Leto LXXm., ŠL 94 Ljubljana, sreda 24* aprila Cena Dfn dan popo&đne ntl in i Din 2; do 100 TOt k Dm lin, od 100 do 300 vrst A Din OCn 4.—w Popast po dogovortaseratnl davek posebej. - 80 petit *1 pattt Narod« SL 96 MARIBOR, Grajski trg st. T — JfOTO MB8TO, Idstrijanska ceata, CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva nfica 1, telefon st. 65; Koeenova nL 2, telefon St. 100 — JBSENKS: Ob kolodvoru lOl. ORADBC, Slomškov trg &. — Postna ssssMsssi v TiftHjani st. 10.351. Solidarnost med Francijo, Anglijo, Poljsko in Norveško Z navzočnostjo poljskih in norveških zastopnikov je postal vrhovni vojni svet najvišja institucija držav, ki se bore na strani zaveznikov — Anglija in Fran« cija budno na straži svojih interesov v Sredozemlju ^briz, 24. apr. AA CRenter) Sestanek članek \Thovneaa vojnesa sveta se ie vršil v največji tajnosti, tako da za sestanek nihče ni vedel, dokler ni bilo izdano uradno sporočilo, seja vrhovnega vojnega sveta se ie vršila pu-edvčer-ajšnjim poooldae in včerai dopoldne. Angleški delegati so zaoustili Pariz ob 15.45 ter se vrnili v London. Uradno sporočilo o seji pravi: Na Sestanku so razpravljali o vseh vprašaniih in možnostih eventualnih napadov za interese zaveznikov. Iz tega se sklepa, da Anglija in Francija budno * aru.jot.i svoje interese na Sredozemskem morju in da sta. pripravljeni preprečiti /Sako akcijo, ki bi bila. naperjena proti njima. V istih krogih pripisujejo velik pomen prisotnosti norveških predstavnikov. Pariz, 24 aprila. AA. (Havas) Sestanku vrhovnega zavezniškega vojnega sveta so prisostvovali tudi predstavniki Poljske in Norveške. Tako je ta vrhovni svet postal splošno zavezniški in Je tudi na zunaj bila izražena koalicija. Norveški delegat je v svojem govoru naglasi hitrost in učinkovitost zavezniške pomoči. Posebno pozornost je zbudil stavek sporočila, v katerem se pravi, da so na sestanku razpravljali o vseh eventualnosti h. ki bi lahko nastale v sedanjem položaju in ki bi bile vojaškega ali političnega pomena. Zavezniki so pripravljeni izvršiti svoje obveznosti nasproti vsem državam, katerim »o dali garancije. Pripravljeni so "raniti skupne interese proti vsem iniciativam sovražnika. V zvezi s tem se naslaia izjava, ki io ie dal Paul Revnaud minuli teden pred senatnim odborom za zunanje zadeve, ko je govoril o popolnih garancijah balkanskim državam glede azvezniš^ih namenov. 2e iniciativa s strani druge sile bi lahko povzročila zavezniško reakcijo, ki bi jo diktirali lastni interesi. Pariz. 24. apr. AA. (Havas) Današnji francosk; tisk se bavi v glavnem z včerajšnjo seio vrhovnega voinesa sveta. Razen tega pišejo listi o najnovejših dogodkih v Skandinaviji in sedanjem položaju Švedske. Leon Blum pravi v »Populairu«. da qe treba poudariti uspeli zavezniških čet na Norv-eškem. Angleške čete vršijo na Norveškem reorganizacijo, nakar bodo začele izvajati obsežne operaciie. Na kraiu pravi Blum, da so danes oči vseh obrnjene proti Švedski. »Journal« pravi, da je pričakovati napada na Švedsko, toda ta sklep bi imel se borilo za skupno stvar in v tem duhu ie treba pozdravljati prisotnost Norveške, ki se junaško brani Podobno pišejo vsi ostali listi, ki v svojih komentarji naglasa i o važnost sklepov vrhovnega vojnega sveta ter dejstvo, da so na sestanku razoravli ali o vseh vora- šanjih in da ie bila dosežena na vseh oo-ljih soglasnost zaveznikov. mnoge nevarnosti za bodočnost. »Figaro« smatra, da bi Nemčija z napadom na Švedsko v prvi hotela pridobiti oporišče na Aalandskih otokih, ki gospodarijo nad Botn^kim zalivom. »L* Epoque< naglasa važnost sklepov zasedanja vrhovnega vojnesa sveta in nravi. da je prišla ob tej priliki do izraza popolna solidarnost med Francijo, Anglijo, Poljsko in Norveško- Zavezniki, pravi last. Italijanske pravice v Sredozemlju Italija želi varnost in morju, ki ga smatra Rim, 24. aprna. A A. (Havas). Italija želi varnost in svobodo na Sredozemskem morju, piše >Oazetta del Popoloc v svojem uvodniku ter na ta način razlaga italijansko stališče glede pravic Italije na Sredozemskem morju- Stvarno hoče list odgovoriti na pisanje gotovih, francoskih listov o vprašanjih Sredozemskega morja ter zagovarjati pravico prednosti Italije na Sredozemskem morju, češ da uživata Francija in Anglija na Sredozemskem morju večje privilegije kot Italija in da ima celo Španija več pravic. ■ Za Italijo pomeni Sredozemsko morje živ- i svobodo na Sredozemskem za svoj življenjski prostor ljenjski prostor in mnogo resnejši kot za vse ostale velike sredozemske sile. Italija je stvarno še vedno nekako ujeta, tako da ji še lahko vedno preti nevarnost, že leta 1935. je bila politika Francije in Anglije tako rekoč sovražna Italiji ter sta Pariz hi London mnogokrat uporabljala silo in pritisk, da sta lahko vsilila Italiji svojo voljo. >D Resto de7 Carlino« piše. da se sedaj to vprašanje rešuje samo po sebi in da se versajska krivica, ki je bila storjena Italiji, popravlja že z razvojem dogodkov. Operacije na Norveške koncentrirajo Pri Trondltjemn se bližajo zavezniške cem — Pred veliko bitko za „vrata norveške zadevafo povsod na močan norveški se vse bolj in norveške čete s treh strani N< London. 24. aprila, s. (Reuter) Tako Iz sinoćnjega angleškega, kakor tudi nemškega vojnega poročila je razvidno, da so na Norveškem sedaj v teku ostri boji severno od Trondhjema. Uradna sporočila ne povedo točno mesta, kjer se ti boji vrše. Po švedskih informacijah pa je verjetno, da so mišljeni boji pri Levangeru ob Trond-hjemSkem fjordu. To pomeni, da so zavezniške čete, ki so se izkrcale v NamSoSn severno od TrondhJema, prodrle od Nam-sosa zadnje dni že 150 km proti jugu. Nemška letala sedaj ponovno bombardirajo Steinkjer za angleškimi položaji pri Levangeru. Drugo prizorišče bojev je področje Južno od Trondhjema. Po nekaterih poročilih so Angleži tu sedaj približno 50 km oddaljeni od Trondhjema. druga poročila pa navajajo celo še mnogo manjše razdalje. Severno od Osla se norveške in angleške čete uspešno upirajo nemškemu pritisku, kakor navaja to sinočnie angleško uradno poročilo. Tudi tu niso navedeni točno krati, kjer so borbe v teku. Po švedskih poročilih je mogoče domnevati, da se vrše boji pred vsem pri Lillehammerju. Dalje proti vzhodu so Nemci sicer prodrli na sever od Elveruma, vendar so tam no lastnem priznanju naleteli na močan norveški odpor. Zapadno od Osla so se norveške in angleške čete menda približale norveški prestolnici že na daljavo 100 km in so pri Mielu. Z bojišča pri Narviku rti novih poročil. Švedski mornarji, ki so se vrnili iz Narvi-ka na Švedsko, pripovedujejo, da so angleške vojne ladje pri obstreljevanju mesta upoštevale vse obzire do civilnega prebivalstva. Tako so bile doslej porušene v Narviku samo dve ali tri privatne hiše. Pariz. 24. aprila, s. (Havas) Vojaški položaj na Norveškem kaže sedaj popolnoma drugačno sliko negro takoj po nemški invaziji. Na vseh bojiščih nudijo zavezniške in norveške čete Nemcem močan odpor, tako da enostavno nemško prodiranje nikjer na Norveškem ni več možno. Pri Trondnjemu se bližajo zavezniške in norveške čete Nemcem s treh stranu s severa, vzhoda in iuea. Položaj nemške posadke postaja tako vedno težavnejši. Nemško letalstvo teh operacij ni moglo preprečiti. Včerajšnja poročila s severne Norveške pravijo, da ie pričakovati neposredno prl-četfca odločilne bitke za Narvik. Ta bitka se je med tem naibrže že pričela. Tudi v Narviku so Nemci obkoljeni * - fctockholm. 24. apr. AA. (Reuter) Po vesteh, ki so včeraj prispele v Stockholm, b^sni na Norveškem velika bitka za »vrata ££la« v veliki dolini Gundb rade val. južno r J Lillehamm er ia. ista poročila pravijo, da Apadajo angleške in norveške čete v smeri proti Hamarju. Nemci se trdovratno branijo. Na vzhodu se nemške čete upirajo pritisku angleških in norveških čet pri El-vernron. Poročilo norveškega poveljstva Stockholm, 24. aprila, e. Vrhovno povelj-vojske jo izdalo moči na- slednje poročilo: Nemški napadi so se danes nadaljevali na obeh straneh jezera Mjosen s pomočjo topništva, tankov in letal. Nemci so tudi napadli norveške čete v ftsterdalu. Norvežani so napredovali pri Haldesu in ujeli 100 Nemcev. Nemški letalci so bombardirali premetne zveze na mnogih točkah. Angleški letalski napadi London, 24. aprila. AA. (Reuter.) V minuli noči so angleški bombniki izvršili prvič napad na nemška letalska oporišča v oslo-škem fjordu. Posebno so bila napadena letališča v Fornebu in Hjelerju. Istočasno je bil izvršen napad na dansko letališče v Aal-bornu. Povsod so napravila angleška letala veliko škodo. Eno angleško letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. Prodiranje zaveznikov Stockholm, 24. aprila, e. Po poročilih lista »Aften Bladet« so nemške letalske sile včeraj ves dan bombardirale okolico Nam-dala s kraji Hansoe, Grong, Lurudal, Stein-kjer itd. Prizanesli niso nobeni vasi. Čeprav se zdi neverjetno, pa je bilo kljub hudemu bombardiranju poškodovanih le nekaj possstev. Poročilo navaja da so Nemci izgubili štiri letala. Tri je sestrelilo protiletalsko topništvo nekega angleškega rušil ca Dalje se navaja, da se še vedno vodijo borbe južno Trondhjema pri Vehnsu, 20 km od mesta. Zavezniške čete so prišle do tega kraja po železnici do Romsdalf jorda preko Andalsnesa, Dombasa in Storena. Ta železniška proga je pod kontrolo angleških in norveških Čet. Na koncu navaja poročilo, da se angleške in norveške čete pomikajo proti Hamarju. Švedska meja, 24. aprila. AA. (Reuter.) Sodeč po številnih prevoznih letalih, ki so v zadnjem času letela v bližini švedske meje, se Nemci zelo trudijo, da bi pomagali svojim četam, ki so odrezane na severu Norveške. Visok sneg, ki je zapadel v zadnjih dneh, je onemogočil vsak promet v teh gorskih krajin. Tako so bili Nemci prisiljeni pošiljati svojim četam v okolici Nar-vika ojačenja s pomočjo letal. Četam pošiljajo ves potreben material in hrano po zračni poti. Berlin, 24. aprila. AA. (DNE) Napad nemških zračnih sil je bil naperjen včeraj v glavnem proti izkrcevanju angleških čet v srednji Norveški. Nemška letala so metala bombe na angleške Čete, H so «e la-krcevale, pri čemer so imela nemška letala uspeh. Nemške težke bombe so zadele dve angleški prevozni ladji in en rušUec Nadaljuje se akcija za uničevanje potov in železniških prog v okolici Dombasa, kjer je bilo vrženih veliko število bomb. Vsi kraji, ki so jih zavzeli Angleži, so bili bombardirani, železniška postaja v Dom basu je v plamenu. Nemška ogledna letala so ugotovila, da so se angleški oddelki —sisani v gozdove in da se ne pojavljajo na krajih in na cestah, kjer jim preti nevarnost bombardiranja. Zaradi bombardiranja ni Angie- žem oteženo smo napredovanje, temveč so bili tudi zelo oslabljeni zaradi izgub, ki so jih povzročile bombe. Rim, 24. aprila, s. (Havas.) V tukajšnjih političnih krogih z zanimanjem spremljajo razvoj dogodkov na Švedskem. Sodijo, da položaj švedske postaja vedno bolj delika-ten. Posebni dopisniki italijanskih listov iz Stockholma javljajo o ponovnih poletih tujih letal nad švedskim ozemljem in o vznemirjenju, ki se je zaradi tega polastilo švedske javnosti. »Messaggero« poroča, da je na severnem Švedskem pristalo s padali več nemških vojakov. Švedsko vojaško poveljstvo je poslalo za njimi več izvidnic na smučeh. Oblasti v južni Švedski so izdale nove odredbe za varstvo pred letalskimi napadi. Na vso švedsko-norveško mejo so bila poslana močna vojaška ojačenja. švedska se bo branila Po informacijah iz Londona in Pariza zbirajo Nemci svoje vojaštvo na danski obali nasproti Švedski — V Londona zatrjujejo, da Moskva ni naklonjena intervenciji London, 24. aprila, e. V zvezi z vrnitvijo sovjetske poslanice Kolontajeve v Stockholm. ki je nedavno zapustila Švedsko prestolnico in odpotovala v Moskvo, kjer ie dobila nadaljnja navodila za diplomatsko akcijo v Stockholmu. kroži io v Londonu razne vesti o stališču sovjetske Rusije. Po vesteh iz Berlina. Nemci nimajo drugega izgleda, kakor da napadejo Švedsko če žele nadaljevati vojno na Norveškem. V Londonu so obveščeni, da so Nemci zbrali mnogo čet na danski obali nasproti Švedske. To ie druga baza poleg one, katero so Nemci že popre i zgradili za prevažanje čet na Norveško. V Londonu mislijo, da bo v zvezi s temi nemškimi pripravami nagla vrnitev Kolon tajeve v Stockholm odločilnega Domena. Opozarjajo predvsem na neko vest. ki jo je pred dvema mesecema objavil list maršala Go ringa »Essener NazLonai Zei-tung«, na podlagi katere obstoji načrt o razdelitvi Skandinavskega polotoka med Moskvo m Berlinom. Ta razdelitev se ne bi izvršila v okviru interesnih sfer, temveč bi bila normalna teritorialna razdelitev do intervenciji vojnih sfl. Na drugi strani pa oiMzarjajo na neraznoftoženje. ki že nekai dni vlada v Moskvi v zvezi z vestmi o mogoči intervenciji Nemčije na Švedskem. Zatrjujejo, da sovjetska vlada ni naklonjena intervenciju in da bo zastavila svoje silo za ohranitev Švedske nevtralnosti. Sovjetski veleposlanik v Berlinu se je razgovarjal s Hitlerjem, ki ga je sprejel takoi do njegovi vrnitvi iz Moskve. Pozneje se je sešel tudi z Rmbenrtropotn. Zatrjujejo, da je Skvarcov jasno označil stališče sovjetske Rusije, od kateiega bo odvisno nadaljnje zadržanje Nemčije. . Londonu 24. aprafla. e. (Exchange Tele-graph). V Londonu in Parizu so na sejah generalštabmh oficirjev proučevali položaj Švedske v zvezi z dejstvom, da je na Norveškem sedaj ie okroft 50 do » tisoč Nemcev in upoštevajoč dejstvo, da položene mine ob norveški, 1m ltalo Balboc, ki je dospel v Gibraltar, je javil, da ga je 20. aprila ob južnovzhodno angleški obali napadlo nemško letalo m ga obstreljevalo s strojnicami. Več članov p—tsJM na ladji je bflo lx notranje politike Najprvo so državne meje Na svojih zborovanjih v okučanskem srezu je senator Sava Kosanovic izjavil med drugim: Prepirali smo se leta in leta. pa se nam ni dobro godilo. Nas n«> zanimajo banovinske in sreske meje, za nas so važne državne meje, ki jih moramo složno hraniti. Proti tujim vplivom V »Narodnem kolu je prioboil tir. H. Krizman članek o težki usodi, ki je zadela Dansko in Norveško, flanek se končuje z naslednjimi besedami; Takšno plačilo sta dobila sedaj ta mala naroda za svojo zvestobo miru in nevtralnosti. Toda istočasno sta tudi resen opomin vsem drugim. Frisla je nesreča in vojna se je razširila na Dansko iu Norveško samo zato tako hitro in lahko, ker nista bili pripravljeni za obrambo in ker sla verovali, da bodo vojujoče se stranke spoštovale nevtralnost in načela mednarodnega prava. Vsi dosedanji težki in usodni dogodki ter vse ono. kar se še pripravlja. poučuje vsak narod, da more samo s svojo močjo, s svojo pripravljenostjo in s svojo voljo zmanjšati in odvrniti nevarnost, ki prozi narodom po vojni in zavojevalcih. Nevtralnost se več ne priznava in ne spoštuje. Pravno in pogodbeno jamstvo nevtralnosti, prijateljstva in nedotakljivosti narodnih meja nima več nikake sigurnosti In koristi. Zato morajo narodi, ki hočejo ostati izven vojne ter resiti svojo čast in življenjsko pravico, storiti samo to; izriniti vsak tuj vpliv iz svoje hiše, pripraviti svojo obrambo in poglobiti svoje obrambne jarke. Internacija bivšega notranjega ministra Beograd, 24. aprila. AA. S sklepom uprave mesta Beograda je bil danes (23. t. m.) poslan na prisilno bivanje na podlagi čl. 12 a zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi bivši minister Milan Acimo-vic. Milan Aeimovie je bil pred imenovanjem za notranjega ministra po odstopu dr. A. Korošca v zadnji Stojadinovičevi vladi vrhovni šef beograjske policije. Vzroki Stojadinovićeve konfinacije Beograd, 24. aprila. AA. S pristojnega mesta najodločneje zanikajo vesti, ki so se razširile v delu tujega tiska, da so bili zunanjepolitični razlogi povod za ukrepe proti bivšemu predsedniku vlade dr. Stoja-dlnovieu. Kakor je bilo že uradno objavljeno, je bilo dr. Stojadinovieu določeno prisilno bivanje na podlagi čl. 12 a zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, da bi se mu onemogočilo nadaljnje delovanje proti notranji politiki kr. vlade. Duh sprave Beograjska »Politika« ugotavlja, da je tako na demokratski konferenci v Nišo kakor na zborovanju HSS v Sidu ter na radikalski konferenci v Sarajevu prevladoval duh sprave in mirnejše presoje političnih dogodkov v času, ko se drugod odigravajo tako usodni dogodki. Zborovanje v Sidu je bila manifestacija solidarnosti Hrvatov in Srbov, opozicionalne konference v Nišu in Sarajevu pa so potekle mirnejše od vseh dosedanjih. V drugem članku »Politike« pa se poudarja, da sta tudi Milan Grol in Miša Tri-funovič naglasila težko mednarodno situacijo ter izjavila, da v tako resnem položaju nI časa za strankarske prepire. Mednarodni položaj je vplival tudi na zmernost v govorih opozicionalnih voditeljev, kolikor so bili njih govori v zvezi z velikimi notranjimi vprašanji. Glasovi sprave, pravi »Politika«, so tudi iz Zagreba vedno bolj poigosti. Interesi Hrvatske in državne celote Na pripombo beograjske »Politike«, da morajo Srbi dobiti občutek sigurnosti »da ne bodo postavljeni pred nove zahteve in da noben njihov interes ne bo oškodovan«, odgovarja »Hrvatski dnevnik« med drugim: Dosedanje izkušnje so pokazale, da bo treba glede mnogih skupnih poslov izvesti decentralizacijo, toda izven vsakega dvoma Je, da bo tudi vprašanje teritorija Hrvatske odvisno od tega, kako bo izvedena preureditev državne zajednice. Gospodarski in zemljepisni momenti, da ne govorimo o narodnih momentih, zahtevajo korekturo teritorija v korist Hrvatske. Mi želimo izvesti to sporazumno in to vprašanje se bo rešilo, ko pride čas za to. Hrvatski politiki so v svojih izjavah računali s splošnim položajem države, kar srbski listi lojalno konstatirajo. Interesi Hrvatske in državne celote se morejo z dobro voljo spraviti v sklad, ne da bi bili pri tem prizadeti pravični interesi srbskega naroda. Reksisti v razpada 24. aprila. AA. (Havas) Reksi-stična stranka ie sedal v razpadu. Potem, ko so dali ostavko na članstvo v stranki številni senatorji in občinski svetniki, ie sporocsd sedaj tuđi reksistični noslanec za mesto Liege Legrof. da ie dal ostavko. Prar tako Se več občanski svetnikov mesta Sn*cm 2 »SLOVENSKI NAROD«, •red*, 24. aprila 1M0. Stev. 94 Sedanja uoina-na)dražc'a oo*na „7*naQ ni odvisna samo od junaštva vojakov in mornarjev v borbi, tem-ve* tudi od modre uporabe finančnih sredstev44, je izjavil angleški finančni minister po predložitvi novega proračuna, ki nalaga skrajno varčevanje Pazite na vohune in agente! Opozorilo generalnega štaba v Ljubljani Is generalnega štaba dravske dlvisljakc oblasti v LJubljani, Metelkova ulica, smo prejeli: Eno glavnih stremljenj sovražne obveščevalne službe Je, da s vsemi sredstvi zanese zmešnjavo ln omaje zaupanje v državno upravo, in poleg tega še, da »bira podatke o naši vojski ln narodni obrambi. Dolžnost vseh Jugoslovenov, molkih in ženskih, majhnih In velikih, je, da vse, kar okrog sebe vidijo ali izvedo in kar bi zanimalo državno obrambo in nadevalo poročila v teh vprašanjih sprejemajo Generalštab štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, Metelkova ulica, In komande mesta po vseh garnlsljah. Naprošajo se vsi patrioti te semlje, naj posvetijo vso pozornost tujini osebam, med katerimi so po navadi tuji agenti ln vohuni. Večkrat so lahko tudi us videz brezpomembni podatki ogromne vainostl. Treba je Imeti vedno pred očmi, da se je potrebno tudi na ta način oddolžiti kralju in domovini. Bodi v tem smislu vesten in rav- lMmŠau. 24. aprila, s. (Reuter). Finančni minister sir John Simon ie predložil včeraj DarLarnanrtu novi angleški Droračun-Pre d videni so skupno izdatki 2667 milijonov funtov (533 milijard din), od tega 2000 mi li i ono v funtov za stroške vojnih operacij. Ker so izdatki za vojne svrhe nasproti prejšnjemu letu ponovno znatno povišani, bo del novih Izdatkov krit z novimi davki, ki bodo dali državni blagajni skupno približno 101 milijon funtov. Med novimi davki je na j važne j&i davek na prodalo (prometni davek): plačevati aa bo moral trgovec na drobno Nadalie so uvedeni novi davki na alkoholne pijače, tobak in vžigalice. Povišane so poštne, telefonske in braojavne pristojbine. Znižana 1e najnižja meja. od katere dslle vel is luksuzni davek. Skupno z vsemi nov-mi davki pa bo mogoče kriti samo 1234 milijonov funtov proračunskih izdatkov. Poleg tega dq ostane državni blagaini na razpolago še približno 100 milijonov funtov, ki n so bili porabljeni iz prvega voineea ororačuna 500 milijonov funtov, ki ea je odobril par- London, 24. aprila, s. (Reuter.) Skoraj vsi današnji angleški listi odobravajo novi proračun. Označujejo ga kot težkega, toda pravičnega. >Daily Telegraph« poudarja, da ae Simon za izvedbo težkih bremen proračuna lahko zanaša na angleSki narod. Velike naloge, ki si jih je stavil narod v vojni, zahtevajo tudi velikih žrtev. »Torkshire Post« pravi, da je novi proračun močno orodje v vojni, žtevilke v proračunu so ogromne, toda vojna, v kateri je sedaj Anglija, je strašna in zgodnja zmaga ni na vidiku; zato pa tudi ne zadostujejo polovični ukrepi. >Glasgow Herald* omenja, da je vsa struktura novega proračuna zgrajena na Washington, 24. aprila, e. Obvestilo, ki ca ie izročil namestnik japonskega zunanjega ministrstva predstavniki. Z cd in j enih držav v Tokiu, je izzvalo v Washingtonu živahne komentarje glede razvoja dogodkov na Daljnem vzhodu. V poveljstvu admirali tete že proučujejo eventuelne vojno-pomorske okrepe, ki naj bi jih Zedmjene države ukrenile v Tihem oceanu, da preprečijo nadaljnje oškodovanje koristi Ze-d i njenih držav po Japonski. V političnih krogih se sicer ne strinjajo z mnenjem admirala Tausiga, ki zastopa I stališče, do- bi morale ZedinJene države takoj pričeti vojno proti Japonski in hkra- ' Ljubljana, 24. aprila Mladoletnik Peter je bil zaposlen v nekem ljubljanskem kinu. Raznašal je re-kiamne filmske letake, pritrjeval je reklamne filmske slike v reklamne omarice, včasih je pa tudi obiskovalcem kazal pot od vrat do sedeža v dvorani, opravljal je torej biljetersko službo. Razumljivo je, da jc videl tudi vse filme, ki so jih v kinu predvajali, saj je imel prilike dovolj. Ker igrajo v kinu film tri ali štiri dni, si je lahko ogledal prav natančno tiste prizore, ki so mu najbolj prijali. Prijali pa so mu razburljivi gangstrski prizori Tako je fant živel v svetu filmskega kriminala in ni čudno, da »o ga nekega lepega dne aretirali ter je doživel tako resnično aretacijo in resnično prvo poglavje kriminalne zgodbe, v kateri je btt sam glavni junak. Nekega lepega dne so namreč odkrili, da je fant izmikal v pisarni kina denar. Stražniki so prebrskali omare na njegovem domu in na^li še električno pečico, Ki je izginila iz pisarne, in zavoj filmskih reklamnih slik. ki so tudi izginile. Ker je iz pisarne izginil tudi blok z režijskimi vstopnicami, so fantu naprtili tudi tatvino režijskih vstopnic. Pa to ni bilo vse, kar so našli pri fantu. V omari so našli tudi nabit samokres, nekaj rezervnih nabojev, več nožev, kauboj-skih in navadnih, ter pripadajoči pribor, vrv itd. Ce bi fant ne bil ob času aretiran, bi si gotovo še spopolnil garnituro, da bi bil kar najbolje opremljen za pohode, kakršne je prečesto občudoval v kriminalnih filmih. Prišel je pred mali kazenski senat, ker je državni tožilec kvalificirali dejanje kot zločin, kajti fant je vlomil v zaprte prostore. Priznal je. da je ukradel iz pisarne, katero je odprl s ponarejenim ključem, dvakrat po 100 din, in reklamne slike, ki so jih našli pri njem. Izjavil je, da se kesa in da ne bo nikoli več kradel. Ko ga je predsednik vprašal, čemu bi mu bile ukradene filmske slike, je fant odgovoril, da zbira vse filmske igralce in igralke. Hotel je spopolniti svojo zbirko. Med ukradenimi slikami so brli večinoma praori iz kriminalnih in razbojniških filmov. Posebno pri srcu so bile fantu Robin Hoodove pustolovščine in patološka dejanja Jeana Ga-bina v vlogi človeka-zveri. Ker niso našii pri fantu druge večje kolekcije filmskih igralcev in igralk, je verjetno, da je Imel odjemalce za filmske slike ter je^ slike kradel za odjemalce, ne pa za svojo zasebno zbirko. . Vse je torej priznal ta nadebudna fant, zanikal je samo tatvino reiijakih vstopnic, češ da so gospodje sami, ki imajo kino, lament že lani jeseni. VačH del proračunskih izdatkov bo torei morala kriti državna blagajna z novimi posojili. Zvečer je govoril finančni minister Simon po radiu o novem proračunu. Poudaril ie predvsem, da bo morala država razpisati več novih velikih notranjih oosoiil različne vrste. Zanaša se pri tem. da i i bo prebivalstvo stavilo v to svrho na razpolago svoje prihranke. Vsakdo mora premisliti, le delal Simon. kako bi mogel svoje male prihranke najbolje posoditi držav;, da pomaga k financiran i u vojne. Sedanja vojna je najdražja vojna, kar jjji je kdajkoli bilo. Zrnata ni odvisna, samo od junaštva vojakov in mornarjev v borbi, temveč tudi od modre uporabe finančnih sredstev. Neogibno ie potrebno, da vsakdo v državi šteai. Vsakdo mora čim boli omejiti svoie zasebr.e izdatke. Vojska rabi ogromne množine volne, petroleja, iekla in bakra. Zato pa ie treba omejiti porabo vseh teh predmetov 7a privatne svrhe. Na prvo mesto morajo priti povsod potrebe vojske. Na drugo me sto na pogoju, da bo prebivalstvo čim več štedilo. Naloge, ki jih stavlja novi proračun, ni-Kakor niso lahke. Liberalni *Manchester Guardian« ni popolnoma zadovoljen s proračunom. Pravi, da je ta sicer drastičen, toda manj nego bi bilo mogoče pričakovati in manj nego položaj zahteva. Novi angleški proračun predvideva mnogo manj izdatkov nego jih porablja trenutno Nemčija za vojno. Angleški viri so za sedaj šele samo nepopolno mobilizirani za vojne svrhe. Delavski »Daily Herald« se pritožuje, da bi bil lahko Simon poskrbel za bolj enakomerno obdavčenje vseh slojev. Posredni davki prizadevajo po mnenju lista predvsem malega človeka ne pa bogataša. ti n*» strani zaveznikov, vendar smatrajo, d.i, zaostritev med tVashingtonom in To-l-i^m zavzema take mere. da .ie treba položaj na Daljnem vzhodu presojati z veliko zaskrbljenostjo. Ameriški listi in nekateri politični krogi smatralo v zvezi z nasjlim ooslabšaniem ameriško japonskih odnošaiev. da bodo Zedinjene države v kratkem prisiljene stopiti v vojno, če se razvoi odnošaiev nadaljuje v isti smeri. V tem primeru bi se Zedinjene države ne udeležile osamljene vojne z Japonsko, temveč tudi v kompleksu evropskega spora. režijske vstopnice razdajali svojim prija teljem in znancem. Kazenski senat je fantu prisodil 2 meseca zapora. Fant je kazen sprejel, ko mu je predsednik povedal, da se mu všteje v kazen preiskovalni zapor. Sedel bo še mesec dni, potem pa bo spet na svobodi. Kdo ve, ali se ne bo začela šele tedaj za tega fanta usodna pot navzdol. ZARUBLJENO BLAGO JE UTAJIL Krojaški pomočnik Ivan Čepon in njegova žena Antonija iz Babne gorice sta bila obtožena, da sta si lani v Babni gorici protipravno prisvojila njima v shrambo dano blago v vrednosti 35.454 din. Blago jima je zaupal trgovec Lampret, ki je bil L 1937 v prisilni poravnavi, a mu je neki ljubljanski trgovec nudil toliko denarne pomoči, da se je Lampret izkopal iz zadrege. Pade! pa je Lampret z dobljenim posojilom v Se večje zadrege, svojih dolžniških obveznosti ni mogel spolnjevati in ljubljanski upnik mu je zarubil celotno zalogo v trgovini. V marcu lani bi morala biti v korist upnika dražba žaru bi jenih premičnin pri Lampretu, a trgovcu se je spet posrečilo preprečiti dražbo, poravnal je terjatev, takoj nato pa je seveda zahteval od svojega prijatelja Čepona, naj vrne blago, ki mu je bilo zaupano v shrambo. Cepoo pa blaga Lampretu ni hotel vrniti, oziroma je stavil pogoje, da mu mora Lampret najprej plačati 12% od vrednosti blaga za uslugo in za stroške za številna pota. Čepon se je medtem tudi že okoristil z blagom Vnov-čil ga je nekaj v ljubljanski mestni zastavljalnici. Na sodni j i se je Čepon zagovarjal, da mu Lampret doflguje še več kot je blago vredno, nekaj blaga pa je lastniku vrnil. Sodišče se je prepričalo, da gre za utajo in je prisodilo Ceponu 10 mesecev strogega zapora, njegovo ženo Antonijo pa je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Iz škofje Loke — Na pokrajinsik slet v Celje! Proslave 50-letnice celjskega Sokola se udeleži tudi sokolstvo župe Kranj. V škof ji Loki sprejema prijave društveni hišnik g. Vrani čar, ki mu lahko plačate tudi znesek za zletnl znak. Zlet bo 29. in 30. junija. — Zelo bojevita m vroceajraa razgrajača sta Tone In Primož. Ponoči so ju vrgli iz gostilne pa sta se zunaj razsajala. Ker ju stražnik sam ni mogel ukrotiti so prišli ie orožniki. Ko sta se streznila nista vedela, da sta razsajala ln se pretepala. Zaradi kaljenja nočnega miru bosta kaznovana. — Slavnostno zborovanje MUlSllJiliegS učlteljstva, V soboto 18. maja bo praznovalo učiteljsko društvo 50-letnico uetano- je treba postaviti potrebo, da ostane angleški isvos na čim višji stopnji. Iz obeh teh razlogov ie treba čim boli omeiiti konsum. Simon je zato priporočal orebivalstvu dve pravili: 1. nal Hud je kupujejo s prihranjenim denarjem samo res ono. kar neogibno potrebujejo, denar na nai hranijo za vojne stroške, 2. nai »e vsakdo drži pravila, da ori svojih nakupih kupuje čim mani blaga, ki orihaia po moriu. Simon ie dejal, da dovoz bla«a po morju v Anglijo zahteva izrednih naporov ladijskega prometa in mornarli se pri tem nodalalo v veliko nevarnost. Svoj govor je zaključil Simon s pozivom, raj bo vsakdo tudi doma pripraviien k primernim žrtvam in deianlem. da oomaaa k zmag; v volni. NI đovoLf »amo simpatizirati ?. junakj na bojišču in odobravati njihovo junaštvo. Podvojiti je treba doma napore za štednjo in vsakdo mora sk:beti, da pri štedi čim več od tedna do tedna, od meseca do meseca, da prispeva k financiranju vojne. vitve. Proslave se udeleži tudi učiteljstvo škofjeloškega okraja, ki je bilo do 2. decembra 1939 včlanjeno v kranjskem društvu. Najbrž se udeleži slavnostnega zborovanja tudi učiteljstvo Iz Radovljice. Na predvečer bo gledališka predstava v Narodnem domu. — Prosvetni tečaj sokolakcga naraščaju se prične jutri. Predavanja bodo za nara-ščajnike ob torkih in petkih, za naraščaj-nice pa v ponedeljkih in četrtkih po telovadbi od 20.30 do 21. Predavali bodo br. Grum, Sovre. Horvat, dr. Cavič in Debeljak ter sestri Horvatova in Grumova. Predavanja bodo obsegala sokolska idejna vprašanja, zgodovino, organizacijo, načelna vprašanja, vlogo ženske v sokolstvu in skrb Sokola za njegovo zdravje. — Sokolska zlet. Sokolstvo škofjeloškega okraja priredi tudi letos na praznik 2. maja skupni zlet na Zaprevalj. Odhod iz škofje Loke ob 7. zjutraj. Zleta se udeleže tudi Sokoli iz Selške in Poljanske doline. — Neznosen smrad pri suskem mostu. Od kar smo imeli velike poplave odlagajo pri suškem mostu smeti in razno navlako. Smrad pri mostu je neznosen. Ljudje, ki odlagajo tu nesnago, naj bi jo vsaj zakopali. Kje je oblast, da to trpi? — Promenadn1 koncerti. Godba I. planinskega polka v škofji Loki je pričela zopet prirejati ob nedeljah koncerte. Vojaška godba igra na Mestnem trgu vsako nedeljo od 11. do 12. Trgovstvo v škofjeloškem okraju škofja Loka, 24. aprila. V mali dvorani Sokolskega doma v škofji Loki se zbero jutri dopoldne trgovci škofjeloškega okraja na letno skupščino svojega združenja. Samostojno združenje trgovcev za škofjeloški okraj je bilo ustanovljeno pred tremi leti. ko je pritiskala gospodarska kriza. Upravičenost osamosvojitve je pokazala preteklost. Združenje ima vse pogoje za svojo samostojnost, smotrno in ne-nehoma je delalo v prid stanu in za okrepitev stanovskega duha. Težave, ki tarejo trgovski stan drugod, poznamo seveda tudi v loškem okraju. Izredne razmere so prinesle celo vrsto novih uredb. Loško združenje se Je borilo proti šuŠmarjem in nelegalni trgovini in se je krošnjarstvo temeljito zatiralo. Združenje je izdajalo okrožnice, dajalo je obrtnopravna pojasnila, uprava je bila stalno v poslovnih stikih z Zvezo in Zbornico za TOI, izvršenih je bila doiga vrsta intervencij, sobotno izdajo »Trgovskega lista« pa prejema 105 članov. Združenje šteje 146 obrtnih dovoljenj. Trgovin z mešanim blagom je največ, in sicer 120. Trgovcev z lesom je 32, trgovin z mlečnimi izdelki 16, branjarij 18 ln onih z deželnimi pridelki 10. Ostali trgovci so s tehtnicami, z galanterijo, s sejmarstvom. z vinom in alkoholnimi pijačami, s špece-rijo, z živino, s sadjem in zelenjavo, z manufakturo, s papirjem, z radijskimi aparati in športnimi predmeti, s suho robo, z orožjem, s čebelami in slednjič z lectom in svečami. Prt združenju je bilo registriranih 58 pomočnikov (20 moških in 32 žensk) in 22 vajencev. Trgovsko nadaljevalno šolo po-seča le 6 vajencev, ostali zaradi velike oddaljenosti ne hodijo v šolo. Združenje ima svojo pisarno na Mestnem trgu, ki jo uporabljata proti odškodnini tudi Francoski kro?ek In Tujskoprometno društvo. Skupščini želimo vseh uspehov! Gluhonemost je hlinil Radeče, 23. aprila Nedavno je prišel v Radeče 361etni Ferdinand fitravs z Jesenic na Gorenjskem. Hodil je od hiše do hiše in glumil gluho-nemnost ter s tem vzbujal usmiljenje pri dobrosrčnih ljudeh. Prodajal je nogavice in gorske cvetice planike, pri tem pa so mu dajali tudi milodare, brezplačno hrano ln prenočišče. Gluhonemnost je znal simulirati tako izborno, da mu je bil to že od leta 1924. pridobitni poklic, ki mu je nesel menda prav dobro. Tukajšnjemu komandirju g. Franju Cesku je bil že stari znanec. 2e pred leti ga je zasačil v Trbovljah in kasneje Se v vrbaski banovini, ko je glumil gluhonemnost in s tem Izkoriščal dobrosrčne ljudi. Ko se je oni dan mudil v neki tukajšnji gostilni, kjer je prodajal nogavice, se je zanj pozanimalo nase orozniatvo. Ko so ga aretirali, je privlekel iz suknjiča listič, na katerem je bilo napisano s pisalnim strojem, da mora skrbeti za svojo staro mater in štiri otroke. Pri njem so kasneje naaU drugi Ust v srbekohrvat-skem jeziku, do mora skrbeti za mater, malo sestrico in mala dva brata. Zanimivo je, da je poekusdl s simuliranjem tudi na oroŽniSki postajL Misleč, da ga g. komandir ne pozna, je na vsako vprašanje samo na široko odpiral usta ter kazal s prsti. Slednjič, ko je g. ©esko ostro nastopil, se je zgodil čudež, fitravs jo — izpregovortl: »Pustite me, saj na posten način prodajam nogavico!« Ker je fitravs sleparll in ker so pri njem nasH nad 600 planik, ki so kot gorske cvetice zaščitene po odredbah zakona, je btl izročen sreslcemu sodttču v varnost države, nemudoma »poročijo, naj- i bolje osebno, najbližji vojaški oblasti. Vsa I Zbor LKB na Jesenicah Jesenice. 23. aprila. V nedelio dopoldne se ie vršil v gostilni Dem« na Jesenicah zbor koroških borcev, ki ie bil izredno lepo obiskan. Zbora so se v veliki večini udeležili delavci in kmetie z Jesenic. Javernika. Koroške Bele. Mojstrane. Blejske Dobrave in Gori}. Težki časi so strnili stare borce za svobodo naših krajev ki so dolsa leta po svetovni vojni hodili svoja pota. Vsi brez razlike -tanu in političnega prepričania so se zbrali, da sMšiio poročila svoiih voditeliev. Zborovanje ie otvoril predsednik krajevne skupine LKB g. Lovro Hurner. ki je izčrpno poročal o klavni skupščin: Osrednle LKB, ki se ie pred kratkim vršila v L1ub-liani. Poročal ie o sklepih ki so bili na glavni skupščini storjeni ter pozival članstvo, da nai se Čim tesnele strne v močne vrste in se popolnoma podredi disciplini, ki i o narekuje veliki čas. Poročal 1e tudi o nameravanem romaniu koroških borcev na Oplenac, katerega se bedo po deputaci-jah udeležile vse kraievne legiie in druge slične organizacije v državi. Poročal 1e tudi o odkritju spominske plošče ookolne-mu narodnemu borcu in planincu Mihi Čopu na njegovi rolstn: hiši na Bleiski Dobravi. Svečanega odkrit ia spominske plošče, ki se bo vrSilo v nedello dne 28 aprila ob 11. dopoldne se bodo udeležili borci v častnem številu z zastavo O predsednikovem poročilu se ie razvila daljša in zelo zanimiva debata Borci so z ogorčenjem vzeli na znanie. da nekateri zaslužni borci pri nekaterih podjet-iih ne moreio dobiti dela ln da iih celo mečeio na cesto. Zbor ie potekel v popolnem soglasiu in v najboljšem razpoloženju vseh navzočnih Po zborovaniti Da so borci ubrano zapel: nekai lepih narodnih pesmi. Iz Celja —c Dve opereti v celjskem gledališču. Mariborsko gledališče bo ponovilo v nedeljo 5. maja ob 15. v celjskem gledališču Straussovo opereto »Cigan barone, ob 20. pa uprizorilo sijajno opereto »Vse za salo«, ki je je napisal Celjan Danilo Gorin-šek, uglasbil pa mariborski vojaški kapelnik J. Jiranek. Obe predstavi sta izven abonmaja. Priporočamo občinstvu, da si nabavi vstopnice čimprej v predprodaji v Slomškovi knjigarni, ker vlada za obe predstavi živahno zanimanje. —c Celjski safaovski klub bo igral d revi svoj redni brzi turnir za prvenstvo v mesecu aprilu. Prijave se sprejemajo do pri-četka turnirja v klubski sobi kavarne »Ev rope c. —c V celjski bolnici sta umrla 621etni posestnik Anton Križnik s Prapretnega pri Jurklostru ln I91etni Franc Potočnik, dninar brez stalnega bivališča. —c I>va usodna padca. Na Ponikvi je padel šestletni sinček progovnega čuvaja Ivan Kastelic pri igri tako nesrečno, da si je nalomil desno roko. Pri telovadbi se je ponesrečil 81etni mesarjev sinček Alojz Vojsk iz Gaberja pri Celju. Deček je padel in si zlomil desno roko v zapestju. Oba otroka so oddali v celjsko bolnico. Živilski trg Ljubljana, 24. aprila Naši zelenjadarji niso zadovoljni z letošnjim izredno lepim aprilskim vremenom. Mesec se nagiblje h koncu, tods doslej še ni bilo niti toliko dežja, da bi pošteno namočil solato. Trnovski zelenjadarji zalivajo vrtove dan za dnem. vendar je suša od dne do dne hujša in zaradi tega ne bo letos tako zgodaj naprodaj nekaterih vrst domačega sočivja. Doslej ni bilo na trgu mnogo niti beriv-ke. Sele zdaj so jo Trnovčanke začele do-važati v večjih količinah. V splošnem se domača zelenjava še vedno ni primerno pocenila. Pač pa je precej poceni domaČa špi-nača. najlepša po 10 din kg. Upoštevati je treba, da so jo pred tedni prodajali po 16 din, pozimi pa celo po 20 do 24 din. Ker je domače zelenjave še vedno malo, se tudi uvožena solata tako dolgo ne poceni. Mehko glavnato solato še vedno prodajajo po 16 dm kg. Cenejša je pa tako zvana štrucarica, in sicer po 10 din leg. Trg je založen z nekaterimi vrstami zgodnjega sočivja, ki ga pridelujejo bolgarski vrtnarji v okolici Zagreba m v Dalmaciji. To blago je pa tudi še zelo drago. Tako prodajajo zeleno kolerabo po 40 dm kg. Dovolj je Že beluš domačega pridelka, po 32 din kg. Precej Časa so naprodaj tudi že uvožene kumare, po 48 dm kg. Razumljivo je, da tako drago blago kupujejo le redki. Niti novi krompir, ki je po 8 va cesta 31, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenbur-gova ulica 7. Pogosto imate priliko čitati, da delodajalci dolgujejo Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev več milijonov din na račun prispevkov za socialno zavarovanje. Nekateri smo pa začeli dvomiti, da so dolgovi v resnici tako veliki Prejeli smo namreč opomine, naj plačamo, kar smo po mnenju urada dolžni že več mesecev. Sami smo pa prepričani, da smo plačali že vse, saj imamo v rokah potrdila. Tako je nedavno prejela v Ljubljani neka gospa opomin, naj plača prispevek za zavarovanje služkinje, čel da ga dolguje že od septembra. Gospa se je začudila tej terjatvi in je takoj odgovorila pismeno uradu, da je prispe\*ek plačala o pravem času in da ima v rokah potrdilo. Naj bi se njihov uradnik prepričal, sama pa. žal, ne utegne prinesti potrdila pokazat na urad. Gospa je mislila, da je s tem stvar opravljena. Toda pred dnevi jo je obiskal eksekutor. Gospa mu je pokazala potrdilo o plačanem prispevku in eksekutor si ga je ogledal z nezaupanjem, vendar je končno priznal, da gre za pomoto Dejal pa je. da mora gospa prinesti pokazat potrdilo na magistrat, da bodo ustavili proceduro. Ko je gospa opravila še to pot. si je šele lahko^ oddahnila. Na magistratu so ji povedali, da je bilo takšnih primerov že več Zdaj je vprašanje, kakšno knjigovodstvo imajo na okrožnem uradu in ali ga sploh imajo. Ali morajo delodajalci, ki izgube potrdilo, plačati prispevek tudi drugič? Vprašanje pa je tudi, kdo na okrožnem uradu čita korespondenco. Če jim sporočiš, da je račun že plačan, bi po našem skromnem mnenju bilo vendar cenejše prepričati se, če je res tako, kakor pa sprožiti eksekutor-ski aparat. V smrt zaradi nesrečne ljubezni Sisak, 24. aprila Včeraj dopoldne se je v hotelu »sandorc v Sisku zastrupila lepa Slovenka Ankica Furlan iz Ljubljane, stara 24 let. 2e štiri leta je imela fanta, ki jo je pa hotel baje zdaj zapustiti. Popila je veliko količino oetove kisline in zdaj se bori v bolnici s smrtjo. Zaposlena je bila kot garderoberka v kavarni »Evropa« v Zagrebu in že štiri leta sta se ljubila z narednikom Stankom Vukadinovičem. Nedavno ji je pa Stanko očital, da ga ne ljubi več. Ona mu pa v pismu očita, da ve, da je sirota, pa jo hoče kljub temu po štirih letih zapustiti. Včeraj zvečer sta prispela Anka in Vu-kadinovič iz Zagreba v Sisak, kjer sta najela v hotelu sobo. Tam sta se sprla, nakar je Stanko odšel. Ankica je ostala sama in se zastrupila z oetovo kislino. Ko so jo prepeljali v bolnico, je bila že onesveščena. Zdravniki nimajo nobenega upanja, da bi ji rešili življenje. Stanko je na policiji izjavil, da je to že tretji primer, ko si je hotela Ankica končati življenje. Huda nesreča na Celovški cesti Ljubljana. 24. aprila Okrog 9. ure se je pripetila na Celovški cesti huda prometna nesreča, katere žrtev je neki okrog 25 let stari Zvonimir Ronico, ki so ga nezavestnega pripeljali v ljubljansko bolnico. Po nekih papirjih, ki jih je imefl ponesrečenec pri sebi, se je moglo doslej ugotoviti samo njegovo ime. Pri zdravniškem pregledu so ugotovili, da ima ponesrečenec hude notranje poškodbe in najbrž tudi pretres možganov. Peljal se je na svojem kolesu in tTČfl z neki/m avtomobilom, ki je dirjal po Celovški cesti. * V bolnico so pripel jadi 261etno prodajalko cvetlic na Pogačarjevem trgu Ivanko Di-mic, ki je včeraj padla s kolesa, 131etnega posestnikovega sina Vinka Mehleta iz Velike Račne, ki ga je včeraj v gozdu pri podiranju bukev oplazila močna veja ter mu zlomila desno nogo, 291etnega delavca Vinka Golica z Brda, ki ga je včeraj nekdo na cesti napadel, lHetnega pastirja Jožeta Medena iz Kažljeka, ki mu je sflamoreznica odrezala obe roki v zapestju, 261 etno delavko Cecilijo Vrhovnik iz Kranja, ki jo je nekdo na cesti pretepel, ko se je vračala z dela proti domu, in 7letnega Vinka Sva ha iz Loma, ki je padel pod voz in zadobil poškodbe po telesu ter ime najbrž zlomi>e-no tudi desno nogo._ Sorzna poročila Carin, 24. aprila. Beograd 10.—, Pariz 8.895, London 15.70, New York 446.—, Bruselj 75.—, Milan 22.45, Amsterdam 386.75, Berlin 178.—, Stockholm 105.—, Boflte 5.50. Thikanrrtts a tO Proračun je težak, toda pravičen Komentarji današnjih angleških listov o novem proračunu Poslabšani« odnosajev med Zedinfenimi državami in Japonsko V Washingitomi presojajo položaj z veliko zaskrbljenostjo in proučujejo ukrepe na Tihem oceanu Za gangstrsko kariero se je pripravljal Stranpota fanta, ki je živel v svetu filmskega kriminala Stav. Q4 »SLOVENSKI NAHOD«, »reda, «4. aprila 1940. Stran S Ne zamudite prekrasnega filma — ljubavne romance z najidealnejsim ljubavnikom v glavni vlogi CHARLES BOY£R in prelepa IRENE DONNE Globoka drama o usodi dveh mondenih ljudi, ki najdejo v kaosu današnjega življenja svojo rešitev v ljubezni, oa katere so toliko bežali ...! — KINO UNION, tel. 22-21 — Predstave ob 16., 19. in 21. uri Ljubavni krik S PESMIJO V ŽIVLJENJE PREMIERA vesele pikantne komedije CONSTANCE BENNET, BRIAN AHERNE znan iz vloge cesarja Maksimilijana v filmu J'.mr« i...._ KINU MATICA, tel. 21-24. — Ob 16., 1»., 21. url. I HOSALIE Veliki muzikalni film razkošne inscenacije, opojnih melodij in izvrstnega baleta. Divni prizori, kakršne more ustvariti le največja fantazija! v glavni viogi Nelson Eddy, Eleanor PoweU KINO SLOGA, tel. 27-30 — danes ob 16., 19. in 21. ari. DNEVNE VESTI — Cena denaturiranega špirita. 2 odlokom finančnega ministra je določena prodajna cena denaturiranega špirita, namenjenega za mešanje z bencinom, na 9 din kg vstevši skupni davek franko tovarna špirita UilliLSSlti liehidracijska stanica. Ta cena bo veljala od 15. apiiLa Pax jo v bolnico, kjer je včeraj umrla. Po smrti se je izkazalo, da jo je zadela v bolnici še srčna kap. — Preobčutljivi mladenič ubil tovariša. V vasi Krapinski Vidovec je 211etnl Anton Puh med prepirom ubil svojega 20-letnega tovariša Avgusta Kozino. Pred tremi dnevi je bil Kozina na vasi in ko se je vračal, ga je Puh napadel z nožem in oklal tako. da je kmalu umrl. Orožniki so ubijalca aretirali. — Meningitis se širi V občini Vrhovec na Hrvatskem imajo že 11 primerov meningitisa. Epidemija se nevarno širi in meningitis je zahteval že 3 žrtve. V dveh primerih je pa zapustil težke posledice. — 20 let je čakal na državno sluibo. Vat rosi a v Matunci iz Koprivnice je bi1 včeraj zjutraj obveščen, da je bil sprejet za pripravn ka davčne uprave v Sanskem mostu. Mož je star že 53 let in na državno službo je čakal celih 20 let. Lahko si mislimo, kako je bil vesel, ko je zvedel, da je bila končno njegova prošnja vendarle uslišana. — Zaljubljenca »kočila p°d vlak- Med postajama Čaglina ln Cuglenlk sta skočila v ponedeljek zvečer pod vlak, ki prihaja iz Osijeka dva mlada zaljubljenca, neka 161etna hči nekega uradnika in 181etni sin nekega kmeta. Staral so jima delali ovire in zato sta Bklenila skupaj umreu. Skočila sta pod vlak, ki ju Je lazmesaril. — Z zobmi »e bo držal trtala in letel. Tudi Ljubljančanom znani akrobat Dragoljub AJeksić pripravlja Beograjčanom novo senzacijo. Med pravoslavnimi velikonočnimi prazniki hoče leteti tako. da se bo držal z zobmi letala, ki ga bo pilotiral Jo~e Križaj. To je storil že v nedeljo. Poskusni polet se Je posrečil. Aleksić* je letel nad Dunavom, Savo in Kalem^gdanom. Prizor je bil seveda nekaj posebnega in ljudje so kar strmeli, ko so videli pod letalom visečega akrobata. Med velikonočnimi prazniki bo pobiral Aleksič tudi prostovoljne prispevke in denar hoče pokloniti neki dobrodelni ustanovi. Iz Lti3fe,'~^e — Trodnevne ho*pit«cije na bežigmjsKi državni poskusni šoli. (Jpraviteljstvo šole sporoča, da naj se učitelji, ki so se prijavili za trodnevne hospitacije na bežigrajski drž. poskusni šoli, zglase na zavodu v četrtek 25. t. m. ob pol osmih zjutraj. Potrdila o hoepitiranju. ki jih bodo potrebovali učitelji za dopust, se bodo Izdala pri zaključni konferenci. —Ij Sveti Jurij. Dočakali smo god našega narodnega junaka sv. Jurija. Toda proslavljali bomo njegov spomin šele v četrtek 2. maja na Ljubljanskem gradu, kjer bodo šentpetrski in šentjakobski Ci-rilmetodarji poskrbeli, da bo ta narodna proslava zares lepa, zanimiva, zabavna in vsestransko zadovoljiva. Torej da ne pozabite! —ij Društvo »Soča« matica objavlja, da bo v soboto 27. t. m. ob 20.30 v dvorani gostilne pri ^Levu« predaval g. prof. O Sest o »Gledališču — zrcalu človeštva«. G. prof. šest, ki je poznan in popularen po svojem delovanju kot režiser narodnega gledališča v Ljubljani, je pač po svojih velikih skušnjah na odrskih deskah najbolj poklican, da govori o tej stvari. Zakaj hodimo v gledališče, zakaj se veselimo in trpimo z igralci, ki nastopajo v igrah? Ker gledamo v vsakem od njih svoje lastne slike, ker primerjamo doživljaje na odru, ker se odraža življenje naše duše v podobah na od in. Naše dobre in slabe strani vidimo uprizorjene, naše strasti, naša hrepenenja in naše sanje. Predavanje g. prof. šesta bo gotovo nadvse zarumivo in privlačno. Vabi jem so vsi ^SocanU in njih prijatelji. Vstopnine ni. Vsi dobrodošli. — 213-n. — Razstava akad. slik. Franceta Godca v galeriji Ober*>nel na Gospobvctski c. št. 3. Razstavljena dela akad. slik. Franceta Godca, o katerih se je nase dnevno časopisje prav pohvalno izreklo, imajo dnevno veliko število občudovalcev. Razstavo je do danes obiskalo 1500 ljubiteljev likovne umetnosti. Ker so dela zares kvalitetna, je slikar Godec že tudi našel kupce za posamezna olja in tempere. Opozarjamo na razstavo, ki je dnevno odprta od 8. zjutraj do 20. Vabljene srednje in meščanske šole. Vodstvo je vedno na razpolago. Vstop na razstavo je prost. u— »U jez« petindvajseti^ na šentjakobskem odru. že peti meaec je na repertoarju šentjakobskega odra ta duhovita in zabavna Nušlčeva veseloigra, ki jo bodo ponovili petindvajsetič in poslednjič v soboto ob 20.1o Ker je bila tudi zadnja predstava preteklo soboto popolnoma razprodana in spet mnogo stalnih obiskovalcev nI dobilo več vstopnic, se je uprava odra odločila Se za eno predstavo. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker jih na dan predstave ne bosrte več dobili. V nedeljo ob 20.15 pa bodo ponovili izvrstno uspelo »Pekovsko«, ki je šla Že trinajstkrat Čez oder in vselej pred razprodano dvorano. Vstopnice dobite od danes dalje v društ\-enih prostorih v Mestnem domu. n— Jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu. Ker bo ta obsežna razstava, pri kateri je s svojimi umetninami udeleženih 67 slovenskih slikarjev in kiparjev, samo še ta teden odprta, priporočamo vsem ljubiteljem umetnosti, da si jo pravečasno ogleda. Prijetno pomladno vreme naj bi privabilo k ogledu te zanimive razstave tudi obiskovalce iz drugih krajev Slovenije. Razstava je dnevno odprta od 9. do 18. ure. —Ij Poziv vojnim dobrovoljcem. V nedeljo 28. t. m. ob 11 dopoldne se odkrije na rojstni hiši na Blejski Dobravi spominska plošča pokojnemu našemu tovarišu Mihi Čopu, vojnemu dobrovoljcu iz balkanske vojne. Vabimo člane, da se v čim večjem številu udeležite te svečanosti Odhod iz Ljubljane-glavni kolodvor v nedeljo zjutraj ob 7.05. Uprava. —Ij Prva letošnja produkcija Sole Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek, dne 28. t. m. ob četrt na 7. zvečer v veliki Fllharrnonični dvorani. Poleg gojencev instrumentalnega oddelka bosta nastopila na tej produkcij tudi Šolski zbor pod vodstvom prof. Viktorja Sonca ln šolski orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja. Spored se dobi od četrtka dalje v knjigarni Glasbene Matice. —IJ Tombola Rdečega križa v LJubljani bo na praznik Vnebohoda 2. maja ob 15. na Kongresnem trgu. Opozarjamo na glavni dobitek — stavbno parcelo «44 kv. metrov. — Tombolska karta stane 5 din. Kupujte tombolske karte. —Ij Kolesa kradejo. Iz veže na Taboru 5 je bilo ukradeno 800 din vredno Žensko kolo znamke »Alfa« Antoniji Ovček. — Ispred kavarne »Emone« na Tyrševi cesti je nekdo odpeljal 500 din vredno, črno pleskano kolo znamke »BSA« Lovrencu Markoviču. — Jakobu Snoju Je tat ukradel 400 din vredno kolo znamke »Stvria« izpred bufeta ^Marica* na Tvrševi cesti. — Rudolf De-. bevec je pustil svoje 800 din vredno kolo, j znamke »Atlase samo za hip pred bufetom ' »Daj-Dam«, pa mu ga je že odpeljal tat. — I Z dvorišča v Marenčičevl ulici 1 pa je bilo . ukradeno 500 din vredno kolo, znamke I »Elite« Antonu Arku. —Ij l kradenih lisic se niso Izsledili. Po-i ročali smo, da je bilo odnesenih trgovki i s kožuhovino Ani Rotovi iz izložbenega ! okna v pasaži na Aleksandrovi cesti 7 sre-brrih lisic. Dve sta bili že predelani v boe, i vse ukradene kože pa imajo na zadnjih nogah številke s črnilom in sicer: 6107, 6108. 6118. 6116. 6097, 4909, Številke boe pa so 930 in 709. Sprva se Je že zdelo, da bodo tatovi hitro izsledeni, pa so menda le odnesli pete in pobegnili z blagom najbrž iz Ljubljane. Rotova Je oškodovana za 18.050 din. —Ij Vlom v strojnico. V ponedeljek ponoči je nekdo vlomil v strojni oddelek mizarske delavnice Antona Rojine v Slomškovi ulici 16. Vlomilec je odnesel 9 m dolg gonilni jermen, tri spajalne svetilke In dve Železni palici, v skupni vrednosti 1440 din. —Ij Aretiran iepar. V bližini glavnega kolodvora je bil v ponedeljek aretiran Pero Andjič iz Turiča pri Brčkem. Mudil se Je na peronu glavnega kolodvora, kjer Je opazoval starejšega prijaznega gospoda in ga pobaral, kdaj odpelje vlak proti Zagrebu. Gospod, ki mu je hotel ustreči, je potegnil iz žepa vozni red in listal po njem. med tem pa mu je drzn! žepar Izmaknil iz žepa 3000 din vredno zlato uro. Žepar se je fa-koj poslovil in tzsrinil s kolodvora. Okra-denec je Se pravočasno poprreSil uro in takoj rsumil tatvine Andjica. Odhitel je s stražnikom za njim in res se je posrečilo prijeti ga. žeparja na policiji zasliSujejo. —Ij v Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pH frančiškanskem mORtii ^Mai nahaja optik in urar FR. P. ZAJE C. torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. 1. Iz K*mmka — Nov odbor okrajne učiteljske knjižnice v Kamniku. Nedavno je zborovalo srečko učiteljsko društvo JTJTJ v Domžalah. Na predlog učitelja g. Rusa iz Kamnika je bil izvoljen nov odbor okrajne učiteljske knjižnice v Kamniku, kateri na-Čeluje g. Pogačar Anton. V odbor so stopili nadalje še učitelji Golob Ivan. Krištof Anton Emil Rus in Maležic Janko. Iz Kranja — D revi koncert APZ pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Manje v dvorani Narodnega doma točno ob 20.80. Prosimo občinstvo, naj blagovoli zasesti prostore ob napovedani uri. Prosimo tud., naj se med odmorom v stranskih prostorih ne kadi. — Vstopnice si preskrbite takoj še v preipiodaji. Ne zamudite koncerta! Kolesarska nesreča Radeče, 23. aprila V nedeljo se je zgodila v Radečah zopet težka kolesarska nesreča, ki bi kaj lahko končala s smrtjo. Nesreč pa bo lahko še mnogo več, ako kolesarji in vozniki ne bodo uvaževali cestno prometnih predpisov. Nekateri kolesarji so tako drzni, da vozijo s kolesom, ne da bi se držali za bilanco ln drve skozi mesto, kakor na dirki. Večkrat jih vidimo, da vozijo ponoči brez luči. Tudi avtomobilisti vozijo skozi mesto vse prehitro. Nesreča, ki se je pripetila v nedeljo na ovinku pred gostilno pri Erjavcu, naj bo resen opomin vsem onim, ki grese proti prometnim predpisom. Od Erjavčeve gostilne se dviga cesta po klancu navzgor do župnega pokopališča in dalje proti Hotemežu. Tu Je privozll s kolesom z vso naglico navzdol 24-letnl papirniški delavec Vinko Lipec iz Njivic pri Radečah. Dospevši do ovinka pri Erjavcu, se je zaletel v nasproti vozeči tovorni avto Fant bi se sicer menda lahko izognil nesreči, če bi se držal za bilanco, toda baš tu je bil nepreviden, kar je postalo zan; usodno. Tovorni avto ga je podrl in mu dobesedno posnel vso kožo na desni roki od ramen do zapestja. Prvo pomoč mu je nudil tukajšnji banovinski zdravnik, nakar so ga s papirniškim avtom odpeljali v brežiško bolnico, kjer mu bodo najbrž morali odrezati roko. Na omenjenem ovinku se zgodi vsako leto več nesreč. Že večkrat smo omenili, da bi morale oblasti poskrbeti, da se ovinek izravna. Na mestu, da bi bila cesta na zu- nanjem ovinku malo dvignjena, je bas obratno. Vrhu tega vodijo na ovinku stopnice, po katerih se vsuje jo po končanem pouku šolarji, ki so tod najbolj ogroženi po kolesarjih in drugih vozilih. Nujno potrebno bi bilo, da bi oblasti postavile na tem mestu tabli z napisom »šola«, ki bi i že daleč opozarjale voznike na previdno vožnjo in to s strani pokopališča, kakor s strani trga. Take table stoje pred šolo menda v vseh sosednih državah. Zato naprošamo oblasti, da v Interesu varnega prometa odpravijo vse nedostatke, sicer bodo nesreče še pogostejše. Literarni večer v Logatcu Člani umetniškega društva iz Ljubljane, ki io v zadnjem času priredili že \n-sto lepih literarnih večerov v Ljubljani in na deželi, prispejo drevi v Dolenji Logatec, kjer bodo ob 20 v dvorani Sokolskcga doma čitali iz svojih del. Nastopili bodo Ladislav Kiauta. Igor Torkar, Ljudevit Mrzel, Jože K ranic in Vladimir Bartol. Večer obeta j biti lep kulturni m nacionalni dogodek, zato vabimo občinstvo iz Gore njega in Dole-njena Logatca ter okolice, da se ga v čim I lepšem številu udeleži. Vsem klubsm in društvom — članom GZSP Jutri bo aa Jesenicah sestanek na katerem se bo sklepalo o udeležbi na sestanku v LJubljani Jesenice, 23. aprila ima šc zaupanje v katerakoli pogajanja z Akcijski odbor JZSS-a v Ljubljani je zadnje dni razposlal vabila vsem klubom i:i društvom za sestanek v Ljubljani, ki naj bi se vršil 27. t. m. ob 20. v damski sobi »Emone«, rut katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi Slovenske zimsko-sportne zveze. Ker v tem vabilu prosi za udeležbo na sestanku v Ljubljani, smatra Gorenjska zim-skosportna podzveza za potrebno, sporoči-t. svojim članom sledeče: reorganizacija zimskega sporta pn nas je že tako daleč, da se moramo posebno Gorenjci, ki smo to stvar začeli, takih sestankov, kot bo ta v Ljubljani, udeležiti dobro pripravljeni Da bo to omogočeno, sklicuje GZSP za četrtek 25. t. m ob 18. v kavarni Čop na Jesenicah iestan;k vseh gorenjskih klubov in društev s sledečim dnevnim redom: 1. Sklepanje o udeležbi gorenjskih klubov in društev na sestanku v Ljubljani. 2. Nadaljevanje započetega dela za ustanovitev Slovenske zimskosportne zveze, posebno g'»cde na sprejeto resolucijo na naši g'avni skupščini 7. aprila 1940. 3k S^učainosti. Gorcniski klubi, tekmovalci in smučarji I Va5a dolžnost je, da se tega sestanka udeležite, kjer se bo morala pokazati naša neomajna skupnost. Gorenici si pridržujemo pravico končnega odločanja v smuskem sportu na Gorenjskem. Ne gre. da bi nam drugi diktirali, posebno ne oni. ki so z raznimi obljubami zapeliali naše tekmovalec dalje, k? podpirajo kapranje in ki se nam posme-hujejo. ko hočemo spregovoriti o svojib pravicah in ki nas kljub temu da smo jim točno razložili naše težnje želje in zahteve za konstruktivno, pravično in tovariško športno delovanje kakor, da smo pripravljeni vsa pereča vprašanja, ki se tičejo bodočega razvoia zimskega sporta v naši ožit domovini rešiti na skupni konferenci vseh podzvez v Sloveniji, označili kot raz-dirače zimskega sporta pri nas Niso srna trati za potrebno, da v smislu predloga konference mariborskih klubov stopijo predhodno v stike z nami v svrho razčišče-nja in rešitve vsah spornih vpraSanj pač pa sklicujejo konferenco kier naj se Go renjce po običajnih metodah tipira in njihove 10-letne težnie ir prošnie zasmehuje Zato ker hočemo in zahtevamo konstruk t'vnega in obiektivnega dela smo nesport-niki in odstrani naj se nas s kaznijo ali podobnem s pozornice zimskega sporta, da bodo lahko nemoteno delovali in razkosali goreniske edinice češ saj so nesposobne za vsako pravilno delo. NTa vse ostale očitke ne bomo dajali odgovora, pač pa smo trdno odločeni, boriti se do končne zmage in zato gledajo Gorenjci z zaupanjem v bodočnost, saj bo vsaka odvrnitev od naših upravičenih pred-'ogov in zahtev naletela na odločen odpor vseh gorenjskih smučarjev. Nikdar nismo kvarili dela in morale nagega smučarskega športa, kakor tudi nismo nikdar odklanjali skupnega tovari-^kega dela, ako je bilo usmerjeno po načelih enakopravnosti in v duhu sodobnega sporta in ako je bil ta v korist naše domovine, pač pa smo vodno bili in to smo *e danes, in bomo ostali v bodoče veliki nasprotniki takemu delu. ki nikdar ne more koristiti našemu belemu sportu in s tem v zvezi njegovemu razvoju, kajti obljube m razni izgovori ne morejo v bodoče nikdar •»eč pridobiti si zaupanja in naklonjenosti gorenjskih klubov, društev in tekmovalcev !o današnjega JZSS-a v Ljubljani. Na glavni skupščini naše podzveze so naši vidni funkcionarji javno izrazili, da ne odklanjamo skupnega dela in da so Gorenjci vedno in ob vsaki priliki pripravljeni pogajati se z merodajnimi zastopniki JZSS-a za mirno in objektivno rešitev perečih vprašanj, ako se potem hoče izjave naših zastopnikov omalovaževati, kdo naj akcijskim odborom JZSS? Kdo more garantirati, da bodo prošnje in zahteve Gorenjcev v soboto v Ljubljani povoljno rešene in ne zasmehovane kakor običajno, najbrž oni, s katerimi imamo že opravka mnogo let. ne. Zato naj o udeležbi zastopnikov gorenjskih klubov in druStcv konč-novcljavno odloči sklicani sestanek na Jesenicah, ki bo odločilnega pomena za bodoči razvoj zimskega sporta na Gorenjskem, kakor v naši ožji domovini. S sestankom gorenjskih klubov, ki bo v četrtek 25. t. m. na Jesenicah, bo GZSP ponovno dokazala vsem onim. ki vedno tako radi besedičijo in pišejo da »ta razkola med GZSP in JZSS (bolje med Gorenjsko In Ljubljano), krivi samo dve osebi na Gorenjskem, da to ni res in da, kakor vedno pred vaino odločitvijo, spregovore zadnjo svobodno odločilno besedo vsi klubi, člani GZSP. GZSP. ¥ — Za ustanovitev- slovenske zimsko-*p°rtne sv*xe je v soboto sklican sestanek vseh klubov In podzvez iz Slovenije v Ljubljano. Da bodo klubi bolje informirani, je razposlal akcijski odbor predlog pravil vsem klubom na proučitev. Ker bedo odposlana pravila na odobrenje oblastem v tisti stilizaciji, kot jo bo odobril sobotni sestanek, je važno, da se ga udeleže vsi, da bodo pravila pravi Izraz volje večine klubov. V želji, da se nudi prilika vsem za spoznanje pravega mišljenja klubov, je pr-r p bil akcijski odbor na sestanek tu;h pripravljalni odbor pri GZSP : i upa. da bo mogoče napraviti pravila, ki *do odgovarjala v°em stvarnim in spo**cr-irn potrebam. Sestanek bo v kavarni Emoni, damska fooa točno cb 20. Akcijski odbor JZSS — 2.S.K. Hermes. Sestanek vseh lahko-atletOV bo drevi ob 20. v gostilni Kržič poleg stadiona. Obenem vabljeni vsi prijatelji kluba, ki žele gojiti lahkoatlctiko. Načelnik. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda. 24. aprila: Partija Saha. Red Sreda. četrtek, 25. aprila: Hamlet. Red Četrtek. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Petek, 26. aprila: zaprto Sobota, 27. apiila* Hamlet. Red B in poletni abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Nedelja, 28. aprila: Partija šaha Izven O P £ R A Začetek ob 20. url Sreda, 24. aprila: Lucia Lammermoorska. Red B in poletni abonma. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Gostiča Četrtek, 25. aprila: Adriana Lecouvreur. Izven. Gostovanje bolgarske sopranlstke Vanje Leventove Petek, 26. aprila: zaprto, (generalka) Sobota, 27. aprila: Modra roža. Opereta, Premiera. Premlerski abonma Nedelja, 28. aprila: Modra roža. Izven Vanja Leventova bo gostovala v četrtek zvečer Se kot Adriana Lecouvreur v istoimenski Cileejenovi operi, kjer ji naša kritika po odličnem nastopu v Puccinijevi »Butterflv« že v naprej zagotavlja še večji uspeh. Pevka ima lep, zvonek in skrbno izšolan organ, njena posebnost pa je izredno globoka in svojska igralska interpretacija partij. V RESTAVRACIJI Gost: Te juhe ne morem jesti Natakar: Oprostite, takoj pokličem plačilnega. Plačilni: Oprostite, gospod, takoj pokličem gospoda šefa. 9ef: Trenutek prosim, takoj pokličem kuharja. Kuhar: Kaj manjka tej juhi? Gost: žlica. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej Preklici izjave beseda din 1*— davek posebej. £a pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. ~ Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno rJeseda 50 par. iaveh pose Dej Najmanjši znesek 8.— din. CONTINENTAL na ugodne mesečne ooroae Ivan Legat Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 MREŽE ZA POSTELJE dobite najceneje v Kotnenskega uL 34. 1129 Oglašuj male oglase v Slovenski Narod ker so najcenejši! iJk v saj*o f Kiioao najboljša m najcenejša obiatti* al aaoavite pri P B E S R E B 8? Petra ceste 14> 50 PAS ENTLAAIJE ~~ ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gumbnic • Velika zaloga perja po 7.— din »Julijami«, Gosposvetska c. 12 ' frančiškanska ul 3. 4. L*. KLIŠEJE JUGOGfcAMKA MAMICE! OtroSki voziček najbolje in najhitreje prodate, kupite ali zamen late pri PROMET-u, nasproti križanske cerkve. 1167 S LUZB E Seseds 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8.— din. DVE ftTEPARICI EN TKI CEVU. POMOČNIKE sprejme takoj Anton Jede — Tržič. 1166 PRODAM Seseda MJ r»ar tnvek oof^hej Najmanlsl znesek 8.- din. ŠTEDII.NIK za vzidati — dobro ohranjen, kompleten, na 2^ plošče — prodam. M. Novak, Medvode 2. 1165 _ OREHOVA JEUKCA sortiran cvetlični med m medico dobite o a i c e n e j e v MED AH iN 1 Ljubljana. Židovska ui 6 18/L VajboljSi v«nk*k po radijskem sveto je »NAS VAL« 4sHa|a UrRAVA: sporedi evropskih posta] na vseh valovih, strokov«/ članki, roman aovela. novice S radijskega in televizijskega sveta nimski pregled, nagradni natečaj, smešnice petek ID je tudi lepo Uustrtranl Ljubljana. &nafljeva ulica 5. Makula turni papir proda „ Slo venskega Naroda44 Ljuoijaosft, Koafljeva ulica »tev. % Stran 4 »SLOVENSKI NARODc 94 Ivan Kamburov o koncertu in o svojem delu ter bolgarski glasbeni kulturi Ihar Ljubljana. 24 aDrila. Sloviti bolgarski muzikoloe Ivan Kamburov ie v ponedeljek prispel v Ljubljano in tako; s kolodvora je do dolgi ter naporni vožmi Dohitel na koncert Liublianske filharmonije. 2e to nam do ve mnogo: sprejeli smo strokovniaka. ki se Dosveča svoj: živlieniski naloei. študiju glasbe, z vnemo, ki ni zgolj Doklicna. Seveda oa zato tudi hoče čim boli izrabiti kratko odmerjeni čas med nami. Po koncertu ie ostal še dolgo v Drisrčnern razgovoru s svojimi znanci, glasbenik: in dirigenti ter delavci Jugosl. bolgarske liee. vendar ie bil včerai že zgodai dopoldne pripravljen na razgovor z novinarji Ivan Kamburov ni nepristopen gospod, ki bi gledal na reporteria z olimpiiske višine. Prisrčno kramlja in na vsa vprašanja odgovarja naravno ter neposredno Nisva govorila o tem. kakšen vtis ie napravila nani Liubliana. čeprav ie ob te i priliki prav za prav šele prvič med nami Pred leti se ie sicer stavil v našem mestu za nekaj ur. ko ie potoval domov iz Pariza in ie moral čakati na zvezo. Takšna vorašanja se morajo zdeti vsakemu aostu nekoliko vsiljiva no napornem potovanju. Pozanimal sem se pa za njegovo najnovejše delo. študijo o jugoslovanski glasbi To delo je zdaj že v tisku. Vsebovalo bo tudi oris razvoja slovenske elasbe in predvsem bodo označena dela živih slovenskih skladateljev. (Obsegalo bo okroe 150 strani) Toda razumljivo je. da sklada teli ni prezrl n. pr. Adamičevega dela Z mnogimi našimi skladatelji se Kamburov dobro pozna. Z nekaterimi se je seznanil v Bolgariji, z drugimi pa v drugih evropskih kulturnih središčih ob priliki velikih glasbenih prireditev. Osterca pozna iz Prage, nekatere druge iz Varšave. Sicer pa dobro pozna številna dela naših skladateljev. Zanimalo ga ie še posebej, kakšne dirigente in muzike imamo. O orkestru ljubljanske filharmonije je govoril orecei navdušeno ter je naglasi 1. da je treba naše muzike uvrstiti med v resnici kvalitetne moči. Orkester je krasno razvil polno zvočnost. Dirigent dr. Svara vodi orkester temperamentno, živo. suvereno obvlada ves korpus in mu zna izvabiti umetniški izraz. Prijetno ie bil presenečen, da ie slišal zlasti tako dobro interpretacijo Vladi-gerovega »Vardar ja«. Pri IV simfoniji Cajkovskega ie orkester razvil polno svoio moč. zlasti v prvem in zadnjem delu Z velikim spoštovanjem je Kamburov govoril o Mirku Poliču, ki ga i e spoznal ob priliki turneje Glasbene Matice do Bolgariji. Tedai ie dobil vtis. da je zbor GM izvrstna zborna korooracija. Obžaloval ie. da se ie Polič ločil od tega zbora Kamburov se ie čudil, da so ori nas dela muzdkologov tako redka in da se ie tej stroki posvetilo tako malo mož. S ponosom je lahko naštel 8 imen bolgarskih muziko-logov ter dejal, da so Bolgari v 60 letih svoje samostojnost: naoravili zelo mnogo tudi na področju glasbene kulture. Upoštevati ie treba, da se med Bolgari, dokler so bili Dod Turki, sploh ni razvila glasba v evropskem smislu. Zelo naglo so se razvile vse veje glasbene kulture Zato ie tu- di značilno za bolgarsko glasbeno življe-| nje. da imajo v sami Sofiji tri simfonične . orkestre: Državni filharmonični orkester. Carski simfonični orkester, ki šteje celo 80 članov, in Delavski simfonični orkester. Vsi ti korpusi so dobri in nedavno ie tudi Delavski somfonični orkester izvajal Cajkovskega četrto simfonijo, ki smo io slišali v ponedeljek zvečer v Ljubljani. Drevi nas bo Kamburov na predavanju j v mali filharmonični dvorani seznanil s so-j dobno bolgarsko glasbo. To predavanje pa bo dostopno le ožjemu krogu ljubiteljev glasbe, zato bo ori rej eno še poljudno Dre-I davanje v radiu. Širša javnost pozna slabo bolgarsko glasbo, zato vlada za to predavanje veliko zanimanje. Slišali pa bomo tudi pravega strokovnjaka, nedvomno najboljšega poznavalca bolgarske glasbe. Ivan Kamburov. ki ie zdaj star 53 let. je -zdal svoje prvo samostojno delo 1. 1926. V njem je orisal zgodovinski razvoj bolgarske glasbe. Podobnega dela Slovenci še nimamo. Drugo njegovo delo se imenuje »Glasba in narod«. Dalje je treba opozoriti na naslednje studi ie: »Prispevki k zgodovini razvoja glasbene kulture v Bolgariji«. »Monografija o prvem bolgarskem skladatelju E. Man i lovu«, ki ie izšla kot državna izdaja po naročilu prosvetnega ministrstva. »Študija o poljski glasbi«, raz-Drave o glasbeni folklori, knjigo za popularizacijo glasbe med narodom »Glasba za vse«, najpomembnejše delo po bogastvu gradiva in ker je edinstveno med južnimi Slovani, je pa Glasbeni slovar. Vsebuje mnogo Dodatkov o naši glasbeni kulturi. Nešteti članki Kamburova so še raztreseni do listih in revijah Da se bo Kamburov nekoliko ooglobil v naše glasbeno živlienie iz perspektive slovanske prestolnice, bo ostal nekai dni med nam. vendar, žal. nima časa za daljše bivanje v Sloveniji, ker ga delo kliče nazaj v Bolgarijo S predavanjem priznanega bolgarskega znanstvenika bo vrsta lepih prireditev bolgarskega glasbenega tedna najbolj posrečeno izpolnjena in zaključena JB ligi moramo biti hvaležni da nam ie pripravila tako dober spored XV. simfonični koncert Ljubljanske filharmonije Občinstvo je najbolj zanimal bolgarski skladatelj Vladigerov s svojima skladbama Ljubljana. 24. aprila Kakor oba dosedanja letošnja, tako je tudi ponedeljkov koncert Ljubljanske filharmonije obsegal izključno slovanske avtorje, od katerih nas je prvenstveno zanimal Vladigerov s svojim »Koncertom za klavir in veliki orkester op. 31« in z »Vardarsko rapsodijo^. Vladigerovlji obe skladbi sta pisani tehnično zelo komplicirano, mestoma naravnost briljantno, kar kaze avtorja kot odličnega poznavalca orkestralne tehnike in pravilnega porabljanja danih možnosti: enako kot za orkestralni, pa velja to tudi za klavirski solistični del v klavirskem koncertu. Prav posebej pa karakterizira Vladigerovljo tvornost ritmika, ki je v > Vardar ju« še mnogo bolj ostra, komplicirana in sočasno zanimiva, kot v klavirskem koncertu. Čeprav sta obe skladbi vsaka zase povsem samostojni tvorbi, vendar so elementi kompozicijske gradnje v bistvu isti ali vsaj slični. Tako se v obeh izvajanih skladbah čuti čudovita harmonika, za katero ima skladatelj očividno še prav posebni smisel. Melodika sloni v > Vardarju^ na previdno, fino in duhovito izrabljeni narodni motiviki, ki je našla v VLadigerovu vprav genialnega oblikovalca; skladatelj te svoje povezanosti z bolgarsko narodno motiviko ni mogel zatajiti niti v programsko sicer nedoločenem klavirskem koncertu, kjer jo je prav tako inteligentno porabil. Tako sta pokazali njegovi skladbi na eni strani duh bolgarske miselnosti in čustvenosti, z analitičnega vidika gledano pa izredno posrečeno sintezo oblike in vsebine; poslednji je posvetil skladatelj izrecno pozornost in se čuti iz nje nad vse močno čustveno doživetje, razgibanost in življenjsko silo. kakor jo čutimo le red-kokje. K temu vsemu pa zna Vladigerov priključiti bodisi oblikovno, bodisi vsebinsko izčrpno izrabo sredstev, ki večajo učinek ter blestečo instrumentacijo. Filharmonični orkester je zajel pravilno obe skladbi, prav posebno še rapsodijo >Var-dar«. v kateri se je razživel in jo podal s polnim učinkom. V klavirskem koncertu je bil nedvomno mnogo slabejši. kljub temu pa je tudi z nJim dosegel lep uspeh. Solistični part je izvajal skladatelj sam, ki se je tako predstavil ne le kot odlični skladatelj evropskega slovesa marveč tudi kot izvrsten pianist; s tem je vseka- kor najbolj verno posredoval pravo sliko izvedbe, kakršno si je predstavljal v snovanju sam. Orkester se je — razen ponekod — spajal z njim v pravilno odgovarjajočem razmerju. Obe Vladigerovlji skladbi sta doživeli spontano, navdušeno priznanje občinstva; ob koncu prvega dela koncerta je Vladigerov dodal še dve svoji klavirski skladbi (Jesenska elegija, Gosposko kolo), ki očitujeta bistvenosti že omenjenih značilnosti ter je dosegel z njima prav tako velik uspeh. Izmed slovenskih avtorjev je filharmonični orkester izvajal Bernardov »Scher-zo za godalni orkester«. Zakaj se je ljubljanska filharmonija odločila za to skladbo ne razumem, zlasti se ne, ker imamo na razpolago v take svrhe več pomembnejših simfoničnih, odnosno orkestralnih del reprezentativnih domačih skladateljev. Bernardov >Scflerzo« je grajen enostavno, po motiviki bi skoraj dejal naivno in v obdelavi ne izkazuje nikakršne nadpovprečne oblikovne ali vsebinske zamisli; tudi po invenciji je suh. harmonično malo zanimiv in ritmično podobno odgovarjajoč. Nikakor ne maram reča, da skladba ne zasluži izvedbe, kajti vsako dek> ima v sebi nekaj pozitivnega. V izbiri programov za filharmonični koncert pa morajo biti primerni vsekakor vidiki čim višjih vrednostnih kvalitet; to stališče, utemeljeno po načelnem vrednostnem niveauju filharmoničnih koncertov, pa narekuje kajpada drugačno izbiro. Orkester se je pri izvedbi >Scherza« zelo potrudil, tako, da je skladba imela pri občinstvu uspeh, kar pa seveda mojega mnenja o njej prav nič ne izpreminja. — Nadalje je izvajala Filharmonija prekrasno, iz najglobljih duševnih plasti doživeto »četrto simfonijo« nesmrtnega mojstra ćajK0vskega. v vseh delih (Andante sos tenu to — Moderato con anima — Andantino in modo di can-zona — Scherzo — Pizzicato ostinato — Finale — Allegro con fuoco) nam skladatelj razgalja svoje duševne bolesti, da človeka prevzame ob kovinskem, trdem zvoku, ob nežnih melodijah, povsod, kjerkoli in kakorkoli poje tenkočutni skladatelj. Orkester se je v skladbo zelo in pravilno vživel ter jo prikazal skrbno izdelano, učinkovito in z vidno ljubeznijo: opozoril bi le na nekajkratno jakostno neso- razmerje med pihali in godali, kar pa celotnega vtisa ni zmanjšalo. Ves koncert je dirigiral dr. Danilo Svara, ki je imel z Vladigerovljimi skladbami težko nalogo, ki pa jo je odlično rešil in prikazal velikega bolgarskega skladatelja v pravilni interpretaciji in tehnični izdelanosti. Isto velja tudi za obe ostali izvajani skladbi. Dirigent se je povsod skrbno poglobil ter nam tako skupno z orkestrom pripravil koncert lepe umetniške višine ter estetskega užitka, pa tudi v naših čas h temeljito potreben izraz slovanske vzajemnosti. cd. Radijski večer češke glasbe Ljubljana 24. aprila Danes ob 21.15 bo igral v ljubljanskem radiu češke 9kiadbe naš priznani violinski pedagog, profesor Glasbene akademije Jan Šflais, ki že nekaj mesecev prireja sistematične violinske koncerte s historično razvojnega vidika. Tako je na prvem koncertu izvajal skladbe Locatellija (Sonata da Camcra), CorelHja (Sonata v d-d uru) in Vi- Josip Sok talija (Ciaccone), na drugem koncertu Handtta (Sonata v d-duru), Bacha (Air na g-struni in Koncert v a-molu) na tretjem koncertu pa Mozarta (Sonata v c-duru) in Beethovna (Romanca v f-duru in Sonata v es-duru). Tako je zaključil klasiku na nocojšnjem koncertu pa prehaja v romantiko in novejše smeri. Na sporedu ima Sonati-no v g-duru. op. 100 velikega mojstra Dvorska. »Ljubavno pesem« znanega, pred nekaj leti umrlega skladatelja Josefa Suka in »Sonato za violino in klavir« moravske-ga mojstra Leoša Janačka. Izbral si je torej reprezentante češke glasbe, tvorec, ki so dovedli češko glasbo na evropske višine ter jo uvrstili kot eno gibal svetovne glasbe. Po sporedih ki jih je tekom koncerta izvajal, je razvidno, da posveča prof. Slais največjo pozornost sonatni obliki ter bo v tem smisiu tudi nadaljeval v bodočih koncertih, ko bo prešel na glasbo ostalih slovanskih narodov in ostalih smeri. Nedvomno so takšni sistematični koncerti velikega kult urno-vzgojnega pomena in jih radijski poslušalci gotovo z veseljem sprejemajo; zato jih opozarjamo tudi na nocojšnjo prireditev. Koncert bo prenašala tudi zagrebška radijska postaja. — štirje novi planeti odkriti? Italijanski seizmolog proučuje vzroke potresov* ki naj bi bili posledica privlačnosti planetov Rafaelle Bendandi, raziskovalec potresov, ki že 25 let pročuje vzroke premikanja zemeljskih plasti in ki si je pridobil kot seizmolog svetovni sloves, je oni dan v Faenzi izjavil, da je odkril štiri nove planete, ki morajo krožiti okrog solnca daleč na poti okrog sveta, temveč v prvi vrsti dej-izjavi ni dejstvo, da spremlja našo zemljo namesto dosedaj znanih 8 kar 12 planetov na poti okro sveta, temveč v prvi vrsti dejstvo, da krožijo ti štirje novi planeti solnč-nega sistema na daljavah, mnogo večjih od razdalje med Neptunom in solncem. Bendandi hoče dokazati eksistenco novo odkritih planetov s pomočjo svojih izsledkov pri proučevanju potresov na zemlji. Trdi namreč, da vzroka potresa ne smemo iskati v geoloških izpremembah in pojavih, temveč v vplivih, ležečih izven našega planeta. Vpliv privlačnosti lune in solnca na naše vode se kaže v morski plimi in oseki. Po Bendandijevem mnenju ni potres nič drugega nego plimi in oseki podoben pojav. Potres nastane, kadar se privlačnost lune poveča s privlačno silo drugih planetov. Kdor bo podrobneje pročeval zvezo med potresi in privlačnostjo planetov, bo moral po Bendandijevem mnenju ugotoviti, da doslej znani planeti našega solnčnega sistema niso dovolj močni, da bi povzročili premikanje zemeljskih plasti. Tako naj bi bilo torej jasno, da vplivajo na našo zemljo poleg Jupitra, Urana, Neptuna in drugih planetov še nove doslej neznane sile. Bendandijevi računi kažejo na štiri nove planete onstran Neptunove poti. Bendandi jih je označil začasno z rimskimi številkami I., II., m. in IV. in nazvati jih hoče z imeni Italia, Roma, Rex in Dux. Naš solnčni sistem bi se s tem znatno povečal, kajti od leta 1846, ko je Le Verrier izračunal in istega leta Galle v Berlinu zares zagledal planet Neptun, je veljala pot tega planeta za skrajno mejo našega solnčnega sistema. Bendandi je celo že izračunal oddaljenost teh štirih planetov od solnca. Planet L kroži v razdalji okrog 8 milijard kilometrov, oddaljenost planeta II. od solnca znaša nad 12 milijard km. polumer poti planeta III. je dolg nad 18 milijard km. planet IV. je pa oddaljen od solnca točno 30 milijard km. V primeri s 150.000.000 km. kolikor znaša razdalja zemlje od solnca in oddaljenostjo Neptuna, ki znaša 4 milijarde 500,000.000 km, je oddaljenost novih planetov ogromna. Svetloba, ki rabi od solnca do zemlje 8 minut, do Neptuna pa 4 ure, doseže planet I. šele v 7 urah, do planeta II., III. in IV. pa rabi 11, 17 odnosno 27 ur. Tu se nam pa zopet zdi njihova oddaljenost neznatna, če pomislimo, da rabi svetloba za pot od mnogih stalnic do naše zemlje več let. Gmota planeta I. je po Bendandijevih računih 51-krat večja od gmote naše zemlje, gmota drugih treh novih planetov pa 182-krat. 300-krat in 700-krat večja, Neptun je samo 70-krat večji od naše zemlje. Za pot okrog solnca rabi zemlja 355 dni, dočim rabi planet I. 165. planet II. 385. planet III. 1357, planet IV. pa celo 2865 naših let. Bendandi je prepričan, da povzroča vprav skupna privlačna sila naših planetov, vštevši tudi štiri nove, pojave na zemlji, ki so njihov izvor učenjaki doslej iskali v nenadnih izpremembah odnosno katastrofah v zemlji sami. Dame bojte se debelosti! Kako izračunamo telesno ali fiziološko težo iz višine Debelost vam iemlie mladost, veselie do življenja, zdravje in lepoto Debela ženska ie okorna, hitro se utrudi n ne more se vživeti v temno našesa življenja Zdi se vedno mnogo starejša neso ie v resnici Vedno ie notisniena v stran m pozab1 lena Rada io boli glava, težko diha spati ne more. muči io revmatizern in razne druee bolezni, kait: funkcija nienih organov preobloženih z maščobo ie nepravilna in prepočasna. Seveda to ne velja za vse debele ženske. Med niimi so tudi take. ki b: jim lahko zavidale zdravie vse suhe Kdai ie ženska debela? Ali bolie rečeno: koliko nai zdrava normalna ženska tehta da ne bo debela? Za vsakega človeka ie normalna teža tista, ki odgovarja niegovi višini in konstituciji To ie fiziološka teža. Tehtat: 1 kg več še ne Domeni biti debel. Paziti oa moramo, da se teh kilo- gramov ne nabere preveč Telesno težo izračunamo iz višine takole: Vzemimo konkreten primer. Bosa ženska meri 1.60 m. Niena srednja telesna teža bi bila torei 60 kg. torej toliko kilogramov kolikor ie centimetrov nad en meter. Ker ie Da ideal ženske lepote podvržen tudi izpremembam in se nagiba zdai boli k sloki postavi, bodo na boljšem tiste ženske, ki tehta io manj. Dovoljena ie oa razlika od srednie teže 5% navzdol kar zavisi od telesne konstitucije. 1.60 m visoka ženska mora tehtati 57 kg. če hoče odgovarjati idealu vitkosti glede na svojo višino. So r>a krepke ženske močno razvitih mišic, ki niti za ceno glad ovan i a te teže ne dosežejo. Njihova teža se lahko giblie do 63 kg. preko tega pa nikakor ne. Sicer ie pa večinoma mast kriva, da se teža poveča, ne pa kosti in mišice. Živ potresomer V Budimpešti živi že več let Američan Ed Pederson, ki mu pravijo živ seizmograf. ker napoveduje potrese. Napovedal je z neverjetno točnostjo vse potrese, kar jih je bilo v zadnjih 50 letih Tej svoji čudni lastnosti se mora zahvaliti, da je ušel strasni katastrofi, ki je zadela 1 1906 San Fran-ciseo. Zdravniki se že dolgo zanimajo za Pedersona in pravijo, da ne gre za nadnaravno moč. temveč za abnormailno fizično občutljivost. Pederson je odkril svojo čudno lastnost prvič leta 1891, ko je bil star 23 let in ko je zadel Japonsko katastrofalen potres, ki je zahteval 25.000 človeških življenj Mladi Pederson si takrat nikakor ni zna'1 pojasniti silne utrujenosti, ki ga je bila nepričakovano obšla. Isto se je ponovilo 1. 1906, ko se je peljal čez Tihi ocean. Na ladji so mislili, da gre za morsko bolezen in smejali so se, ko je Pederson neprestano zatrjeval: Nekaj groznega se bo zgodilo' še istega večera je prišla vest o katastrofi v Kangn v Indiji, kjer je potres porušil okrog 100.000 hiš in kjer je našlo v razvalinah smrt na tisoče ljudi. Ob koncu leta 1905 se je Pederson naselil v San Franci-scu. Nekaj dni pred katastrofalnim potresom, ki je zadel mesto 18. aprila 1906 je Pederson zopet začutil silno utrujenost. Na- peti je moral vse sile, da je mogel pravočasno zbežati. Tako je ušel smrti. Dve leti pozneje je bil v Londonu, kjer je zopet napovedal velik potres, ki je zadel Mesino 28. decembra 1908. češka v tujih jezikih češka himna >Kde domov muj? je prevedena v mnoge tuje jezike. Do 1. septembra 1914 je bila prevedena samo v 16 tujih jezikov, zdaj je pa njenih prevodov že 50. Himna je bila prevedena v slova-ščino, poljščino, srrx>hrvasčino, slovenščino, bolgarščino, ruščino, ukrajinščino, francoščino, italijanščino, nemščino, ru-munščino, španščino, portugalščino, angleščino, dalje v holandski. flamski. danski, norveški, švedski, litovski, estonski, finski, albanski, baskiški, bretonski, ciganski, irski, madžarski, grški, hebrejski, turški, arabski, perzijski, armenski, kal miški, indijski, siamski, kitajski, ja«ponski, starogrški, latinski, esperantski in še nekatere druge jezike in narečja. To je pač najboljši dokaz, kako krasna je himna »Kde domov muj?« Po svoji lepoti in tudi po številu prevodov v tuje jezike zavzema med himnami eno prvih mest. Himna »Kde domov muj?« ostane pač večno lepa in mogočna. Danici Lesnem* Krinka i— ljubezni 74 Bssaaa Dvojno razo roženo dekle, na eni strani po pre-sladki opojnosti, ki jo je prešinjala, na drugi pa po strahu, da bi mogla razžaliti oboževanega gospodarja svoje usode, se ni upala braniti, vendar se je umaknila njegovemu prevročemu poljubu in se mu izvila iz objema, ki jo je oklepal in presladko lomil njeno voljo. Gilbert je pokleknil pred njo, kar bi moralo bolj Od vsega drugega zbegati naivno bitje. Princ! Ona pa navadno kmečko dekle! Zadrhtela je. — Ali hočeš postati moja mlada zenica? — ji je šepetal. Kako bi mogla razumeti v teh besedah skrito podlost? Kaj je mogla vedeti, da so v galantni govorici Pariza, tistega Pariza, ki je tako mamil gri-zetke, o katerih ji je pravil Gilbert, samo »male Ženice <- gizdalinov, njihove ljubice za eno sezono, one, sirote pa sanjajo, da bo trajala ta ljubezen večno? Tudi Bertranda je mislila, da jo hoče vzeti za ženo. — O, to bi bilo prelepo, — je zašepetala z nedolžnostjo, pred katero bi bil okleval sam Don Juan. Gilbert je vstal, zadržal nasmeh, pozvonil in naročil, naj prineso večerjo. In kmalu je izginil prt iz rdečega aksamita pod belim prtom in še dokaj čednim priborom, ki se je pa zdel nepopisno razkošje temu dekletu, vajenemu jesti iz lončene sklede s cinkasto žlico. Najbolj je bila pa presenečena ob pogledu na ko-vinasto posodo, o kateri je menila, da je iz masivnega srebra, posodo, polno ledu, iz katerega je molelo grlo steklenice z zlatim obročkom. Ko je počil zamašek in ko je videla penečo se tekočino v čašah, je Bertranda mislila, da je to mošt. Čeprav je bila zelo žejna, se ni upala dvigniti k ustom čaše neznane oblike s tako tenkim in krhkim podstavkom, da bi ga morda zlomila, če bi se ga dotaknila. Ko jo je Gilbert pregovoril, da se je končno upala pokusiti vino, je zaprla svoje krasne oči in se za-smejala. kajti kapljice pen so ji brizgnile v obraz. — O, kako dobre je! — je dejala, — in jabolka se prav nič ne čutijo v tej pijači. — Mislim, da ne, — je vzkliknil princ smeje, — saj to je vino! — Vino? — Da, šampanjec. — O, Šampanjec... Ta beseda jo je tako prevzela, da so ji omahnile roke, potem so se ji pa sklenile v tihem oboževanju. Gilbert je bil ves iz sebe od veselja, Pustolovščina je postajala mikavnejša in čudovitejša, kakor je pričakoval. Nikoli se mu ni sanjalo o toliki preprosti nedolžnosti. Samo ko je vstopil natakar, da bi jima postregel, je princ namignil Bertrandi, naj obmolkne, da bi se ves hotel ne zabaval na račun preprostega dekleta. Pri desertu ie Glbert opazil, da njegovo namiga-vanje ne doseže več učinka. Bertranda, ki so ji vedno bolj žarele oči in lica, je govorila in se smejala kakor šolarka med odmori v šoli. Gairlance ji je pridno nalival čašo. Zakaj bi ne zaupala tej mrzli in prijetni pijači — zakaj bi ji ne zaupala ona, ki ni poznala nobene druge pijače kakor tisto samostansko vodo in conquetski mošt ? Ko so prinesli na mizo sadje, je Gilbert izjavil, da to zadostuje, da lahko pospravijo z mize drugo jutro in da naj ju za ta večer puste pri miru. Čim je natakar odšel, je potegnil princ pijano in po poljubih že povsem omamljeno Bertrando v svojo sobo. še za trenutek se je zjasnilo v njenih mislih, ko je stopila v neznano sobo. Ozrla se je naokrog, potem je pa uprla v Gilberta svoje velike oči, polne očitkov in groze. Ni se več branila, ni več pripadala sami sebi. Pripadala je njemu in večni laži, omamljena po nasladi, ki je ne bo več okusila po tej uri strasti in zaslepljenosti, čeprav bo morala vprav ona spoznati najfantastičnejso realnost. XV. GROM BOBNI Gospa de Ferneuse po Hervejevem odhodu ni hotela ostati v Bretagni. Ko je nekaj časa razmišljala, kam bi se napotila, se je odločila za Švico. Tako bi preživela tedne, v katerih bi se njen sin mudil na morju. Dokler bi ne prispel v Buenos Aires, bi mu ne mogla pisati. Bilo ji je malo ležeče na tem, da-li bo v kraju, kjer bi jo vesti hitro dosegle, ali ne. Ni slutila, da pride vest, ki jo bo zadela v tem zavetišču kakor strela iz jasnega. Upala je samo, da bo vsaj za nekaj časa olajšala svojo globoko bolest. Ta žena, pravična v vsem, v grešni strasti prav tako kakor v svoji materinski ljubezni, žena, ki ji je bila v grehu m junaštvu resnica potrebna kakor svež zrak, je trpela nepopisne muke dvomov, ker s svojimi nadami in spomini ni več našla varnega pristanišča. Zatekla se je v hotel, zgrajen na pobočju Rigi z razgledom, ki spada med najlepše na svetu. Hodila je samo na kratke izprehode, da je lahko pila mleko v pastirskih kočah, drugače se pa ni ganila iz smrekovega gozda za hotelom. Sedeč v senci v pletenem naslanjaču je kaj pogosto položila v naročje zvezek ali ročno delo, ki ga je vzela s seboj, ali pa album, na katerem se je njen zvezek akvarelistike pripravljal prestreči nekaj dojmov nepopisnih svetlobnih iger. Zatopljena v neizmeraoet perspektiv, v tišino, skončen mir slikovitih krajin, jasno belino zasneženih Alp, se je vdajala opojnosti sanj. Urejuje Josip Zupančič H Za •Narodno tiskamo* Fran Jeran // Za upravo in insefatni del lista Oton Christof U Vsi v Ljubljani Štev. 94 »SLOVENSKI N A R O Dc, sreda, »e. aprila 1940. Strem S Ne zamudite prekrasnega filma — ljubavne romance z naj idealne jši m ljubav- CHARLES BOYER in prelepa IRENE DUNNE LltlbdVIll lCI?llC Globoka drama o usodi dveh mondenih ljudi, ki najdejo v kaosu današnjega ™ življenja svojo rešitev v ljubezni, oa katere so toliko bežali...? — KINO UNION, tel. 22-21 — Predstave ob 16., 19. in 21. uri ŽIVLJENJE PREMIERA C* prCUf JM| 1 vesele pikantne komedije • »MnHIV CONSTANCE BENNET. BRIAN AH E H NE znan iz vloge cena rja Maksimilijana v filmu »Jnares«. KINO MATICA, tel. Zl-14. — Ob 18.. 19., 21. uri. Sv. Jurij v Prlekiji Letos prinaša poletno vročino + 36° C vse v zelenju in cvetju na solncu, + 25° C v senci — Maribor, 23. aprila Sv. Jurij-vitez, mučenik je v kat. cerkvi 9. izmed 14. svetih zaščitnikov in pomočnikov v sili — je tudi na bivšem Sloven. štajerskem zelo priljubljen svetnik, kateremu na čast je zgrajenih izredno mnogo cerkva, večinoma s samostojnimi župnijami. Pa tudi drugače je sv. Jurij zelo popularen svetnik in glavni znanilec pomladi. TCjegovemu imenu sta posvečena kar dva dneva: razen koledarskega 24. aprila še 23. april, ki se smatra kot zgodovinski dan njegove mučeniške smrti pod cesarjem Dioklecijanom (1. 303.). Na 23. aprila se sv. Juiija spominja tudi dr. Josip Pajek v svoji knjijri: ^Črtice duševnega žitka štajer. Slovencev«. Ker je ta stara knjiga i izšla Je v Ljubljani 1. 1884) v splošnem malo znana, posnemamo iz nje nekaj spominov. Na Jurjevo n. pr. v Lot-merku in »ploh v Prlekiji, krave opletajo z zelenjem. Ponekod pojejo tudi narodno pesem, ki jo je zapisala Laza Dunaj pod značilnim naslovom: Zmladletek Hudi, hudi, sveti Juri, No po svetu tak zakuri. Kaj se vneme zemlje koža Zima nam se že prevnoža. Hu-ii. hudi. sveti Juri. No po svetu tak zakuri. Kaj smo skoraj kravo pasli, Nemarno kaj nesti v jasli. Hudi, hudi. sveti Juri. No po svetu tak zakuri. Naj te trate zelenijo. Kosci skoraj naj kosijo. Hudi, hudi, sveti Juri, No po svetu tak zakuri. Kaj smo skoraj gor na štali, Seno no olavo phall. Za ščavnico so stari Slovenci spomlad ali zmladletek pocsebljevali in tako se je ohraniia še sedaj navada, da vpletejo mladeniča z miadičjem in venci, katerega potem štirje tovariši skozi selo spremljajo pevajoč: Zelenega Jurja vodimo. Jajca in masla prosimo ... Ta dan radi ženejo živino na pašo; pastirji in pastirice opletajo sebe in živino z zelenjem in veselo prepevajo. V ščavniei verujejo, da kdor na Jurjev dan še pred solnčnim svitom v kozji rog trobi, prežene coprnlce. Na Juijevo namreč coprnice rade hodijo h kravam in jim * -odujejo: zato morajo pastirji že na večer pred Jurjevim z biči pokati. — V Središče prihaja zeleni Jurij iz Hrvaške. Verujejo tudi, da se mora pred Sv. Jurijem prvi metulj rumenjak uloviti in kravam dati: potem dobe veliko in dobrega mleka. (Pri Sv. Marku niže Ptu,ja.) — Pred Jurjevim in Križevim se daje kravam tako zvano J >lizanje« še pred solneem. da bolje doje t in jim ne morejo coprnice škodovati. Pred • Jurjevim tudi kače nimajo se nobene m o- • či. Kdor pred Jurjevim gada ali modrasa dobi, mu mora jezik iztrgati in ga dati v kostno držalo, pa bo vsakega lahko prekosil. Kdor vidi pred Jurjevim kačo, bo skrbljiv. kdor pa slepca, bo len . .. Mnogo zan mivega gra.iva ljudskih pripovedk, vraž in običajev o Jurjevem je nabral tudi Trstenjak. Najlepša je bajka o zlati solnčni skledicl, ki na Jurjevo pade iz solnca in tistemu, kdor jo najde, obilo blagoslova k hiši prinese. — Kdor iz solnčne ročkice pije, je zmeraj zdrav in kdor iz nje je, ostane vedno mlad. — Na Jurjevo pade iz jutrnjega solnca čudotvorno zrcalo; kdor ga naj~e, vidi v njem vse. kar se daleč okrog godi. .. Letošnji sv. Jurij je tudi brez ljudskih vraž in bajk res pravcati čudotvorec. Še tja do 17. aprila je bilo vse v naravi še zelo žalostno; redko brstje je izgledalo ko da je zamrznilo in ni hotelo biti na izpre-gle-i zgodnjega cvetja. Preko noči pa se je pojavila za ta čas nenavadna toplota, soparna vročina. In glejte: v dveh, treh dneh je zazelenelo in vzcvetelo malone že vse drevje in grmičevje in ozelenele so dotlej še zimsko puste trate, čeprav nismo še imeli pravega (izdatnega) dežja. Kratkomalo: letošnji sv. Jurij je zrna-gonosno premaga! zadnje ostanke zime in tako ropet ohran 1 svojo ataro slavo kot Zeleni Jurij na zelenem stajerju. Ali j« Jurjeva toplota — danes opoldne smo imeli že 36 C na Bolncu in 25 v senci - normalna in se ne bo Se mosceva'a, to bomo k malo videli. 1 problemi regulacije Drave Z regulacijo dravske struge med Mariborom in Ormožem bo pridobljenih okrog 7000 hektarov zemlje Maribor, 23, aprila Znano je. koliko >kodo povzroča Drava vsako leto. ko narašča in ko drvi po svoji strugi proti Ptuju in Ormožu. Toda že ob normalnem stanju vztrajno izpod j eda bre-gove in odnaša dragoceno plodno zemljo. Svoj čas smo /e pOroČali n. pr. o občutni škodi, ki jo povzroča Drava z i/podjeda-njem zemeljskih plasti nekaterim posestnikom, ki imajo svoja zemljišča nb dssnsni dravskem bre<_>u na pohre^ki strani. Za*Jc-v.i odškodnine prizadetim posestnikom je bila menda povoljno rešena. Toda cc velika večja jc škixla, ki jo pri-r.;-.-a Drava v svojem nadaljnjem toku pr•»-t: Ptuju in Ormožu. Ob naraščanju dravske strune preplavlja Drava hrenove ter sc razliva po b! /njih poljih, travnikih in vrtovih. Zaradi tega jc do/orel problem regulacije Drave na obeh bregovih ravi, 23. aprila Oprostite, gospod urednik, če se oglašamo v imenu vseh Kohancev. d.i izrazimo svojo prisrčno zahvalo vsem, ki ho i svojo Iskreno ljubeznijo in s svojo zgleuno požrtvovalnostjo omogočili, da je p* vi koban-ski teden dosocrel tako lep uspeh. Misel kobanskega tedna nas je vse globoko prevzela, saj smo ob njej spoznali, da naš Maribor misli tudi na nas. ki preživljamo sedanje težke čase na Kc.banskem z vero v lepšo bodočnost in z zaupanjem v vse, ki nam hočejo v teh težkih časih pomagati. Največje zadoščenje nam jc bilo, ko smo slišali, da se je udeleževalo kobanskih prireditev mariborsko nacionalno občinstvo v lepem številu. S tem je pokazalo, da utrip-lje v njem dobro srce in da prodira vse bolj spoznanje, da je treba pričeti misliti na reševanje vseh tistih nalog, ki so pereče s posebnim ozirom na lajšanje gospodarsko socialnih prilik na našem Kozjaku. Ob koncu kobanskega tedna čutimo dolžnost, da pošljemo svojo isrkeno in prisrčno zahvalo vsem. ki so sodelovali pri pripravah za ta teden, ki je nas Kobance tako tesno povezal z našim lepim Mariborom. Kobanci smo iskreno hvaležni predvsem našemu domačinu L. šuamelju, ki se je toliko trudil pri pripravah za organizacijo kobanskega tedna, pa tudi g. F. Golobu, nadalje kamniškim »Kobancem* za lepo in ubrano petje, prav tako selniškemu mladinskemu zboru in njegovemu pevovodji g. Maksu Lorbeku, končno vsem, ki so požrtvovalno sodelovali pri predstavi >Rev-čka Andrejčka*. Nikdar ne bomo pozabili na našega ljubljenca, g. Ivana Robnika, ki pozna menda najbolje vse skrbi in težave, ki nas tarejo. Hvaležni smo mu, da je v svojem predavanju seznanil Maribor-Vpie z našim življenjem, nadalje, da je kot preoblečen kobanski pastir dal tako čudovitega izraza svojemu globokemu razumevanju za naš Kozjak. Seveda ne smemo pozabiti nav se Mariborčane, ki so priskočili na pomoč s primernimi denarnimi prispevki in s tem zmanjšali skrbi onih, ki so s pogumom in ljubeznijo v srcu pričeli organizirati kobanski teden. Končno čutimo Kobanci posebno dolžnost, da se iskreno zahvalimo obema mariborskima podruž-nicema CMD, zlasti g nadzorniku g. Ivanu Tomažiču. Globoko smo občutili ljubezen, ko smo slišali, da ata obe podružnici CMD v Mariboru blagohotno prevzeli pokroviteljstvo nad vsemi prireditvami kobanskega tedna. Vsem iskreni Bog plačaj, pa tudi drugim, ki jih ne utegnemo omeniti. Obenem izražamo svoje prepričanje, da ne pojde prvi kobanski teden mimo narodno zavednih Mariborčanov brez vidnih praktičnih posledic. Pri tem mislimo predvsem na to. da se bodo vezi med Mariborom in Kozjakom Se bolj poglobile in da bo nacionalni Maribor storil vse, kar bo mogel, da se bodo nadaljnji stiki smotrno in sistematično poglabljali ter utrjevali. Pričakujemo, da bodo mariborska druStva pripravila izlete svojega Članstva, Id naj pride med nas z bratsko ljubeznijo v srcu in s prelepo narodno pesmijo. Vse bomo prisrčno sprejeli, vsi nam bodo dobrodošli. Sv. Križ nad Mariborom, Sv. Duh na Ostrem vrhu. Selnica ob Dravi fn druge naselbine, posute po našem ponosnem in lepem Kozjaku, kličejo in vabijo Mariborčane v svojo sredo. Kobanskemu tednu in njegovim številnim prireditvam naj sledi novo poglavje tesnih, neprekinjenih stikov, ki si jih Kobanci iskreno želimo. V težki življenjski borbi, ki smo ji ispostavljeni, bomo •rmeieli odziv Maribora s posebnim zadovoljstvom in veseljem. Mariborski drobiž — Mariborsko vreme. Danes je bil najtoplejši dan v aprilu, temperatura je ob 10. znašala 22 C. Včeraj je znašala najvišja temperatura 21.8 C. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in vetrovno vreme, toda tcplota bo naraSčala. — V restavracijskih prostorih pri »Zlatem konju« je bil snoci občni zbor Združenja mariborskih slikarjev. Poročali so predsednik Senekovič in tajnik Novak. Zborovalci so odklenili od slikarskih pomočnikov predlagano kolektivno pogoibo. V okviru občnega zbora sta bili izročeni častni diplomi zborničnemu svetniku g. Stoiču in g. Za-bukovniku. Pri volitvah je bil zopet izvoljen za predsednika g. Senekovič, ostali odbor pa je ostal nespreme- j njen. j — Najdene dragocenosti. Poročali smo : o drzni tatvini v MaisFtrovi ulici 6, kjer so '. bile zasebnlci Mariji Plrčevi ukradene la- j zne dragocenosti v skupni vrednosti 20 j do 25 tisoč dinarjev. Policija je prijela tatu in hkrati tudi izsledila dragocenosti. — Smrt zavedne narodne žene. v čem-pola j u pri Nabrežini je umrla zavedna na-»■odnjakinja Marija Zidarič. stara 82 let. Tmjeva je bila njena življenjska pot, toda ona je vse težkoče premagala z optimizmom in odločnost jc. Junaško je prestala grenko bolečino ob smrti sina ljubljenca, ki ji je izdihnil v narečju, zadet z orožjem zbesnelega južnjaka. Toda nikomur ni tožila c svoji notranji bolečini. Ljubila je resnico in pravico, njeno srce je bilo na stežaj od sorto za vse, ki so bili potrebni materinske toplote in prisrčnosti. Odlikovala, jo je narodna zavest in močna vena v lepšo dobočnost. V zgledni materi, vzorni ženi ohranimo svetal spomin, žalujočim svojcem v Mariboru, zlasti obema hčerkama, nase globo sožaljo. — Iz gledališča. Abonenti reda B se opozarjajo, da je bila njihova za snoči napovedana predstava »Ana Chriatie« zaradi nenadne obolelosti g. Pavla Kovica odložena. — Nov fTob. V Zgornjem Radvanju je premin'la pleska rjeva žena Marija Dobič stara 79 let. Žalujočim globoko sozalje. — Sokolska odrska družina iz Slivnice se je prav lepo uveljavila o priliki nedeljske uprizoritve igre »Prisega o polnoči«. Ljudje so se udeležili predstave v celo lepem številu. Nastopajoči so želi prisrčno odobravanje občinstva. Vrli sli vn is ki sokolski igralci bodo ponovili predstavo v nedeljo 28. aprila. RGSALIE Veliki muzikalni film razkošne inscenacije, opojnih melodij in izvrstnega baleta. Divni prizori, kakršne more ustvariti le največja fantazija! v glavni viogi: Nelon Eddy, Eleanor Powell KINO SLOGA, tel. 27-30 — danes ob 16., 19. in 21. uri. Staro mariborsko pokopališče opuščeno S 1. majem prenehaio vse pravice meščanov na njem Maribor, 23. aprila. Mestno poglavarstvo razglasa: Mostni svet mariborski je na poolagi § 3., točka d. zakona z dne 30. apiiia 1870, dri. sftkomk ftt. 68, z odločbo z dne 6. februarja 1914 St. 2149 1914 odredil z a t v orite v starega po* kopališča v kataeiialni občini Koroška vrata (Strossmaverjeva ulica), last stolne in mesLne župnijske cerkve sv. Janeza Krat-nika v Mariboru, in sicer z dnem 31. marca 1914 (kateri termin je mestni svet na proS-njo stolne mestne župnije z dne 26. marca 1914 z odlokom z dne 30. marca 1914 St. 9689 podaljšal do 30. aprila 1914 > a pripombo, da se družinski grobovi Se smejo uporabljati skozi pet let, grobnice pa skozi dobo 10 let; končna odstranitev vseh spomenikov, križev, ograj itd. pa se mora izvršiti po 40 letih. Po isti odločbi si je mestni svet pridraal pravico, da končno opustitev tega pokopališča odredi lahko tudi v prejšnjem terminu. V seji dne 6. decembra 1928 se je mestni svet mariborski poslužil gornje pravice in skrajšal rok za odstranitev spomenikov itd. do 1. januarja 1940. Vse navedene odločbe so postale pravomoćno. Prošnjo Julija Pfrimeria in tov. z dne 26. februarja 1939, da se rok za končno opustitev pokopališča podaljša do 1. januarja 1954 ali pa vsaj Še nadaljnjih deset let. je mestni svet mariborski v svoji seji dne 24. marca 1939 zavrnil. Pritožbo » Julija Pfrimerja in tov. proti gornjemu sklepu je kr. banska uprava dravske banovine z. odločbo z dne 21. septembra 1939 II št. 16.556 3 zavrnila. Povodom obravnavanja prošnje Julija Pfrimerja in tov. za podaljšanje roka za ekshumacije je mestni svet mariborski v svoji seji dne 29. decembra 1939 sklenil, da se zatvoritev pokopališča izvrši 1. januarja 1940, pač pa da se bo na prošnjo posameznikov in sporazumno z mestno župnijo kot lastnico zemljišča — v primerih, ki so vredni posebnega ozira, o takih prošnjah posebej dovoljevala ekshumacija in prenos trupel, toda ne preko 1. maja 1940. Prebivalstvo se zato ponovno opozarja, da je bilo staro mestno pokopališče z dnem 1. januarja 1940 končno veljavno zatvor j eno in da poteče 1. maja 1940 zadnji rok. do katerega mestno poglavarstvo dovoljuje ekshumacije. S 1. majem 1940 prenehajo torej popolnoma vse pravice meščanov na starem pokopališču. Z navedenim dnem preneha torej tudi pravica do event. nadaljnjega vzdrževanju, obiskovanja grobov Itd. Nasprotno se morajo v smislu pravomoćne odločbe mestnega sveta mariborskega z dne 6. februarja 1914 st. 2149 14 oziroma z dne 21. decembra 1928 št. 10.917 4356 192« po 1. maju 1940 končno odstraniti vsi spomeniki, križi, ograje itd. M?r%~r$ke i*i okol**,re ^e^r^ — Sejms^e novice. Na mariborski živinski sejem dne 23. aprila so prignali okoliški kmetje 314 komadov in sicer 5 kenj. 6 bikov, 70 volov, 225 krav ln 8 telet. Prodanih je bilo 209 komadov Cene so bile sledeče: poldebeli voli 5 do 6.50, plemenski voli 5.75 do 7, biki za klanje 4.50 do 5.50, klavne krave debele 4.50 do 6, plemenske krave 4.25 do 5.25. krave klobasarice 3.10 do 4, molzne krave 4 do 6. breje krave 4 do 5, mlada živina 5 do 7.75, teleta 5-50 do 6.75. Volovsko meso prve vrste 10 do 12, volovsko meso druge vrste 8 do 10. meso bikov, krav in to-lic 6 do 12. Telečje meso prve vrste 10 do 12 din, telečje meso druge vrste S do 10 ain, svinjsko meso sveže 10 do 14 din za leg. Prihodnji živinski sejem bo v torek dne 30. aprila. — fiahovske borbe. V okviru šahovskega prvenstvenega tekmovanja za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze bo v nedeljo 28. aprila tekmovanje med mariborskim: > Vidma rjevci« in med šahovskim klubom Celje. Tekmovanje bo v Mariboru in sicer v Mariborskem dvoru. Naslednjo nedeljo pa bo revaržno Šahovsko tekmovanje med obema moštvoma v Ce-fm '»t '»Ji? r,,--ck [MiSenej Najmanj*! znesek B — din. ŠTEDILNIK za vzidati — dobro ohranjen, kompleten, na 21-. plošče — prodam. M. Novak, Medvode 2. 1165 okkhuva tEDKCA sortiran cvetlični med in medice dobite DBiceoeje v MEUAKNJ Ljubljana. Židovska ul 6 18/L Najboljši v«wk*k po radijskem sveto fe „NAŠ VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, str oko vl' članki, roman, novela, novice s radijskto^a ln televizijskega sveta, tllmskl pregled, nagradni natečaj, smesnice. izhaja vsak petek m je tudi lepe Ilustriran 1 L FRA V A: Ljubljana, Hnafljeva ulica 5. Makulaturni papir proda oprava »Slovenskega Naroda** Ljubljana, Kj&aHjeva ulica itev. 5 4SX%$P^%$%+%/$+$$ XS%/%$B/$%^$++/B X/%/$$%$+%$7*P%7O%$/+%$$%%/+$/+%/A Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, »rađa, «4 aprila 1*40 Štev. 94 Ivan Kamburov o koncertu filharmonije in o svojem delu ter bolgarski glasbeni kulturi Ljubljana. 24. aprila Sloviti bolgarski muzikolos Ivan Kamburov ie v Donedeliek nrispel v Liubliano in takoj s kolodvora ie do dolgi ter naporni vožnji Dohitel na koncert Liublianske filharmonije 2e to nam oove mnogo: spreieli smo sti okovniaka. ki se oosveča svoi: živlieniski nalogi, študiiu elasbe. z vnemo, ki n: zgoli poklicna. Seveda na zato tudi hoče čim boli izrabiti kratko odmerjeni čas med nami. Po koncertu ie ostal še dolgo v prisrčnem razgovoru s svojimi znanci, slasbenik: in dirigenti ter delavci Jugosl bolgarske lige. vendar ie bil včeraj že zgodaj doooldne orioravlien na razgovor 7 novinarji Ivan Kamburov ni neoristorjen gospod, k: b: gledal na reporter ja z olimoiiske višine Prisrčno kramlja in na vsa voraša-nia odgovarja naravno ter neposredno Nisva govorila o tem. kakšen vtis ie napravila nani Ljubljana, čeprav ie ob tej priliki Drav za prav šele prvič med nami Pred let: se ie sicer stavil v našem mestu za nekaj ur. ko ie potoval domov iz Pariza in ie moral čakati na zvezo Takšna vprašanja se morajo zdeti vsakemu onu nekoliko vsiljiva do napornem not-v niu '. Pozanimal sem se pa ?a njegovo nain>v i-še delo. študijo o jugoslovanski glasbi. To delo ie zdaj že v tisku Vsebovalo bo tudi oris razvoia slovenske °I^sbe fsi nr d' ~em bodo označena dela živih -ovenskih ~'da-dateljev. (ObseEaio bo okroz 150 strani > Toda razumljivo ie. da skladatelj ni nre-zrl n. pr. Adamičevega dela Z rnn^fT:mi našimi skladatelji se Kamburov dob-o oo-zna. Z nekaterimi se ie seznami v Bolgariji, z drugimi oa v drugih evropskih kulturnih središčih ob priliki velikih glasbenih prireditev. Osterca pozna iz Prase, nekatere druge iz Varšave. Sicer oa dobro pozna številna dela naših skladateljev Zanimalo ga ie še Dosebei. kakšne dirigente in muzike -mamo. O orkestru ljubljanske filharmonije je govoril orecei navdušeno ter je naglasil. da ie treba naše muzike uvrstiti med v resnici kvalitetne moči. Orkester ie krasno razvil :x>lno zvočnost. Dirigent dr Svara vodi orkester temperamentno. živo. suvereno obvada ves korpus in mu zna izvabiti i.me4niski izraz. Prijetno ie bil presenečen, da ie slišal zlasti tako dobro interpretacijo Vladi-gerovega »Vardarja«. Pri IV simfoniji Cajkovskega ie orkester razvil polno svoio moč. zlasti v prvem in zadnjem delu Z velikim spoštovanjem ie Kamburov govoril o Mirku Poliču, ki ga ie spoznal ob priliki turneje Glasbene Matice r>o Bolgariji. Tedaj ie dobil vtis. da ie zbor GM izvrstna zborna korporac:j.i. Obžaloval je. da se ie Polič ločil od tega zbora Kamburov se ie čudil, da so pri nas dela muzikologov tako redka in da se je tei stroki posvetilo tako malo mož. S ponosom je lahko naštel 8 imen bolgarskih muzikologov ter dejal, da so Bolgari v 60 letih svoje samostoinost: napravili zelo mnogo tudi na področju glasbene kulture. Upoštevati je treba, da se med Bolgari, dokler so bili pod Turki, sploh ni razvila glasba v evropskem smislu Zelo naglo so se razvile vse veie glasbene kulture Zato ie tu- di značilno za bolgarsko glasbeno življenje, da imajo v sami Sofiji tri simfonične j orkestre: Državni filharmonični orkester. » Carski simfonični orkester, ki šteje celo J 80 članov, in Delavski simfonični orkester. Vsi ti korpusi so dobri in nedavno ie tudi Delavski somfonični orkester izvajal Cajkovskega četrto simfonijo ki smo io slišali v ponedeljek zvečer v Liubljani. Drevi nas bo Kamburov na predavanju v mali filharmonični dvorani seznan 1 s sodobno bolgarsko glasbo. To predavanje Da bo dostoono le ožjemu kroeu ljubiteljev Tiasbe. zato bo prirejeno še ooljudno predavanje v radiu. Širša javnost pozni slabo bolgarsko glasbo, zato vlada za to predavanje veliko zanimanje. Slišali oa bomo tudi pravega strokovnjaka, nedvomno najboljšega poznavalca bolgarske glasbe. Ivan Kamburov. ki je zdaj star 53 let. ie izdal svoje prvo samostojno delo 1. 1926. V njem je orisal zeodovinski razvoj bolgarske glasbe. Podobnega dela Slovenci še nimamo. Drugo njegovo delo se imenuje ->Glasba in naroda. Dalje ie treba opozoriti na naslednje študiie: »Prispevki k zgodovini razvoja glasbene kulture v Bolgariji«. Monografija o prvem bolgarskem skladatelju E. Manilovu<. k: ie izšla kot državna izdaia po naročilu prosvetnega ministrstva. »Študija o poljski glasbi«, razprave o glasbeni folklori, knjigo /a popularizacijo glasbe med narodom »Glasba za vse . najpomembnejše delo po bogastvu gradiva in ker ie edinstveno med južnimi Slovani, ie pa Glasbeni slovar Vsebuje mnogo podatkov o naši glasbeni kulturi. Nešteti članki Kamburova so še raztreseni oo listih in revijah Da se bo Kamburov nekoliko poglobil v naše glasbeno živlienie iz perspektive slovanske prestolnice bo ostai nekaj dni med nam. vendar, žal. nima časa za daljše bivanie v Sloveniji, ker ga delo kliče nazaj v Bolgarijo S predavanjem priznanega bolgarskega znanstvenika bo vrsta lepih prireditev bol garskega glasbenega tedna najboli posrečeno izpolnjena in zaključena JB ligi moramo biti hvaležni da nam je pripravila tako dober spored XV. simfonični koncert Ljubljanske filharmonije Občinstvo je najbolj zanimal bolgarski skladatelj Vladigerov s svojima skladbama Ljubljana, 24. aprila Kakor oba dosedanja letošnja, tako je tudi ponedeljkov koncert Ljubljanske fil-ha:monije obsegal izključno slovanske avtorje, od katerih nas je prvenstveno zanimal Vladigerov s svojim »Koncertom za klavir in veliki orkester op. 31« in z »Var-daisko rapsodijo<. Vladigerovlji obe skladbi sta pisani tehnično zelo komplicirano, mestoma naravnost briljantno, kar kaže avtorja kot odličnega poznavalca orkestralne tehnike in pravilnega porabljanja danih možnosti; enako kot za orkestralni, pa velja to tudi za klavirski solistični del v klavirskem koncertu. Prav posebej pa karakterizira Vladigerovljo tvornost ritmika, ki je v »Vardarju« še mnogo bolj ostra, komplicirana in sočasno zanimiva, kot v klavirskem koncertu. Čeprav sta obe skladbi vsaka zase povsem samostojni tvorbi, vendar so elementi kompozicijske gradnje v bistvu isti ali vsaj slični. Tako se v obeh izvajanih skladbah čuti čudovita harmonika, za katero ima skladatelj očivkino še prav posebni smisel. Melodika sloni v »Vardarju na previdno, fino in duhovito izrabljeni narodni motiviki, ki je našla v Vladigerovu vprav genialnega oblikovalca: skladatelj te svoje povezanosti z bolgarsko narodno motiviko ni mogel zatajiti niti v programsko sicer nedoločenem klavirskem koncertu, kjer jo je prav tako inteligentno porabil. Tako sta pokazali njegovi skladbi na eni strani duh bolgarske miselnosti in čustvenosti, z analitičnega vidika gledano pa izredno posrečeno sintezo oblike in vsebine; poslednji je posvetil skladatelj izrecno pozornost in se čuti iz nje nad vse močno čustveno doživetje, razgibanost in življenjsko silo. kakor jo čutimo le red-kokje. K temu vsemu pa zna Vladigerov priključiti bodisi oblikovno, bodisi vsebinsko izčrpno izrabo sredstev, ki večajo učinek ter blestečo instrumentacijo. Filharmonični orkester je zajel pravilno obe skladbi, prav posebno še rapsodijo >Vardar«, v kateri se je razživel in jo podal s polnim učinkom. V klavirskem koncertu je bil nedvomno mnogo slabejši. kljub temu pa je tudi z njim dosegel lep uspeh. Solistični part je izvajal skladatelj sam. ki se je tako preJstavil ne le kot odlični skladatelj evropskega slovesa. marveč tudi kot izvrsten pianist; s tem je vseka- kor najbolj vemo posredoval pravo sliko izvedbe, kakršno si je predstavljal v snovanju sam. Orkester se je — razen ponekod — spajal z njim v pravilno odgovarjajočem razmerju. Obe Vladigeroviji skladbi sta doživeli spontano, navdušeno priznanje občinstva; ob koncu prvega dela koncerta je Vladigerov dodal še dve svoji klavirski skladbi (Jesenska elegija. Gosposko kolo), ki očitujeta bistvenosti že omenjenih značilnosti ter je dosegel z njima prav tako velik uspeh. Izmed slovenskih avtorjev je filharmonični orkester izvajal Bernardov >Scher-zo za godalni orkester«. Zakaj se je ljubljanska filharmonija odločila za to skladbo ne razumem, zlasti še ne, ker imamo na razpolago v take svrhe več pomembnejših simfoničnih, odnosno orkestralnih del reprezentativnih domačih skladateljev. Bernardov >Sc?ierzo« je grajen enostavno, po motiviki bi skoraj dejal naivno in v obdelavi ne izkazuje nikakršne nadpovprečne oblikovne ah vsebinske zamisli; tudi po invenciji je suh, harmonično malo zanimiv in ritmično podobno odgovarjajoč. Nikakor ne maram reci, da skladba ne zasluži izvedbe, kajti vsako delo ima v sebi nekaj pozitivnega. V izbiri programov za filharmonični koncert pa morajo biti primerni vsekakor vidiki čim višjih vrednostnih kvalitet; to stališče, utemeljeno po načelnem vrednostnem niveauju filharmoničnih koncertov, pa narekuje kajpada drugačno izbiro. Orkester se je pri izvedbi »Scherza« zelo potrudil, tako, da je skladba imela pri občinstvu uspeh, kar pa seveda mojega mnenja o njej prav nič ne izpreminja. — Nadalje je izvajala Filharmonija prekrasno, iz najglobljih duševnih plasti doživeto »Četrto simfonijo« nesmrtnega mojstra CajKO\-skega. V vseh delih (Andante sostenuto — Moderato con anima — Andantino in modo di can-zona — Scherzo — Pizzicato ostinato — Finale — Allegro con fuoco) nam skladatelj razgalja svoje duševne bolesti, da človeka prevzame ob kovinskem, trdem zvoku, ob nežnih melodijah, povsod, kjerkoli in kakorkoli poje tenkočutni skladatelj. Orkester se je v skladbo zelo in pravilno vživel ter jo prikazal skrbno izdelano, učinkovito in z vidno ljubeznijo: opozoril bi le na nekajkratno jakostno neso- razmerje med pihali in godali, kar pa celotnega vtisa ni zmanjšalo. Ves koncert je dirigiral dr. Danilo Švara, ki je imel z Vladigerovljimi skladbami težko nalogo, ki pa jo je odlično rešil in prikazal velikega bolgarskega skladatelja v pravimi interpretaciji in tehnični izdelanosti. Isto velja tudi za obe ostali izvajani skladbi. Dirigent se je povsod skrbno poglobil ter nam tako skupno z orkestrom pripravil koncert lepe umetniške višine ter estetskega užitka, pa tudi v naših časih temeljito potreben izraz slovanske vzajemnosti. od. Radijski večer češke glasbe Ljubljana 24. aprila Danes ob 21.15 bo igral v ljubljanskem radiu če^ke skladbe naš priznani violinski pedagog, profesor Glasbene akademije Jan šlais. ki že nekaj mesecev prireja sistematične violinske koncerte s historično razvojnega vidika. Tako je na prvem koncertu izvajal skladbe Locatellija (Sonata da Camera). Corellija (Sonata v d-duru) in Vi- Josip Sok talija (Ciaccone), ne drugem koncertu Handila (.Sonata v d-duru). Bacha (Air na g-struni in koncert v a-molu) na tretjem koncertu pa Mozarta (Sonata v c-duru) in Beethovna (Romanca v f-duru in Sonata v es-duru) Tako je zaključil klasiko na nocojšnjem koncertu pa prehaja v romantika in novejše smeri. Na sporedu ima Sonati no v g-duru. op. 100 velikega mojstra Dvorska. »Ljubavno pesem« znanega, pred nekaj leti umrlega skladatelja Joscta Suka in »Sonato za violino in klavir« moravske-ga mojstra Lcoša Janačka. Izbral si jc torej reprezentante češke glasbe, tvorce, ki so dovcdli češko glasbo na evropske visine ter jo uvrstili kot eno giba! svetovne glasbe. Po sporedih ki jih jc tekom koncerta izvajal, je razvidno, da posveča prof. SLais največjo pozornost sonatni obliki ter bO> v tem smislu tudi nadaljeval v bodočih koncertih, ko bo prešel na glasbo ostalih slovanskih narodov in ostalih smeri. Nedvomno so takšni sistematični koncerti velikega kult urno-vzgojnega pomena in jih radijski poslušalci gotovo z veseljem sprejemajo: zato jih opozarjamo tudi na nocojšnjo prireditev. Koncert bo prenašala tudi zagrebška radijska posta ia. — štirje novi planeti odkriti? Italijanski seizmolog proučuje vzroke potresov* ki naj M bili posledica privlačnosti planetov Rafaeile Bendandi, raziskovalec potresov, ki že 25 let pročuje vzroke premikanja zemeljskih plasti in ki si je pridobil kot seizmolog svetovni sloves, je oni dan v Faenzi izjavil, da je odkril štiri nove planete, ki morajo krožiti okrog solnca daleč na poti okrog sveta, temveč v prvi vrsti dej-izjavi ni dejstvo, da spremlja našo zemljo namesto dosedaj znanih S kar 12 planetov na poti okro sveta, temveč v prvi vrsti dejstvo, da krožijo ti štirje novi planeti solnčnega sistema na daljavah, mnogo večjih od razdalje med Neptunom in solncem. Bendandi hoče dokazati eksistenco novo odkritih planetov s pomočjo svojih izsledkov pri proučevanju potresov na zemlji. Trdi namreč, da vzroka potresa ne smemo iskati v geoloških izpremembah in pojavih, temveč v vplivih, ležečih izven našega planeta. Vpliv privlačnosti lune in solnca na naše vode se kaže v morski plimi in oseki. Po Bendandijevem mnenju ni potres nič drugega nego plimi in oseki podoben pojav. Potres nastane, kadar se privlačnost lune poveča s privlačno silo drugih planetov. Kdor bo podrobneje pročeval zvezo med potresi in privlačnostjo planetov, bo moral po Bendandijevem mnenju ugotoviti, da doslej znani planeti naftega solnčnega sistema niso dovolj močni, da bi povzročili premikanje zemeljskih plasti. Tako naj bi bilo torej jasno, da vplivajo na našo zemljo poleg Jupitra, Urana. Neptuna in drugih planetov še nove doslej neznane sile Bendandijrvi računi kažejo na štiri nove planete onstran Neptunove poti. Bendandi jih je označil začasno z rimskimi številkami I., II-. III. in IV. in nazvati jih hoče z imeni Italia. Roma, Rex in Dux. Naš aolnčni sistem bi se s tem znatno povečal, kajti od leta 1846. ko je Le Verrier izračunal in istega leta Galle v Berlinu zares zagledal planet Neptun, je veljala pot tega planeta za skrajno mejo našega solnčnega sistema. Bendandi je celo že izračunal oddaljenost teh stilih planetov od solnca. Planet I. kroži v razdalji okrog S milijard kilometrov, oddaljenost planeta II. od solnca znaša nad 12 milijard km. polumer poti planeta III. je dolg nad 18 milijard km. planet IV. je pa oddaljen od solnea točno 30 milijard km. V primeri s 150.000.000 km. kolikor znaša razdalja zemlje od solnca in oddaljenostjo Neptuna, ki znaša 4 milijarde 500.000.000 km. je oddaljenost novih planetov ogromna. Svetloba, ki rabi od solnca do zemlje 8 minut, do Neptuna pa 4 ure. doseže planet I. šele v 7 urah. do planeta II., III. in IV. pa rahi 11. 17 odnosno 27 ur. Tu se nam pa zopet zdi njihova oddaljenost neznatna, če pomislimo, da rahi svetloba za pot od mnogih stalnic do naše zemlje več let. Gmota planeta 1. je po Rendandijevih računih M-krat večja od gm^te naše zemlje, gmota drugih treh novih planetov pa lS2-krat. 300-krat in 700-krat večja, Neptun je samo 70-krat večji od naše zemlje. Za pot okrog solnea rabi zemlja 355 dni. dočim rabi planet I. 165. planet II 385. planet III. 1357. planet IV. pa celo '2S65 naših let. Bendandi je proprir>an. da nov-zroča vprav skupna privlačna sila naših planetov, vštevši tudi štiri nnvr«. pojave na zemlji, ki so njihov izvor učenjaki doslej iskali v nenadnih izpremembah odnosno katastrofah v zemlji sami. Dame bojte se debelosti! Kako izračunamo telesno ali fiziološko težo iz višine telesa Debelost vam iemlie mladost vesolje do življenja, zdravje in lepoto Debela ženska ie okorna, hitro se utrudi .n ne more se vživeti v tempo našeea življenja Zdi se vedno mnoao stareiša nego ie v resnici Vedno ie ootisniena v stran :n DozabHena Rada io boli slava, težko diha spati ne more. muči io revmatizem :n razne druce bolezni kaiti funkcija njenih oreranov preobloženih z maščobo ie nepravilna in prepočasna. Seveda to ne velja za vse debele ženske Med niimi so tudi take ki bi jim lahko zavidale zdravie vse suhe Kdaj je ženska debela9 Ali bolie rečeno-koliko nai zdrava normalna žensrka' tehta da ne bo debela? Za vsakeea človeka ie normalna teža tista, ki od co var i a niecovi višini in konstituciji To ie fiziološka teža. Tehtat: 1 ke več še ne pomeni biti I debel Paziti pa moramo, da se teh kilo- gramov ne nabere preveč- Telesno leže izračunamo iz višine takole: Vzemimo konkreten primer Bosa ženska meri 1.60 m Niena srednja telesna teža bi bila t ore i 60 kg. torej toliko kilogramov koliko;- je centimetrov nad en meter Ker ie na ideal ženske lepote podvržen tudi izpremembam in se nagiba zdaj boli k slok: postavi, bodo na boljšem tiste ženske ki tehtajo manj. Dovoljena ie pa razlika od srednje teže 5n/c navzdol kar zavisi od telesne konstitucije. 1.60 m visoka ženska mora tehtati 57 kg. če hoče odgovarjati idealu vitkosti glede na svoio višino. So pa krepke ženske močno razvitih mišic, ki niti za ceno gladovanja te teže ne dosežejo. Njihova teža se lahko ciblie do 63 kg, preko tega pa nikakor ne. Sicer ie pa večinoma mast kriva, da se teža poveča, ne pa kosti m mišice. Živ potresomer V Budimpešti živi že več let Američan Ed Pederson, ki mu pravijo živ seizmograf. ker napoveduje potrese. Napovedal je z neverjetno točnostjo vse potrese, kar jih je bilo v zadnjih 50 letih Tej svoji čudni lastnosti se mora zahvaliti, da je ušel strašni katastrofi, ki je zadela I 1°06 San Fran-ciseo. Zdravniki se že dolgo zanimajo za Pedersona in pravijo, da ne gre za nadnaravno moč. temveč za abnormalno fizično občutljivost. Pederson je odkril svojo čudno lastnost prvič leta 1891, ko je bil star 23 let in ko je zadel Japonsko katastrofalen potres, ki je zahteval 25.000 človeških življenj. Mladi Pederson si takrat nikakor ni znal pojasniti silne utrujenosti, ki ga je bila nepričakovano obšla. Isto se je ponovilo 1. 1906. ko se je peljal čez Tihi ocean. Na ladji so mislili, da gre za morsko bolezen in smejali so sc, ko jc Pederson neprestano zatrjeval: Nekaj groznega sc bo zgodilo' Še istega večera je prišla vest o katastrofi v Kangn v Indiji, kjer je potres porušil okrog 100.000 hiš in kjer je našlo v razvalinah smrt na tisoče ljudi. Ob koncu leta 1905 se je Pederson naselil v San Franci-scu. Nekaj dni pred katastrofalnim potresom, ki jc zadel mesto 18. aprila 1906 je Pederson zopet začutil silno utrujenost. Na- peti je moral vse sile, da ie mogel pravočasno zbežati. Tako je ušel smrti. Dve leti pozneje je bil v Londonu, kjer je zopet napovedal velik potres, ki je zadel Mesino 28. decembra 1908. Češka himni v tujih jezikih Češka himna >Kde domov muj ? je prevedena v mnoge tuje jezike. Do 1. septembra 1914 je bila prevedena samo v 16 tujih jezikov, zdaj je pa njenih prevodov že 50. Himna je bila prevedena v slova-ščino, poljščino, srbohrvaščino, slovenščino, bolgarščino, ruščino, ukrajinšcino, francoščino, italijanščino, nemščino, ru-munščino, španščino, portugalščino, angleščino, dalje v holandski, flamski. danski, norveški, švedski, litovski, estonski, finski, albanski, baskiški, bretonski, ciganski, irski, madžarski, grški, hebrejski, turški, arabski, perzijski, armenski, kalmišlci, indijski, siamski, kitajski, japonski, sta.ro-grški, latinski, esperantski in še nekatere druge jezike in narečja. To je pač najboljši dokaz, kako krasna je himna »Kde domov muj?« Po svoji lepoti in tudi po številu prevodov v tuje jezike zavzema med himnami eno prvih mest. Himna »Kde domov muj?« ostane pač večno lepa in mogočna. JDaniel "Lesneur Krinka ljubezni 74 BtBIl Dvojno razoroženo dekle, na eni strani po pre-sladki opojnosti, ki jo je prešinjala, na drugi pa po strahu, da bi mogla razžaliti oboževanega gospo« darja svoje usode, se ni upala braniti, vendar se je umaknila njegovemu prevročemu poljubu in se mu izvila iz objema, ki jo je oklepal in presladko lomil njeno voljo. Gilbert je pokleknil pred njo, kar bi moralo bolj od vsega drugega zbegati naivno bitje. Princ! Ona pa navadno kmečko dekle! Zadrhtela je, — Ali hočeš postati moja mlada ženica? — ji je šepetal- Kako bi mogla razumeti v teh besedah skrito podlost? Kaj je mogla vedeti, da so v galantni govorici Pariza, tistega Pariza, ki je tako mamil gri-zetke. o katerih ji je pravil Gilbert, samo »male ženice« gizdalinov, njihove ljubice za eno sezono, one, sirote pa sanjajo, da bo trajala ta ljubezen večno? Tudi Bertranda je mislila, da jo hoče vzeti za ženo. — O, to bi bilo prelepo, — je zašepetala z nedolžnostjo, pred katero bi bil okleval sam Don Juan. Gilbert je vstal, zadržal nasmeh, pozvonil in naročil, naj prineso večerjo. In kmalu je izginil prt iz rdečega aksamita pod belim prtom in še dokaj čednim priborom, ki se je pa zdel nepopisno razkošje temu dekletu, vajenemu jesti iz lončene sklede s cinkasto žlico. Najbolj ie bila pa presenečena ob pogledu na ko-vinasto posodo, o kateri je menila, da je iz masivnega srebra, posodo, polno ledu, iz katerega je molelo grlo steklenice z zlatim obročkom. Ko je počil zamašek in ko je videla penečo se tekočino v čašah, je Bertranda mislila, da je to mošt. Čeprav je bila zelo žejna, se ni upala dvigniti k ustom čaše neznane oblike s tako tenkim in krhkim podstavkom, da bi ga morda zlomila, če bi se ga dotaknila. Ko jo je Gilbert pregovoril, da se je končno upala pokusi ti vino, je zaprla svoje krasne oči in se za-smejala. kajti kapljice pen so ji brizgnile v obraz. — O, kako dobro je! — je dejala, — in jabolka se prav nič ne čutijo v tej pijači. — Mislim, da ue, — je vzkliknil princ smeje, — saj to je vino! — Vino? — Da, šampanjec. — O, šampanjec... Ta beseda jo je tako prevzela, da so ji omahnile roke, potem so se ji pa sklenile v tihem oboževanju. Gilbert je bil ves iz sebe od veselja. Pustolovščina je postajala mikavnejša in čudovitejša, kakor je pričakoval. Nikoli se mu ni sanjalo o toliki preprosti nedolžnosti. Samo ko je vstopil natakar, da bi jima postregel, je princ namignil Bertrandi, naj obmolkne, da bi se ves hotel ne zabaval na račun preprostega dekleta. Pri desertu je Glbert opazil, da njegovo namiga -vanje ne doseže več učinka. Bertranda, ki so ji vedno bolj žarele oči in lica, je govorila in se smejala kakor šolarka med odmori v šoli. Gairlance ji je pridno nalival čašo. Zakaj bi ne zaupala tej mrzli in prijetni pijači — zakaj bi ji ne zaupala ona, ki ni poznala nobene druge pijače kakor tisto samostansko vodo in conauetski mošt ? Ko so prinesli na mizo sadje, je Gilbert izjavil, da io zadostuje, da lahko pospravijo z mize drugo jutro in da naj^ ju za ta večer puste pri miru. Cim je natakar odšel, je potegnil princ pijano in po poljubih že povsem omamljeno Bertrando v svojo sobo. še za trenutek se je zjasnilo v njenih mislih, ko je stopila v neznano sobo. Ozrla se je naokrog, potem je pa uprla v Gilberta svoje velike oči, polne očitkov in groze. Ni se več branila, ni več pripadala sami sebi. Pripadala je njemu in večni laži, omamljena po nasladi, ki je ne bo več okusila po tej uri strasti in zaslepljenosti, čeprav bo morala vprav ona spoznati najfantastičnejšo realnost. XV. GROM BOBNI Gospa de Ferneuse po Hervejevem odhodu ni hotela ostati v BretagnL Ko je nekaj časa razmišljala, kam bi se napotila, se je odločila za Švico. Tako bi preživela tedne, v katerih bi se njen sin mudil na morju. Dokler bi ne prispel v Buenos Aires, bi mu ne mogla pisati. Bilo ji je malo ležeče na tem, da-li bo v kraju, kjer bi jo vesti hitro dosegle, ali ne. Ni slutila, da pride vest, ki jo bo zadela v tem zavetišču kakor strela iz jasnega. Upala je samo, da bo vsaj za nekaj časa olajšala svojo globoko bolest. Ta žena, pravična v vsem, v grešni strasti prav tako kakor v svoji materinski ljubezni, žena, ki ji je bila v grehu m junaštvu resnica potrebna kakor svež zrak, je trpela nepopisne muke dvomov, ker s svojimi nadami in spomini ni več nasla varnega pristanišča. Zatekla se je v hotel, zgrajen na pobočju Rigi z razgledom, ki spada med najlepše na svetu. Hodila je samo na kratke izprehode, da je lahko pila mleko V pastirskih kočah, drugače se pa ni ganila iz smrekovega gozda za hotelom. Sedeč v senci v pletenem naslanjaču je kaj pogosto položila v naročje zvezek ali ročno delo, ki ga je vzela s seboj, ali pa album, na katerem se je njen zvezek ak vare lis ti k c pripravljal prestreči nekaj dojmov nepopisnih svetlobnih iger. Zatopljena v neizmernoet perspektiv, v tišino, skončen mir slikovitih krajin, jasno belino zasneženih Alp, se je uda jala opojnosti sanj. Urejuje Josip Zupančič // Za „Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del Tista Oton Christof U Vsi v Ljubljani