PREDSEDNIKI IN PODPREDSEDNIKI OBČINSKIH SKUPŠČIN GOVORIJO: O pomembnejših uspehih y starem letu Ko smo zadnji dan preteklega tedna poklicali t^činske skupščine in prosili za razgovor s predsedniki oziroma podpredsedniki, smo našli »doma« zdaj tega, zdaj onep. Pred zaključkom leta je zmeraj veliko dela, zato smo jim na hitro zastavi- li solino dvoje vprašanj: »Kateri so bili po vašem mnenju v letu 1965. najbolj pomembni do- gocUci aii uspehi v vaši občini?« in »Kaj bi občanom vaše komune zaželeli v novem letu?« Medtem, ko so si odgovori na dru- go vprašanje zelo podobni: kar naj- več osebne sreče, zdravja, zadovolj- stva, itd., pa so predsedniki oziroma podpredsedniki na prvo vprašanje odgovarjali takole: MIHA PROSEČ PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE LAŠKO: »Največji uspeh so v preteklem letu. naši delovni kolektivi dosegli prav v hitrem vključevanju in reše- vanju vprašanj, ki so v zvezi z go- spodarsko reformo. Pokazali so, da prav razumejo njene cilje. Med ve- like, uspehe pa sodita tudi dve veli- ki izvršeni investiciji — nova sla- darna in nov proizvodni obrat v Ra- dečah. Za prihodnje leto pa upamo in želimo, da bomo uresničili pred- videne investicije v osnovno šolst- vo, ki je na n&šem področju eden naj^^ečjih problemov.« VINKO JAGODIC PREDSEDNIK OBČINSKE SKUP- ŠČINE ŠENTJUR: »Uspehov in dobrih rezultatov v pre^klem letu je bilo prav gotovo več, misli pa, da lahko za najpo- membnejši uspeh štejemo izredno veliko aktivnost občanov pri reše- vanju naših skupnih problemov, ta- ko v družbenih službah kot v gospo- darstvu, pa tudi na področju de- lavskega in družbenega samouprav- ljanja. Zbori občanov in sestanki Socialistične zveze so letos veliko bolje zaživeli kot vsa leta doslej, pa upamo, da bomo kaj takega lah- ko. rekli tudi ob zaključku prihod- njega leta. Za letos pa samo še — vso srečo in veliko zadovoljstva in zdravja v letu 1966!« HINKO ČOP PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE MOZIRJE: »Med največje uspehe v letu 1965. moramo vsekakor prišteti nadalje- vanje modernizacije ceste proti Lo- garski dolini, pa akcijo občanov v Zadrečki dolini, ki so s samopri- spevkom pripomogli, da bo ce- sta od Gornjega grada do Šmart- nega ob Dreti taka, kot je treba. Lep uspeh je tudi vodovod na kokr- škem območju in seveda še veliko drugega. Občanom naše Icomune pa želim v novem letu veliko delovnih uspe- hov, obilo osebnega zadovoljstva in seveda tudi zdravja.« JOŽE ROZMAM PREDSEDNIK OBČINSKE SKUP- ŠČINE ŽALEC: »Naj obračamo kakor-koli, gospo- darska reforma je vendar najpo- membnejši ukrep v preteklem letu. Čeprav smo jo pričakovali, je ven- darle nekaj novega. Zadovoljni pa smo lahko, da so zadnji obračuni na- šega gospodarjenja — tako v fizič- nem kot v finančnem obsegu proiz- vodnje — ugodni kljub pesimizmu, ki je prevladalo v začetku uvajanja novih gospodarskih ukrepov. Ti uspehi zdaj omogočajo, da bodo v delovnih organizacijah lahko raz- pravljali tudi o zvišanju osebnih do- hodkov, ki so po reformi stagnirali, seveda pa bo ena najvažnejših nalog tudi v prihodnjem letu modernizaci- ja proizvodnje tam, kjer je to po- trebno. Kiljub rekonstrukcijam v Ju- teksu, Preboldu, Libojah in Polzeli, je 53 odstotkov osnovnih sredstev v naši-industriji odpisanih. Vidite, na to se navezujejo tudi želje za prihod- nje leto. Če bomo z gospodarsko re- formo uspeli, bo v redu; od tega je namreč v veliki meri odvisno, kako srečno bo leto 1966.« a™ MOČIIMK PREDSEDNIK OBČINSKE SKUP- ŠČINE VELENJE: »Ce govorimo o uspehih na dolo- čenem področju, moramo zaključiti, da le^i zmeraj relativni ki s še tako dobrimi ne moremo biti zadovoljni. Menim, da je določen uspeh na na- šem področju prav usmerjenost de- lovnih organizacij, ki so v glavnem našle parvilno mesto v novih pogo- jih gospodarjenja. Vsem našim ob- čanom pa želim mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva.« FLORJAN JANČIČ PODPREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE SLOV. KONJICE: »Zadovoljni smo lahko, da smo v preteklem letu začeli reševati naše šolstvo. Negospodarska dejavnost je zdaj končno vendarle prišla na vr- sto. Dokončana je šola v Zrečah, v Ločah bo v kratkem, novo šolo pa bomo dobili tudi v Konjicah. Letos smo samo v Konjicah zgradili 74 stanovanj, kar je nedvomno lep uspeh. Dobri rezultati so zabeleženi tudi na področju gospodarstva. Gospo- darska reforma večine ni prizadela, vsi pa so se v novih pogojih dobro znašli. In kaj želimo za prihodnje leto? Vsem zaposlenim materam, da bi končno rešili problem otroškega var- stva, v krajevnih skupnostih, da bi tudi v prihodnjem letu uspešno re- ševali probleme, ki so za dobro po- čutje občanov tako pomembni itd. Vsem pa seveda veliko uspehov!" MARJAN rČAKAR PREDSEDNIK OBČINSKE SKUP- ŠČINE CELJE: »Leto 1965 je bilo za celjsko obči- no — kljub izrednim težavam — ze- lo uspešno. Komima je v ustvarja- nju materialne baze bistveno napre- dovala, tako da bo zdaj laže in uspešneje reševala tiste probleme, ki jih je v interesu nadaljnjega razvo- ja treba čim prej rešiti. To so vpra- šanja šolstva, kulture, prosvete, zna- nosti in drugih področij družbene dejavnosti. Lepe uspehe pa lahko najdemo tudi v gospodarstvu, ki je začetne težave ob gospodarski refor- mi uspešno prebrodilo. Podjetja hit- reje, uspešneje prilagajajo organiza- cijo dela novim pogojem, kar jamči, da bodo kolektivi našli svoje čvrsto mesto na tržišču, pa tudi svojo per- ispektivo. Želim, da bi se prihodnje leto vsi občani našli na poziciji enotnega, skupnega reševanja problemov, ki so v zvezi z našim družbenim razvo- jem in da bi z uveljawtvijo vseh in- tencij gospodarske reforme ustvarili sebi boljše pogoje za naš razvoj, za lepše življenje mladega rodu, naših družin in proizvajalcev. Vsem obča- nom pa želim še sreče, zdravja in veliko dobrega razpoloženja v letu 1966.« LOJZE nem PREDSEDNIK OBČINSKE SKUP- ŠČINE ŠMARJE PRI JELŠAH: »Med najpomembnejše uspehe v letu 1965 bi lahko uvrstili otvoritev terapije v Rogaški Slatini, povečan izvoz v steklarni in začetek gradnje šole v Kozjem, seveda pa je bilo še veliko drugih. Otvorjitev nove tera- pije pomeni za Rogaško Slatino ve- like možnosti pospešene j šega razvo- ja zdraviliškega turizma, ki je za ta kraj, pa tudi za vso občino, nedvom- no velikega pomena. Hvalevredna pa so tudi uspešna prizadevanja kolek- tiva steklarne, ki si je s kvaliteto svojih izdelkov utrl sigurno pot na inozemsko tržišče. Najbliže občanom pa je vsekakor gradnja šole v Koz- jem, ki so jo tako zelo želeli. V prihodnjem letu si bomo morali prizadevati, da bomo utrdili kmetij- sko zadrugo, povečali kmetijsko pro- izvodnjo in se še odločneje vključili v mednarodno tržišče. Z izboljšanim turizmom in večjim izvozom steklar- ne, nam bo to — upamo vsaj — uspelo.« Toliko o uspehih in željah pred- sedniki in podpredsedniki občinskih skupščin. Obojega je — kot so sami dejali — nedvomno veliko več, v nji- hovih besedah je samo nekaj rezul- tatov iz leta 1965. Uspehi in sreča nas vseh pa so nedvonino res odvis- ni od našega skupnega dela, od pri- zadevanja in morda tudd od požrtvo- valnosti vsakega posameznika, I. Bumik POPRAVEK v zadnji številki se je v članku Uspehi pa tudi slabosti vrinila neljuba pomota. Drugi stavek prvega odstavka bi se moral pravilno glasiti: S tem v zvezi je omembe vredno, da je znašal narodni dohodek na prebivalca, za- poslenega v gospodarstvu, okrog 880.000 din ... in ne — »narodni dohodek na. prebival- ca .. .« Prav tako bi se moral zadnji stavek tretjega odstavka pravilno glasiti: Anketa, ki so jo izvedli, namreč kaže, da ima od 502 anketirancev funkcije izven delovne organiza- cije samo 94 ali 18 odstotkov.« Kulturna panorama Spričo kulturnega mrtvila bo Celjska: delavska univerza uvrsti- la v program svojih »TORKOVIH TRIBUN« razpravo o kulturnem dogajanju v Celju. O gledališču, o likovnem in glasbenem življenju Celja bodo razpravljali: Sandi čolnik, urednik Kulturne panora- me TV Ljubljane, gledališki kri- tilj: in književnik prof. ing. Filip Kalan Kumbatovič, bivši uprav- nik celjskega gledališča prof. Bru- no Hartman, sedanji upravnik celjskega gledališča Slavko Be- lak, upravnik likovnega salona Jure Kislinger, ravnatelj Glasbene šole prof. Egon Kunej, režiser De- lavskega odra Tone Zorko, pred- sednik obč. odbora Zveze kultur- no prosvetnih organizacij Dam- jan Bervar in predsednik obč. sveta za kulturo in znanost Boris Strohsack. Tribuna bo 4. januar- ja 1966 ob 19.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Za tribuno vla- da precejšnje zanimanje, zato je pričakovati, da bodo udeleženci tudi sami sodelovali z vprašanji. ob MAROVŠKI POD RIFNIKOM Kmalu za Šentjurjem, še pred na- seljem Vrbno, začutimo svežino, ki je tako pogrešamo v Celju. Zelenilo gozdov, ici segajo od Resevne do Šent- janža in Svetine, nam kmalu zatem pritegne pogled na Rifnik in na razva- line ob njegovem vznožju. Pod raz- valinami, ki nam misel na preteklost vežejo s sedanjostjo, pa je vse do na- cističnih strahot zadnje vojne stala domačija Marovških. Iz debelih zidov zidana domačija je dopuščala domne- Rifničanov, od tod tudi vzdevek Ma- vo, da so tu nekdaj bivali oskrbniki rovški, kakor so vsi pravili rodbini Zvegler. Še' v prejšnjem stoletju in vse do prve svetovne vojae je tu gospodaril oče Jakob, ki je imel tri hčere in sina Jožo. Sin je bil bister in oče ga je na- menil v bogoslužje, a ker se nobena izmed hčera ni porodila, je Joža študij prekjnil in prevzel posestvo. Z vso svojo umnostjo je uspel, da je vzgojil čudovit sadovnjak vsakovrstnega sadja in si s svojim delom pridobil >/rsto priznanj in diplom. Tudi knjiga !e bila njegova zvesta prijateljica in v svoji izbi je imel vse od Trubarja do Finžgarja. Bil je že v letih, ko se je poročil z Marijo Gabričevo iz Brezovega pri Sevnici. Bila sta zadovoljna, četudi ,ni bilo med njima neko globoke ljubez- ni. Rodila mu je dva sina in dve hčeri, a ko je, najmlajši Jakec umrl, sta si postaila oče in mati dosti bližja. Do- raščajoči hčeri sta mater vse bolj raz- bremenjevali, sin Jože pa je pokazal svoje moči pri plugu in brani. Dobro" oskrbovano gospodarstvo', sadovnjak in obilica živine so hiši prinašali vse večje blagostanje, a oče je postajal vedno bolj bolehen in že leta 1939 je le redkokdaj vstal iz postelje. ^ Tako je Marovške zatdcla okupa- cija. Stisnila so se jim srca ob vesteh o prvih grozotah, a stis.niili so usta in vlekli svoje breme dalje. Neke ne- delje v maju se je na vratih pojavil stric Tone iz Sevnice. Vsi so ga začu- deno pogledali, saj so bili slišali zanj, da so ga z vso družino odpeljali ne- kam Y Italijo. Tone jim je povedal vso zgodbo, kako so jih gestapovci selili in da bi bili kmalu ustrelili ženo, ki sta jo rešila samo otroka. Ob izgo- nu čez mejo so jim gestapovci zagro- zili,"^(fa b(xlo vsakogar izmed njih, če ga zalotijo na svojem ozemlju, ustre- lili, ne da bi ga poprej kakorkoli opozorili. Toda Tone se je vseeno po- javil. Imel je ponarejeno legitimacijo in doslej je slo brez težav. Do nje mu je bil pcfmagal prijatelj Mirko Grač- ner, a na pot je moTal zaradi žene in otrok, ki so bili na ženinem domu v Plaviču ob Sotli na Hrvatskem. Tone jim je pripovedoval, kaj vse počenjajo Nemci in jim tudi povedal, kako se je zavedno slovensko ljud- stvo odločilo za boj proti okupatorju. Posvaril jih je, kako morajo previdno paziti na vsako besedo in dobro pre- misliti, preden bi komu kaj zaupali, posebej še o pripravah na boj. Toda z dobrimi znanci in prijatelji, ki zanje vedo, da so zavedni Slovenci in pri- pravljeni tudi kaj žrtvovati, se naj le pogovorijo o osvobodilni fronti. Stric Tone še ni bil odšel, ko se je na vratih pojavil starejši mož. Odprla mu jo starejša hčerka Marica, pristo- pili pa sta tudi mati in mlajša hči Justika. Toda mož je hotel govoriti z gospodarjem, četudi so mu ženske po- vedale, da počiva. A Joža je vendarU? vstal in prišel do vrat. »Kaj hočeš?« je premeril obiskovalca s predirnimi očmi. Ta mu je pomolel pod nos neke lističe in dejal: »Z Gemeindeamta so me poslali. Tu so izkaznice za vstop v Heimatbund, bele, rdeče in zelene. Sam izberj, katere boš izpolnil!« Joža je prijel za ponujene lističe in jih raztrgal. »Tako jim povej, da sem iz- bral,« je jezno zarenčal, pa še dodal: »In glej, da se mi 'ne pokažeš več pred vrati!« Bilo je prvič, da je Ma- rovška kmetija nekoga nevljudno od- gnala spred hiše. Dnevi in tedni po teh dogodkih so se hitro virstili in v trdem delu bi bili Marovški celo pozabili hude čase, če ne bi vse bolj pogosto trkale na nji- hova ušesa vesti o boju OF. Vse bolj pogosto so prihajali sosedovi fantje, iz Celja pa se je večkrat oglašal za- stopnik banke Slavije Kopriva, ki je prinašal vesti o delu organizacije. Ob koncu poletja pa je prišla s Koprivo neznana ženska. Kopriva je najprej ponovil vse dobro o Marovškovih in tako pokazal, kako mu zaupajo. Potlej pa je pripovedoval, kako se je orga- nizacija razmahnila in da potrebuje še več sodelavcev. Povedal je, da je žen- ska z njim članica pokrajinskega ko- miteja OF za Spodnje Štajersko in da bo ostala pri njih ter prevzela nadalj- nje vodstvo v delovanju organizacije. Zares je ostala in postali so iskreni prijatelji. Bila j6 Tončka Cečeva. Tiste dni je občina razglasila, da 'morajo vsi oddati slovenske knjige. Marovšku^ je bilo hudo, saj je štel svoje knjige za poseben zaklad. Po- kazal jih je tudi Tončki. Ta mu je po- trdila, koliko so knjige vredne in od- ločili so se, da jih bodo skrivoma zd- kopali. Ponoči so izkopali jamo, deli vanjo slamo in zaboje ter shranili vanje vse knjige. Zal tudi največja previdnost ni zalegla. Okupator je kasneje knjige odkril in jih požgal. Toda na Marofu so se vedno bolj pogosto oglašali zaupniki OF. Med najbolj aktivnimi so bili sosedovi fantje Fendre, marsikdaj pa se je zgla- sil tudi kdo, ki ga je poznala samo Tončka. Marovški so vse prijazno sprejamali in jim postregli, pa tudi sami so pomagali po svojih močeh. Najbolj se je izkazal mladi Jožek, ki je pridno raznašal vfesti, ki so jih sprejeli iz radia. Ob koncu februarja 1942 se je na Marof preselil iz Trnove vasi Pokra- jinski komite. Vodil ga je drugi član Tone Znidaršič-Štefan. S kurirko Cveto — Praprotnik sta se naselila v skrivni sobici nad hlevom. S priho- dom pokrajinskega komiteja na Ma- rof so se razmere občutno spremenile. Uvedli so največjo previdnost in zdaj se niso več sestajali v hiši, temveč v raznih .predelih gozda. Toda — pre- vidnost je bila prepozna. Poprejšnja dbjavnost Marovških je bila že pre- več znana, poleg tega pa so v Celju gestapovci prijeli še Koprivo, ki je po zverinskem mučenju moral priznati svoje sodelovanje z Marovškom. Na Marofu so bili o tem pravočas- no obveščeni. Člani Pokrajinskega ko- miteja so še isti večer pospravili ar- hivo in se začeli odpravljati. Štefan je nagovarjal Jožeka, naj bi šel z nji- mi, ker sicer njegovo življenje ni več varno. Toda Jožek se ni mogel ločiti od družine in je vztrajal. Vztrajali so tudi drugi in ob slovesu zajamčili članom Pokrajinskega komiteja, da se jim zavoljo njih ni treba bati, ker ne bodo ničesar izdali. V začetku maja 1942 so se gesta- povci in žandarji odpravili na velik lov. Obkolili so ves Riinik in se v strnjenem obroču približevali doma- čiji. Bilo jih je toliko, da jim nihče ne bi mogel uiti. Toda v domačiji so našli samo domače. Kljub temu so od- peljali otroke Marico, Justiko in Jo- žeka v celjske zapore. Mati se z usodo ni mogla sprijaz- niti. Iskala je^ prijatelje v Šentjurju, da bi ji pomagali do otrok, a vse za- man. Slednjič se je napotila kar sama v Celje, a s tem je zapečatila svojo usodo. V Celju so še njo zaprli. Ne- kaj dni zatem so se gestapovci vrnili na Marof in odvedli še očeta. Ker je bil tako slab, da se ni mogel več sam premikati, so ga odpeljali z lojtrskim vozom. V zaporih so ga mučili, a Ma- rovšek ni tajil sodelovanja z OF, ven- dar je vso krivdo prevzel nase, da bi tako rešil ženO in otroke. V poslovil- nem pismu jim je napisal: »Star sem in nemočen. Vso krivdo sem vzel nase, da vam rešim življenje!« Gesta- povci so končali njegovo trpljenje 23. junija 1942 s strelom v glavo. Med- tem so njegovo ženo premestili na grad Bori, kjer so jo še dalje mučili. Tudi ona je — že vsa pretepena — priznala sodelovanje z OF, vendar ni povedala niti enega imena sodelav- cev. Istega dner ko sta morali Micika in Justika v taborišče Oswieszin, so mater pripeljali spet v Celje in jo z drugimi talci ustrelili dne 22. julija 1942. Po očetovi smrti so Marovškega Jo- , žeka premestili iz celjskih v maribor- ske zapore, od koder je moral dalje v taborišče Mathausen, kjer je podle- gel taboriščnim strahotam 20, oktobra 1942. Hčerki Micika in Justika sta tudi ostali v taborišču. Obe sta umrli 21. septembra 1942, verjetno v plinski celici. - • Tako je v letu 1942 pokosila nasilna smrt, ki jo je sejal nacistični okupa- tor po vsem svetu, in med drugimi utr- gala tudi nit življenja vsem petim Marovškom. Do poslednjega dne so vztrajali v svoji domovinski ljubezni in miso izdali nikogar, ki je sodeloval z njimi. Še mnogi so morali kasneje v smrt, a mnogo jih je kljub vsemu srečno dočakalo svobodo. Toda prav ti primeri domovinske zvestobe in vztrajnega odpora proti okupatorju nam morajo ostati svetal zgled v pri- hodnje, da ne bomo pozabili vseh tistih, ki so žrtvovali svoje življenje za lepši dandanes. Marovška kmetija pod Rifnikom