SHF Posamezna številka stane 12 f.
Maribor, dae 10. avgusta 1917.
Naročnina lista: — Odo leto	.	.	K	lO—
Vol Seta ...	„	5'—
Četrt Ida	.	.	„	2-50
Mesečno.	.	.	„	l-—
iZunstf Avstrije:----
Celo leto	.	.	n	15'—
'Posamesne številke —	10 vinarjev. —
Inseraii ali oznanila
se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust.
„Straža“ izhaja v pon-
deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Mi'iirwiMM«i w^miN 'i »iiinariTinmnnniiniMini^
IJv <•. -.jtjiJiv-*» in viiiit vo: M;
.SfeKlic?
. ■ 1,1 iihim», n^;rrffn~**,**>*~TnnTrn*~^irrm'***rrr~Tt*’"~*'"rij,"**"~,,~~-,i,~i---,T--......-1 •-
1 Bteodvisen poližičcm lisi sa slovensko Ijiadsivo.
2 uredništvom se mor z novoršU vsak dan od IS. ~2. ure dopoliln«.
lajnovojie avstrijska
uradno oorodilo»
Dunaj, 9. avgustä.
Vzhodno bojišče.
Rumunski in ruski poskusi spremeniti sebi v prid s sunki številnih čet uspehe, katere, so izvo-Jevali Nemci severno od mesta Foksani, so bili popolnoma izjalovljeni. Do včeraj zvečer je sovražnik .izgubil 50 častnikov in 3300 mož, ki so bili vjeti ter čez 50 strojnih pušk in metačev min.
Pri armadi generalnega polkovnika barona Rohr ob ogrski vzhodni meji je prišlo včeraj skoro na vseh delih fronte do bojev, ki so ugodno potekli in v katerih smo pridobili ozemlja. Silni sovražni napadi so bili krvavo odbili.
V južni Bukovini je po večdnevnih trdih bojih iztrgala naša kavalerija iz ruskih rok dve pri Wann druga za drugo se nahajajoči višinski postojanki in prodira jmdi Gurahumori. Dalje proti severu se ipoložaj ni spremenil.
Italijansko in balkansko bojišče.
Nobenih sprememb.
*»
Nova Cadomova ofenziva,
Curih, 9. avg.
2	Tagesanzeiger« poroča, da se na italijanski fronti opažajo znaki nove Gadornove ofenzive, g*
Svbsko-an^leški načrti o Avstriji.
London, 8. avg.
Na čast Pašiču so priredili v Londonu pojedino, na kateri so govorili zunanji minister lord Cecil, srbski ministrski predsednik Pašič in ministrski predsednik Lloyd George. Cecil je rekel, da Angleži zahtevajo zopetno upostavitev Srbije in priznavajo zahteve slovanskih narodov. Pašič se je zahvaljeval Angležem, da se potegujejo za teptane narode. Nemci še le po treh letih začnejo misliti in govorijo v častnem miru. Tak mir pa je mogoč le tedaj če bi se vsi narodi, ki ječijo pod avstro ogrskim jarmom osvobodili, če Francija dobi nazaj Alzacijo in Lotaringijo, če Lahi izvedejo rešitev svojih bratov, če se konča zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, če se združijo Čehi in Slovaki ter postanejo samostojni, če se reši poljsko in rusinsko vprašanje, še le potem je zasl guran časten mir za vse narode. Lloyd George je rekel: Moje srce je v Srbiji. Prva mirovna za hleva je popolna upostavitev Srbije brez kakih predpogojev. Angleži še enkrat podajemo Srbiji roko prijateljstva. Mi hočemo, skupno se boriti do lonca.«
Avstrijski, Jugoslovani odločno zavračamo vsak načrt, po katerem bi nas Srbi ali Angleži hoteli osloboditi. Naša bodočnost je edino v habsburški ' Avstriji. .
Sv. Oče za mir.
Neumorno si prizadeva sv. Oče, da bi se med vojskujočimi se državami zopet dosegel mir. Izdal je te dni oklic in opomin, naslovljen na vladajo če, v katerem izraža svoje upanje, da ni več da leč oni srečni dan, ko se bodo sedaj vojskujoča se ljudstva zopet smatrala za brate med seboj in Zveličar božji naj v brezmejni ■ dobrotljivosti svojega srca povzroči, da bi v srcih vladajočih zmagali dobri nasveti za odjenjanje ter da bi se vladajoči, zavedajoč se svoje lastne odgovornosti pred Bogom in ljudmi, ne upirali prošnji in glasovom uldßV >> miru.
Jugoslovansko vprašanje.
Narodni »vat.
I
Mozirje, 6. avg 1917. j
Dne 5. t. m. je imel državni in deželni posla- j nee dr. Karel Verstovšek v Vrbovcu pri Mozirju zaupni sestanek. Poslančevemu vabilu so se številno odzvali domačini kakor tudi tukajšnji gor iški begunci, tako da je bilo zborovanje prav lepo.
G. poslanec je v ostrih besedah orisal razmere, ki so vladale pod absolutističnim Stiirgkhovim režimom od pričetka vojske ter je krepko označil gonjo, vsled katere je moral slovenski narod prenesti nepopisno gorje. Nade nasprotnikov se pa niso vres-ničile. Podla sumničenja, s katerimi so umazali naše najboljše ljudi, so se izkazala kot izmišljena, — brezprimerna junaštva naših fantov in mož so dokumentirala pred celim svetom, da smo Slovenci vedno zvesti in udani svojemu vladarju. 'Po trpljenje nas je pa še tesneje združilo in danes smo vsi edini in močnejši kot kdaj prej. Zato pogum in glave po koncu!
G. poslanec je podal zanimive podatke o zad- j njih političnih diogodkih. Povedal nam je nekaj po- j drobnosti o ustanovitvi „Jugoslovanskega kluba“, po- f vdaril njegovo neomajno složnost in opisal boj proti « ('lam-Martinieevemu ministrstvu, v katerem smo ra- j vno Jugoslovani igrali odločilno vlogo. Nevarnost, ki i nam je pretila, ker je sprejel Cia m nemške „belan- j ge“ v svoj program, je največ vsled spretnosti „Ju- j goslovanskega kluba“ odstranjena. Preustrojitev dr- 1 žave je Še vedno kot najaktuelnejša točka na, dnev- s nem redu, toda temelji, na. katerih se naj izvrši, ni- j so več nemški „belangi“, temveč enakopravnost in‘j samoodločba narodov. 'Kako se .bo politični položaj | razmotal, ne moremo prerokovati. iTudi Jugoslovan- \ skemu klubu ne moremo predpisovati nobenih natan- j črnih potov. Gotovo je samo to, da se preko ali proti | Jugoslovanom ne da vladati. V najmerodajnejših kro- i gih je že prodrlo.prepričanje, da je treba jugoslovan- | sko vprašanje čimprej rešiti, ker do sklepanja miru j mora biti zadeva vre jen a. Jugoslovani so že po ve- j liki večini sprejeli deklaracijo z dne 30. maja, t. 1. v j svoj politični program. Upati smemo zato zatrdno, da \ nam bo mogoče ustvariti boljšo bodočnost.
Tople besede je našel g. poslanec tudi za be- j do beguncev in je priporočal domačinom in begun- j cem. naj medseboj v miru, slogi in prijateljstvu žive. j Zlasti naj se odvadimo grdega ovajanja in sebično- j nosti, ker si pletemo s tem lastni bič.
Ob koncu se je s prepričevalno besedo obrnil do onih, ki so se vdali malodušnosti in v svoji zbeganosti pri raznih slovesnih prilikah pozabijo na slovensko trobojnico. Proč s tako malosrčnostjo! Možje, bodite nevstrašeni in pogumni!
Poslančeva izvajanja so bila mnogokrat prekinjena od gromkega pritrjevanja. Besede so šle od srca do srca in so našle mnogokrat gorak odmev.
Po govoru dr. Verstovška se je oglasil k besedi g. Anton Turnšek st. iz Nazar j a, ki je tudi v pričetku pozdravil g. poslanca. Zahvalil se mu je za zanimivo poročilo in je svoj govor zaključil s trikratnim „Živijo!“ na cesarja, ki so ga zborovalci gromovito ponovili.
Nato je bila med splošnim odobravanjem sprejeta sledeča resolucija:
„Slovenci, štajerski domačini in goriški begunci. zbrani na zaupnem sestanku d|ne 5. avgusta 191 < v Vrbovcu pri Mozirju, izrekajo poslancu dr. Ver-stovšeku za njegovo poročilo toplo zahvalo, odobru-iejo ustanovitev in delovanje Jugoslovanskega kluba v državnem zboru in ga pozivajo, naj neomajno v-straja na stališču deklaracije z dne 30. maja t. L, ki vsebuje pravi politični cilj nas Jugoslovanov. V svr-ho združitve in okrepitve vseh narodnih sil odobru-jemo čimprejšo ustanovitev „Narodnega sveta“ za vse slovenske pokrajine na pravični demokratični podlagi in pozivamo merodajne činitelje, med njimi zlasti tudi vodstvo V. L. S., da takoj vkrenejo vse potrebne korake, da se „Narodni svet“ čimprej ustanovi.“
Izmed navzočih beguncev je bila predlagana sledeča resolucija, ki je bila tudi z navdušenjem s-prejeta:
„Goriški begunci, zbrani na zaupnem sestanku dne 5. avgusta tl. v Vrbovcu pri Mozirju, izrekajo Jugoslovanskemu klubu, zlasti poslancem Fonu, dr.
Kreku ih dr. Verstovšek», liajprisrčnejšo zahvalo, da so se ponovno krepko in z uspehom zavzeli za begunske potrebe.“
Med zopetnimi navdušenimi „živijo“-klici na našega priljubljenega ljudskega cejsarja je bil nato krasno vspeli sestanek zaključen.
/Jugoslovanski klub.
Napovedana, seja parlamentarne komisije Jugoslovanskega, kluba se je vršila dne 7. avgusta ob 11. uri dopoldne. Predsedoval je seji načelnik dr. Korošec in so se je udeležili še naslednji poslanci: Fon, dr. Krek, dr. Laginja, vitez PogačniK, dr. Ry-bar in dr. Smodlaka, Kot gosta sta bila navzoča tudi člana bivšega bosansko-hercegovskega sabora dr. Sunarič in dr. Dimovič.
Seja je trajala do dveh popoldne, nato je bila prekinjena in se je nadaljevala ob pol štirih popol-dne.
Parlamentarna komisija je najpoprej jasno in določno naglasila, da Jugoslovanski klub vstraja dosledno na svoji deklaraciji z dne 30. maja 1917. Od načel v tej izjavi, ki tvorijo naš jugoslovanski državni program, ne odstopi Jugoslovanski klub nikdar m pod nikakimi pogoji ali morebitnimi pritiski. Ako so' nemški listi v odsotnosti kluba in tudi le parlamentarne komisije ali predsedstva pisarili vse mogoče trditve o vstopu v vlado ali sodielovanju pri takozvani delovni večini, so bila vse to le prazna ugibanja. 'Jugoslovanski klub ni dal za vse tako pisa-renje prav nikakega povoda.
Velik del razprav so zavzele neustavne razmere v Bosni in Hercegovini. Prisotna gosta iz Sarajeva, sta mogla potrditi,, da se v teh dveh deželah ni še prav nič spremenilo na bolje, da vlada tam še popoln absolutizem, dasi je moral deželni šef. generalni polkovnik Sarkotič. priznati vsestranske slabe posledice takega nevzdržnega položaja. iOd dobrohotnih sprememb v položaju v teh dveh naših jugoslovanskih deželah bo mnogo zavisno tudi razmerje jugoslovanske parlamentarne delegacije do avstrijske in do skupne vlade. Smatra se torej za neobhodno potrebno. da se za ustvaritev neke gotovejše podlage v prid. označenemu razmerju cim prej ugodi zahtevam jugoslovanskega kluba, označenim v tozadevnih interpelacijah v poslanski zbornici sami in v njenih odsekih.
Kakor v Bosni in Hercegovini, tako tudi v o-stalih jugoslovanskih deželah avstrijske državne polovice ne opažamo še prav nikakih sprememb nabolje. Se vedno vlada povsod isti stari, vsemu našemu narodnemu življenju docela sovražni vladni sistem. Zdi se oovsod, da vlada tu nemški Völksrat in ^njegovi eksponenti. Se so na svojih mestih isti deželni predsedniki, namestniki m glavarji, proti katerim je Jugoslovanski klub povzdignil svoj glas odločnega protesta, oprtega, na neoporečenih dbkazili. Dokler ne izginejo ti' nositelji sovražnega nam sistema, ne more biti govora o kakoršnerokoli sodelovanju Jugoslovanskega kluba.
Narodne avtonomije v dosedanjih deželnih mejah Jugoslovanski klub ne priznava, ne sprejema.
Na.glašalo se je tudi, da bi Jugoslovanski klub nikdar ne mogel resno reflektirati na, sodelovanje pri kakem takem parlamentarnem ministrstvu, v katerem bi tvorili jedro zastopniki nemškega Nationalverba uda. To z ozirom na vesti. da bi mogli vstopiti v parlamentarni kabinet kar štirje člani National verbände.	.	.
Ako bi pa bilo imenovano uradniško ministr-stvo v katerem bi zasedla- dva jugoslovanska urad-nika dva portfelja, bi se, to zgodilo pač docela brez sodelovanja Jugoslovanskega kluba. Umevno je pač le to. da bi Jugoslovanski klub z drugačnimi čustvi stal nasproti vladi, v kateri bi bila dva Jugoslovana. nego je stal doslej nasproti vladam, v katerih še nikdar nismo imeli zastopnika,
Kar se tiče ostalega razmerja do vlade in takozvanih državnih potreb, si pridržuje klub politiko
proste roke	,
Po seji parlamentarne komisije, ki se je non-gala ob petih popoldne, je bil izdan sledeči oficielni
komunike:	.	.	.	,
„Danes, dne 7. avgusta, je imela parlamentarna komisija Jugoslovanskega kluba sejo, v kateri je
načelnik dr. Korošec obširneje poročal o prizadevanjih ministrskega predsednika dr. Seidlerja za sestavo parlamentarnega kabineta. Soglasno so Člani komisije iz;avili svoje prepričanje, da bi mogel Jugoslovanski klub podpirati le tak parlamentarni kabinet, ki bi sprejel v svoj program njegovo deklaracijo od 30. maja 1917.	*	.
Izvedba narodne avtonomije v deželnih mejah ne odgovarja stališču Jugoslovanskega kluba. Na sploh pa so absolutistični režim v Bosni in Hercegovini in dalje trajajoči sistem tujerodnega nadvladja in temu sledečega zatiranja Jugoslovanov v avstrijskih deželah še nepremostne ovire za udeležbo Jugoslovanov pri vladni večini.
Dalje je dr. Korošec poročal o dogodkih v Pragi. Parlamentarna komisija je izjavili svoje globoko obžalovanje zaradi povsem neutemeljenih napadov in sumničenj enega dela češkega časopisja proti zastopnikoma Jugoslovanskega kluba, konštatiral pa je, da vsled tega dogodka ni iiikake spremembe v dosedan- \ jih odnošajih med Jugoslovanskim klubom in Ceš- j kim Svazom.	j
Seji sta prisostvovala tudi bivša predsednika j bosansko-hercegovskega sabora dr. SunariČ in dr. j Dimovič.“	i
Dr.: Korošec je dne 8. avgusta obvestil ministr- j skega predsednika viteza Seidlerja o klubovih skle- j pih.	1
Ptujski ©krafni glavar.
Iz ptujske okolice, 6. avg
Opetovano so že naši listi pribili, da je ptujski okrajni glavar Netoliczka ob izbruhu vojske in tudi še pozneje igral napram Slovencem zelo Čudno vlogo. Mož, ki se drugače dela sladkega, prijaznega in navidezno nepristranskega, je tedaj obenem z mariborskim okrajnim glavarjem pl. Weissom zakrivil, da so žandarji gonili nedolžne, domovini in cesarju zveste Slovence v ječe, on je pripustil, da so te žrtve bile po nemškutarski svojati opljuvane, tepene in ob-metane z blatom. Niti z mezincem nista ta dva gospoda ganila, da bi ščitila po nedolžnem preganjane Slovence. In sedlaj, kakor je iz raznih razgovorov razvidno, se še g. Netoliczka čudom čudi, zakaj neki slovenski listi tako neprijazno pišejo o njem. V-prašamo Vas. g. Netoliczka:	Ali Vam je jesen leta
1914 že popolnoma prišla iz spomina? Ali niti ne veste, da je renegatska sodrga nekemu po nedolžnem aretiranemu Slovencu goreče smodke tiščala v usta in v lice in ga nevarno ranila? Nedolžna kri je tedaj curljala na obleko po nedolžnem preganjanih. Nedolžne žrtve so tedne in mesece trpele gorja- navadnih zločincev.
Kako pa se postopa med vojsko s kmetskim prebivalstvom v ptujskem okraju? Kar si Ornig in ptujski meščani poželijo, to se na povelje g. Netoliczka mora takoj izvršiti.
Evo primere:
Ako ptujski meščani nimajo jajc, masla, zabele in enakih reči. hajd nad kmeta! Tako je že več let upeljano, da v Ptuju sploh nihče drugi ni dobil ne kave, ne sladkorja, ne mila itd., kdor ni prinesel jajc. Ptujski trgovci so komandirali in Še komandirajo s kmetskim ljudstvom, a g. Netoliczka ne gane niti z mezincem, da bi napravil konec takemu nedostatku.
Tz Ptuja je šla jajčja akcija celo na deželo. Pri Sv. Urbanu, kakor sem izvedel, mora zdaj vsak, kdor hoče dobiti sladkor pri Mariniču in Klemenčiču, prinesti za eno sladkorno karto — 3 jajca, še le potem dobi sladkor. Dočim se jajca pri sedanji splošni draginji povsod plačujejo po 24 do 40 v, trgovec kmetu in viničarju za jajce ne sme več plačati kot 18 vinarjev! Iz Ptuja je baje ta ukaz prinesel osebne nek nižji uradnik z glavarstva. G. glavar, ali je Vam o tem čudnem odloku kaj znano? Vprašamo vse
treznomisleče ljudi: Kje naj vzame ubog viničar ali uboga najemnica jajca, ko nima kokoši in nima, istim kaj pokiadati ?
Ptujsko glavarstvo je prvo na Štajerskem nedavno odredilo rekvizicijo bakrenih žganjarskih kotlov, ki so bili predlanskim oproščeni oddaje. Kmetje bi morali oddati kotle, ptujski veležganjarji pa — ne. Odlok o rekviziciji žganjarskih kotlov nosi podpis g. Netoliczka. Glavar bi bil lahko preprečil to rekvizicijo. Vladna naredba namreč pravi, da sme okrajni glavar določiti, kateri kotli se oddajo in kateri ne. Ker je glavarstvo seglo edinole po kmetskih kotlih in sicer z vednostjo glavarjevo, je očividno, da se g. Netoliczka ne mara potegniti za interese kmetskega prebivalstva.
In kaj je s Haložani? Sirote trpijo glad. Po mnogo ur daleč hodijo po troho moke. a gredo nava,-dno zaman. Otroci in starčki gladujejo, a glavarstvo se noče resno pobrigati, da bi Haložani dobili dovolj živil. V sili si je haloško ljudstvo skušalo pomagati s tem, da je prosilo dobre poljance, naj jim pomagajo. In ko je uboga mati, ki ima doma kopo lačnih o-trok — mož pa je ali padel ali pa se bori na fronti —, 'dobila na Dravskem polju od dobrosrčnih ljudi troho moke, žita, fižola, ali krompirja, pa ji istega glavarjevi orožniki, ki patruljirajo po polju, s silo odvzamejo. Tukaj pokažite, g. Netoliczka, svoje dobro srce!
Nadalje vprašam:	Kje je bil g. okrajni gla-
var, ko je ptujski okrajni zastop nastavil za bakreno galico neprimerno visoko ceno? Zakaj ni kot vladni zastopnik V okrajnem zastopu varoval koristi kmetskih vinogradnikov? Kje je bil g. Netoliczka, ko so Ptujčani nastavili za kmetsko vino tako nizke cene ?
In kje je bil g. Netoliczka, ko so se nastavljali razni nakupovalci-komisijonarji za žito, za živino, za krompir in druge kmetske pridelke? Na vrsto so prišli Ornigovi varovanci, ptujski mesarji, Židje in le redlcokateri kmetski človek. Vsled tega ni nobeno čudo, da je rekvizicija ravno v ptujskem in tudi v mariborskem okrajnem glavarstvu na celem Štajerskem najbolj trda. Navesti bi imel še celo vrsto dejstev in dokazov, kako „ljubeznjivo“ in „prijazno“ postopa ptujski glavar napram slovenskemu kmetskemu prebivalstvu, a za danes dovolj.
Naša zahteva je, da c. kr. okrajni glavar, ker nima srca za kmetsko ljudstvo, ne spada na Čelo politične uprave ptujskega- okrajnega glavarstva.
Rusko bojišče.
Sovražnik se nami je na ruskem bojišču na nekaterih mestih sicer postavil odločno v bran, vendar prodiramo vedno dalje proti vzhodu. Rusi imajo zaseden samo še ozek kos bukovinskega ozemlja. — V Rusiji je notranji položaj zelo ne jasen. Dan za dnevom preustrojajo ministrstvo in začasno vlado, upori in nemiri se množijo. Nameravano zborovanje ustavodajne skupščine so zopet preložili na poznejši čas.
Kövess — feldmaršal.
Cesar Karel se je dne 6. t. m. mudil v Čer-novicah, kjer so ga zelo slovesno sprejeli. Ob tej priliki je cesar s posebnim lastnoročnim pismom imenoval gen. polk. pl. Kövessa za feldmaršala. S poveljnikom sedme armade je imenovan četrti feldmaršal tekom vojne. Maršalsko palico imajo dosedaj: nadvojvoda Friderik, nadvojvoda Evgen, baron Hötzendorf in pl. Kövess. Feldmaršal Kövess, ki je odšel na bojišče kot poveljnik 12. ar
madnega zbora, ima zaznamovati jako uspešno delovanje kot korni in armadni poveljnik. Najznamenitejši njegovi uspehi so zavzetje Ivangoroda, Belgrada, Lovčena, Drača, Asiaga in sedaj Černo-vic. Ko se je danes vojskovodja na prutskem mostu priglasil Veličanstvu, mu je Najvišji vojni gospod takoj naznanil imenovanje za feldmaršala.
Ha drugih bojiščih.
Na rumunskem bojišču je Makensenova armada dne 6. avgusta pri mestu Foksani nenadoma prodrla do reke Seret ter je naslednje dni razširila svoje uspehe, dasiravno se je rumunsko-ruska armada odločno postavila v bran. Tudi na severu, v kotu treh dežel prodiramo v Rumunijo, dočim v središču, na sedmograškem obmejnem gorovju, odbijamo sovražne napade.
Na italijanskem bojišču prerokujejo noVo Cadornovo ofenzivo.
Na francoski fronti in sicer za zahodnem odseku so se Nemci umaknili za nekaj kilometrov. Artilerijska borba se nadaljuje.
Na macedonskem in turških bojiščih nič posebnega.
Liberija napovedala Nemčiji vojsko.
Iz Frankobroda se dne 8. avgusta poroča, da je zahodno afriška republika Liberija napovedala Nemčiji vojsko.
Argentini j a ukinila zveze z Nem-
čijo
Iz glavnega mesta Argentinije Buenosa Aires se poroča, da je jnžno-ameriška ljudovlada Argentini] a dne 8. avgusta ukinila diplomatične zveze z Nemčijo ter stavila Nemčiji kratek ultimat, v katerem zahteva, da naj Nemčija ugodi argentinskim zahtevam.
Politične vesti.
Papežev državni tajnik odstopi? Rimski listi poročajo, da bo baje odstopil dosedanji papežev državni tajnik kardinal Gaspari. Za njegovega naslednika utegne biti imenovan bivši dunajski papežev nuncij kardinal Scapinelli. Kot vzrok odstopa se navajajo razne vesti, kojih verojetnost še pa ni dognana.
Dva nova člana gosposke zbornice. Cesar je imenoval tajnega svetnika Jurija barona Wassilka-Sereckega za dednega, fml. Jurija grofa Wallisa pa za dosmrtnega člana gosposke zbornice.
Beg poslanca Heine. Nemški poslanec Heine, ki je v državnem zboru obžaloval, da je bilo v Galiciji premalo ljudi obešenih, je nastopil v četrtek na zborovanju nemških nacionalcev v Dunajskem Novem mestu. Ko se je Heine dvignil in začel govoriti, je nastal v dvorani nepopisen hrup. Vse je vpilo »ven ž njim«. — »Ven, Galgenbau-rat«. Zborovalci so mu kazali mala vešala in na-
LISTEK.
Srebrno-mašeiški jubilej pri Sv. Križu na Murskem polju
Sv. Križ na Murskem polju, 6. avg.
Dne 29. julija t. 1. se je obhajala pri rani službi božji srebrna sv. maša vlč. g. župnika Josipai Weixl. Slavnostni govornik, vlč. g. prof. Kardinar, je v pridigi omenil vzroke, zakaj župnija Sv. Križa z veseljem obhaja jubilej svojega skrbnega, za vse lepo in dobro vnetega dušnega pastirja. Ubrano cerkveno petje je spremljalo slovesno presv. daritev sre-brnomašnika. Pri pozni službi božji pa, je daroval svojo prvo presv. daritev vlč. g. novomašnik Ivan Vrbajnščak, rojak domače župnije.
Posebna srebrnomašniška slovesnost je pa bila dne 31. julija. Na predvečer tega dne se je namreč Že zbralo v župnišču 14 sošolcev-duhovnikov, da pri Sv. Križu obhajajo skupno svoj srebeni jubilej. Njih imena so: Cestnik, DoberŠek, Gregorc, Jodl, Kardinar, Krajnc, Lom, Medvešek, Mihalič, Podvinski, Kepolusk, Sebat, Vaupotič in Welxl. Dva, dekan dr. Kržišnik in župnik LanjŠiČ, nista mogla priti. —
Ta večer so srebrnomašniki obiskali grob svojega blagega, profesorja iz: duhovnega pastirstva, stolnega dekana dr. Ivana Križanič.
Ko se je zmračilo, so se zbrali pred župniščem zastopniki župnije Sv. Križa. Križevski pevski zbor, pomnožen po nekaterih pevcih, mariborskih bogoslovcih in gojencih ter duhovnikih salezijanskega zavoda v Veržeju, je očaral srebrnomašnike in vse navzoče s prekrasnim petjem pesmi, katerih vsebina se je nanašala na srebrni jubilej.
Nato so nastopili čestitelji in česti tel ji ee,, velike in majhne, ki so izražali pred vsem voščila svojemu domačemu vlč. g. župniku in tudi vsem srebtnomaš-nikom. Do solz ginjeni so bili jubilanti nad tako prisrčnostjo in udanostjo. Nadučitelja gg. Herzog in Cvetko sta izražala čestitke v imenu svojih šol ter povdarjala misel, ki je izražena v Slomšekovih besedah, ki jih je navajal prvi nadučiteljski govornik: ..Cerkev in šola, sestrici ste dve. ena brez druge hoditi ne sme.“
V imenu vseh županov domače župnije je čestital g. župan Jakob Štuhec, ki je k sklepu podaril domačemu g. jubilantu krasno izdelano diplomo, v-sled katere je bil vlč. g. župnik WeM izvoljen 6ast-nim članom vseh 13 občin domače župnije.
Prevzet od take udanosti svojih župljanov se j§ v ganljivih besedah zahvaljeval domači g. Župnik za te Čestitke in za imenovanje častnim občanom. V
imenu vseh drugih jubilantov je pa spregovoril vlč. g. župnik Gregorc, ki je povdarjal, da se mu zdi ta prireditev kakor otok miru in veselja sredi vojske in trpljenja. Jubilanti so z začudenjem in veseljem po-vdariali, rekoč:	„Kaj takega je le pri Sv. Križu
mog®če.“
Drugo jutro se je vršil po zasebnih pobožnostih najprej slovesen Requiem za profesorja dr. Iv. Križaniča in štiri umrle sošolce-duhovnike. Potem je pa bila po slovesnem vhodu vseh 14 jubilantov in še drugih 7 duhovnikov ter 2 bogoslovcev jubilejna pridiga vlč. g. jubilanta Pankracija Gregorc, ki je v lepih, ganljivih besedah govoril o tem, zakaj se jubilanti zahvaljuiejo in zakaj se naj ljudstvo zahvaljuje.
Pri slovesni srebrni sv. maši, pri kateri so bili vsi duhovniki navzoči v prezbiteriju, je zopet poveličeval slovesnost že omenjeni pevski zbor s sprem-Ijevanjem novih orgelj, ki jih je igral g. organist nadučitelj Herzog.
Po sv. opravilu se j6 poslala prevzvišenemu knezoškofu dr. Mihaelu Napotnik udanostna brzojavka, nakar je prišlo sledeče istotako brzojavno poročilo:	„Iskrena čestitka zbranim štirinajsterim jubi-
lantom ter iskrena zahvala za prijazni spomin! Bog potrdi blage jubilarje v dobrih sklepih ter jim naj iz-premeni srebrnomašniški veneo v zlato, nekdaj pa gotovo v nebeško krono. Mihael, knezoškof.“
zadnje naskočili govorniški oder, da bi Heineja pretepli. Heine je z veliko težavo ušel. Nemško* nacionalni listi dolže socialne demokrate, da so Heineju priredili to »ovacijo«.
Čehi odklanjajo. Predsednik Češkega Svaza S t a n e k je poslal članom Svazovega predsed-ništva dopis, v katerem pravi: V konferenci dne
31.	julija je povabil ministrski predsednik Češki Svaz, da naj pošlje svoje zastopnike v parlamentarni kabinet. Jaz in tovariš dr. Š m e r a 1 -sva to ponudbo odklonila.
Nemški Nationalverband je v seji dne 9. t. m.
z žalostjo konstatiral, da se je zastonj ponujal dr. pl. Seidlerju za parlamentarni kabinet in da ima sedaj po tej blamaži zopet proste roke. Ko pa siromaki ne vedo, kaj bi s »prostimi rokami« za- | Celi.	j
Novo ministrstvo. Ker se je dr. pl. Seidlerju i ponesrečilo sestaviti parlamentarni kabinet, je se- j daj troje mogoče: da odstopi, da vlada s sedanji- \ mi vodittelji dalje ali da sestavi definitiven uradniški kabinet. Ker poročajo listi, da sestavi definitiven uradniški kabinet, ni nič gotovega, ampak samo precej razširjeno mnenje v dunajskih političnih krogih. Pravijo, da odstopi Schauer, Hom-man in Banhans. Schauer je štajerski Nemenc in velik nasprotnik Slovencev. Grof Toggenburg in dr. Malaja pa bi bila ravno tako zrela, da gresta, kakor Schauer. Grof Toggenburg z vsemi sredstvi ščiti nam Jugoslovanom sovražni sistem ter ščiti Claryje, Lodrone, Fries-Skenete in Attemse.
Štirje novi ogrski ministri. Po poročilih iz Bu dimpešte je cesar baje imenoval štiri nove ogrske ministre in sicer grofa Zichy za ministra a latere, sekcijskega načelnika Unkelhäusserja za ministra za Hrvaško, dra Vaszony za ministra za volilno pravo in grofa Batthyanyi za ministra za socialno oskrbstvo.
Stiirgkh-Tiszova nagodba padla? »Magyarors-zag« javlja baje iz dobro podučenega vira, da je med grofom Stürgkhom in grofom Tiszo dogovorjeni elaborat nove avstro-ogrske nagodbe definitivno pokopan. Ministrski predsednik dr. Seidler da je izjavil, da se bo nova definitivna nagodba sklepala še le po sklenjenem miru.
Madžarski škof proti Slovakom. Škof Prohasz-ka v Stolnem Belemgradu je izjavil nedavno glede volilne pravice, da kdor ne zna madžarski, ne sme imeti volilne pravice. Katoliške »Slov. Ludove Noviny« prinašajo sedaj odprto pismo na škofa, v katerem ga prosijo, naj prekliče, kar je rekel glede j volilne pravice. List pravi, da je tako izvajanje I protikrščansko, zato ga pokorno prosijo, naj prizna javno, da je storil pogrešek. Enkrat se je že zgodilo, da je bil v Rimu radi verskih reCi obsojen, pa se je obsodbi podvrgel pokorno in tiho po krščanskem načinu, naj torej prekliče svoje besede tudi v tem slučaju.
Preobrat v Nemčiji. V državnih in pruskih ministrstvih v Berolinu so se zgodile velike spremembe. Kakor smo poročali, je imenovan za državnega, tajnika zunanjih del dr. Kühlmann. O njem pišejo, da pomeni njegovo imenovanje nov korak v smeri miru, in da pomeni to imenovanje ravno nasprotje izzivanja Anglije in da položi dr. Kühlmann prve dele novega mostu čez brezno. Novi državni podtajnik za prehrano dr. Müller je prvi socijalni demokrat v nemški vladi. V mladosti je bil vrtnar, akademične študije je dovršil v Curihu v Švici, kjer je postal doktor. V Nemčiji je eden glavnih voditeljev organizacije konsumnih društev. Novi pruski justični minister dr. Spahn je vodja nemškega centruma in je star še le 44 let. Po poklicu je sodnik in odločen prijatelj miru. Dr. Krause, drž. tajnik pravosodnega urada je kot član narodno-liberalne stranke zelo naklonjen mirovni struji. Iz teh imenovanj je razvidno, da hoče Nemčija s tem, da je pustila pasti vojne pristaše, resno misliti na spravo s svojimi sovražniki.
Naš zunanji minister v Berolinu Naš zunanji minister grof Czernin se poda še ta teden v Be-rolin na obisk novega nemškega državnega kan-celarja, kjer se bodo vršila posvetovanja in reševala razna vprašanja zunanje politike.
e wi€ivSi*c*.
Nov vojni kurat. Č. g« Jožef Kuk, kaplan pri :Sv. Lovrencu nad Mariborom, je vpoklican kot vojni kurat v vojno službo na Dunaj, kjer, bo pastirova!
za slovenske vojake na Dunaju in drugih vojaških taboriščih in' bolnišnicah na Nižje-Avstrijskem.
Cesarjevo dobro srce. Naš cesar je zaukazal, da se na nanovo zavzetem ozemlju v vzhodni Galiciji in v Bukovini ne sme izvršiti nobena smrtna kazen brez sodnijskega postopanja ter da se mora na označenem ozemlja s prebivalstvom postopati dobrohotno. Nadalje je cesar določil, da se ne sme izvršiti na imenovanem ozemlju nobena smrtna kazen, ako ni poprej odobril in potrdil smrtno obsodbo vrhovni armadni poveljnik. Zopet nov čin našega dobrega in ljudomilega cesarja.
„Neodvisnost“ sodnikov. Na seji justičnega od-I seka je prečital češki poslanec dr. Franta sledeči j ukaz ministrstva za deželno brambo z dne 26. j oktobra 1914: Pri obsodbah civilnih oseb zaradi j kaznivih dejanj naznačenih v § 2 ces. naredbe z dne 25. julija 1914, D Z. 156, se ima z ozirom na časovne razmere postopati z največjo strogostjo. Ker se je pa opazila pri domobranskem divizijskem sodišču v Pragi nasprotna praksa, nalaga se v smislu § 7 D. B. D — 5 vojaškim pravdnikom, naj v danem slučaju brezpogojno porabijo pravico vzklica Ako bi pa bile še nadalje izdane premile sodbe, se poskrbi ;a remeduro s premeščenjem justičnih častnikov vojaškega pravdništva in — sodišča. Georgi s. r.
ffa naslov mariborske c. kr. cenzure. »Mar-btirger Zeitung« od 4. avgusta-piše na 2. strani: »Kakšne načrte neki imajo Čehi, ako j i m d r-ž a v i sovražna prizadevanja Slovencev ne zadostujejo?« Kje je bil c. k. državni pravdnik, kje c. in kr. stotnik avdi-tor, kje c. k. okrajno glavarstvo, da pusti na tako nečuven način žaliti cesarju in Avstriji zveste Slovence? Slovenci nismo nikdar proslavljali kakega tujega vladarja, dočim je znano, da so mariborski nemški študentje klicali »Heil Hohenzollern! Heil Kaiser Wilhelm!« Mi Slovenci imamo v svojih sobah podobe našega cesarja, mariborski Nemci pa imajo namesto teh podobe pruskega kralja Viljema. Na mariborskem magistratu so na pisalnih mizah namesto avstrijskih znakov podobe cesarja Viljema in slike največjega sovražnika Avstrije, Bismarka. Prusaški Vsenemci nas niso in nas ne bodo učili patrijotizma!
V splošni zvezi kmetijskih zadrug je poslanec dr. Krek predlagal, da se zmanjša število konj pri višjih oficirjih in poveljstvih. Polkovniku n. pr. pristoja 6 konj.
Odlikovani slovenski domobranci. Iz seznama
odlikovanih slovenskih junakov posnamemo sledeča imena: narednik Zelenko Josip iz Slov goric z malo srebrno svetinjo ter z bronasto, z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje in s Karlovim križcem; poddesetnik Narobe Mihael z malo srebrno svetinjo ter bronasto in Karlovim križem; pešci Perko Karl, Kalčič Anton, Waš Iv. z malo srebrno ter s Karlovim križem; četovodja Vrančun Simon in Gril Ivan z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje ter z Karlovim križcem; pešec Dežman in poddesetnik Batagelj Anton z železnim zaslužnim križcem brez krone na traku hrabrostne svetinje in s Karlovim križem. Vsi od 26. mariborskega polka, sedaj prideljeni k stavbeni stotniji 3/56.
Vojaška oproščenja in jesenska setev. Mnogo kmetskih posestnikov je zaradi dela na polju oproščenih od vojaške službe. Večinoma so bili oproščeni do 30. septembra. Kaj pa potem? Vložiti morajo zopet prošnje na domobransko ministrstvo za podaljšanje oprostitve. Te prošnje se morajo kolekovati z 2 K in vložiti pri občinskem uradu, ki jih mora poslati na okrajno glavarstvo. Prav gotovo pa te prošnje ne bodo pravočasno rešene. Zato" je domobransko ministrstvo odločilo, da smejo okrajna glavarstva takim oproščencem dovoliti, da ostanejo doma do rešitve prošnje; vendar pa okrajna glavarstva ne smejo takega dovoljenja dati za dalje kakor do dne. 3 0. septembra. Če torej prošnje za podaljšanje o-prostitve do 30. septembra še ne bodo rešene, potem bodo morali vsi kmetski oproščenci dne 1. oktobra zopet k vojakom. Kakor navadno, se bodo potikali po vojašnicah brez dela in opravila po 3 ali 4 tedne ali še dalje in čakali na rešitve svojih prošenj i n tov najvažnejšem, času jesenske setve, id je odločilen za prihodnjo žetev. V oktobru dozori koruza in ajda, katero je, treba spraviti s polja.:_ i-stotako se spravlja ravno v oktobru svinjska reja/ repa in korenje. Ravno v oktobru seje kmet najbolj pšenico, rž in ječmen; ako se ozimina ne poseje v oktobru, ampak šele pozneje, navadno nič ne velja. V tako važnem mesecu, kakor je za poljedelca oktober, je pač potrebno, da je gospodar doma pri svojem delu. Po ministrski odločbi pa bodo morali kmetski oproščenci ravno oktobra prekiniti svoje dopuste
in iti v vojašnice, da tam čakajo na rešitev svojih prošenj. To nikakor ni prav, ker ravno v sedajnih resnih časih, ko je živež za ljudi in živino največje važnosti, se mora z vso pozornostjo gledati na, to, da se ne zamudi pri pridelovanju živeža noben ugoden trenutek, kajti vsaka zamuda pri kmetskem delu se lahko z mirno vestjo primerja porazu na bojišču. Kmet, ki bo v oktobru dobro obdelal svojo njivo, bo pomagal pobijati sovražnika ravno tako kakor vojak na fronti. Zato pa mi kot kmetski list pozivamo danes poljedelske^ \n domobransko ministrstvo v interesu države, naj pravočasno potrebno ukrenete, da bodo vojaki, ki so posestniki, v mesecu oktobru pri svojem delu dorn a, ne pa v vojašnicah. Skrbi naj se za to, da bodo vse prošnje za podaljšanje oprostitve do 30. septembra tudi rešene; ako bi pa to ne bilo mogoče, potem pa se naj da okrajnim glavarstvom pravico, dovoliti kmetskim oproščencem, da smejo vsaj do 15. novembra čakati doma na rešitve svojih prošenj. — Svoje poslance pa prosimo, da merodajna mesta o tem informirajo in zastavijo ves svoj vpliv v korist kmetskega ljudstva.
Pojasnila občinam, ki so podpisale 5. oziroma zdaj 6 vojno posojilo pri Komunalnem kreditnem zavodu vojvodine Štajerske Da bi se občine in okraji ložje udeležili podpisovanja 5. in 6. vojnega posojila, je deželni odbor štajerski ustanovi! Komunalni kreditni zavod v Gradcu. Občine in o-■ kraji namreč večinoma niso imeli potrebne gotovine na razpolago, da bi plačah vojno posojilo. Treba je bilo torej, da so si izposodile potrebni denar in sicer si je morala vsaka občina najeti v ta namen komunalno posojilo v znesku 40° 0 podpisanega vojnega posojila. Za to komunalno posojilo mora občina ali okraj podpisali dolžno pismo. Na podiagi tega dolžnega pisma dobi občina za enaki znesek zadolžnic, na katere se potem ravno tako kakor na zadolžnice vojnega posojila izposodi potrebni denar za nakup vojnega posojila. Občine morajo torej podpisati dvojno dolžno pismo : 1. e n o z a komunalno p o s o j i-1 o v znesku 40°/o podpisanega vojnega posojila;
2.	drugo pa, da dobijo denar za nakup vojnega posojila. Vzgled bo to bolje razjasnil. Ako je n. pr. občina podpisala 100.000 K vojnega posojila, tedaj mora podpisati dolžno pismo za komunalno posojilo v znesku 40.000 K in pa dolžno pismo s katerim občina potrdi, da je dobila na 100.000 kron vojnega posojila in na 40 000 K komunalne zadolžnice potrebno svoto posojila. Svota sama v tem drugem dolžnem pismu ni imenovana, ker ne ostane vedno enaka, ampak se spreminja, ker dobiva občina iz doneska vojnega posojila vedno nekaj dobička, ki se občini ne izplača, ampak se porabi za odpis komunalnega posojila, ki postaja od dne do dne manjše. Da se v drugo dolžno pismo ne bo vpisal višji znesek, kakor tisti, ki ga občina resnično dolguje, za to jamči Komunalni kreditni zavod, ki stoji pod neposrednim nadzorstvom deželnega odbora. Okolščina torej, da dobijo občine v podpis dvojno dolžno pismo, naj jih nikakor ne moti.
Velik požar v Bunčanih. Dne 9. avgusta t. L ob pol 1 uri popoldne je nastal po neznani roki velikanski požar v Bunčanih, župnije Sv. Križ na Murskem polju, ki je dvanajsterim posestnikom upepelil vse poljske pridelke. Obširno poročilo sledi.
Gospodarske
Naprava žganja iz sadja prepovedana. C. kr. urad za ljudsko prehrano na Dunaju je te dni prepovedal napravo žganja iz sadja, t. j. iz češpelj, bresk, hrušk, sliv ali jabolk. Tudi iz ostankov tega sadja se ne sme več napravljati žganja. Prepovedano pa je tudi napravljati žganje iz kakega drugega sadja v svrho naprejprodaje žganja. Izjeme se dovoljujejo le za tako sadje, ki je neužitno in ki se ne da posušiti ali predelati v marmelado, t. j. odpadlo, črvivo in gnilo sadje. Tozadevne prošnje naj se vlože na c. kr. prehranjevalni urad potom Gemüse- und Obststelle, Dunaj, I. okraj, Plankengasse 4
Najvišje cene za marelice in hruške, štajersko cesarsko namestništvo je izdalo naredbo, v kateri se določajo najvišje cene za marelice, katerih pa ni več, torej najvišjih cen tudi ne bomo priobčili ter najvišje cene za sveže hruške in sicer pri prodaji na drobno. Za sveže hruške so določene sledeče*najvišje cene: Za namizne hruške čez srednje velikosti, večji komadi, ne poškodovane, brez peg, nabrane kilogram po 1 K 24 v, za namizne hruške manjše komade 1 K 14 v. Za hraške muškatelke 1 K 12 v; za zgodnje hruške
do 15. avgasta 96 v; za gospodarske hruške trgane z roko in zbrane 80 v; za hruške za hru-ševec ali za kuho 40 v. Kot namizne hruške se smatra take, ki so dobro izbrane, brez pogreška, čez srednje velikosti in brez peg in poškodb. Da se pri prodaji na drobno ne bodo prodajale naše hruške za ogrsko blago po višjih cenah, se določa. da morajo imeti prodajalci, ki hočejo prodajati ogrske hruške, uradno dovoljenje in potrdilo, da so v resnici ogrske hruške. Zoper tozadevne prestopke so določene denarne globe do 10.000 K oz. kazen zapora od 1 tedna do 6 mesecev.
Ali za vojaštvo ne veljajo objavljene najvišje cene? Vprašanje: Zakaj se pritiska na kmeta, da mora prodajati vojaštvu seno še vedno po 18 K za 100 kg, dočim je že od 14. junija t. 1. določena maksimalna cena za seno s 17 K za 100 kg? Ali za vojaštvo ne veljajo objavljene maksimalne cene? — Odgovor:	Tudi za vojaštvo veljajo
iste najvišje cene kakor za drugo prebivalstvo in zato ni nihče dolžan dati vojaštvu seno pod najvišjo ceno. Če kak vojaški oddelek noče plačati predpisane najvišje cene, pa naj se od nakupovalca zahteva pismeno potrdilo, koliko sena in po kaki ceni ga je prevzel, in to potrdilo naj se pošlje deželni centrali za krmila, oddelek za seno in slamo v Eggenbergu pri Gradcu (Eggenbergerallee), ki bo potem izposlovala naknadno doplačilo.
Najvišje cene za sveče. Vlada je izdala naredbo. ki določa, “da mora vsak, kdor ima v zalogi več kakor 100 kg sveč, naznaniti to svojo zalogo osrednid za petrolej na Dunaju I. Vse zaloge sveč, ki znašajo več kakor 100 kg, so zasežene. Za sveče so tudi določene najvišje cene in sicer za 100 kg 250 K. Pri prodaji na drobno pa 25 odstotkov več. Komad sveče, težke 1/16 kg ne sme stati več kakor 20 v in komad sveče, težke 1/32 kg pa ne več kakor 10 v.
Razne novice«.
Skladišče za municijo zletelo v zrak. Iz Kra-kovega se poroča, da je dne 2. avgusta ob 7. uri zjutraj zletelo v zrak skladišče za municijo vzhodno od Krakovega. Nesreča je zahtevala 48 človeških žrtev, 10 vojaških oseb je pa bilo težko poškodovanih.
Zakaj nosi Bonar Law brke. Zanimiva anekdota iz mladosti angleškega voditelja Bonar Lawa kroži po francoskih listih. Ko je bil Bonar Law — tako pripovedujejo — šest let star, je 1 padel iz jablane, na katero je bilo prepovedano lezti, tako nesrečno. da si je razklal gornjo ustnico. Poklicani zdravnik je opozoril prestrašeno mater nato, da se mora računati s tem, da se bo to dečku vse življenje poznalo. ..Nesmisel!“ zavpije mladi mož, pogumno bolečine prenašajoč, „bom pa enostavno nosil brke!“ Ko je dorasel, si je res pustil brke rasti, katere je s posebno paznostjo gojil in te mu Se zdaj grdo zarezo zakrivajo.
Devic* Marija v Puščavi. Na Fali je dne 1. av gusta Drava priplavila dečka, starega 15-16 let,. Potegnili so ga iz Drave in ga pokopali na tukajšnjem pokopališču.
Sv. Jurij ob juž. žel. Veliko častno priznanje vojnega botrstva za zasluge je dobil Valentin Turin, pismonoša v Eggenbergu pri Gradcu naš rojak iz šibeneka.
Mozirje. Dne 5. avgusta je imel pri nas poslanec dr. Verstovšek v gostilni g. Stermšeka dobro obiskani zaupni gospodarski shod, ki je trajal od pol 9. do pol 11. ure. Mnogoštevilni gospodarji iz okoliške in tržke občine so naštevali razne nedostatke, ki se morajo odpraviti. G. posla nec je podal razna pojasnila in obljubil, da bo posredoval pri oblastih, da se težave odstranijo.
Nazaret. V nedeljo dne 5. avgusta popoldan je govoril posl. dr, Verstovšek pri nas na jako obiskanem zauphem sestanku. O tem' shodu sledi obširneje poročilo. Pokazal je zopet ta sestanek, kako potrebni so zdaj shodi; dr. Verstovšek je nas poživil in ojunačil. Hvala mu!
Trbovlje. Telovadni odsek „Orel“ obhaja v ^nedeljo dne 19. avgusta t. 1. desetletnico ustanovitve v sledečem redu: Predpoldne ob 10. uri slovesnost v cerkvi. Popoldne ob 8. uri slavnost v Društvenem Domu. Vspored:	t. godba.
2. slavnostni govor; 3. Burka v enem dejanju: j „Ne kliči vraga“; 4. med prosto zabavo srečolov, j šaljiva pošta, tamburanje, licitacija itd. Govornika: gg. d r. Korošec in d r. H o h n j e c. K prav obilni udeležbi vabi na prireditev Odbor.
Dol pri Hrastniku. Slov kat. izobraževalno društvo priredi povodom prvega rojstnega dne po nastopu vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. v nedeljo, dne 12. avgusta po večernicah pod Hrastelovim kozolcem veliko slavnost s sledečim sporedom: 1. Tombola (karte po 40 vinarjev). 2. Licitacija. 3. Obdarovanje revnih otrok s sadjem in kruhom. Med odmori svirajo trboveljski tamburaši. Čisti dobiček je namenjen invalidom in sirotam po padlih vojakih domače dolske župnije. Domačini in sosedje iskreno vabljeni!
Od nekod s Pohorja. Kakor drugod, so tudi pri nas ponočne sove in čufitli začeli »rekvirati« poljske pridelke: krompir, grah, pšenično klasje, itd. Seveda je bolj dobičkanosno ponoči v hladu krasti, kakor celo poletje v vročini se dan na dan na njivah mučiti. Tudi bo tat, ki nima nič zemlje. nakradene pridelke veliko bolj varno in brez skrbi užival, kakor tisti, ki si jih je moral s trudom in mnogimi stroški pridelati. Pa še kako izbirčni ali žlikavi so ti presneti rokovnjači! Nekaterim sam krompir in grah ne zadostuje, biti mora tudi pečenka zraven. Tako se je nek volkodlak prve dni julija zaletel v ovčje hleve in je več teh nedolžnih živalic podavil. Ker pa spada med holj »nobel« ljudi, je še cel čeber lepega pe-_ rila pouzmal, da bi si pri imenitni ovčji pojedini 1 mizo s svežimi prti pogrnil. Vendar ta ovcolup ni imel popolne sreče. Še prej, kakor je vse meso, ki ga je na več krajih v gozdu skril, povžil, so
ga že izsledili in poslali v Maribor »študirat«. Taka je torej pri nas s tatovi. Letos bi bilo v resnici potrebno ponoči okrog poslopij in po njivah stražili. Pač desetkrat bolj potrebno, kakor v jeseni 1. 1914, ko smo morali noč za nočjo iskati, kar nihče ni izgubil, in loviti tiste, ki jih ni bilo. Kdo bo stražil, to je kajpada drugo vprašanje, ker pri več hišah — razun starcev in šolarjev — nobenega moškega ni.
,Enonadstropna hiša, na najlepšem prostora ličnega t.ga na Spodnjem Štajerskem, ob železne. pripravna za vsako obrt, se proda pod ugodnimi pogoji Zraven hiše vrt in hlevi.“ Hranilnica in posojilnica v Sevnici.	7 ■
—a —"mb
Kobila z žrebetom vred, 9 let stara, na prodaj, v Orehovi vasi št, 6, p. Slivnica pri Mariboru. 641
V ila,
ali vili podobna biša z vrtom vred, mariborska okolica, cena okrog 36.001 K se kapi takoj. Pen'd be pod „Vila* na upravništro lista.
Maribor. Mestni »prehranjevalni urad naznanja, da se bo dobivalo poceni meso za revne sloje prebivalstva v soboto dne 11. avgusta na karte 2 A in 2 B. v nedeljo dne 12. avgusta pa na karte 1 A in 1 B.
Maribor. Odboru za cesarsko slavnost, ki se vrši v nedeljo, dne 19. avgusta popoldne v spodnjih prostorih »Narodnega Doma« se je posrečilo pridobiti dobro godbo. Pevski zbor se pridno vadi. Obisk bo od vseh strani obilen Čelo iz ptujskega in ormoškega okraja prihajajo poročila o udeležbi. Za tombolo je dospelo že mnogo lepih in za sedanji čas dragocenih dobitkov. V slavnostnem odboru so zastopniki vseh mariborskih slovenskih društev.
Jarenina. V nedeljo, dne 12. avgusta, ob 5. uri popoldne, bomo proslavljali Jareninčani rojstni dan našega ljublienega cesarja.. Med drugimi slavnostnimi točkami bo tudi govor dr. Medveda, Sosedi in domači, pridite!
St. Ilj v Slov. gor. Naše Bralno društvo proslavi rojstni dan Nj. Veličanstva cesarja Karla I. s posebno prireditvijo dne 19. avgusta. Na predvečer rojstnega dne se zaneti Ures na Klonu pri Št. liju. kjer se bo pela tudi cesarska pesem in drage domoljubne popevke. Rodoljubi, pridite proslavit našega iskreno ljubljenega cesarja!
Vinski kamen,
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sf dje smrekove storže, sploh vse deželne in goEdne pridelke, kakor tudi vinske sode i» vse vrste ]raznih vreč kupi vsako množino
veletrgovec ANTON KOLENC, CELJE,
Općinska Stedfonlc
u Drnšiu (Dalmacija).
Hranilne vloge koncem 1. 1916. K L1B7 683 87
Rezervni naklad
95.180 92
Obrestuje hranilne vloge koncem, vsakega polletja s
4
>1 Ol
l V» < »
ur#:
©
•liki
Občina Drniš jamči za varnost s celo svojo davčno močjo in z vsem svojim premoženjem, vrednim
Hranilnica je pod državnim nadzorstvom. Zavod uživa pupilarno varnost ter se vsled tega sprejemajo tudi vloge mladoletnih, sirotinskih in cerkvenih zakladov.
Podeljuje amortizacijsko hipotekarna posojila po 6 °/0.
Za pnstnest ia izvor se jamči y Bolnem step.
mmm Im trna
(dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. CVITANiC vdova V MARIBORU,
Šolska ulica št. 5.
Usta bo v If en§ i. 1893.
Ustanovi j* ii© I. 1893.
t
o podp
v Liubijan
res ist revan»
% ometenimi
i
D@vo!iuie Slsnem po®©ills nereitvii, sestavi iivllesis&ih i posestev* vrednostnih pšpirfev ali feAinsmbi mm slutbeite preiemke.
Vr&öajo s® posojila v 7 ’/„ 16 ali 82 */» I«$h v odsekih »i» pa v poljubni! dogovor,j«uih obrokih.
Kdor ieli ptatjilo, naj se obrne n® pisarne
v Ljubtjassl, Kongresni trg št, 19, ki daje vsa ............. potrebna pojasnila.
Zadruga sprejema tudi hranilne
vlage in jih cibrestuje po 4 7*%.
Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15. 5 deleži, ki reprezentuje jamstveno glavnice za 6,089.850|kron.
I 08
5 pniimr za Mleta
j in sicer ena majhna ena ara e« * kniige, pisalna miza in tsbia i* i orehovega lesa ij leirasninu cvetli-I cami z v les vžganimi slikami f takoj proda pedobsr Albert I Lešnik, Maribor, Wiesengasse j št. 2. pri merfcnem pokopsslišiu. j Naprava okvirjev za pod be vseh I vrst.
i ki bi hotel izdelati 1000 sviuj-j skih loncev (kropnjsče) sprejme j takoj proti dobremu plačilu Ju-- rij Kajba, lončar, Gornja Polskava, s Štajersko.	71
VINO
belo (tudi za sv. maše), rdeče in črno dalmatinsko od 56 litrov naprej razpošilja po povzetja
A. OSET
p. GDSTARJ. Koroško.
~-”eo bT~
Jopo posušeno kupim tudi letos v vsaki množini. V prvi vrsti il»» Ärftae	Sur»*»
S® fs©i«c*ss	1.4. <6.
Prosim saliti i» ponuditi sam® take vrste, gsir-fc-.* ilk gob, kš jih, poxaate kot *«*&*««% — Rudolf Siarov&Snik. aksaort gob v Konjl-Mk Sklirdtk.	681
Izdajatelj in založnik: KonsoroD „Straža.'1
Odgovorni urednik; Vekoslav Stapan.
Tisk tiskarne sv.- Oirila v Maribora*