N.jv.čji Amndri dwuk v Združenih državtb V«Qa ta Yte lato • • • 16.00 Paleto.....13.00 New York ceSe leto . 17.00 $7.00 NARODA Th« hrgMt Slovenka My b the United Stutff. List slovenskih delavcev v Ameriki •ud legal Hofide ja* 78,000 TELEFON: GHelae* 5—1242 Entend m Second 01ms Matttr September 21, 1303, at th« Port Offiot it H«w Yoifc H. ud« Art of Oonfran of March 3. 1879 TELE70H: OHelm 1-120 No. 143. — Stev. 143. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 19, 1937-SOBOTA, 19. JUNIJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. NA STAVKOVNI FRONTI JE ZAVLADAL SPLOSEN MIR Baski so ustavili fasiste pri Bilbao ODBOR ZA ORGANIZIRANJE JEKLARJEV ŽELI, DA BI POSEGEL VMES LABOR RELATIONS BOARD Ob« stranki mirno čakata sestanka posredovrW DAVČNI I MALA ANTANTA komisije. — Delavska tajnica je pozvala sedem I Q J r D A D II I MI CDDClfTlIlI 4 governorjev, naj skrbe za mir. - Dva senatna ^ L L T A K J 1 5rKtMtWlLA odbora nadaljujeta s preiskavami. — "Državljanske svoboščine je treba zaščititi." CLEVELAND, O., 16. junija. — Na dolgi fron* ti velike stavke jeklarjev je nocoj zavladal mir. Med jeklarji se je bila razvila precej živahna a-gitacija, čije geslo je bilo: — Vrnimo se na delo! |fi agitatorji so sedaj utihnili. Obe stranki, tako stavku joči jeklarji kot tudi jeklarski mogotci, mirno čakajo sestanka posebne komisije, ki jo je imenovala delavska tajnica. Komisija, obstoječa iz treh mož, bo imela težavno nalogo, in je veliko! vprašanje, če ji bo uspelo pobotati stranki, med katerima obstoje tako velike razlike. Včeraj je, kakor bi odrezal, polegla mrzlična napetost v sedmih državah, kjer štrajka stotisoč mož Bethlehem Steel, Inland Steel, Republic Steel Co. in Youngstown Sheet and Tube Co. Piketi sicer še hodijo pred tovarnami, toda izgreda ni bilo nobenega. RAZKRINKANI Vladni preiskovalci so zadeli na velike ovire. Posebno tuje vlade ovirajo uradnike pri pre-Žskavi. WASHINGTON, D. C., 18. SVOJE POLITIKE Ministrski predsedniki so razpravljal o položaju v Rusiji. — Konferenca se vrši na parniku na Donavi. BEOGRAD, Jugoslavija, 18. junija. — Zasledovanje (lav- junija. — Ministrski predsed-enih sleparjev je zavzelo celo niki treh držav Male antante so mednarodni značaj, ko je za-kladniški department preiriko-valnemn odboru sporočil, da na svoji konferenci' razpravljali ina parniku na Donavi o položaju v sjwjeteki Rusiji in LJENIN0V PRIJATELJ JE IZGINIL Tajna policija je pre-iskala Mihajlskijev dom. — V "Izvestjih" je pisal o ameriški politiki. tuje držajve ovirajo preiskavo. 10 njegovem vplivu iia medna- Podtajnik zaklaldmiškega de-(mrtunenta Roswell Magill je rekel, da so davčni uradniki, ki so bili poslani na Navo Fundlaiulijo in na Bahamske otoke, zadeli na velike ovire, ko so pričeli preiskovati dohodke bogatili Amerikancev. Tuje vlade so same davčnim u- radinikoin povzročile take ovi-WASHINGTON, D. C, 18. junija. — Delav- re, da so se v nekaterih sluča-ska tajnica Frances Perkins je pozvala danes sedem governerjev, naj vzdrže mir v svojih državah. "Vzdržanje miru in reda ter zaščita državljanih svoboščin je naloga vsake posamezne države", jim je brzojavila. Vodstvo Republic Steel je ^poslalo delavski tajnici dolgo pfsmo, v katerem pravi med drugim: -- djetij w tujih državah izogne- r« ... _ I ii\ aloirl-nitn ( VK/vnum no Vtswltrk jih davčni nradnilki morali po služevati diplomatskih potov. Jutri bo preiskovalni odbor zaslišal najvišjega preiskovalnega uradnika davčnega urada Elmerja Ireya, ki bo poročal, kako se se pridružijo uniji. Nadalje je Republic Steel importirala v mesta, kjer ima svoje tovarne, veliko število ljudi dvomljivega slovesa ter jih oborožila proti stavkar-^jem. V svojih tovarnah v Cantonu, Clevelandu, War-renu, Niles in Youngstownu ima družba ogromne zaloge strojnih pušk, pušk, revolverjev in strupenih plinov. Dva posebna senatna odbora preiskujeta položaj v stavkovnem ozemlju. La Folletov odbor ^bira dokazilni materijal, ki ga bo uporabil proti policistom, ki so dne 30. maja brutalna napadli štrajkarje v South Chicagu ter jih osem usmrtili. Poštni odbor preiskuje pritožbe jeklarskih baronov, da pošta ni hotela dostavljati delavcem v tovarnah zavojev z živili. Delavski voditelj Philip Murray zahteva, naj se-r dožene, koliko so plačale kompanije kakšno plačo so dobivali kompanijski r> r- j . • i. i jo davkom. Obenem pa bodo 1 o volji nam je, da ste imenovali poseben posre-|navedena imena onHl ^ta- dovalm odbor, v katerega stavljamo zaenkrat vse lev, ki so se na zvit način iz ognili plačevanju dohodninskega davka, na kar Washing-! i ton že dva tedna z 'veliko napetostjo čaka. Zvezni zakladničar Morgen-thau preiskovalnemu odobru podal obsežno poročilo o davčnih sleparijah, nalkar ga je senator Harrison prekinil z besedami: "Imena! Marsikido izmed nas se zanima zelo zanima. Ali jih bomo dobili?" Morgenthau je rekel, da rbo-do ta isleiparstva zelo slabo vplivala na davkoplačevalce, toda obljubil je, da bo jutri navedel imana onih, ki davkov niso plačali. rodnd položaj. Medtem pa je parni k vozil iz Kladova v vzhodni Jugoslaviji v Basias blizu Beograda. Na konferenco so prišli ministrski predsednik Milan Sto-jadinovič, dr. Milan Hodža in Jurij Tatarescu. StOjadinovič je na konferenci povdarjal stališče svoje vlade, da morajo biti odnašaj* vseli treh držav z ozirom na drastične premeni be zadnjih dni v Rusiji znatno preurejeni. Uradno poročilo, ki je bilo po prihodu /v Beograd objavljeno, se obrača na razna poročila, Ju so razširjena v inor zemstvu in ki zatrjujejo, da je Mala antanta vedno slabejša, ter izjavlja^ da vse tri države proučujejo načrt za skupno politiko v Podonavju. KLETEV V ITALIJI PREPOVEDANA RIM, Italija, 17. juinija. — I-z italijanske armade je bibi kletelv odpravljena. Vojni podtajniik general Alberto Pariani je s svojim ukazom prepovedal vojakom preklinjati. " Vojaškim duhovni kom je bilo naročeno, da v svojih pridigah govore proti preklinjevanju. Na stenah po (vojašnicah je nabit naipis: "Kletev onečašča vojaka in je po vojaškem predpisu prepovedana." naroČite se na «glas naroda" (najstarejši slovenski dnevnik v AMERIKI SENAT IN ZBORNICA PROTI BLUMU Odbori napadajo nameravano finančno diktaturo. — Senat noče o-dobriti predloge za zasilne odredbe. PARIZ, Francija, 18. junija-— V senatu in v poslanski zbornici so skušali različni odbori omejiti finančno oblast, za ikatero je prosil kabinet ministrskega predsednika Bitima. I Finančni odbor v senatu je namreč sklenil, da ne oddbri Blumo^ve predloge, Iki bi dala vladi ljudske fronte skoro popolno finančno diktaturo, da Dzravna prkmatnjikljaj $1,760,-000,000 izvanrechiega proračuna. , Na drugi strani pa je carinski odbor poslanske zbornice dodal dodatek k neki dragi predlogi, s katero je vladi vzeta pravica trgovino urediti z zlatom in dejvfeami. Poslanska zbornica zahteva, da mora v4ada za vsako finančno odredbo prositi poslansko Zbornico za dovoljenje* MOSKVA, Rusija, 16. junija. — Iz svojega stanovanja v ameriškem poslaništvu je izginil J. Mihajlski, sot rudnik Izvesti j'', v katerih je nava-ovale 40.000 delavcev. Železniške družbe samo še čakajo, da kongres sprejme Wagner -Crosserjevo predlogo o zavarovanju železničarjev. TURČIJA ZADUŠILA VSTAJO ISTANBUL, Turčija, 17. junija. -- Turška je zadnje dni tajno zadušila veliko vstajo v pokrajini DiTsim, Proti upornikom je 'bila poslana ar-, mada 30,000 vojalkoiv in veliko zračno brodovje. Četudi je v vročih bojih padlo 5000 mož in so se boji vršili v nedostopnih gorah, kjer ni cest in so morali ivojaki plezati po lestvah, da so pregnali upornike iz njihovih skrivališč, ni svet o tem ničesar vedel. Vstaja se je pričela pred tremi meseci, ko so uporniki napadli neko ga mižijo An raz strelili most. - Vsi voditelji fvetaje so bili ubiti. Kampanja proti upornikom je bila končana, ko je a doptirana hči predsednika Ke: mala Atatnrka Sahiba Gueuk-Isen Honou-m i aeroplama vrgla boratbo naravnost na hišo voditelja vstaje Sejida Eiza, ki je bi) ubit z mnogimi svojimi .vodilnimi pristal, SAMOMOR PRESEDNIKA BELE RUSIJE "Uradno" se je usmrtil zaradi družinskih raz • mer. — Toda njegov samomor je sledil takoj aretaciji 45 državnih u-radnikov. MOSKVA, Rusija, 17. junija. — Sovjetska vlada naznanja, da je predsednik beloruske sovjetske republike Aleksander G. Cervijakoiv izvršil samomor. Bela Rusija pripada 11 sovjetskim republikami, ki tvorijo sovjetsko unijo, in meji na Poljsko. Na 50,000 kvadratnih rnaljah živi okoli 5,500,000 prebivalcev. Kot zatrjuje (vlada, ima Oer-vijakov samomor vzroik v družinskih razmeraJi. Toda čudkio je, da je prostovoljna -smrt sledila takoj za aretacijo 45 državnih in strankinih uradnikov v Minsku, glasnem mestr; Bele Rusije. Aretiranci so obdolženi i>o-litične zarote. General J. P. Uborevič, ki je bil prej vrhovni poveljnik beloruske armade, je bil med 6 generali, ki so bili 12. junija zaradi veleizdaje ustreljeni. Namen zaroto je bil baje Belo Rusijo in Ukrajino izročiti Nemčiji. Med starimi beloruskimi voditelji, ki čakajo na sodnijsko razpravo, je biv.si ministrski predsednik Bele Rusije N. M. Goloded, 10 bivših državnih komisarjev in vec članov izvršelvalnega odbora komunistične stranke. Število zadnje dni aretiranih oseb v sovjetski Rusiji znaša več sto. Več stotisoč imen je bilo črtanih iz članstva komunistične stranke. Na državni konvenciji komunistične .stranke prejšnjega tedna v Minsku je bilo zatrje-vano, da so kolektivne (kmetije v Beli Rusiji vališče poljske apijonaže. 2000 ITALIJANOV UJETIH; LETALA STRELJAJO NA BEGUNCE v HENDAYE, Francija, 18. junija. — Vladne čete, ki branijo Bilbao proti fašističnim napadom, so razbile nek fašističen oddelek na dvoje južno od Biibaa. Druga poročila naznanjajo, da so Baski v teh bojih ujeli 2000 Italij anov. Fašistične ladje, ki blalrirajo pristanišče v Bilbao, so ujele tri vladne parnike s 3000 begunci, ki so zbežali iz Biibaa. Begunci, večinoma žene in otroci, se nahajajo v skrajno l>ednem staaijn. Vsi prosijo za kruh. Oblečeni so v cape in na obrazih jim je videti strah. BAYONNE, Francija, 18. junija. — Zastopniki španske vlade >so prejeli brzojavno poročilo, ki pravi, da fašistični aeroplani neprestano bombardirajo Bilbao. Letajo 200 čeV ljev nad mestom in s strojnimi puškami streljajo na prebivalce. V zadmjih 24 uradi je bilo iz Bilbao prepeljanih 150,0(K) ljudi po suhem in po vodi v Santander. En parnik so fašisti zajeli in ga potopili, pri čemur je ntonilo mnogo ljudi. Nemški letalci, ki niso zadovoljni s tem, da streljajo na prebivalce v Bilbau, skušajo beguncem preprečiti, da ne bi mogli priti v Santander. Aeroplani mečejo na bežeče prebivalstvo bombe in streljajo s strojnicami. Na ta način je bilo pobitih velikansko število žena in otrok. MADRID, Španska, 18. junija. —Vladlna artilerija je po • polnoma porušila mejsto Chi-millas, zapadno od Huesce na aragončiki fronti. Z zavzetjem tega mesta je bila fašistom odrezana cesta proti Jaci na severu. Tudi na mnogih drugih krajih so pričele vladne čete napadati, da olajšajo fašistični pritisk aia Bilbao. Baiski še vedno drže višine okoli Biibaa, tysled česar general Franco še ni ukazal svoji armadi, da vkoraka v mesto. RIM, Italija, 18. junija. — Uredniški članek v Mnssolinije vem listu Popolo d'Italia pravd, da bo smrt italijanskih vojakofv, ki so padli v marcu na fronti pri Guadalajari maščevana. "Kje, kdaj in kako," pravi članek, "sedaj že ni mogoče vedeti, toda maščevani ibodo.'* Nato pa članek očita Angležem, da so hijene v človeški podoibi, ki požirajo čisto kri i« talijanske mladijne, kot bi bilo žganje." Ostali časopisi pa že označujejo (velik uspeh fašistov pri Bilbau za veliko italijansko zmago. POLJSKA ZAPIRA KOMUNISTE VARŠAVA, Rusija, 17. junija. — Varšavska policija je aretirala 83 ruskih komimiisti-čnih agitatorjev, ki so bili poslani na Poljsko, da širijo propagando. —k Naročeno jim je bilo, da skušajo delovati med po3jrikmii komunisti proti slabemu vpli-vu, ki bi mogoče prišel zaradi velik oš tejvilnih e k sekiicij v . • . . nfzrfs inofs1 "Gla« Naroda" U * »s 9L0VXK1C PUBLISHING C0VIR1 L. Bita, M« flMl« oC tbort offlcert: Mcv M GttF. M. X. "GLAS NAIODA" (Veiee o« the People), ■wry Dfey ftsnpt 8oidtyi M eek late velja m ■k pol leta............. Ha Četrt lete................. Ea New Terk ae eelo Me 17.00 la pol leta ••..»*............... W.W Ea laufcualio aa ado lato v..... |74I0 Za pol lete.................... «U0 AdTatineatent os ItoM bras podplat ia dtobaeett le m prloMoJeJa Denar aaj ae blagovoli POiUJett po Money Onler. Pri gpremaobl kraja oaroCatkor, proateo, da m «« tntt ptejfcj« MvalltBe semeni, dm hltra|e najtano nedoralka. MMeripttoa teorij «6.00 "Glao Naroda" ktaaja vaakl dan lav nedelj ln pranlkov "OLAg NARODA". 211 W. 18th Street. New Took. N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 IL DUCE IN AL CAPONE Nedavno smo čitali, da je znami gangsterski voditelj Al Capone, ki je zaprt v zvezni kaznilnici pri Sam Framciscu, prosil za parok). Mogoče bo njegova prošnja uslišana, mogoče tudi ne. Ce bo uslišana, naj ga f>ošljejo v ItaKjo. CaiK>ne bi bil najprimernejši dar laSkemu fašizmu. Al Capone sicer na tako gostobeseden kot je naprimer Mussolini, toda Mussolini si ga je izbral za svoj uzor. Nekdanje Capomove so sedanje M ussolinijave metode. Leta 1924 je imel laški fašizem v Rimu mogočnega so v razmika. Bil je to sooijalist Giacomo Matteotti, ki je imel dovolj poguma, da je v parlamentu jamo nastopil proti Mussolini ju. Kaj se je zgddilo ž njim! Ko se je neke noči vračal proti domu, «o ga zgrabiti Mussolinijevi pristaši, ga odvedli na v$amotem kraj in ga usmrtli. Cisto po Capdnovem vzorcu. Brata Rosselli, ;ki sta se junaško 'borila proti laškemu fašizmu, je zadela skoro ista u soda kot Ijo je določil £>car-faoe Al Capone onim, ki so se drznili ovirati njegovo rake-tiretvo. Zaidnji dan, balš ob obletnioi smrti Matteottija, so našli v gozda pri Bagnoles - 1'Ome v Franciji, Carla in Nella Ros-sellija mrtva s prerezanim vratom. Capone je bil nekoliko bolj moder kakor Mussolini. Ca pone ni rezal vratov, ampak se je posluževal strojnih pušk. Ime Carla Rossellija se bo blestelo med imeni italijanskih patriotov i,n junakov, dočim se bo italijafriKka javnost spominjala Mussolinijevega imev =»= t\ THE LARGEST 8LWENF V11LT W TJJS3. ■ ■■■iiC^".......-l>Mir ■ — ss tsu Cliff Mine, Pa. Cenjeno uredništvo! Dasi smo imeli dokaj milo zimo, je bila pomlad primeroma pozna, hladna in deževna, tako da so imeli farmarji težave z oranjem in setvijo. Končno so vendar vse obdelali, in obeta se dobra letina. Posebno sena bo mnogo, in vse vrste sablja bodo izvrstno obrodile. Tukajšnji premogorov, lafet Pittsburgh Coal Corp., ki je obratoval dolgo vrsto let, in kjer 'je bilo svoječasno zaposlenih mnogo Slovencev je končno izčrpan. V ponedeljek 14. junija je obratoval zadnji dan. Večinoma vse delavce, med katerimi je precejšno število naših rojakov, bo družba premestila v druge obrate. Sedaj se je pričela doba piknikov. Tu'kaj imajo v ta namen zelo primeren prostor na M. Useničn;'kovem posestvu in vsaka prireditev je zelo dobro obiskana. Pri eni taki prireditvi sem bil navzoč. Kar sem z veseljem opazil jo bilo to, da ftemon še vedno drži, "kontrolo'* na Cliff Mine, kakor v dobrih starih časih. Prvi koza rec piva je bil njegov in ravno tako prvi ples. Upam, da •bo še dolgo tako. V petek, 11. junija je tu preminul rojak Jakob Debelak, v starosti 71 let, dmna iz Stare Osel nice v Poljanski dolini, po domače Skedniearjev. Tin zapušča vdovo, sina in dve hčeri. V Ameriko je pri še 2 GLAS NARODA" } \ pošiljamo v staro do- A movino. Kdor ga ho ^ če naročiti za svoje 9orodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za s t a r i ^ 4 kraj stane $7. — V j 0 Italijo lista ne poši- j 5 ljamo. 5 MORILEC POUCBTA OBSOJEN BBZESC, Poljska, 17. junija. — Weizel Sczerbowski, 18 let stari žid, je bil obsojen na smrt, ker je 13. maja v velikih izgredih proti Židom uM nekega policista. VATIKANSKI BRIVEC je bil zaposlen |h> raznih jamah [»o Pennsvlvaniji in nekaj let na Thomas, W. Va. Semkaj je prišel iz Westmoreland Okraja v času znanega tam-kajšnega štrajka, odkoder smo se bili ras&ropili na vse strani. Zadnjih 15 let ni delal v jami ter živel mirno na svoji farmi. Bolehal je del j ealsa in zadnje štiri mesece je bil večinoma v postelji. Pokojni Jack je bil dobri čina in vse skozi poštenjak, kar vedo dobro povedati njegovi ne-kvlanji, mnogoštevilni borderji. Nikoli se ni skušal v najmanjši meri okoristiti na račun drugega — dasi je imel za to mno-£o prilike. Obranimo torej možu poštenjaku blag" spomin, njegovim preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. V. P. Detroit, Mich. Doba piknitkov in izletov se je pričela. Po trudapolnem delu si vsak človek želi malo razvedrila v prosti naravi. Tako je "Ootepodinjski Klub SI. Doma" sklenil, da priredi inoon-light piknik v soboto 26. junija'na Hrvatovi farmi, West Warren Gully Rti. Zabaive bo dosti za mlade in stare, pa tudi prigrizka in pijače bo dovolj. Zabava je tudi lepša v soboto, ker se nam nebo mudilo domov. Godba bo izvrstna; ne bo treba nog za seboj vlačiti, ampak bodo kar same poskakovale. To nas obudi k novemu življenju. Pripeljite tudi vaše prijatelje, da se tudi oni razvesele. Zabava l>o celo noč, in tiudi zapeli bomo la]iko, pred no se raz-idemo. Na svidenje v soboto 26. ju-nija! Job e phi ne Stular. Detroit, Mich. Pred dvemi tedni je bil nekaj časa n u d nami Jože Zelene z družino, ki je na |>oti iz Wau-kegana, 111. v staro domovi no,# v njegov in moj rojstni kraj Vrhnika. Zitdnji njegov dopis v Glasu Naroda je naslovil i4()j 1891, in' zdaj gremo — o j, zdaj gremo." Nedavno se je izpraznilo v Vatikanu eno najbolje plačanih mest, namreč mesto papeževega brivca. Marsikdo se bo začudeno vprašal, kako more papež naenkrat potrebovati novega brivca. Odgovor na to viprašanje vsiljuje žal mak) ne-spoštrjifvosti in sicer ztfto, ker je odhod tega papeževega dostojanstvenika združen z majhnim vatikanskim škandalom. Vatikanski brivec je namreč za- NA5TAREJSE MESTO NAJDENO PANAMA, Panama, 17. junija. — Panama - Colombia obmejna 'komisija poroča, da je masla razvaline izgubljenega mesta Santfi Maria la Antiqua del Darien, najstarejšega mesta v novem svetu. NAJBOGATEJŠI INDIJSKI MOGOTEC. Največji bogataš na svetu je nizam hajderabadoki, ki je praznoval te dni jubilej svojega vladanja. Izmed 200 vladajočih knezov indijskega ce-sai^tiva je 50 neizmerno bogatih, med njimi je pa najbogatejši nizam iz Hajderabada. Njemu najbogatejši ameriški milijonar ne seže niti do členkov. Njegovi tedenski dohodki znašajo okrog 50 milijonov dolarjev. Med vojno je podaril angleški vladi okrog 40 mili- Peter Zgaga SLOVO IZ GOWANDE pustil svoje mesto brez odpovedi, Obenem je pa zakrivil gr- jard funtov v zahvalo ga pa an Pozabil je pa zapisati "nazaj še pridemo". No, Jože, iz srea ti želim veliko uspeha. Gotovo imaš IkjIj dolg daljnogled kot jaz, ki misliš, da boš tam ostal za stalno. Ker si pa še v Ameriki in boš bral te vrstice, poslušaj: ko bo vaš parnik odplul od obrežja, poglej na uro in bodi na krovu. Cez trideset minut se ozri na desno proti zahodu. Vi-, del boš velikantski kip, predstavljajoči ženo s krono na glavi in bakljo v roki. Odkrij se ji. in ji želi veselo nasvide-nje. Ta kip je namreč dar Fran čokov Združenim državam in pozdralvlja , od obeh strani. Zadtojo zimo sem si ga tudi jaz ogledal. Šel sem z vzpenjačo in nato Še lezel visdko po stopnicah v glavo k#one. Na zunaj je že zelo poeelenela, znotraj pa je votla in prazna. Taka je ameriška, v staTem kraju pa sploh ni'kakšne ni. Ne bom ti jemal korajže, Jože. Videl boš, kar ti srce poželi. Lepa je Slovenija, a nad vse lepa je Vriinika in njena Okolica. Par mesecev bi bil do nehvaležnosfc. Papež je spoznal svojega bivšega brivca v mladih letih, ko je bil še bogoslovec na lom-bardskem kolegiju. Zgovorni brivec Damian Sinmoncelli se mu je takoj prikupil, najbolj pa zaradi odločnega odpora proti zasedbi papeževe države. Powneje, lio je bil sedanji paj pež že monfcignor in knjižničar slavne Ambrosianske knjižnice, je zopet srečal svojega brivca iz mladrh let in obnovil stike 7. njim. Ko je bil končno izvoljen za papeža in se je moral zapreti v Vatikan, je ostal zvest svojemu brivcu, imenoval ga je za svojega osebnega brivca in vsak dan je moral Simoneelli prihajati k njemu, Paj>ež ga je imel tem raje,, ker ie govoril mehko milanščino. Papež je omogočil svojemu brivcu preurediti staro brivni-co in opremiti jo moderno. 100,000 lir so znašali stroski in Simoneelli je dobil najmodernejši brivski salon. Ko je bil salon preurejen in gleška vlada ščiti pred njegovimi podložniki, zastrupljenimi z revolucionarnimi idejami in komunistično propagando. V svoji zakladnici ima nizam samo čistega zlata za 15 milijard in približno za tolifco tudi draguljev. On je srečen lastnik demanta "Nizam" ki tehta 277 karatov, in demanta "Victoria" težkega 177 karatov. Za slednjega je plačal |c(krog 25 milijonov dolarjev. Nizam je muslimanske vere in njegov z Ainaconkami zastraženi harem skriva pred zunanjim svetom najlepše ženteke sveta, živeče v razkošno opremljenih sObaih. Toda nizam je moderen vladar. On ne potuje 'na slonu, temveč v krasnem avtomobilu. Za svoj jubilej je opremil vse večje kraje svoje državice z radijskimi aparati. Pri tej priliki lahko omenimo še drugega indijskega vladarja, toda manj prosvitljene-ga in sicer maharadžo iz Al-vara, ki je. umrl te dni v Parizu. Njegov ponos je bila rao- opremljen, je papež nekega derna jetnišnica, ki jo je hotel NAPAD NA DELAVSKE VODITELJE ' dne pričakoval svojega brivca. Toda dobil je pa njegovo pismo, v katerem mu brisvec sporoča, da ne pride več, ker je prodal svoj salon za 60,000 lir. S tem denarjem bo lahko mirno in brezskrbno živel v svojem imeti vedno polno. Ce se je katera: izmed 200 celic izpraznila je maharadža kar naročil policiji, naj areltira prvega moža, ki ga sreča na ulici. Ko je nekega dne njegov častnik omenil, da se uniforma ne prilega rojstnem kraju Perugi. Papež debelim ljudem, je poslal.ma je prizanesljivo nasmejan pre-|haradža vise svoje debeluhaste čital to pismo, mesto vatikan- dvorjane v ldvski paviljon s re- škega brivca je pa ostalo nezasedeno. rad s teboj, da bi poiskala kraje prave svobode in to samo iz otroških let. Želim vam srečno not! . Frank Gaber. di džungle, kjer so morali stradati. Dajal jim je samo soda-vico. Ni čuda, da je imel potem najbolj suho spremstivo v Indiji. Ni pa tudi čuda, da mu je angleška vlada zdaj pa zdaj na^vetovak naj odpotuje na "počitnice" v Evropo. Z zadnjih počitnic se ni več vrnil. v tolarju. t« M. PUBLISHING COMPANY *GU| Rftfig** - H - - Na sliki vidite, telo so najdeži Ford Motor družbe napadli delavske voditelje in organizatorje, ki «o prišli pred to-fvarao delit med delavce pozive, naj se pridružijo uniji. Organizatorju, ki so fa nameravati pretepsti, so /potegnili aitejo prefco glave, da si ni mogel zapomniti nji- za potovanje.. R*r fr MMjen potovati » rtwr! kraj »11 tobltr d ttm, j« petrebne. da Je pmOtm v vseti sivanib. VitM rt« MjN-IHm ikuinjo Vaai iaia«rMM dati Mi)bM|ftB poiamrfta ta todl th HtrcfeM preikrieti, di fr anjo odobo« ta hitre. Miieii opni Ariflt« aa mi ari rtš pajhmlla. Ml vnMm TMt f^adlai protoj« A pHmOi* fl«TolJ«iJa, pifrit IM«. ftttfc hi ap^M kar Je sa potovanje p^rebot v ttkjfcltrejk« Ma, ta kir Je ghvno, u najnujk streite. Ncdritavljaiil a4) ae e«alKJe de tada^ga trenatka, ker ft«Aie M DM tt tiMfeti* JWM» dMknK lUS-B^TJCf PBB«, Ml tdftj teal «f kPČaplaCna aavedfla ta ucetavlJaoM Tw, 4a beete pečeni ta aMab petaiaU. SLOVEprlC PUBLlSMffKJ COMPANY (TrtVftl Bureau) 216 Wfert WtK Street 14ew Vbfij H. Y. Poslušam rojake, ki se vračajo iz starega kraja im pravijo: i—> Na »vso moč je bilo lepo. Po petindvajsetih ali tridesetih letih sem aopet enkrat videl domovino. Kar poblažila ih ozdravila me je. Pa nisem i-mel miru, kajti nenehoma me jo navdajala trpka misel — kako se ibomo ločfli. Kar stresalo me je ob misli, ko bom zadnjič, zagotovo zadnjič, stisnil roko svojim wtarisem, bra- * torn in sestram. In ko je udarila ura Slovesa, mi je bilo tako hudo, da ti povedati ne morem. Če je svidenje stoodstotna radost, je ločitev dvestood-stotua bolečima. Nekaj slionega sem občutil, ko sem se na majhni postaji Lehigh Valley železnice poslovil od prijatelja Jakoba. Dva (najlepša dneva svojih počitinic, ki seveda ni*o bile ]>očitnice, sem preživel v Go-wandi. Kar v zadregi sem bil in sem se jezil na usodo, ker nisem prišel na svet z deveterogub-nikom v želodcu in z velblodjo grbo na hrbtu. Kajti edinole v tem sJučaju bi mi uspelo že vsaj nekoliko ustreči postre-žljivim rojakom. Obiskal sem I večinoma vse stare prijatelje Glasa Naroda in sem tudi nekaj novih dobil. Pravzaprav čitajo v Gowandi Glas Naroda ttsi naši rojaki, toda nekaterim je bilo dose-daj nerodno, ker so si ga morali izposojati. Zdaj je pa Glas Naroda v sleherni tamkajšnji slovenski hiši. Naročili so ga še Millerjevi, Matekojvichevi, Buščajevi, Bo-zichevi, Stiibilovi, Ježe k o v i, Bohifnčevi, Hochevarjevi, Na-glichevi, in tudi Lojze Lamut, ki skrbi, da v Slovenskem Domu noben Slovenec žeje ne gagne. V borih dveh dneh sem se obredel, si vse ogledal, med drugim tudi slovenske farme in ogromen kompleks okrajne bolnišnice, ki ima stotine in istotine akrov zemlje. Bil sem t/udi v prijazni dolini na slovenskem pikniku. Tam se začenjajo pikniki šele o mraku in trajajo pozno v o-mamno pomladno ali poletno noč. ..Petje. .. ples... vriski ...harmonika in tajinstveno -šepetanje. . Skoro bi bil pozabil: v Gowandi imajo tudi Kralja. Kra-]lja po postavi, po obnašanju in po imenu. 'Nad šest čevljev je visoik in širokopleč; dva tako kot sem jaž ga ne obseže-ta. Na praznik proti iveeeru je začel kraljevati in jo kraljeval do torka dopoldne, ko sem se jaz poslavljal iz Gowande. Žalostno je sedel na porču,^ in če mi zameri ali ne, bom povedal : — pfcav nič več kraljevskega mi bilo ne v njem, ne na njem. Vlak me je potegnil proti seiveru. Ob obeh straneh proge lepe farme, po pobočjih, hribov pa saAii vinogradi, ki se šele daleč na oaborju izmikajo ^popotnikovemu pogtodn. Ni čudno, da žive po ti«tih krdjih veseli ifi zadovoljili ljudje. Iz Buffala sem jo zavil proti vfchodu, kajti zdelo se mi je, da bi ne storil prav, če M ne "bil ma niojom potovroju Iittie Falls predwdnja pb^taja. ____! ■ ' /'.' »WW** June 19, 1937 aša ' THE L'ARGEBT VLOVENB DULY 72f ZTJU; H.HUPKA: GOSPOD PROFESOR Gcfcpod gre po zelo raaveUje-jstropju in jaz pritličju." V nI glavni cesti. Naenkrat stoji trenutku je elegantni tujec za pro! veiiko, lepo restavracijo, j čel: "Zdaj torej vefete, kdo sem se ozre skazi stekla in vzdihne.! najbnž si niste kaj lepeiga mis Ob, ko bi vsaj kidaj htfhko sedel v ta'kem odličnem lokata, med eleganltno dblečeno gospodo in si naročil raznovrstnih jedil z bogatega jedilnega lista. Namesto tega si le še močneje zadrgne pas. lili o meni." Gospod je bil ves presenečen; dkorkj že malo nejevoljen. "Motite se. Nič slabega ne mislim o vas, ko pa. • • " "Ker ste pač že zdavnaj pozabili na posojeni denar! Toda fenenada se nekdo oglasi za'goppcd profesor, prisežem ram, njim: I Ja Sem popolnoma nedolžen." "Gobpod profesor!" I Gospodu je te stvari že od- Gospod ne sliši nit. Čisto več. "Prosim, gospod, dovolite, drugod mu zdaj blodijo misli. Mudi se v jedilnici odlične da grem "Oh, dajte vendar, da vam restavracije. In slednjič: Kaj' povem vse do kraja. Poslušaj-njemu prav za prav mar! Saj te me in poltem recite, ali me še ne kličejo njega. Kar začuti, jdhsojate. Preteklo leto, ko sem da ga je nekdo potrepljal po j lahkomiselno živel in zapraV-nami. Prestrašen se obrne. Pred ljal če® svoje razmere, ste mi njim stoji mlad, eleganten člo-j posodil stofcrtk. Dali ste mi te-V€te, veselo moleč mu roko v j daj svoj naslov. Skrbno sem pozdrav. | hranil vašo vizitfko. Kako je "Gospod profesor! Kakšna bilo mogoče, sam ne vem, krat-čudovita sreča, da sem vas do- ko in malo, ko sem se vrnil do- bil. Ne morete si misliti, kako me veseli!" Gospod začuden pogleda tujca, ki se zdi, kakor da ni opazil njegove osuplosti. i gospod profesor, ali zaman! Za 'Kako vam je goepod profe- to sem hvaležen naključju, da mov in vam hotel vrniti denar, vizitike ni bilo nikjer ... kakor da jo je odnesel škrat! Ne vem, kod povsod sem vas iskal, cul je tlegk in občutil bolečino. Potemtakem se mu ne sanja. Vse je torej gola desnica. In bil je iznenada tako zidane volje, kakor še nikoli. Danes si bo mogel po dolgem času vendar privoščiti lepo življenje! Stopil je v odlično restavracijo in sedel k bližnji mizi. Nata'kar je pogledal nekam začuden ne ravno gosposko oblečenega gobta. Toda gospod tega ni opazil. Naročil je skoraj vse jedi po vrsti, od prve do zadnje. Slednjič je poobedoval je poklical natakarja. Plačilni natakar je vzel bankovec, ga neopaženo pogledal /SLUŽBA 'Postave so včasih naravno krute, tako krute, da se človeku zgnusi. Včeraj, ko sem sedel pri oknu in gledal na cesto, se je ustavil pred menoj star možiček, in mi pričel pripovedovali o nesreči, ki se je pripetila par Sto jardov višje od nas. Sprva ga sploh nisem mogel dobro razumeti, ker je govoril italjaneko angleščino, a končno mi je z rokami in kretnjami dopomlal, da je avto povozil mladega dečka; ter me skoro potegnil skozi okno, da sem videl gručo ljudi, ki se je zbirala okrog sivega Forda sredi ceste. Šel sem v kuhinjo in povedal ženi, da grem pogledat, ter vzel hčerlko s seboj, da ji pokažem, kaj se zgodi z otroci, ki uhaja- r — L. Ganghofer; —i-— t- ' m Grad fiubertus :: Roman :: Š prdti svetlobi, Obzirno m ne- •__ . » t i , v j ' ... , , j jo na cesto brez spremstva od-malo začudeno motril gosta ter rasjjj1 nato menjal. Ko je gospod odhajal iz restavracije, se mu je spoštljivo priklonilo šest natakarjev. Dva gosta, ki sta dotlej z malone presenetljivo vztrajnostjo prdbirala časopise, se ».pogledata. Bila sta Peter Frank in njegov spremljevalec. "Vidiš," je zmagoslavno dejal dozdevni Peter Frank, "saj sort In kaj dela vaša gospa t, sem vas dobil. Upam, da mi, sem vedel, da sva odlično o- Kako pa otroci t Upam, da so vsi zdravi!" "Res ne vem," jeclja gospod, "(bržkone se motite. Ne spominjam se." "Res net Saj ni mogoče! No, seveda, človek vašega stanu in položaja spozna pač sleherni dan toliko odličnikov, da je kar razumljivo, če pozabi na tako malenkost, kakor sem jaz! Vendar tujec ni užaljen. "Talkoj se spomnite; pomagal vam bom. Lani sva bila skupaj v Karlovih Varih." "V Karlovih Varih?" "Oprostite, gospod, jaz . . " "(Kaj? Ali je mogoče? Še zidaj vam ni jasno! No, naj se vam predstavim: Moje ime: Peter Frank! Zadnje počitnice v Karlovih VaHh sva stanovala v isti vili. Vi v prvem nad- verjamete." Gospod vzame denarnico in poltegne iz nje srtotak. M'Izvdlite, pjospod profesor, zdaj vam ga vračam in se vam najlepše zahvaljujem. Še enkrat vas prosim: Nikar mi ne zamerite! Rečem samo: Srčno me bo veselilo, če se kmalu spet kaj vidimo. Obedujem navadno v tej restavraciji." Pokazal je na lokal, pred katerim sta ravno stalp, "Nemara se kdaj ka,i oglasite. Zelo bom vesel. Upam, da se skoraj zopet vidimo, gospod profesor!" Vljudno se je odkril in sel h gospodu, ki je stal na drugi Ktrani ceste in čakal nanj. Gospod je srtal, občudoval bartkovec, čudno, kar verjeti ne more. Udaril se je -po obrazu, ZKKŽB Važno za naročnike Polete naslova je :i»vldno do Maj Imate plaSano naročnino. Prva Bter'Ika pomeni mesec, dragi dan tn tretja pa .etn. l)a nam prihrani«) nepotrebnega dela In stroflkov, Vas prosimo, da sknftate naročnino pravočasne poravnati PoSljlte naročnino jaravnost nam aU Jo pa plačajte našemu zastopniku v VaBem Kraja aU pa katerefau Itmed aastoplkov, kojlb Imeni So tiskana a debelini črkami, ker ao upravičeni obiskati tudi drage naselbine, kjer Je kaj nalib rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPAMO* DBA V ZALOGI TCDI KOLEDARJE IN FRATIK3; ČE NE JIH PA ZA VAS NABOCE. - ZATO OBIŠČETE pravila svoj posel. Bankovci so tako dobro ponarejeni, da jih ne spotfna niti tako vešč poznavalec, kakor je natakar te restavracije. Poskus, ki sva ga naredila z najinim "profesorjem" te je zdaj vendar rešil neutemeljene bojazni." In vzel je iz svoje denarnice popolnoma nov ponarejen sto-tak. Nato je poklical samozavestno: r< Plačam —" CALIFORNIA: Sao Francisco, PX>IjORADO: Pueblo, Peter Cull g, A. Safttt Walaenburg, M J. Barrf INDIANA: Indianapolis, Ft. 'ILLINOIS: Chicago, i. Hevčlč, J Olcero, J. FaMaa (Chicago, Ok «t la IHfadlii Jollet, Marjr AamMrh La Salle, J. Rpelleh Maacoutab. frin* North Chicago In Waukegan, iMa-Wartek MAHTLAND: Kltasniller. Fr. VbOoplrAe MICHIGAN: Detroit. L. OHIO: Birbertoo, Cleveland. Anton Bohek, Cbaa. Kart linger, Jacob Betmlk John Blajmlk OlrSrd, Anton NagOde Lorain, Louis Balant, John KnmS* founjstown. Anton Kikelj iftftodft. Oregon City, Ore« J. Kobiai PCNNStLVANlA: ' Bessemer, Mb JtvafaJ Sttmgfatdn, Anton if*#e* Cbnemaftgh, J. Bwrtvw Ooveijdale In okctlca. lira. I iŠJoH, fitfa Fa fro t, Jercr <>ltpr« Forest City. Math OreenahnrK. Frank Novak Johnstown, Jota Pelafiti Kraja, Ant. Tanielj . LUkhie, BfeUdfe* Midway. Jdbn ŽOst Pittsburgh In okolic*, Philip Progar PblMpf pregar Steel ton. A. Mren Turtle Creek, Fr. MMfctf WW ittwfoo, JoM J4VŠ. IftaoffltatN: ftlltraukeei. West AlUa, Fr. fllsfc pastir je videl smrtni Padec gen. Mola Edina priča, ki je videl, kako se je s svojim staibom ponesrečil beli španski fašistični general Mola, je 16 let stari pastirček, ki je takrat pasel ovce v gorah okoli Castina de Peo-nes. Kafkor pripoveduje ta pastir, je gosta megla ležala nad gorovjem, ko je naenkrat zaslišal od daleč grmenje letala, ki je letelo hudo nizko. Motorji so vedno bolj grmeli. Letalo je trikrat obkrožilo dolino, v kateri leži ta kraj, toda zaradi me?3e, g« pastir ni mogel videti. Pastirju se je zdelo, da letalec kroži nad dolino zaradi tega, da bi se razgledal, kje je. Ker se mu to menda ni posrečilo, se je z letom splmstll še niže. Sedaj ga je zagledal tudi pastir. Videl je kako silno letalo s strašno hitrostjo drvelo proti velikanski skali ter se zaletelo vanjo. Le>talo pa se je s tako silovitostjo zaletelo v ska-, lo, da je kar odletelo nazaj ter nato vse v dimu paldlo naravnost V gldbočino. Nazadnje je ratebito letalo obležalo na neki ravnini, kjer se je še trikrat prekopicinlo ter nato razbito obležalo. Pastir je takoj planil tjakaj, kjer se je letalo sesedlo na tla; Med razvalinami je zagledal nepopisno zmrevarjena trupla Teč ljudi, oblečenih v krvavo cunjo nekdanjih uniform. Nekatera trtipla so dajala se lahne znake življenja. Ker- je pastir videl, da ne more sam nič pomagati, je brz odhitel v Castin de Peones. odkod&r je priklical pomoč. Sele ko do trupla nazadnje pretokavttH, so iz pa-pirjev mogli dognati, da med mrliči tudi general Mola. N«to «6 fi56Vico bi^ sporočili ▼ Trto-rijo, dd koder so pofelal? na 154 "Pozdravljen, Alndrej!" je dejal France raztreseno. "Ali moraš tudi ti kaj poslati?" 44Da! Spe{ kup advokatskega denarja. Še vedno svatbena stroški." Oči so ne mu jezno žabi iskale tja v okno. "Ta reč, ibratec, je bila draga. In Ikaže, da me bo veljala še več." •'Tri marke štirideset!" je dejal uradnik čemerno. France je plačal in pogledal mladega kmeta. "Zakaj pa, Ajndrej? Ali si !kje v zamerit" "Jaz? Bogfvari!" Andrej se je zasmejal. — "Sedim v sreči ko kuhinjski ščurek v cukru. Ju.;im hišo in (kmetijo in na njej najlepšo gospodi njo. Da, najlepšo! Mar ni rejs tako, gosi>od praktikant?" UrMlnik za oknom je zmignil z rameni .in za-mrmral nekaj nerazumljivih bedeti. 'Govorite vendar, gospod praktikant, nič vas naj ne 'bo ^ram." Glas mu je "čudno oiiripel. — "Saj morate vedeti, kako lepa je moja Lizdlka. Kakor pravijo ljudje, hodite pogosto k nam na obiske. Skoda, da me takrat nikoli ni doma. Veselilo ibi me, ako bi se kdaj Ikje srečala." Praktikamt je 'vzkipel: "Pripovedujem vam lako govorit!..Tu je urad! Dajte sem vaše pismo!" Pointner je vr^el pismo na desko in se za »me "Zbogom, Andrej!" je hotel reci France, toda jezik se mu je ustavil. Maja je z glavo je odšel. Na IliibertoVem je bila vsa veža zastavljena > polodi>rtimi zaboji. Moscr je razvrščal ptičje meiiove, ki so s svojim živim perjem bleščeče odsev-ali po Iveži. Grof Egge je, pripravljen že za odhod in s puško na rami, narekoval slu-- Kd7p7r^V0zil otro- ^ nasloye pr^aiatorjev, ki se jim naj pošljejo Na sedežu Forda se je tiščal deček bled ko smrt. Ob njem je stala ženska, in dečkova glava je slonela na njeni roki. Ourki potu so lili po voščeno bledem otorariku. Bilo mu je kakih šest let. Na levi roki, štiri prste pod ramo, pa je počasi pritiskala skozi belo srajco kri. Med nesrečo in mojim prihodom je minilo kalkšnih dvanajst minut. Ljudje so stali tam mrmraje, ker ni bilo toliko časa amlbulance. Trije mladeniči, katerih ni ibil nobeden čez petindvajset let star, so odganjali radovedneže od avtomobila. ka? — sem vprašal blizu stoječo žensko. — Tehle eden, — mi odgovori — detektivi so. — Zakaj ga pa ne odpeljejo v bolnišnico, saj je vendar takoj tam? — Pravijo, da ne smejo, da avtomobil ne smo z meoznejc zapuščal Bruckner-jevo hišo, ga je pospremil gospodar do ceste. Lorenc je hodil upognjeno ko starec, njegovega obraza je bila samo kost in koža. Skrbi te zime so mu pobelile glavo, njegove oči so gledale nestalno in žalostno. "Oglasim se spet po kosilu in na, večer," je de jal zdravnik, "držite se natančno tega, kar r je pač človek. Mislil sem si, revše se je pre-iiladilo, in kreha zato pomrlem." "Predvsem potrebujete sedaj za otroka zanesljive pofctrežnice- Dekla mora skrbeti za oba druga otroka in ne sme prihajati k bolniku. Kako bi ibilo z vašo setro? Dekle je zanesljinx> in zna negovati otroke. To ste "videli pri AnčiM. če bi prišla Mali, bi bilo pač najboljše." VALJE MUDE MOŽGANSKI VALO-VI V SPANJU Naglo kolelbanje električne naipetosti, k se da ®daj s preciznimi aparati opazovati na človeških možganih, odkriva na človeku marsikaj. Z njim lahko ločimo recimo spečega človeka od budnega. Če bi hotel bdo hliniti spanec, pa bi ltfu položili na glavo par elektrod, bi nam aparat takoj pokazal, da ne spi. Budni valovi iso v odraslem človeku večinoma tipa alfa. elektrode jih gre praviloma deset v sekundi. Ko pa človek zaspi, se valovi menjajo, kakor je zdaj .točno dokazal strokovnjak na polju možganskih valov dr. A. Looimis s svojimi sotrndniki na Jetnem alborn ameriške Akademije zannočti. Tako kakor se človek pogreza v spanje gredo valovi alfa skozi štiri stopnje. V začetku sle njihov ritem kaže tem bolj, (3nv globl je se človek pogreza V spanje. Čim pa zaspi, valovi alfa povsem zginejo. Ko človek prvič zasmiči, nastopijo slu fojni dolgi valovi. In končno ib v polnem spanja, se ti dol-jgi valovi iapremene v počasni ri tem spalnih valov, ki jih je 14 v sekundi. Še predno se čk>- ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi nc hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May 8 svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati c plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! I I IZ BAOkiADA V 8TAMBCL 4 knjige, i Mami, t» HcuI Vsebina: Smrt Mohamed Srnin«; Kart rana tmrtl; Na be«n v Ooropa; Droit* Bo Nacr lit vek nafte, da Se je prebudil, se kraj nesreče višjega stMmegalpojavijtf eopet valovi alfa, kar 1» Št ****** ttftfe BOtoL PO DEŽELI SMFBTAfeJEV 4 knjige, ■ illkaaL Bil Vsebina: Brata Aladilja; to£a t soteski; Mlrldlt; Ob Vardarjn •satan in iSkAškrt IS knjig, ■ šmrnU, 11M s^naf Vsebina: iinUend; Toma letar; Na deda; Nevarnost! nasproti; Aliudsn; V treh delih mti; Isdajalec; Na lova; Spel v dlrje* sapaSn; BefeJr lanijobl; Dedld Cdk Naročite jih kM(o ^ri: V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 574 strani Vsebina: Kovač Slmen; Zaroka s zaprekami: V ftf*»b-njaku; Mobamedanakl svetnik Cten_____Ulf WINtTOV 12 knjig, s Bilkami. 1755 Vsebina. Prvikrat na divjem mpado; Za fMjeaJ«; Nio-a. lepa IndlJanka; Proklestvo slata; Za detektiva; Med Komand In Apafl; Na nevarnih potih; Wlnnetovov roman; Bana Bar; Pri KomanClb;'Wlnnetova smrt; Wln-netova oporoka m_ km 1M 216 Wat lOtk Street Ž D T I . 4 knjige. • sUkaal. M7 Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Kontno —; Bih, In njegova poslednja pot ________iM "Glas Naroda" MeW York, N. Y. . . . ' •' . . . . -k ... •.Ir ikvrf > J f • , '.. 'A-. '.. .'• '•• i i.-.' f.WB ZlR&WBT 0 fflVWWB WSfLl 19 RML * ........— "Za igranje nakita vendar nisem pustila na mizi! Vise je bilo dobro zaprto v moji šatttflji! Ti in Ludvik v resnici nimata prav--" Horet v temnih očeh gospe Otilrje opazi nemiren le sik in naenkrat vstane v njem misel, ki jo pa zapet takoj zavrže, četudi je poznal sestro, da je zmožna vsakega zločina — toda to, kar mu je sedaj nenadoma prišlo na misel, bi bilo vendarle prepodi o! , "Dal bi svoje premoženje, ko bi bila Deša zopet tukaj," pravi žalostno Ludvik Aschenlbach. "Vem, kako občuti«, Ludvik! Tudi meni se otrok smili — Deša ni tatica--" 41 Jaz pa mislim drugače," povidari gospa Otilija, "in vendar vedno Deša in Deša! Ali ne veste ničesar drugega, kaj novega?" t 4iP, da, Otilija, nekaj, kar te bo prav gotovo zanimalo in tudi presenetilo "Pri tem vzame Ludvik Aschenbach iz listnice pismo. "Oilman je pisal. Pozabil sem ti povedati in ti izročiti njegove poolrave. Tulkaj, če hočeš brati." Bolj pozornemu opazovalcu, kot jo bil Ludvik Asaheiibacli skrivaj tresoči se nemir, s katerim je gospa Otilija oapria pismo, ne bi ušel. Horet pa je opazil; v potrdilo svojih misli smeje pokima pred se. 'Vilko Oilman je pisal le malo, toda zato bolj jedrnato — najprej nekaj prija anih be»sed za svojega tovariša, nato pridejo vprašanja o njegovi družini in nazadnje mora gospa Otilija bradi, kar ji požene kri iz srca — »poročilo, da se bo v nekaj dneh poročil z neko krasno Amerikanko, nečakinjo nekega svojega starega prijatelja. Spoznal jo je slučajno. Ni več mislil, da je še kalco žensko bitje, ki bi moglo omajati njqgov Odločni sklep, da se ne bo nikdar več poročil. Toda njegova Helena jo tako očarljiva, tako razumna in ljubezniva, da si bo zaradi nje še enkrat naložil zakonski jarem. Svoji ženi namerava pokazati Evropo in posebno svojo domovino. Kdaj pa se bo zgodilo, še ne more povedati, mogoče jirihodnje leto, ker hoče svojemu tastu obdržati odvetniško pisarno, katero bo pozneje sam prevzel Sitari gospod je po dolgi bolezni zelo oslabel in se mora odpočiti. In tako ima najlepšo priložnost da se priuči poslovanja v novem uradu. Glede svoje lastnine in različnih vprašanj bo pisal v svojem ]jrihodnjem pismu in bo povedal svoje želje. Nekoliko zamuden vpraša Ludvik AsOhenbžfch: "Zakaj pa se smeješ, Otilija?" Ali se je smejaila? Sama ni vedela! Zgane se. "O, mislila sem, kako naglo je Gilman, ki je bil tako nasproten drugemu zakonu, postal nezvest svojim načelom." Kot iz velike daljave ji njen lastni glas vdarja na uho. Oprime se je nekaj, kot omotica in ima občutek, kot da se vse pogreza okoli nje. Pred bratovimi prodirajočimi pogledi, ki so se zapičili v njen Obraz, mora povesiti oči. "Ali ti je slabo, Otilija?" "Toda, Ludvik! Kako pa prideš na to?" Z rdko se pogladi preko čela; le težko se more obvladati "Tako rapremenjena si, taiko bleda--" v. 4'Neumnost, Ludvik. Mene samo polagoma razburja Dešina zadeva, ki bi jo mogli sedaj še končno pokopati! Pa tudi lačna sem! Frida ostane le predolgo pri klavirju — pn»v nikdar ne morem biti brez skifoi." Zelo jo skri>i, ako se je Prida zamudila za kakih deset minut — in za Dešo, ki se sploh ni več vrnila? Ludvik Aiscneiibaoh trdno stisne ustnice, kot bi hotel zadržati celo povodc-nj ostrih besed, ki so mu silile na dan. Globoko dih-ne, da je skšati kot vzdih. Žona ga od strani pogleda; kako se je postaral zadnje mesece — ali je res kljuval čry žalosti po cirkuški zalegi? In srna je tudi imela svojo skrivno fcugo. Gilman se ill vee vrnil. Oženil se bo! V svoji nečimurnosti se j>očuti do smrti užaljeno, ker ie mislila, da mu je bila vse. Samo ko ne bi šel na po/tovanje! In temu je bil kriv samo njen brat, kot ji je pravil njen temni čut. Kdo ve ako ni Horet v svoji vedni denarni zadregi iz njega Mil denarja! ' I*?nala 8» se je tudi proti njej pokaral takega Vse ji namah postane jasno! Vilfco Gilman je hotel vse ^Končati z njo — popolnoma s končat i — in izbral si je nai-bolj zanesljivo sredtfvo: za vedno iti od nje in se'poročiti. Da, v resnici se je bilo treba smejati! 12. POGLAVJE. Po večerji profei Horrtt svojo nečalkinjo, da bi igrala klavir, ker se hoče, kot šaljivo pripomni, prepričati, kako je napredovala. Frida rada sede k klavirju in igra, kar je mladi ujc hotel slisati. Bile so same moderne operete in najbolj pnljubljene skladbe. J J ' ^er Ludvik Asdienbadh v svojem sedanjem duševnem razpoloženju lahkih melodij ne more prenašati, drugim pa ni hotel pokvariti veselje, gre v svojo pisarno. Z obema rokama opirajoč glavo, sedi pri pisalni mizi "Defca" — vadihuje — "Deša!" Vedno vidi pred seboj guiljivo prestrašeni otrokov obraz — te slike ne more nikdar iabriteajti. Kako malo je mo^el sebi v varstvo prepuščenega otroka titi, tako da je ponoči odšel iz hiše in sedaj tava v tujini' temu ni bik) talko - prav gotovo bi takoj naslednji dan h malo dekletce — to v sedanjem času ni bilo več mogoče Desa ni bila več živa. Samo refca ni dala svoje žrtve drži malega mrliča kak grm, ali pa je mogoče stisnjena kje med skalami. Sponmi se, kaiko ga je nekoč Desa na izprehodu ob reki -šala: "Oe kdo pade v vodo, stric, ali ga kaj boli, če NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ Laški vojaki, ki se morajo proti svoji volji boriti proti španskim revolucjonarjtin, dezer-rajo v velikih mnozmah na nasprotno stran. Italijan, ki ga vidite na sliki, /e po. begml s strojno puško k republikancem 1 Iz pisem, Id jih dobimo od rojakov, opazimo, da m le precej t nejasnosti glede potovanja. Večina onih, ki w hočejo pridružiti tCMJ ali onemu »letu, misli, da m morajo z isto grupo tudi vrniti. To id pravilno. Izlete se pripravi samo za tja in sicer zate, da imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vrt zabave. Za nanj fl pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vola za dve leti, pa 6« več, Če je potrebno. Torej ima vsak izletnik eell dve leti časa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil s istim parnikom, ampak si sam izbere parntk, s katerim se hoče vrniti. Če je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, -doplača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne družbe ko* je bU parnik, s katerim je potoval tja. Ameriški državljani dobe potne listo za dve leti, nedriavljanl pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrnltL Nedržavljani morajo pa obenepi imeti tudi povratno dovoljenj«, Id ae izda tudi samo za eno leto. Pa tndl ti potniki imaia priliko, da al svoje potne list« podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenj«, ie imajo za to zadostne vzroke. Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v »Uri kraj, naj ■! takoj »jamčijo prostore, da nt- bo prepozno. Za mesec junij In julij BO ie skoro vsi prostori oddani. Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrie izleti v domovine ped vodstvom izkušenega spremljevalca. KRETANJtt PAKT* 1KOV - SHIP NEWS Kako Italijani v Abesiniji iščejo zlato. V Abosiuiji je izdatno najdišče zlata, zlasti pa platine v Juibdu v zahodni Abesiniji. To znamenito najdišče je v teku enega leta, ker ta mikaj gospo-dujejo Italijani, moglo že precej palic zlata in platine poslati nja najdišča doslej že nikjer niiso obnesla, mora v Abesiniji biti dovolj zlati podzemeljskih zakladov, ker domačini vedno j dobivajo dovolj zlata. Zlato love tudi po rekah v tako obilni meri, da je jasno, da morajo italijanski narodni banki. To I te abesinske reke teči po ozem-najdišče te plemenite rude je že lju, ki je zelo bogato zlata, si-leta 190*2 odkril Italijan Alberticer bi ne nosile seboj toliko Prasso, kateri je po svojih načrtih tukaj uredil od kopo van je zlata in platine. Toda sam najditelj tega zlatega zaklada nikdar ne govori o zlatem rudniku, marveč le o najdišču zlata, ker se zaveda, da je ta kraj še zaprt zunanjemu prometu. zlatih zrn in prahu. Da bi ta resnična velikanska najdišča našli, se sedaj trudijo Italijani. Vedo pa iz skušenj vseh takih poizkusov, da biro-kratična državna podjetja ali zasebna kapitalistična velepod-jetja kaj talkega nikdar ne zmo Da je ta mož tako previden, I rejo. Tega se seveda z uspehom j tro! ir kvoi wr/ilr va ___ ___._______m.t___1 sati z eno tretjino ovsa, da te- zmogla svoje delo v abesimski pokrajini. Za evropske člane in voditelje teh ekspedicij mora biti na razpolago vedno dovolj ev-ropslke hrane v konzervah, sicer bi v teh trapskih krajih ne mo^l i oljstati. Zlasti mnogo mora biti na razpolago konzerviranega sočivja, ki je najboljše sredstvo zoper razne tropične bolezni, ki so Evropcu tako nevarne. Zlasti opozarjajo italijanski strokovnjaki naj karavane ne pozabijo vzeti se-~boj surovega' masla, paradižnikov v konzervah, in sol, ker vsega tega tamkaj nikjer ne bodo mogli dohiti. Vse te konzerve pa morajo biti dobro zaklenjene in zararovane pred domačini. Za tovorne živali pa mora biti prehrana takale: Dve tretjini ječmena je treba zme- FAKIR IZ IPE BEŽI. ima svoj vzrok za: to. Kjerkoli so nekdaj tukaj našli kako zla- lotijo samo posamezniki na! svojo pest, kakor nas uči zgo- to žilo, so takoj začeli z vsemi • dovi-na Amerike. Šele to, kar stroji delovati, da bi najdišče J ti pogumni pijonirji najdejo in čim bolj izkoriščali. Kmalu pa j odkrijejo, potem začno izkori-se je izkazalo, da je bilo naj- scat i velika podjetja, ki imajo dišče tako pičlo, da se stroški I na razpolago dovolj kapitala, za nabavo in dovoz strojev ni-'Zato pa država od svoje strani kakor ni izplačal. Morali so'na vse mogoče načine ]>odpira rudnik zapreti, ker ni več dajal, take pogumne posameznike. Stroji pa so ostali tamkaj v Najboljše tovarne Italije izde-svarilo vsem, ki bi še kedaj liujejo sedaj za te namene naj-poskušali, s stroji zajemati zla- bodjše šotore, kuhinje, postelje, to iz najdišč. Ta "grobišča stole in mize, ki bi bile najbolj strojev,'' kakor imenujejo ta- primerne za te zlatokope. Na ka opuščena najdišča, se torej drugi sttfini pa italijanski stro-tudi za: sedanje zlatokope sva- kovnjaki pišejo debele knjige, rilo, naj ne začno na veliko, kaiko mora taka karavana zla-Vkljub temu pa, da se seda- tokopov biti opremljena, da bo In tedaj je rekel "ne!" -Mogoče je v najhujši uri svojca življenja mislila na to. Mu L?0V .nmnn 10X1 P° tem pravi: Deša je mrtva!' ^ veadar Je bl1 v »jem nek glas, ki je govoril skoro prolti; — otrok mora se biti pri življenju! I^JŽ na3 pri,5ne iskati»'k() 0*e bilo vse storjeno? V i proti ribogemta otrofcu misli, da more še ko- ; -v; v * Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja Slovenski molitveniki: m SVETA URA v platno vez..............JO v fino usnje vez..........1.50 v najfinejše usnje vez ....1J0 v najfinejše usnje trda ves 1.80 SKRBI ZA DUŠO ▼ platno vez..............JO v fino usnje ves..........1.50 v najfinejše usnje ver .... 1 JO KVIŠKU SRCA , v im Iti rano usnje ves.......00 ▼ usnje vez ..............JO v fino usnje >ez..........1.— v najfinejše usnje vez ....1.56 ? najfinejše usnje trda ves 1 JO v bel ceUuiold vez.........1J0 NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............L— v najfinejše usnje vez. ....1J0 ▼ najflnejSe usnje trda ves. 1.00 Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina vet. ....h— Sfam Bega, a mirijudeai fina vet. ................U0 KNJIGARNAH najfinejša vez.............1.60 Zvonfee nebeški, v platno......JO fina vez. .................1.— Vlenac, najfinejša ves.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: » v barvaste platnice vezano JO v belo kost vesano........1.10 Come Unto Me v platnice vesano ........JO v belo kost vezano........ J5 K tj of Heaven fino mano .............. .35 v usnje vesano .....*.......JO v najfinejše usnje vezano 1J0 Angleški molitveniki: (ZA ODRAoLE) Key if Heaven v celluloid vesano.........I JO v celluloid najfinejša ves. ..1J0 V fino usnje vesano .......1J0 Catholic Peeket Maanal: v fino usnje vesano ......1J0 Ave Marta: ' ▼ fino usnje vesano......L40 i iff ivi rtsvn A n ga ne pojejo domačini, ki bi se sicer takoj vrgli na ječmen. Posebno naj. se pazi na pitno vodo, katere je treba ne le prekuhati, ampak tudi filtrirati, ker bi se sicer tisti, ki bi jo pil, lahko nalezel nevarne tropske lx)lezni. Zraven pa je treba vse tako urediti, da se vise hitro dokonča, ker sicer beli evropski ljudje ne bi mogli dolgo', vzdržati. Morajo pa biti, če hočejo biti kos tem težkim nalogam, ne le živi, ampak tudi sddravi in močni. Tako se Italijani sedaj pripravljajo na zlato v Ahesiniji. Treba pa bo še mnogo žrtev in naporov, preden bo vse to bogato poplačano. Zadnja poročila s severne meje Indije govore o senzacionalnem preokretu. Fakir iz Ipe beži. Baje se je deloma ustrašil prodirajočih čet Sama Plai-na, ki vodi svoje vojščake proti njegovemu gorskemu gnezdu, deloma mu pa ni preostalo nič drugega, kajti njegovi privrženci, prebivalci gora, so ga v množicah zapustili, naveličani krvavih bojev, ki so jim prinašali samo izgube, koristi pa nobene. Tako pravi poročilo, vojaških oblasti Vaziristana. Fakir je baje zapustil svojo sotesko v Alsarkotu v dolini Sakta in je ubral neznano kam. Poročilo, ki bi bilo zelo dobrodošlo angleškim kolonijall-nim oblastem, pa zaenkrat u-radno še ni potrjeno. Pred dobrim tednom so divjali na severni meji krvavi boji. Več gorskih tolp se je spustilo v nižino srednjega Vaziristana, kjer so v napadli 'vlafk blizu prelaza Pezu, na hribih, ki se stikajo skoraj pravokotno z glavnini vaziristan-skim niiustvoin. Prelaz Pezu je sedlo, po katerem vodi cesta, ki veže Bannu z Dera Ismail Khanom. Tod vodi tudi že-Meznica v civilne in vojaške svrhe. Napad na vlak je bil zelo drzen. Čeprav so spremljali vlak vojaki in letala, so ga gorci napadli. Toda kmalu so se morali umakniti. V vlaku so ubili sanno šest potnikov. Vladna letala so napadalce zasledovala. junija: Queen Mary v M. junija: Hex v Genoa Cherbourg JO junija: i ' Bremen v Bremen Lafayette v Havre i0. junija: NORMANDIE v HAVRE AQU1TANIA v CHERBOURG Washington v Havre ; julija: Conte dl Savoia v Genoa Berengaria v Cherbourg Champlaln v Havre ft. julija: Europa v Bremen . julija: Queen Mary v Cherbourg 9. lie de France v Havre IG. julija: Vulcnnia v Trst 14. julija: Norma ud ie v Ha/re Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Genoa Bremen v Bremen 21. julija: Berengaria 23. Julija: EUROPA i v Cherbourg BREMEN BIK, KI ZNA RAČUNATI Bik je prišel že v pregovor, da je zabit, kar pa ni vedno točno. Ni pravila brez izjeme in tako tudi vsi biki niso neumni. Konji in psi, ki znajo računati, niso v ciifkusih in va-rijetejih nobena, posebnost. Pač se pa sliši čudno, da bi znal računati bik. Talkega bika imajo v Londonu. Seveda pa ni prišel na svet s tako 'bistro glavo, temveč so ga morali šele učiti in trenirati. Zdaj vabuja splošno pozornost in od vseh Strani ga hodijo gledat. Pripeljali so ga iz Seikopure v Indiji. Bik zna baje reševati tu di težke matematične naloge. Morda bo pobrskal s svojimi rogovi celo po logaritmih. V varijeteju ga bodo lahko občudovali Loiidončani in tujci, ki so še ostali v angloski prestolnici po kronanju kralja Jurija VI. Ce se bo indijski bik s svojo nadarjenosetjo za maitematiko do bro izkazal v Londonu, bo gotovo nalstopil pot po drugih velikih evropskih mestih, da bo lahko nančil Evropo računati. Tp bi bilo itak potrebno, še 'bolj pa bi Evropa rabila bika, ki bi jo naučil pametno misliti, 24. julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre '28. Julija: Washington v navre 0'ieen Mary v Cherbourg 20. Julija: lie de France v Havre 31. julija: Conte dl Savoia v Genoa 3. avgusta: Bremen v Bremen 4. avgusta: Aquitania v Norma ndie v Cherbourg Havre PIVO JE ZDRAVO Da jo pivo zdrava pijača, so vedeli že stari narodi. Ne smemo pa seveda piti piva preveč. V zmerni količini lahko pivo koristi tudi tam, kjer bi človek tega ne pričakoval. Tako je pivo zdravilo za pljučne bolezni, posebno če so šele v začetku. Mnogi zdravniki priporočajo pivo, če se tuberkuloza še ni razvila, če še ni združena v vročico. Zadnje čase so prišli tudi na to, da je pivo dobro redilno sredstvo in da celo utrjfuje srce. Zdravniki pa vedno znova priporočajo zmernost. Angleški zdravnik, specialist za bolezni srca dr. Smith pravi, da pivo blagodejno vpliva na človeško telo če ga pijemo v zmernih količinah. ČloveTni s slabim srcem se ni treba bati vrčka piva, ker pivo ne samo da pospešuje krvni obtok, temveč je tudi važno hranivo. Osebni adravniik princa Wa-leškega dr. Thomas Horden je izjavil na nelkem predavanju, da imamo mnogo dokaaov, da je pivo dragoceno hranilo, ki pospešujejo tudi prebavo, da nam jed boljše tekne. 6. avgusta: IX? (Jrasse v Havre 7. avgusta: Rex v Genoa 10. avgusta: Euroim v Bremen 11. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulcania v Trst Champlain v Havre 18. avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 10. avgusta: Bremen v Bremen 21. avgusta: Paris v Havre Conte d i Savoia v Genoa Barengaria v Cherbourg -'4. avgusta: Roma v Genoa 25/ avgusta: Queen Mary v Cherbourg 26. avgusta: lie de Franre v Havre Europa v Bremen 28. avgusta: Lafayette ▼ Havre Saturnia v Trst 'T; t ,"£,)- ■ž?«* NAROČITE SE NA "GLAS SARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI Za vsa pojasnila glede petnih II-1 •tev, cen In irugili peirebaeet! se[ obrnite na POTNIŠRI ODDELEK "GLAS NARODA" 21« W. 18U» St. New M Posebne naj Ute eni W vaje potovati mm julija, kajti ta ta dva skew ie vm I