevno pojavljajo demonstracij« alt drugi stavnlkov ter zastopnika enotne deč, da je potrebno odpreti star-strokovne zveze prišel v Idrijo ml- j žem oči. Njih otroci, da ao na na-nister tov. Bebler. Najprej je obis- pafnd ^ ljudgkl dom, da ni pri- kal čitalnico, ki je na trgu, nakar merni kraj za mladino. Tam, da se j« imel tov. minister lep nagovor govori 0 cerkev. Dodal je na navzoče. Vzpodbudne so bile ^ da ao ntLl.odl skozi Poletja ži- njegove besede, Prikazal je polo- ve„ v okrilju c€,.kve ln da bodo ie žaj našega delavstva v stari ln no- vedno 41veli v njenem okrlIJU. i* vi Jugoslaviji. Ljudstvo j« z nuv-ue iita)1 i Lenardo pretepala višek. Med odmorom je igrala vo-ln se ji rogala, če«, da se je prodala , jaška godba. 9. ln 10. julija se je Ilirski Bistrici v kino-dvorani predvajal prvi sovjetski dokumentarni film »En dan v Sovjetski zvezi*. Oba dni je bila dvorana popolnoma zasedena. Ljudstvo je pokazalo Izredno zanimanje za razmere v ZSSR. Dne 8. julija je bil v Herpeljah Kozin miting, ki ga j« priredila okrajna Igralska skupina s sodelovanjem 10. brigade XX. udarne divizije. , Tov. šef pol. pr op. odseka 10. udarne brigade Milan j« podal politični referat. Poudarjal je, da moramo aktivno sodelovati pri obnovi naše domovine. Govoril je o reakciji, ki s« ji j« posrečilo, ustvariti med' ljudstvom razno dvom«. Jasno nam je pokazal nujnost, pobijati vsak poskus sovražne propagande. Ljudje, ki jih je bilo okoli 1600. so z navdušenjem sprejeli nj«go Mislin, da bodo vsi starši res spoznali resnico In da bodo sami po- Ljubljana, ona Ljubljana, ki je kazali svojim otrokom pravo pot, mraiIa okupatorje iz dna duše, je ne da bi jih kdo vzpodujal. ' pričakovala težkih dni. Nad njo se ■WW"*VWV.VWViWASVVWi VAWkV.VWMVWAW. Dramatsko - glasbeni večer V četrtek je priredila skupina u-metnikov enotnega sindikata prosvetnih delavcev svoj prvi dramat-sko-glasbenl večer. Veliko je bilo prlčajtovanje na to javno prireditev. Po poteku četrt stoljetja Je bila to zopet prva prireditev te vrste. Ze dejstvo samo je za slovensko javno življenje v Trstu velikega po' mena. Saj je to sad naše borbe. Oni, ki so nekoliko starejši, se še spominjajo sličnih umetniških večerov v gledališki dvorani blviega Narodnega doma. Tedaj jih je vodil režiser Skrbinšek. Od takratne Igralske skupne je nastopi po dol-gh letih zopet tov. Mario 9Ma. Ostal je zvest svojemu notranjemu pokli, cu. Nekakšno Izredno razpoloženje smo začutili ie ob prvih besedah, ki so prišle z odra in ustvarile tesno povezanost med umetniki in občinstvom, katero je z globoko hvaležnostjo »prejemalo, kar so ji U-metniki v dovršeni obliki podajali. S to prireditvijo Je bil položen temelj našemu stalnemu gledališču in v tem vidimo tudi njen globoki pomen. Da so «e tudi naši umetniki zavedali teh dejstev, je bilo čutiti iz vsega njihovega nastopa. Uvodno besedo je spregovoril tov. profesor Kosovel. Podal je nekaj misli, primernih času in večeru. Predvsem je poudaril dejstvo, da so bile za časa naše narodne osvobodilne borbe kulturne prireditve israz ljudskega hrepenenja in volje, da »i v tej dobi zgradi sv«je javno življenje, in to vsestransko, in da ga kulturnega življenja. Mesesnel je poiskal po predslj* Gradivo za 2. številko knjlžn« I* vije je bilo v njegovih rokah. Prežihov Voranc in Oton ZuP*6, čič sta se zatekla tu sem ln č*ž‘‘ la, da »pregovorita. «Ti si tudi med knJlževniK''11 sem se začudil. «Kritika spada v umetnosti, jt dejal. »Kogar so mogli, so klerika^*1 postavili na sramotni oder v »v°i* gnusnih glasilih, tebe še neb Sprejmite nasilnike z orožjem! Naj | »Niso mi mogli blizu, čeprav B1 dobijo Nemci nauk, da se nismo neznansko mrzijo*. I je dvigala nova velika grožnja, nacistični udor, 2e se je širil ukaz: Sprejmite nasi.nike z oroijem Po uvodnih besedah nam Je tov. uklonili ln da se nikdar ne bomo! I Pripovedoval mi je, kako j* Modest Sancin recitiral odlomek iz Ukaz ni bil izvedljiv. Nedosta- j ral v Makedonijo. Ni mu bilo ' Cankarjevega »Kureta* ln »O, do- ' jalo J« orožja, organizacija odpora škodo. Umetnostno je dežela i***® movlna*. To recitacijo je izdelal do ni bila pripravljena. Ukaz, ki Je bil, no zanimiva. Poleg tega je “P01 najmanjših podrobnosti. Z zanosom : zbudil iznenadenje, je bil prekli-1 nal mnogokaj, kar je določilo o)*' in ognjem je prednašal Cankarjeve besede. Tov. Nada Gabrijelčičeva nam je dovršeno podala Sipokovo pesem »Kako Je bilo Mariji takrat*. V recitaciji Nade Gabriječlčeve Je pe- čam. Kaj hitro se je izkazalo, da govo pot... se je fašistična usedlina v itall- CaMft1* janski vojski, posebno častniki, še DrUfla SteVIIKa vedno čutila povezana z Nemci. Gradivo za 2. število »Setve* Fašistovski Junak Gambara, ki se bilo pripravljeno. Med njim je bil proslavil že v SP«nlJi, je iz-1 Stalinov članek o arhitekturi. sem zsdobila še globlji pomen. O- j ro£di tisoče in tisoče laških voja-1 »Imeniten je», je menil Mese»“ bupna žalost matere je prišla v re. 1 kov nateističnim zaveznikom, da so j »vendar pravijo, da bi morala * citaciji do popolnega Izraza. Ga- gnali nesrečne ljudi v taborišča' številka bolj borbena, bolj Pr°* brijelčičeva je modulirala svoj glas, lakote in smrti v Nemčijo. | gandistična. Oglej sl članke ln P1* v katerem j« trepetala bol matere „ _ I tehtaj!* ob misli, da sinov skoro ne bo več VkoralcanJe Nemoev v LJublJano List ni izšel. Tehnika je bil* * med živimi, kot modulira dovršen J* povzročilo umik premnogih naših rad. nov,h dogodkov oslabij«l» violinist glas strun na svojem in-! I»»«čnlh delavcev, posebno vojno- obvezne mladine, na osvobojeno o-zemlje. Z umikom je bila razrahljana in marsikje popolnoma raz- odkrltim in simpatičnim nastopom ^ foto*raf8ke Posnetke v raal^ zavitk«. Te je pospravil po lih. Preiskava bi našla pri sJ* marsikaj, kar bi iznenadilo __, . . . . , , ško svojat DP. Ves čas je bil,% lo. Prvi tenutek se je sicer zdelo, da je bela garda ostala na cedilu, da ji nacisti takoimenovane »avtonomije*, to je: prostih rok v pobi- strumentu Kot recitator je nato nastopil naš stari znanpc Joco Turk. S svojim Prednost so imele propagaH^ stvari, ki so segale v množi«** ^ sem vrnil pregladno gradivo, ša" Mesesnel skrbno porazvrstll si je zna" pridobltl priljubljenčst *lbanja v meBtu‘ Iskatl je bll°. treba novih stikov, povezav in no-! vih kadrov, zbrati vse, ki so še ostali in nadaljevati prekinjeno de- pri našem občinstvu. Ze večkrat smo ga imeli priliko poslušati na javnih prireditvah po osvoboditvi. Njegova recitacija je bila močna. Slišal sem nekoga, ki je zraven mene dejal: »To je realizem!* Prizor v ječi iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja* j« bil dober. Tov. '*** slovenskih borcev, Mario Sil* nam je 'živo prikazal ne pr,znRvaJo' toda kmalu ** *e resnični lik mrkega ln zakrknjene- poka2al popolnt Bpora2UTn narod- ga hlapca Jerneja, ki se bori za nih izdajalcev z nemškim okupa- ren, premišljen. Smehljal se j*' opozarjal je, da so to stvari, o terih je treba molčati, Tudi. mi jd ImPn nvn 1 Alnvplrn i* ”1 imenoval človeka i* svojih prijateljev ln znancev, J vedno poudarjal tajnost, če J* 9 kdo opredeljen za osvobodilno k?; bo. Osvobodilno gibanje je neizčrpne rezerve. Marsikdo J« * ■ ljal pri belogardistih za zane svoje pravice. Živo nasprotje mu je tor^Bm* bil modrujoči potepuh. Izbore* je ' Močna skupina ljubljanskih kut r.. _ _____ bil v tej vlogi Just Košuta, razglben turnih delavcev, ki je obsegala vse- vega pripadnika, da so z njim ln prepričljiv v svojem podajanju, učilišče, knjižnico, konservatorij, čiinali ln mu dajali kruha, P* * ! In sedaj prejdlmo k glasbenim g'«d*lišče, likovne umetnik«, knji- vendar bil njihov nasprotnik. ima umetnost važen pomen za ve« todkgm t Karlo Sancin Ovnike, novinarje in še druge, je namJ Dmičaidi 4* <4« ■« U MaIav. ' ...... . narod. Poudaril je, da se j« delov kot pianist in prof. tovarišica Mir. no ljudstvo pri prireditvah zaveda- ^ kot pianistka, sta biki njih pomena in trajnosti. Ugo- j ,m g08p0darja svojih ta- JB' da B™ v Trstu napravili strum8ntov z^la na^ Sme. ze lep korak naprej za dvig nas«- Pozneje, ko so s« morale naše edi-nlce umakniti iz osvobojenega Trsta ln Gorice, Je bila odpuščena iz vojske ter je odšla na Bovško kot aktivistka. Po dolgem času si je zazelela videti svoj« »taiše. Odpravila s« je domov, da »i ogleda svojo Rezijo, končno osvobojeno, misleč, da dobi tudi tam va« v najlepiem redia Toda stvar ni šla tako gladko. Tovarišica Zmaga namreč ni vedela, da so se ustoličili v Rezijo zloglasni Ozopovci, sestavljeni po »nvvvvvvssmMvvvvvu* Prosvetne prireditve na Krasu V zadnjem času na Kragu skoro ni nedelje ali praznika bres prosvetne prireditve. Mladina in starejši ljudje iz vs«h rasi naravnost tekmujejo, katera dramatska skupina »e bo bolj izkazala, kateri pev. skl zbor bo nastopil z lepšimi točkami. Pretekla nedelja pa nas J* le posebno presenetila. V Koprivi »o imeli shod. Popoldne je bila prosvetna prir«d!t«v, o kateri se je že nekaj tednov prej« govorilo po vsem Krasu. Nič čudnega torej če zoče. Na t«J prireditvi j« prvič nastopil satanski okrajni orkester »V«-sell veter*, ki deluje šele nekaj tsdnov, a j« ob tej priliki pokazal, da bo £el v bodočnosti š« prav lepe uspehe, Okrajni moški pevski zbor je napel na prtrčJiltvi nekaj pesmi. Tovarll Ivo je v »voj«m govoru povedal, *da sedaj ni čas govoričenja, ampak čas resnega dela za čimprejšnjo obnovo naše domovine. Le s »kupnim delom, kjer bomo nastopali enotno kot smo za Titu in da sedaj lahko brsc skrbi prepeva: Naprej t« star« krave..,, pa naj t« sedaj 1« pridejo rašit zvesti slovenski psički, če so korajžni, sedaj te imamo končno v pesteh ln naredili bomo s teboj, kar s« nam bo aljubllo, saj nam zavezniki vse verujejo*. Pretepali so jo tudi v kasarni v navzočnosti karabinjerjev. Drugi dan so jo odpeljali v zapor« v Tol-mezzo pri Tagltamentu. Napram raznim žaljitvam z strani ozopov-‘cev naši vojaki in naši zastavi, katero je kljub vsemu nosila na prsih, je tovarišica Zmaga energično reagirala, kar je pobesnel« fašist« še bolj razjarilo. Njemu ln discipliniranemu in junaškemu zadržanju »o se celo sami karabinjerji čudili. Rekli so Ji, da Je verjetno Izvor sovraštva ozopvcev slovenska zastava, ki |o nosi na pnUL Med sedemdnevnim bivanjem v zaporu si je prepevala slovenske partizanske pesmi, zaradi Česar j« kmalu zaslovela po vseh sosednjih ulicah. Ko je nekega dne tako slonela na oknu, Je prišel mimo neki garlbaldiinec. Ni se mogla zadržati ln mu Je zakričala: »Vendar vidim po sedmih dneh človeka, ki nosi rdečo zvezdo*. Ustavil »e je in vprašal: »Ali si tl tista tovarišica, ki prepeva slovenske partizanske pesmi? Vsi že o tebi govorijo*. Ona mu je kratko odgovorila, da so jo ozopovci zaprli in da pričakuj«, da Jo bodo garibaldinci osvobodili. Garibaldinec di odgovoril, skomignil je z rameni ln odšel. Takoj drugo jutro s« je predstavil v zaporu drugi garibaldinec z ukazom o takojšnji osvoboditvi tovarišice Zmage, Odvedel jo Je na štab, kjer so jo garibaldincl z velikim, navdušenjem sprejeli. Bill so z njo nad W>%WV%VWWWAVAV< V ambulanti Tržaškega odreda Te dni vlada na Krasu prav neznosna vročina. Vsi iščejo hlad, da m »krijejo pred vročino ki s« j« vpila v vsak predmet na zemlji. Tišino, ki vlada na dvorišču ambulant«, Je prekinil šum avtomobila ln jok malega otroka; ki ga mati v naročju noai v ambulanto. Lju>b- Nekam bojazljivo je pogledala, ko so ji dali na no« sterilizirano gazo z narkotičnim sredstvom. Uspava, na j«. 9« j« izgovorila nekoliko številk, nato pa na vprašanj« bol-nišarke ni dala več odgovora. Mlada Antonieta ni čutila nlkftkih bolečin pri operaciji. Toda, ko »e je ljenec ambulant«, bolničark* Aa» ‘ prebudila, je Imela na, palcu mesto kica Smetko, ki Ji pravijo tudi a.! nohta beli zavoj, splrln, pomaga zaskrbljeni mate-1 V sosednji sobi se Šali bolnlčar-ri-tovarlllcl. Poldka Rebula lz Voj. | ka Cvetlnka s sedemletnim bolnl-Hčice je položila svojega otroka na! kom Iz Lipe, kateremu je smodnik mizo, poklicala Je zdravnika pod-; ožgal lice, a mu Je ostal vid, kar se Je ob določeni url zbralo v vasi časa borbe, bomo svetu pokazali, preko tlaoč ljudi. Tovarišice Is ZMS da je ni ln ne niore biti sile, ki si Koprlva-Brdo so z dobro Izvajanim programom zadovoljil« vse nav- hi upala preko nas« volje, preko naših žuljev. vse prijazni. Ker je bila zelo izčrpana, ao ji postregli s hrano, in ko se je odpočila, so se nad vae tovariško poslovili od nje, ji dali živeža in denarja sa na pot ter »e ločili od nj« s prisrčnimi izrazi simpatije do naš« vojske in do Slovencev. Pavle poročnika Miloša, ki J« prišel takoj nato k otroku z Instrumenti za kontroliranje srca ta pljuč. Koliko je staro dete, je vprašal mater. Enajst mesecev, Od kdaj J« bolno? Osem dni je že, odkar sem opazila, A zakaj niste prej prišli? Otrok ima vetrove v trebuh« in vnetje pljuč. Dete na mizi n« reagira na svetlobo, njegov pogled je moten, oči so steklene, a rokice hladne kot led. Mali Emil, kakor da se je prebudil lz spanja, zajoka na rokah matere, medtem ko Je ona je Izredno redek slučaj. »Berto*, ga je poklicala, «ti si rekel, da me ne maraš*. «Nisem». Kdtel »i tovarišem da kadar naročiš kavo, tl prinesem vodo, a kadar naročiš vodo, ti prinesem mleko*. Zftlosten se je -obrnil k zidu ta spregovoril z jokajočim glasom: »Nisem, ničesar nisem rekel*. I>egel je na posteljo ln voščil tovarišem lahko noč. tanovo »Iz domovine ta Filichovo »Poem*. Tehnika in dinamika teh dveh mojstrov ta pedagogov j« tako dovršena ln popolna, da »ta nam vedno ln povsod lahko samo v veka je krepilo, ko je slišal vev bila zelo okrnjena in se je morala nova imena,' naj se je teror U> * reorganizirati. Vanjo so pritegnili ko znaSai nad žrtvaml. Moč P" tudi šolstvo. ,j zmacrovala tudi v nnltež.iih Je zmagovala tudi v najtežjih Skupina književnikov, ki Je bila ln najhujših krizah, razvila leta 1944. pod Rajičem znatno delavnost, se Je sesula. Mlajši Pavšič, Klopčič, Seliškar so odšli k borcem, starejši Albrecht, Kraigher ln še nekateri so bili progna- ponos. Polno nabito dvorano sta nl v taborišča y Nemčijo. Z odho- kar elektrlzirala. Združena moika zbora la Barko-velj in 3v, Jakoba »t* pod vodstvom tov. Svar« zapela Pahorjevo »Na jurld*. Peeem j« borbena ln zahteva ognja, življenja ln temperamenta. Veega tega smo pogrešali pri prednašanju. Bilo je menda dom Destovnlka-Kajuha je izginila tudi četvortea mladih, krščansko socialno opredeljenih novincev, ki Jih je pritegnil v organizacijo. Profesor, kulturnltgo dovtnar, aktivist Stopil sem v Narodni muzej, da prevroče. Kljub temu j« pesem pri Joblm ln z njo navodila za številni publiki naSla hvaležen od- nadaljnje delo. V pritličju je imel Nov polot Z nemško zasedbo Ljubljen* se vzporedno razvijali nena'*®' dogodki v Slovenskem Pri®®*1^ Po dolgih letih suženjstva » ljudstvo vstajalo in otresalo ve. Val navdušenja je z o»v°®^ jenjem zajel vse ljudstvo, ki j* gnalo fašistične tuje« ln spreJ da j* ta- *,nm •mehljajem J« Pr'p , je zapela Pavčlčevo »Pastirico*. 8 j ko tesno povezan z osvobodilnim °va ° Por^er" n j, posebno fineso, lahkoto in »igur- gtbanJem. Njegovo delo je segalo r L» vi« * °? i P’ nostjo J« zmagovala še tako težke dale^ nazaJ> v (,as ko je naBtopna «« , * *.J.6 b‘lV n»v* prehode, zato je dosegla naravnost v slovenskem kulturnem življenju] r " j , V, prodoren uspeh, I neodvisna, progresivna »Sodobnost* fa" ba 6 6JV * BtP.ra , Prav nič ni zaostajal za njo mla- ter j« prehajalo z znanstvenega na Z 8 n 8 a er0 Be u di tenorist tov, Vladimir Stave, ki organizatorno politično področje, nam je zapel Venturlnijevo »Be- Kulturni delavci v OF! Mesesnel Ko me Je »premil v prvo mi je zatrdil, da md bodo Prlp^ gunkl*. Ljubko pesem, ki je polna je blI na dalu, i*nenadllo me Je: | k‘ Jlb ŽBllm‘ ?Un.ftjflyr ■-.i«™. r. ......................... dcla11 dve uradnici, ena, ki je f tl' Oootariamo Od konj In krav, ki so se v po- doblvala navodila za zdravila. Ko- nedeljek ponoči razbežale, jih liko sem dolžna? Nič nič! Pojdite manjka 4e vedno okoli 20. Verjei-lepo domov ta napravita tako, kot ' no so na Krasu. Ker je to plemen sem vam rekel. Ali plačali vam moram. Nič, rekel Mm vam. Vojaki Jugoslovanske armad« ne pomagajo svojemu narodu za denar. Potem, ko j« mati odnesla malega Emila, je vprašala bolničarka, tov. zdravnika, kakšno mišljenje Ima o otroku »Težko je, samo »lučaj ga more rešiti. NI to prvi niti poslednji primer, da naši ljudje prepozno poiščejo zdravnika*, V ambulanto prlhajgjo ta odhajajo bolniki. Vsak dobi v njej pomoč, Bolničarji ta bolničarke pomagajo zdravniku, samo da gre delo hitreje in pravilneje od rok. Med tovariše borce Je prišla mlada Italijanka, kateri smo morali odtrgati noht na palcu deene noge. ska živina in državna last, je prebivalstvo, ako bi »vedelo, kje se kaka žival nahaja, $e posebao dolžno javiti oblastem ali pa tvrdki Ferluga v Tretu, Via Medla 34, te-' lafon 90-928, bolesti begunke, Je podal občuteno Sodeloval je celo v uredniškem in doilvljeno, odboru »Setve*, ki naj bi redno Odveč bi bilo govoriti o tovarili- izhajaia ln m j« bila pravkar tleči Kralj-Vugovi, ki nam je vsem gaino osnovana. V muzejskih pro-zn*na iz radijskih nastopov. Ce storili, ne prav varnih spričo neza-kje velja rek, da je »ljudski glas, nesljlvega osebja, so se hranili božji glas*, je veljal prav v tem mnogi napredni prispevki sloven- prlmeru, kajti ljudski glas — gro- ake umetnosti. O teh stvareh se v m]la movlti aplavz — Je pričal, da je pe. m,uzeju n| moglo govoriti glasno. | «klh tipov'pod vodstvom" restaP® la lz srca ln da je marsikoga pre- rala kmalu potem v nemško borišče, druga, ki je bila is kolonskih vrst. (Nadalje prihod«^ PP. - Politična policija, Ijena Iz demoraliziranih ljudi slovenskega pokolenja, ma versko fanatizlranih, zl«*1? Urnik gorlik« bolnlik« blagajn« Pri tukajšnjem zavodu za bolniško zavarovanje delavcev (Bolniška blagajna) stopi s 1. avgustom t, 1. v veljavo sledeči urnik: od 8.-14. ure. Za nujn« slučaje bolezni kakor tudi za vee on« zavarovance, ki •o v tam času zadržani, velja ob vseh delavnikih popoldanski urnik; od 16.-1T. ure. vzelo. Kot zaključni glasbeni točki »rta bila nastopa dveh mešanih zborov, Barkovdjanakl je pod vodstvom tov. Vrabca zapel Medvedovo »Na-ka zvezda*, in to prav zadovoljivo, 8v. Jakobski meženl zbor pa je za. pel pod vodstvom tov. Švare Vodopivčevo »Naročilo*. Tudi ta zbor, ki je številčno sicer močnejši od b»r-kovljanskega nam je dokazal, da je v dobrih rokah. Na splošno zahtevo je moral dodati še gvarovo »fte eno*, Pri obeh »borih so ženske dokaj boljše od moških. Vse soliste in solistke je spremljala pianistka Mlrca Sancinov* z resnično dovršenostjo. SW,V,V,V»W^AV>VW.W.VAVW%VAV/AVVVAW^i»VVWV%*AVV.%,W«WAWA8Č.WiV%V»%VWViWAVWAV%V>\VWčVVWA Iz dnevnika Titovega mornarja i nekvalificiranega uradnika oeem- sa da živeti. Kdor pa luksuz hoče, šal: »Kaj imate tu?» Popolnoma V hotelu Popoldne J« pr ital predstavnik angleške misij« s potrebnimi dovoljeni sa proato kretanj« ln nas je odpeljal v hotsl. Oficirji so «• nastanili po dva v sob) v »Intu-rist* hotelu, moštvo pa s« j« aase-lllo v »Interklubu* (Internacionalni klub) po 4-« mož v sobi. Sobe »o bile lep« ln čista, ■ bolniškimi posteljami in dovoljnlm pogrtnjakun. V hotelu je bila centralna kurjava ln male sobe, v »Interklubu* pa so bile »obe precej večje z velikimi pečmi in že pripravljenimi drvmi. V »Klubu* sta urejevali prostore dve stori ženi. Sobe so tako v hotelu kot v »Klubu* imele radijski zvočnik, ki Je vsaki dve uri prena-čal »sovjetski Informbiro*. Na hrani smo bili »kupno v hotelu. sto do devetsto rubljev na m«sec!) naj ga tudi plača. Sedaj je vojna ta ' Pijače so bile le brezalkoholne, n.! mi moramo proizvajati predvsem tem, da »mo Imeli posebne mize pr. limonade ln rajne mineralne ' orožje ln municijo. Delovno silo In »talne prostore. V glavni dvo- vode, itd. Dvakrat na teden »i mo-rani j« bilo kakšnih osemdeset do g«i dobiti tudi vodko, ln »ioer jfo devetdeset mla V dvorani j« bil ioo g. na osebo. Stala je 14JS0 tudi majhen oder za godbo. Ime- ■ rubljev. 11 »mo pogost« konoert«, na kate-j cene so enake po v««J Sovjetski rib »o sodelovali vojaki, oficirji ln EVeai brez razlik«, alj «1 kupil bla-olvlllstl. Po notranji ureditvi j« go v Murmansku, v Moskvi, na ja»»o, da je bil to pred vojno pr- deželi ali pa v dalnjem Vladlvo-voraaredni hotel. To potrjuje tudi »toku. Prevoz blaga na splošno ne srebrno posodje, ki ima vtisnjeno vpliva na ceno, kar je bilo tako V hotelu je bilo piolno oficirjev, civilistov I« žena, zapoztanih po raznih delavnioah in uradih. Tu »mo Imeli oficirji posebno dvorano, prav primerno za naše število. Od drugih se Je razlikovala po im« mesta ln hotela. Hotel j« bil še dvakrat bombardiran z sašt-galažmi bombami, toda malenkostno ško