***** ^mmt Štev./№ 11 november / novembre 1993 letnik / anno III Turistično posredovanje Prečna pot 4/D ^ - - 66320 Portorož ROSETOUR Tel. 066/76-364 PORTOROŽ Dobrodoftli v poslovalnici Avtoplus v Portorožu, Obala 16 a. Tel. 066/75-291 (le nekaj korakov od SDK)- .c™^ * PRIVATNE SOBE, POČITNIŠKA STANOVANJA; * MENJALNICA (zlasti ugoden odkup deviz); * ZIMSKI ARANŽMAJI - smučanje; * MATURANTSKI IZLETI; * TURISTIČNA POTOVANJA (po predhodnem dogovoru); * RENTACAR m Kozmetični salon Seča 194/AteL: 066/70-622 * personalizirara postopki pri negi kože obraza in dekolteja ♦čiščenje mladostniške kože in svetovanje * depflacija * pedikura (vrasli nohti, trda koža, kurja očesa...) * manikura PON.TOR. SRE. 13h - 20h ČET. 8h - 15h, SOB. 9h - 13h studio za nego obraza v trgovsko poslovnem centru v Luciji vam nudi nasvete, strokovno nego obraza ter relaksacijsko masažo obraza, vratu in dekolteja. Pokličite na tel.: 71-878 vsak popoldan, v soboto cel dan. DAJ CESARJU, KAR JE CESARJEVEGA: Po 100% podržavljanju igralnic - sedaj Se posebni prometni davek Po skoraj dveletnih parlamentarnih dilemah in vseh aferah o tem, kako lastniniti igralnice, je kocka v Ljubljani padla in to dvakrat. Najprej so poslanci državnega zbora 11. novembra (Martinovo!) izglasovali predlog poslanca Marjana Poljšaka, da se začasno - za eno leto - igralnice 100% podržavi. Predlog je bil sprejet kot amandma k proračunskemu memorandumu z 42 glasovi Iz neuradnih virov smo izvedeli, da je bila večina poslancev pozicije, predvsem iz strank IDS in ZLSD, proti takšnemu amandmaju, opozicijski poslanci pa so ga - predvsem zaradi političnih igric - podprli Sam amandma sicer nima zakonske podlage, ker bi ga v tem primeru verjetno necentralistično usmerjeni državni svet z vetom zavrniL Pomeni pa obvezo parlamenta vladi, da predvsem glede COLLECTIO PERSONALIS ^^^) orthocosmetlca Prva fito-bio-morska in ekološka kozmetična kolekcija za personalizirano, multiaktivno nego kože. Portorož, Liminjanska 104, Tel. 70-948 spornega lastninjenja v Hitu, nekaj stori. (Portoroška igralnica je namreč ie vedno podjetje v družbeni lasti). Nato se "zgodi" Hitova tiskovna konferenca, kjer direktor Hita, g. Kovačič jasno pove, da se po novi slovenski ustavi nacionalizacija igralnic oz. leto 1947 ne more ponoviti. Potem povleče svojo potezo vlada, ki je že pred sprejetjem Poljšakovega amandmaja poslala v parlamentarno proceduro tako imenovani posebni prometni davek od posebnih iger na sreča (Gre za progresivno obdavčenje od 5 do 40% - po načelu več ustvariš, bolj si obdavčen. Lestvica je v SIT, kar pomeni, da bodo igralnice, ki poslujejo s tujo valuto, s vsako devalvacijo tolarja v višjem davčnem razredu). Predlog tega zakona je vlada torej obravnavala ie pzed amandmajem poslanca Poljšaka (na seji 7. oktobra) in v Poročevalcu jasno zapisala, da bo s novim davkom pobrala igralnicam ie dodatnih 2.000 milijonov tolarjev. Če dodamo še 1.500 milijonov tolarjev prejšnjega 20% prometnega davka na realizacijo igralnic, bo v letu 1994 državni proračun bogatejši za 3,5 miliarde tolarjev. Za Užjo predstavo naših bralcev: igralnica, Id bo mesečno realizirala recimo 600 milijonov tolarjev od določene igre (npr. roulete), bo plačala vsak mesec direktno v državno blagajno najmanj 120 milijonov (stari 20% davek), nato pa ie 240 (40% novi prometni davek). Skupaj torei 360 milijonov ali 60% vse realizacije igralnice. Po starem načinu obdavčenja je odšlo т Ljubljano le 120 milijonov (20%), ostalo pa je igralnica po starem zakonu o igrah na srečo morala investirati v turistično infrastrukturo. V portoroški igralnici so izračunali, da jim bo novi progresivni davek izničil ves letni dobiček, kar pomeni, da za investicije v turizem ne bo ostalo več nič. Igralnici bi z novimi davki zmanjkovalo finančnih sredstev tudi za lastno enostavno reprodukcijo. Naj zaključim, da je 22. novembra, po intervenciji finančnega ministra Gasparija, vladajoča koalicija z večino glasov sprejela posebni davek na igro na srečo, kakršnega je predlagala vlada. To pomeni, da so vse nadaljnje razprave o tem, ali bodo igralnice državne ali občinske -brezpredmetne, saj enostavno ne bo več česa deliti. Predvsem pa se bomo drugo leto vsi skupaj ob reku "daj cesarju, kar je cesarjevega" le še nostalgično spominjali "davnega" leta '88, ko je portoroška igralnica 41,9% svojega letnega prihodka (realizacije) investirala v turistično infrastrukturo našega kraja (letališče, Marina, športni objekti, vodovod, telefonsko in električno omrežje, bolnišnica, čistilne naprave, kultura...). Torej - dobro jutro, spoštovani krajani, v naši centralistični deželi na sončni strani Alp I David Boiič NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRAZI - NAŠI OBRAZI - NAŠI OBR Božidar Jevševar, ravnatelj nekdanja Gimnazije Piran: "Ca жmoraš to ti, жакај na bi zmogel taga ia јаж!?" Kdor j« obiskoval Gimnazijo Piran - tisto prvo, staro gimnazijo - se najprej spomne nanj, na njenega ravnatelja, Božidarja Jevftevarja. Bil je ravnatelj vse od njenega sa£etka, leta '61, pa do njenega konca - "родгДа", kot pravi on, 23. maja 1083, ko ao jo uradno ukinili. Za večino, ki smo bili dijaki te majhne gimnazije, majhnega mesta, je "naA Božo", kot smo mu tudi rekli, ostal simbol nato ftole. Kako je pravzaprav naneslo, da je bil Boüdar Jevševar ravnatelj piranske gimnazije ves čas njenega obstoja, to je več kot dvajset let? "Po krompirju", reče in se saameje. A gremo od sačetka, čeprav od ravnatelja Jevftevarja ni bilo ravno lahko izvedeti, kako je tekla njegova življenjska pot. Ko pripoveduje o sebi, ves čas govori predvsem o drugih: o svojih gimnazijcih, profesorjih in učiteljih, s katerimi se je srečeval v dolgi dobi svojega poučevanja. Zdaj se mu apomin ustavi pri učencu, ki so pa izključili iz koprske gimnazije in se ga je piranska "usmilila", danes pa je lastnik uspešne privatne televizijske hiše v ljubljeni, potem se аропм dijaka, zdaj uspešnega inženirja, aa katerega je iskal maturantsko obleko, pa fant tega ni bil prav nič veeel... V spomin so se mu najbolj vtisnili tisti, ki so kakorkoli izstopali: "Navječje barabe ali pa najbolj uspešni in pridni." Bolj mimogrede navrže, da je doma iz vasi Vrhovo proti Sevnici. Is Foaavja", je natančen, ko se hočem izkazati s svojim znanjem zemljepisa in previdno pripom-nem, da je to na Dolenjskem. Bil je najmlajši, peti otrok is bajtarske družine. "Brez nobenih možnosti", reče, "vaški proletariat, pač." A oče je vendarle bil svetovljan - delal je v tujini, v Budimpešti... In tako je šel - s dvanajstimi leti v Ljubljano na klasično gimnazijo; do leta '43, ko se je "znašel" v partizanih in je šolanje prekinil, konec vojne pa je dočakal v ujetništvu. Nikoli ni vstopil v borčevsko organizacijo; bilo je to proti njegovim načelom: "Valiko teh, ki so še danes v organizaciji borcev, nisem v partizanih leta '43 nikjer videl," je nekoliko grenak Po vojni je na Filoaofüd fakulteti diplomiral iz geografije. V Slovensko Istro - kot dosledno imenuje naše področje, Id so mu po njegovem neupravičeno nadeli ime Obala, kar pa je zgolj črta ob samem morju in ne širše - je prišel leta 1954, potem ko se je poročil. Sem ga je "potegnila" žena, Trboveljčanka, ki je dobila službo v sečovel-jskem rudniku. Kot učitelj je sačel v Ravnu (danes spet Sveti Peter), nato je poučeval v Sečovljah. Tamkajšnji tedanji ravnatelj je povzročil na šoli majhno "afero": v redovalnici je - najbrž iz očetovske ljubezni - popravljal hčerine ocene. Zaradi tega "škandalčka" so "razhajkali" ves učiteljski zbor in verjetno zato, ker je bil Božidar Jevševar na šoli nov, mlad in neobremenjen, so ga šolske oblasti postavile sa ravnatelja. To je bil "krompir", nekoliko posmehljivo razloži ravnanje takratne oblasti. Tudi Gimnazija v Piranu je po njegovem nastala povsem naključno. "Nekega leta je bila koprska gimnazija prepolna in se sinovi nekaterih lokalnih veljakov niso moali vpisati tja", pojasni v svojem značilnem ironičnem tonu, ki ne prenese nobenega poveličevanja - ne ljudi ne dogodkov. "Malokdaj se mi kdo smili, najbrž zato, ker sem sam dal skozi". Tako.- bolj "med mu med šolanjem v Ljubl- vrsticami" - zvemo, jani ni bilo lahko; šele zvečer je odhajal v Ljudsko kuhinjo, ves dan pa je prebil brez jesti. "Pa tudi junaštva ne priznavam". Potem citira Svetega Avguština: "Če zmoreš to ti, zakaj ne bi zmogel tega še jazi" Zdi se nam, kot da smo v tej misli odkrili njegovo življenjsko filozofijo... Najbrž so tu nekje korenine njegovega odpora do megalo-manije npr. pri razlaganju zgodovine kot niza Velikih Dogodkov, Velikih Dejanj, Valikih Ljudi... Ravnatelj "po krompirju" No, takrat v začetku '80. let ga nihče ni kaj prida spraševal, ali pravzaprav hoče biti v.d. ravnatelja Gimnazije v Piranu. Potem se je prijavil še na redni razpis sa mesto ravnatelja. Bila sta dva kandidata. Komisija je seveda izbrala onega drugega, ki je premogel vse takrat potrebne reference (član Zk, partijski aktivist in podobno). Zgodilo pa se je, da je nekdo iz Dolenjska prinesel v Dolenjski list zavite sladice. In na teh listih je pisalo, da je bil oni, izbrani kandidat tam doli na Dolenjskem nekaj poneveril ah kaj... Izkazalo se je, da je torej skrajno neprimeren za ravnatelja. Tako ae je Božidarju Jevševarju "zgodil še drugi krompir" in so ga imenovali za ravnatelja gimnazije. To pove tako, kot misli, da je bilo - brez olepševanj ali pa da bi o svojem delu govoril kot o kakšnem poslanstvu ali čem podobnem "Errat quisquis me ezistemat, fuisse al qui d", pove latinsko - (Moti ae, kdor sodi, da sem nekaj pomenil.) Gimnazija Piran kot "satočišče grešnikov4' Seveda je vea čaa svojega ravnateljevanja imel kakšne težave, npr. ko je rekel, "da Jugoalavija ni nikjer, ker ae pač ni mogla nikamor uvrstiti." Takoj ao ga obravnavali na "komiteju". "Od ravnateljev menda le ravnatelj koprske italijanske gimnazije in jaz nisva bila v partiji", se spominja, "spraševali ao me že, kako to, da aem lahko ostal tako dolgo ravnatelj." "Vedno pa ao govorili, da ta šola ni nič vredna." Da je pa že prej niso ukinili - skoraj ves čas pa ao jo ukinjali - je moral paziti, da je šolanje enega učenca na piranski gimnaziji, državo stalao manj kot šolanje učenca koprske gimnazije! Piranska Gimnazija je sprejela marsikoga, ki so ga drugje izključili in mu dala še eno možnost. To, da je slovela kot "zatočišče grešnikov", je nanjo metalo tudi slabo luč. Nekateri teh "grešnikov" so postali izredno uspešni. Jevševar meni, da ao bili učenci tako majhne gimnazije, statistično gledano, celo' nadpovprečno uspeš ni I Nekdanja gimnazija in tudi nobeden od njenih profesorjev ni bil nikoli odlikovan, kar je Božidarju Jevševarju, ko gleda nazaj, pravzaprav v ponos. Kar je prav tako v sozvočju z načeli človeka, ki ne mara ne velikih časti ne lažne skromnosti. Po ukinitvi gimnazije je do upokojitve poučeval na srednji pomorski šob. A se nanjo nikoli ni čustveno navezal "Gimnazija je moja šolal" Zato se tudi udeležuje zgolj okroglih obletnic, na katere ga povabijo "njegovi" bivši maturantje. In zato se je najbrž odzval slavnostni ponovni otvoritvi piranske gimnazije letos oktobra. "Bila je to lepa slovesnost, še posebej v Avditoriju - tisto "sprehajanje" po imenih nekdanjih učencev, ki so jih projecirali iz redo-valnic na platno...", noče skriti, da je tudi malo sentimentalen. Vendar ni prav prepričan, da je na novo ustanovljena Gimnazija v Piranu enostavno nadaljevanje pred desetimi leti ukinjene Gimnazije Piran. Deset let je vendarle dolga doba... Zapisala: Uvija Sikur Zorman, sodelovala je Snežna Rešek KDO JE KDO V STRUNJANU-KDO JE KDO Predstavljali smo тжш 2e zaposlena v trgovinah, zavodih, podjetjih... itd. v Portorožu in Luciji, nismo pa le bili v Strun-Jana. Tokrat smo se odpravili tja-na fizioterapijo. Uganili ste! Predstavljamo vam zdravstveno osebje ZDRAVILIŠČA STRUNJAN, U Je v verigi (uspeftnih) Krkinih zdravilišč. Začnimo pri glavi, potem pa se preselimo v ambulante. Direktor Zdravilišča Strunjan je Miran GASPARI, dipLorg.dela. V zdravstveni službi delajo: Danica RADULOVIČ, dr.med. specialistka fiaaterije - revmatologinja, kot vodja zdravstvene službe, RadiSa RADULOVIČ, dr.med., specialist internist, Dragica KOZINA, dr. med., specialistka fiziatrinja in Ulj ana ANTOLOVIC-VANIČ, dr.mecL Glavna medicinska sestra je Ljuba BOŽIČ, višja med. sestra, medicinske sestre so Mariza HAB ER, Slavica MATOS in Tadeja BIZJAK Vodja fizioterapijo je Anita SMILJANIČ-UMEK, višja fiziotera-pevtka. Zaposlene so fte višje fizioterapevtke: Barbara PAVUČ, Miranda STANČIČ, Sabrina WRATNY, Karmen VIVODA, Sonja BUTINAR, Vesna HOČEVAR in višji fizioterapevt Daniel MIKLAVČIČ. Delovni terapevtld sta Marina VREČKO in Majda KOCJANČIČ. Vodja maserjev je Jelena BATISTA, kot maserji delajo fte: Aleksander STURM, Mojca PRELG, Igor ZONTA, Patrik VARLJEN, Ingrid SKEJA, Ketty NUSDORFER in Mateja DREV. PODJETNIKI, OBJAVITE SVOJA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA V "PORTOROŽANU". MIMED SEBOJ čestitamo jubilejni rojstni dan iskrene čestitke. J^r^z-^ V;, ^, V ШШШ DEBERNARDI z Bazoviške ulice 6 iz Lucije je jubilejni rojstni dan proslavila v krogu svojih najblupi Tarase pridruži"-'----—---- alnice v Luciji, kam se pridružujejo tudi številni obiskovalci poštne poslov- ** m Novembra je svoj rojstni dan slavil Dušan PUH, nekdanji vsem znani portoroški odvetnik, sedanji predsednik skupščine naše krajevne skupnosti in odbornik v zbor krajevnih skupnosti SO Piraru Iskreno mu čestitajo in mu nasdta* ljajo Člani skupščine KS Portorož in uredništva "Portorožana** Decembra bo slavljenec Ivan SMREKAH z Vilfanove «lice v Portorožu« Vse najboljše mu za rojstni dan želijo i^egovi najbližji. *** Rubrika Ш MBB SEBOJ je odprta xa vas, bralke in bral "Portorožana". Spomnite sa svojih najbližjih in jim preko našega časopisa čestitajte. Izkoristite to možnost in se svojih prijateljev in sorodnikov spomnite za Božične in novoletne praznike. »Mt Ш& SEBOJ" je letos Še posebej odprta za vaša voščila. Lahko jih tudi malce hudomušno "obarvate*. V decembrski (praznični) številki bomo objavüi vsa voščila, ki jih boste v uredništvo "Portorožana" sporočili do 10. decembra U. (tel 73-046)! Ш. Odprti mednarodni šahovski turnir.1 'PORTOROŽ '94" v hotelu Palace Organizacijski odbor Šahovskega društva Alpe-Adria Portorož je na svoji seji 10. novembra letos sklenil, da med 9. in 17. aprilom naslednje leto т hotela Palace pripravi že tradicionalni odprti mednarodni šahovski turnir - Portorož •94. V času turnirja bo Portorož gostil več kot sto ftahistov, pretežno iz detel trikotnika Alpe-Jadran. Ta turnir bo v resnici pomenil neuradno šahovsko prvenstvo te pomembne skupnosti. Na turnirju bodo šahisti igrali po švicarskem sistemu - 9 kol po pravilih FIDE, kar pomeni, da lahko igralci osvojijo tudi mednarodne naslove in pridobijo točke za ELO rating. Podrobnejši pogoji za sodelovanje bodo znani že po novem letu. Ob tem velja še povedati, da so v Hotelih Palace obljubili pomoč pri reševanju prostorskega problema šahovskega društva Portorož. Če bodo težave s prostori odpravljene, se obetajo pogoji za bogato šahovska e tem pa tudi turistično aktivnost v Portorožu. Jovan Nikolić BO POKANJE PETARD KONČNO PREPOVEDANO? V Uradnem listu ftt. 58/92 ja bU 2. decembra lani objavljen Pravilnik o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov gleda na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja. Pravilnik določa, kdo in kako sme uporabljati posamezno vrsto eksplozivnih izdelkov. Otroci jih smejo uporabljati le pod nadzorom staršev oz. skrbnikov. Prekrški iz tega Pravilnika pa se še zmeraj sankcionirajo po Zakonu o javnem redu in miru (Ur.l. 16/74). Po sprejetju Pravilnika so si Društva za varstvo in proti mučenju živali nadejala več reda pri uporabi eksplozivnih teles, kaže pa, da se to še zdaleč ni zgodilo. V nekaterih krajih so z razstreljevanjem petard začeli Že v drugi polovici oktobra. Zato so se društva odločila, da o tem pojavu javno povedo svoje stališče, ki je naslednje: "ODLOČNO NASPROTUJEMO VSAKRŠNI UPORABI PIROTEHNIČNIH IZDELKOV, SAJ AKTIVIRANJE LE-TEH PREDSTAVLJA POSEBNO ZVRST NASILJA NAD VSEMI ŽIVIMI BITJI. ZATEGADELJ ZAHTEVAMO TAKOJŠNJO IN POPOLNO PREPOVED RAZSTRELJE-VANJA VSAKRŠNIH PIROTEHNIČNIH IZDELKOV." V že obstoječih predpisih niso na primer zajete prepovedi aktiviranja petard z oken, balkonov, teras, streh v strnjenih naseljih, metanje petard v bližino ljudi in v živali ter vtikanje petard v gobec ali zadnjično odprtino živali, kjer gre za mučenje živali. Pravica varstva živali pa je zagotovljena z 72. členom Ustave R Slovenije. Velja še povedati, da pokanje petard nikoli ni sodilo med slovenske šege in običaje praznovanja praznikov. HORTIKULTURNO DRUŠTVO PORTOROŽ vabi vse na tradicionalni kortikal tur ni ples -s srečolovom! -, ki bo v soboto 11. decembra 1993 ob 20. uri v Grand hotelu Palača. Ob tej priložnosti bomo podelili priznanja za lepo urejeno okolje t.i. Roža Portoroža. Kdo so naši nagrajenci pa naj zaenkrat ostane še skrivnost, katero vam bomo razkrili šele na slavnostni podelitvi (in v naslednjem "Portorožanu"). Popestrite naš program z vašim obiskom Skupina za samopomoč po izgubi partnerja (po razvezi zakonske zveze, razpadu izven zakonska skupnosti, smrti partnerja, osamljene 'Mebe, ki težje navezujejo stike z ćj-^ jpmi ljudmi), se srečuje vsak 2. in <*. ponedeljek v mesecu ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Portorož, Obala 16. Vabljeni vsi zainteresirani! Dodatno pojasnilo lahko dobite ob delovnikih od 7 -15 ure na telefon 75365, 74-076. MISEL MESECA: "Nahajamo se v hudi družbeni krizi Mnogi ljudje imajo nek interes, da se ohranja to stanje brezpravja". (Dušan Puh v Primorskih novicah, ko komentira ameriški film "Prosti pad" z Michaelom Douglaaom) Bož&^noroletnepriffidtre BOŽIČEK (ali dedek MRAZ), RADIO HUDA LUKNJA IN ŠE KAJ... Kulturno umetniško društvo "Karol Pahor" iz Pirana bo tudi letos osrednji "motor" božično novoletnih prireditev za otroke v naši občini. Prireditve bodo potekale od 16. do 23. decembra; sodelovali pa bodo iz Baletne in Lutkovne sekcije, Mladinske gledališke skupine ter Bobnarske in Mažoretne skupine, seveda pa brez dedka Mraza ah Božička (sami izberite, kdo vas bo obiskal) ne gre. Otroke bosta predvidoma zabavala še čarovnik in mlada portoroška pevka Anika Horvat. Ob dopoldnevih bodo organizirani ogledi predstav v Avditoriju za otroke vrtcev in šol. - Kot osrednjo novoletno predstavo so letos člani Mladinske gledališke skupine pripravili igrico Rajka Ranila Radio Huda Luknja. Premiera igrica z obiskom dedka Mraza bo 17. decembra ob 18. uri v Avditoriju. - Dvajsetega decembra ob 17. uri bo -prav tako т Avditoriju - javna plesna prireditev pod naslovom "Z baletno skupino, z akrobatsko skupino "Flip" in dedkom Mrazom v novo lato". - Dedek Mraz bo z "otroškim živ -žavom" obiskal tudi vaške otroke. ▼ Svetem Petru bo 22. decembra popoldne ob 16,30. - Zadnja prireditev pa bo 23. decembra ob 16,30 na Tartinijevem trgu v Piranu (z dedkom Mrazom in njegovim spremstvom, plesnim programom, čarovnikom in Aniko Horvat). KJE DOBITE "PORTOROŽANA"? Naš časopis izhaja mesečno v nakladi 2000 izvodov. Razen po pošti in po domovih poteka razpečevanje tudi preko nekaterih trgovin, pošte, banke. "PORTOROŽANA" LAHKO V PORTOROŽU DOBITE: v marketu "Mercator-Degro" pri avtobusni postaji, v marketu "Jestvina" pri osrednjem kopališču, v papirnici in knjigarni lipa" pri Center baru, na pošti, na banki, na Belem križu v marketu "Mercator-Degro", v papirnici (kiosku) "Sonja" in v marketu "Jestvina" nasproti trafo postaje ter na Bar-nardinu v trgovini Minicoop v trgovski ulici. V LUCIJI JE "PORTOROŽAN" VSAK MESEC NA VOLJO: v marketu "Mercator-Degro" ob cesti Obala, v trgovini "Na križišču", v papirnici in knjigami "Lipa" in na pošti. Kdor ga skoraj zmeraj zamudi oz. mu ga urnejši poberejo izpred nosa, bi ga pa rad(-a) redno prebiral(-a), mu priporočamo, da se nanj naroči. Pokličite na 73-046! OGLAŠUJTE V "PORTOROŽANUM Poskrbite za varnejšo finančno prihodnost. Svojo in svojih najbližjih. Adriaticovo rentno zavarovanje Vam ponuja novo možnost koristne naložbe. Sklenete ga lahko za krajše obdobje ali za vse življenje. Je prenosljivo. Podarite ga lahko tudi svojemu otroku. Adriaticovo rentno zavarovanje je hkrati tudi varčevanje in dobičkonosna naložba. Toliko bolj, ker Vam bo ob strani stala zanesljiva, zaupanja vredna zavarovalnica. Zahtevajte podrobne podatke. Pokličite na telefon 066 43 111 ali se oglasite v najbližji Adriaticovi poslovni enoti ali pooblaščeni agenciji. Adriaticovo rentno Zdaj čas dela za Vas M Adriatic* Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica Adriatic, agencija AGENT PIRAN, ulica EX. korpusa 10, tel.: 066 73 482 Image d.o.o. Stopniška 8 PORTOROŽ 73051-75577 IMAGE// Inženirk Računalniški programi za: ♦ - vdeprodajo ♦ - maloprodajo ♦ - gostinstvo ♦ - menjalnice Svetovanje in prodaja register blagajn za: |гАг~Л ♦ - trgovine Äli^x ♦ - gostinstvo ♦ - PoS sistemi (kasa + računalnik) KLJUČ V ROKE! ÄVTOMOTO DRUŠTVO "РШКО TOMAŽIČ" PIRAN Autocamp Strun j an AVTO - ŠOLA organizira brezplačni tečaj za voznüce motornih vozil iz cestno-prometnih predpisov. Tečaj se začne v torek 7.12.1993 ob 16.00 uri v prostorih Krajevne skupnosti Lucija. Vljudno vabljeni. kavarna GALERIJA v Piranu vam nudi sladice, frappeje in koktejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač. Turistično društvo Portorož oživlja Vsi prijatelji Portoroža so vabljeni na občni zbor, ki bo v torek, 7. decembra t.l. ob 17.30 v klubu VENUS (hotel Riviera). SEMTERTJA PO PORTOROŽU MALCE NEOBIČAJEN SPREHOD Mika me, da bi si vzela pol ure ter prisluhnila godrnjanju morja in šumenju borov, ki domujejo na malce večji zaplati trave pod pomorsko šolo. Možje mi ponuja plastične steklenice in pločevinke, ki jih na obrežje nenehno odlagajo valovi. Tisto pa, kar naj bi bila zelenica, je prekrito z jogurtovimi tetrapaki, praznimi cigaretnimi zavojčki, olupki in črepinjami pivskih steklenic. Običajno tihožitje, ki se 2e leta ponavlja od septembra do junija. Sprašujem se, kaj je vzrok temu razdejanju in spomnim se gTuč študentov pomorske šole, ki vsak dan prav tu čakajo na avtobus, medtem pa še kaj popijejo in pojejo. Saj to samo po sebi ni nič slabega, žalostno je le, da pustijo za seboj te "dekorativne" sledi. Težava je prav gotova v tem, da manjka zabojnik za smeti. Vem pa, da je bil na tem kraju lani že postavljen večji koš za odpadke, ki je bil že v nekaj dneh prevr-njen, z vsebino raztreseno vsenaokrog. Drugi "krivec" za takšna dejanja pa je verjetno nepopolna oz. nepravilna vzgoja mladih, posledica tega pa je nična ekološka zavest. Bori molče prikimavajo. Eden med njimi mi kaže svoje rane: nekaj polomljenih vej. Najraje bi zajokala od besa. Tako torej mlada generacija, ki naj bi nadaljevala ustvarjanje tega sveta? Kakšnega sveta? Tepta se narava, ki nas vse hrani, preskrbuje z vodo in s zrakom za dihanje. Toda le malokdo se očitno zaveda ekoloških problemov, ki postajajo vse bolj zaskrbjujoči. To nezavedanje ima seveda zelo konkretne učinke. Tale epominček z mojega sprehoda je le drobtinica, a vseeno boli, saj je nevaren sindrom brezbrižnosti. Do prihodnosti, namreč. Sandra Kump - SEMTERTJA PO PORTOROŽU Na Prečni poti 7 zdaj čakajo - ali na odbojno ograjo ali na naslednji avto! KAJ BODO DOČAKALI PREJ: ODBOJNO OGRAJO ALI NOV "LETEČI" AVTO Na dvorišče hiše na Prečni poti 7 v Portorožu je z Belokriške ceste "priletelo" že nekaj avtomobilov. Stanovalci so od leta '88 Cestno podjetje Koper nekajkrat zaprosili za namestitev odbojne ograje ob robu Belokriške ceste, kar bi zagotovilo večjo varnost tako voznikov - kot tistih, ki živijo v hiši na Prečni poti. Seveda so vse prošnje -tudi tista portoroške krajevne skupnosti -ostale neuslišane. Tako se je spet zgodilo! Petnajstega novembra je na dvorišču (spet) pristal avtomobil KP-C9-810 in podrl vogal hiše, ki stoji pod ovinkom Belokriške ceste. Nesrečo si je ogledala tudi policija. To je bil že drugi avtomobil, ki si je letos novembra "utrl" pot na dvorišče omenjene hiše. Eden je na dvorišče padel že na začetku meseca in pri tem podrl zid. Stanovalcev takrat ni bilo doma, vozilo pa to odpeljali še preden so utegnili vzeti njegove podatke. BO DO LETA 2000 NA OBALI RES ZRASLA 3. SLOVENSKA UNIVERZA? Na visoki prometni in višji pomorski šoli v Portorožu so lani obnovili najbolj kritične dele stavbe, letos pa bodo nadgradili še 200 m2 podstrešnih prostorov (za predavalnico, knjižnico, profesorske kabinete). Ta adaptacija je oz. bo vredna nekaj čez pol milijona mark. V maju mesecu letos je šola nabavila tudi radarski simulator in drugo računalniško opremo, za kar je bilo treba odšteti 410.000 DEM. Sola je s prispevki države in sponzorjev za to investicijo zbrala milijon mark. Na šoli imajo velike razvojne načrte kot na primer uvedbo novih študijskih programov in prehajanje na visokošolski študij. Z naslednjim šolskim letom bodo tako uvedli visokošolski program hotelirstva, ki bo stekel v Izoli in ga turistično gospodarstvo zagotovo potrebuje. Za leto $5 načrtujejo še nov visokošolski program pogonskega strojništva. Z nekaterimi obalnimi podjetji nameravajo usposobiti tehnološki center in vzpostaviti kopeiv eracijeki laboratorij - toplotni stroj za proizvodnjo električne in toplotne energije - ki se bo sicer fizično nahajal v nekem večjem podjetju. V zadnjem času se je šola tudi kadrovsko okrepila: zaposlili so sedem novih univerzitetnih profesorjev. Največji zalogaj pa je postopna rast višje in visokošolskih programov, v 3. slovensko univerzo do leta 2.000. David Božič *** TEDEN SLOVENSKE KARITAS V PORTOROŽU Po treh letih obstoja se je slovenska Karitas javnosti celovito predstavila v tednu slovenske Karitas od 21. do 28. novembra. V tem tednu so po župnijskih, področnih in škofijskih Karitas po vsej Sloveniji pripravili okrogle mize in dobrodelne akcije. Vse župnijske organizacije so se zbrale na rojstnem domu škofa Antona Martina Slomška in na dobrodelnem koncertu v Celju. Portoroška župnija je nadaljevala z delom, ki sicer teče že več let. Najbolj znano je najbrž delo z zasvojenimi, predvsem mladimi ljudmi. Fantje in dekleta se pripravljajo na zdravljenje v skupnosti SREČANJE v Italiji. Decembra pa bo predvidoma v Slovenijo ponovno pripotoval ustanovitelj te skupnosti v Italiji, Don Pierino Gelmini. V tednu Karitas je v Portorož prispelo več kot pet ton hrane. Poslale so jo delavske družine v Torinu, ki se zbirajo SEMTERTJA PO PORTOR okoli duhovnika Don Silvana. Don Silvano se je odločil, da bo živel kot duhovnik -delavec. Redno je zaposlen v tovarni Fiat, po delovniku pa opravlja še duhovniški poklic. Iz župnij Lupatoto v predmestju Verone so poslali 1200 kilogramov živil. Zbirajo tudi oblačila - vse se razdeli med domačine in begunce. Skupina za ostarele je pripravila obiske in obdarovanje starejših občanov za Miklavža in beguncev slovenskega rodu iz Sarajeva, ki bivajo v samskem domu v Lucij L Otroci bodo malim beguncem izročili svojo najljubšo igračo. Ob koncu tedna je v Portorož prišla štiričlanska delegacija francoske Karitas -Secour catholique - ki je lani sprejela skupino slovenske Karitas. Namen obiska je izmenjava izkušenj in boljše sodelovanje. Snežna Rešek РОП IN ČERI SREDNJE POMORSKE ŠOLE PORTOROŽ Srednja pomorska šola si že nekaj časa prizadeva ujeti korak s sodobnim utripom. Smeri njenega delovanja so različne, vsem pa je skupno kakovostnejše vzgojnoizo-braževalno delo. Zato bo šola pričela izvajati po zaključku 1. ocenjevalnega obdobja kabinetni pouk, ki terja večjo angažiranost dijakov in profesorjev. Temelj kabinetnega pouka pa je bogatejša opremljenost učilnic, laboratorijev in delavnic ter poglobljena strokovna usposobljenost učiteljev. Sola si močno prizadeva opremiti učilnice z ustrezno didaktično opremo, vendar je to v današnjih razmerah vse težje rešljiv problem. Velik poudarek daje šola kadrovski politiki, tako pri pridobivanju ustreznih kadrov kot pri spopolnjevanju učiteljev, zlasti za izvajanje programa mature. Temeljni strokovni program želi šola obogatiti z izbirnimi vsebinami ter s spektrom interesnih dejavnosti. S temi dejavnostmi bi mladini organizirali prosti čas, da ne bi bila prepuščena toliko cesti in drugim neprimernim oblikam preživljanja prostega časa. Vse to zahteva veliko časa, sredstev in volje. V letošnjem šolskem letu bo šola izvedla iz programa obveznih izbirnih vsebin: -zdravstveno vzgojo s tečajen prve pomoči, biologijo z ekologijo - varovanje okolja, vzgojo za družino, mir in nenasilje ter koncert od renesanse do operete, črnske duhovne pesmi v izvedbi solo pevca Dušana Kobala. Letos ima šola prvič oblikovan matu-ritetni oddelek (26 dijakov). V oddelek je vključenih 22 dijakov iz programa Elek-trotehnik-elektronik in štirje dijaki iz programa plovbni in ladijski tehnik. Športno vzgojo želi šola v sodelovanju z jadralnim klubom Pirat popestriti z uvedbo tretje obvezne ure, ki bi jo izrabili za poživitev vodnih športov. V perspektivi namerava šola organizirati tudi posebne športne oddelke. Ob dograjevanju srednješolskih programov pa nameravamo uvesti tudi pogram tehniške gimnazije. Na splošno je šola zelo zadovoljna z obiskom 1. roditeljskega sestanka, ki je bil kar 90%. V bodoče si šola želi še tesnejšega sodelovanja s starši in tudi z različnimi organizacijami, ki bi pripomogle k uresničitvi zastavljenih ciljev, predvsem pa za boljše znanje in bodočnost dijakov. *★* JESEN V MALI ŠOLI PORTOROŠKE ENOTE VRTCA "BARČICA" OTdOCI HALE ŠOL£ IZ. VfcTC* *BARĆlCA« nUJElJO Z &ARXO V solwarski MUZEJ September 93 S čolni smo «e peljali т Solinarski ишмј in spoznavali naravne lepote našega kraja. September (od 20. do 25.9. t.l.) En teden smo preživeli kot taborniki "MURENČKI" v bnngalovik turistične agencije "Maoni" ix Pirana. Bili smo pravi taborniki. Hvala Milanu Emeršiču, Ingrid in Vojku Učenu ter Aleiu Mavriču. Kako se mali šolarji seznanjamo z zdravim načinom življenja in se navajamo na koristno izrabo prostega Časa. Oktober v portoroški vili San Marco smo si ogledali razstavo "Srečna Afrika" in izvedeli iz kakšnih odpadkih materialov izdelujejo igrače otroci v [ Afriki. Tudi mi uporabljamo za igro zavrženo embalažo. Oktober (od 4. do 23.10. t.l-Г Osnovnih veščin plavanja smo se naučili v bazenih hotelov Riviera in Metropol. Vodila sta nas Spela in Tomaž Slapernik iz plavalnega kluba "Biser". Hvala hoteloma za brezplačno uporabo bazena. V mestni galeriji v Piranu smo si ogledali razstavo muzeja "Piransko pristanišče od starega mandrača do današnje podobe". V galeriji smo risali in barvali ter sestavljali vedute starega Pirana. Hvala kustosinji Nadji Terčen. Otroci smo si zaželeli, naj ima krilati lev vedno odprto knjigo! Mi že vemo zakaj! Ali veš tudi ti? ~CA Septembra s»w> taborili na Arxah vfcTtć O u IM.ATI Lfc" j i CWH0 lOMfO i\ ч lonioti a vrtcA POGOVOR Z DANIELOM BOŽIČEM: TO JE ZAPLEMBA IGRALNIC Sodelavec "Portorožana", David Božič je ob sprejetju amandmaja o začasnem podržavljeni u igralnic iskoristil dejstvo, da je državni svetnik, Daniel Božič kot sekretar saposlen na bližnji Višji pomorski in prometni šoli in mu sestavil nekaj vprašanj. Prejšnji teden je bil na pobude poslanca Marjana Poljšaka sprejet amandma k državnem« proračunu, naj se т letu '94 vse igralnice začasno podržavijo. Kakšno je vale stališče o sprejemu tega amend-meja? Kakšni bodo po Tešem mnenju neslednji koraki vlade in keko bo to vplivalo na razvoj turisma v naši regiji? Sem proti revolucionarni sekonodaji, ki je bila v modi v prejšnjih časih. Po mojem osebnem mnenju bi morali sprejeti sekon, ki je predvideval, da so solastniki igralnic: država, regija, občina, saposleni oz. vlagatelji. Takšen amandma je zaplembe igralnic - torej Se en ukrep v nizu zaplemb občinskih kmetijskih zemljišč, upravnih prostorov, ki prehajajo v roke države in pomenijo popolno centralizacijo. Naslednji koraki vlade so nepredvidljivi in peljejo k popolni nacionalizaciji igralnic, na katere matične regije ne bi imele nobenega vpliva več . Posledice bodo prelivanje denarja skozi integralni proračun države na druga območja in v drugačne namene. Vlada bi morala poiskati še dnige vire, razen turistične takse, za razvoj infrastrukture in ostalih dejavnosti, ki služijo razvoju turizma. ▼ parlamentarni proceduri je tudi predlog dodetnega posebnega davka na igre na sreče (+ za podrobnejšo razlago preberi članek "Dej cesarju, kar le cesarievega" na prvi strani). Ta davek bi praktično pomenil, da bi od gosta, Id bi za igralno mizo izgubil 100.000 lir, odšlo v državni proračun neposredno max. 00.000 lir (prej semo 20.000 Ur). Po izračunih v portoroški igralnici bi državni proračun tako pobral ves dobiček ter ogrozil enostavno reprodukcijo v podjetju, investicije v turistično infrastrukturo v našem kraju bi bile izničene. Kej boste storili kot neš obalni svetnik, da do takšnega odliva iz obalno-kraške regije v državni proračun ne bo prišlo? Osebno bom zagovarjal lastninjenje igralnic na štiri lastnike, kar pomeni enak prometni davek, kot je bil doslej (20%) in delitev dobička igralnice na državo, regijo, občino, kolektiv - vlagatelje. Sistem neposredne obdavčitve bo po mojem destimuliral območje, kjer je igralnica. Le-to bo zdaj nasprotovalo igralniški dejavnosti, ker bo izgubilo rento, torej vlaganje dobičke igralnice v lokalno infrastrukturo - kar je bilo doslej nekakšna "odškodnina". Če te "odškodnine" ne bo, bomo parlamentarci s obale načelno proti igralnicam, saj bomo od njih imeli semo negativne učinke (obremenitev s prostorom, ekološke obremenitve, kršenje javnega reda in miru, kriminal, prostitucija, droga...). Osebno, kot svetnik Daniel Božič, imam dostop do vseh ministrov ne glede na njihovo barvo - izjema je finančni minister, g. Gaspari, ki ima svoj sistem dela in je praktično nedostopen. Če bodo 23. novembra v državnem zboru prejeli dodatno obdavčitev *, se bom trudil, da bo državni svet na to obdavčitev sprejel veto. Podržavljanje igralnic pa je le dodaten sklep k proračunskemu memorandumu, ki nima nobene zakonodajne moči; torej ga bo vlada skušala uresničiti preko zakona o igrah na srečo in šele takrat bo lahko državni svet o tem razpravljal. Država se v tem primeru poslužuje nacionalizacije, kar lahko ustavno sodišče razveljavi. * Pogovor je tekel pred sprejetjem xakona o dodatni obdavčitvi iger na srečo! PRIDRUŽITE SE NAM! Letos pomladi sem v listu Portorožan prebrala vabilo za včlanitev v Mešani pevski zbor: "Pridite kar na vajo v ponedeljek ali četrtek ob 20h, v hiši Krajevne skupnosti v Portorožu". Preprosto, lahkotno vabilo, kot bi iztegnjena roka iz časopisa iskala mojo, da me varno pripelje na pravi naslov. V duhu so bila pred menoj mlada leta, ki sem jih dobesedno prepela v raznih zborih, v cerkvah, doma. Moj prvi zborovodja je bil Janez Kuhar z "Jutri gremo v napad" - lastno kompozicijo na partizansko temo, ki je bila pač takrat, v 50-tih letih najbolj aktualna. Z njim smo peli pesmi kot je Bilečanka, Lepo moje ravno polje itd. Pesmi so bile borbene -Hej brigade, Na jurišl Kasneje sem pela v najboljšem dekliškem zboru v Sloveniji, pri prof. Janezu Boletu. Njegova prireditev "Nocoj pa, oh, nocoj" je še vedno neprekosljiva. Bolj ko so se odmi-kali junaški časi, milejša je postajala zborovska pesem. Večkrat smo snemali za radio, dekliški zbor Janeza Boleta je bil dobrodošel gost v Slovenski filharmoniji na samostojnih koncertih. Sicer smo še vedno peli "Jugoslavijo, jačaj sve močnija", a veliko prostora v programu je ostalo za rožce, za nežno pesem. Vzporedno s šolskimi zbori sem 8 let pela po raznih cerkvenih korih. Organist pri Sv.Petru v Ljubljani je vsakega pevca strogo preizkusil. Spominjam se, da sem pri vaji čakala na avdicijo in se dobro vpela. Po vaji je sledil preizkus. V zbor sem bila sprejeta na podlagi čistega visokega C, ki sem ga odpela v Gounod-evi Ave Mariji. To je bil velik uspeh zame, zbor je bil kvaliteten, kot bi peli v operi. Ob velikih praznikih je prišel igrat na orgle Primož Ramovž. Cerkev je bobnela od glasbe, da se je od zunaj nabralo veliko ljudi, ker vstopiti niso mogli iz takega ali drugačnega razloga. Tista leta sem prepevala tudi doma in vse moje življenje je bilo prežeto s pesmijo. Potem pa je prišel zakon, otroci, služba. Moja pesem tudi takrat ni popolnoma utihnila, postala je le redkejša in kot da čaka boljših časov. Ali so zdaj prišli ti časi, ko sem se upokojila, ko ni več toliko obveznosti? Ali nisem že prestara? Kaj bodo rekli, ko jim povem, da imam 54 let? Ali je zbor kvaliteten? V karkoli se še ne bi vključila, saj mi uho zelo trpi ob poslušanju hrapavih glasov, pa tudi slabega repertoarja ne prenesem. Nekaj mi je reklo pojdi in poglej, prepričaj se, če te bo pritegnilo. Tako sem se znašla na prvi vaji. Gospa Helena Jureš, pevovodkinja, me je preizkusila, ugotovila, da ustrezam in me ljubeznivo posadila k sopranom (ki jih je bilo že brez mene dovolj). Vaja se je začela, intenzivna in zgoščena, saj je bil pred zborom nastop v Dekanih na prireditvi "Primorska poje". Sedela sem tam in poslušala in uživala. Zbor je bil zame presenetljivo dober, glasovi čisti in lepo zveneči, najbolj pa me je navdušil izbor del, ki so jih pripravljali za nastop. Vsega tega se nisem nadejala, zato sem v sebi brž sklenila, da se jim pridružim. Med prvo vajo mešanega zbora, loo sem le sedela in poslušala, sem opazovala gospo pevovodkinjo in počasi se mi je vrnil v spomin njen obraz. Pred očmi se mi je nenadoma prikazal otroški zborček, v katerem sta pela moja otroka - dvojčka, ko sta bila v prvem razredu in je zbor vodila gospa Helena Jureš. Bilo je za proslavo 8. marca, ko smo bile vse mame povabljene v Ljudski dom v Luciji. Naši otroci so nam peli Mozartovo Uspavanko. Se sedaj me stisne v grlu, ko se spomnim, kako lepo so žvrgoleli pod taktirko te iste gospe, ki se mi je takrat zdelo, da je naredila čudež iz otrok. Od takrat je minilo že 23 let, Ljudskega doma v Luciji že dolgo ni več, otroci so zrastli, a gospa Helena je še vedno tu, da izvablja iz nas pevcev tisto, kar imamo v sebi najbolj žlahtnega - lepo pesem, dobro misel. Ostala sem torej in postala članica Ženskega in Mešanega pevskega zbora KUD Karol Pahor. Imamo dvakrat tedensko vaje, pred nastopi pa še več. Pojemo zelo pester program v šestih jezikih in priznam, da je potrebno redno hoditi na vaje, ker se drugače vsega ne da naučiti. Vendar predstavlja vsaka vaja košček lepega družabnega doživetja in zato ni težko priti. Kot sem že omenila, vodi gospa Helena ženski zbor, ki deluje že štiri leta in mešani zbor, ki je bil ustanovljen novembra lani. Oba sta potrebna osvežitev, mladih in tudi manj mladih, ampak resnih pevcev, ki imajo veselje do petja in nastopov. Zbor je resnično lep, ko se pojavi na odru: ženske v dolgih rožnatih oblekah, moški v lepih suknjičih z metuljčki! Še večji vtis pä naredi s pesmijo, ki jo je gospa Jureš izbrala s prefinjenim okusom, kot vsa dolga leta njenega vodenja zborov na Obali. V vsem mojem petju po raznih zborih doslej še nikoli nisem imela tako bogatega, raznovrstnega in na sploh imenitnega programa kot v teh dveh zborih pod vodstvom gospe Helene Jureš. Naj se ji zahvalim za njeno delo v imenu vseh, ki ljubijo takšno pesem, da srce poje in je dan lepši in je življenje srečnejše. Če se bo kdo med vami, bralci, odločil, da se nam pridruži, ga bomo zelo veseli, posebno tenorjev in basov nam manjka. Torej kar na vajo. B. Zabukovec шшш Ш - MEŠANI PEVSKI ZBOR iz Portoroža vabi k sodelovanju nove pevce* V sezoni 93/94 bo zbor razširil delovanje, program in nastope. Mešani pevski zbor vas pričakuje v prostorih Krajevne skupnosti v Portorožu vsak četrtek ob 1930L NAŠI PRAVNI NASVETI: PRAVNA UREDITEV KOLEKTIVNE POGODBE Vm do sklenitve splošne kolektivne pogodb« m gospodarstvo ▼ leta 1990 so se s kolektivnimi pogodbami urejale le pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih in zasebnih delodajalcev. Tako smo v Sloveniji «veljavili kolektivno pogodbo kot način normativnega urejanja delovnih razmerij že leta 1971 s novelo zakona o delovnih razmerjih delavcev, Id delajo pri zasebnih delodajalcih. Zakon o podjetjih in zakon o temeljnih pravicah is delovnega razmerja sta ponovno uvedla kolektivne pogodbe kot način urejanja pravic, obveznosti delavcev in delodajalcev ter organizacij, ne glede na lastninske podlage za dela Kolektivna pogodba je dvostranski pravni akt. Je pisna pogodba, ki jo sklenejo na eni strani delodajalci oz. njihovi predstavniki (združenja delodajalcev, gospodarske, trgovske zbornice ipd.), na drugi strani pa eden ali več sindikatov kot predstavniki delavcev. To so stranke kolektivne pogodbe; posamezni delodajalci in delavci pa so udeleženci kolektivne pogodbe. S kolektivno pogodbo se urejajo pravice in obveznosti strank kolektivne pogodbe -to je njen obligacijski del, in določijo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in organizacij oz. delodajalcev, to je normativni del kolektivne pogodbe. Obligacijski del KP učinkuje samo na stranke KP, normativni del pa na njene udeležence, t.j. delavce in delodajalce. Normativni del KP učinkuje na udeležence neposredno in prisilno. Določb KP namreč ni potrebno opredeliti v splošnih aktih, ampak se uporabljajo neposredno. Norme KP se neposredno uporabljajo tudi, če določena vprašanja niso urejena v pogodbi o zaposlitvi (la jo delavec sklene z delodajalcem ob nastopu dela), oz. so urejena v nasprotju s KP. Prisilnost učinkovanja normativnega dela pa pomeni, da s pogodbo o zaposlitvi ni mogoče določiti manjših pravic, kot jih določa KP. S pogodbo o zaposlitvi pa je mogoče dogovoriti večji obseg pravic, kot jih daje KP. Do uveljavitve KP je bilo delovno razmerje medsebojno delovno razmerje, katerega ureditev je temeljila na zakonu in samoupravnem splošnem aktu. Sedaj je delovno razmerje opredeljeno kot dvostransko delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, ki ga ureja zakon in KP. Vendar pa za KP ne moremo reči, da so podvržene splošnim načelom pogodbenega prava, saj mora biti njihova vsebina v skladu z zakonom (Zakonom o delovnih razmerjih idr. predpisi). No, KP lahko vsebuje večje in ugodnejše pravice delavcev od tistih, ki so določene z zakonom. KP velja za vse delavce, Id delajo v organizaciji in pri delodajalcih v Republiki Sloveniji, ne glede na to, ali so člani sindikata ali ne in se lahko neposredno uporablja. Po veljavni zakonodaji se sklepajo najmanj štiri vrste kolektivnih pogodb: 1. KP na ravni države oz. republike (splošna kolektivna pogodba za gospo- darstvo in negospodarstvo), 2. KP za posamezno dejavnost (panožna KP: npr. gostinstvo), 3. KP za posamezno organizacijo oz. delodajalca (podjetniška KP: v posameznem podjetju, družbi,...), 4. KP za ožje območje (npr. za urejanje delovnih razmerij zaposlenih pri zasebnih delodajalcih). Splošna kolektivna pogodba ureja predvsem tiste pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev in organizacij -delodajalcev, ki so po svoji naravi in vsebini takšne, da jih je mogoče in treba uveljaviti za vse zaposlene. KP za posamezne dejavnosti so po svoji vsebini in rešitvah najpomembnejše. Urejajo specifičnosti glede na naravo dejavnosti, delovne in proizvodne procese ter posebnosti dejavnosti. Pravice delavcev so lahko urejene le ugodneje za delavce, kot v splošni KP. Sčasoma naj bi nadomestile sedanje splošne akte organizacij. Podjetniške KP urejajo lahko samo tiste zadeve, ki jih splošne KP za dejavnost ne urejajo oz. pravice delavcev urejajo ugodneje. NAMESTO ZAKLJUČKA: Pravna ureditev kolektivnega dogovarjanja je odraz sedanjega trenutka, ko se še vedno med seboj prepletajo pravice dosedanje gospodarske in pravne ureditve (družbena lastnina) ter prvine nove ureditve, ki temelji na delovanju trga, pluralizma lastnin, kapitalskem upravljanju in participaciji delavcev. Vukica Jovanović-Krevatin, odvetnica PIRAN - MESTNA OBČINA? Statutarna komisija skupščine občine Piran je pripravila nov statut (osnutek) bodoče mestne občine Piran. Statut naj bi občinska skupščina do pomladi, ko naj bi bile nove volitve, tudi sprejela. PRISTOJNOSTI Predlagani statut je prvi konkretni akt, Id naj bi zakoličil nove odnose v piranski občini. In katere naloge naj bi po novem imela lokalna skupnost? Predvsem naj bi zagotavljala pogoje za izvajanje vzgojno-varstvene in izobraževalne dejavnosti, skrbela bi za varstvo morja in obalnega pasu, okolja ter prostora; planirala bi razvoj občine in določala namembnost prostora ter predpisovala lokalne davke, če naštejemo samo nekatere, za katere smo v današnjem času najbolj občutljivi Mestna občina naj bi predvsem učinkovito zagotavljala razvoj občine v dinamiki, ki jo omogočata lokalno gospodarstvo in dosedanji zgodovinsko-loilturni razvoj. Vzpostaviti bi morala primerne mehanizme, ki bi preprečevali nekontrolirano migracijsko politiko, kakršna bi pospeševala uničevanje obstoječih kmetijskih zemljišč in jih spreminjala v npr. nova stanovanjska gradbišča. Pričakujem, da se bodo med lokalno skupnostjo in t.i. centrom najbolj lomila kopja prav na področju določanja namembnosti prostora in upravno-planske kontrole prostora. ŽUPAN Najvišji organ lokalne skupnosti (mestne občine) bo mestni svet. Le-ta bo izvoljen po proporcialnem načelu - kar pomeni, da se bodo v mestni svet verjetno uspele prebiti tudi majhne stranke. Župana bomo volili tajno na neposrednih volitvah za dobo 4 let. Izvršilne zadeve lokalne skupnosti bo opravljal mestni odbor, ki ga nekako lahko primerjamo z današnjim izvršnim svetom. Mestni odbor bi sestavljali resorji, ki bi hkrati bili resorji uprave: uprava, finance in proračun, okolje in prostor, občinske javne službe, gospodarstvo in turizem, družbene dejavnosti. GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Pravzaprav je gospodarska infrastruktura že danes ena izmed glavnih dejavnosti občine. Tudi v bodoče bodo komunalne službe centralna točka, kjer se bodo srečevali interesi občanov z lokalno samoupravo. Najbrž bo občina veliko bolj odgovorna občanom za normalno delovanje komunale, kot pa je danes. KRAJEVNE SKUPNOSTI so predlagane tudi v novem statutu mestne občine Piran. Največja dilema je ali bodo le-te pravne osebe ali ne; statutarna komisija je odločitev med obema alternativama prepustila poslancem. Pristojnosti krajevne skupnosti pa bi bile: skrb za urajanje javnih zadev, dajanje pobud za reševanje javnih zadev, opravljanje upravne pomoči za svoje krajane preko krajevnega urada, drugo... Kako in če se bodo nove občine povezovale, bo odvisno od interesov kraja ter osveščenosti najpomembnejših občinskih mož. Marko Zorman USTANOVI KOMISIJO, PA NIKOLI NE IZVEŠ, KDO JE BIL (KRIV) Poslanec Zelenih Pirana v skupščini občine Piran, dr. Boris Filli, doma iz Lucije, je odstopil od funkcije predsednika Komisije za Fieso, ki jo je imenovala skupščina, v katero je izvoljen (uraden naziv te komisije je Komsija za pregled nalog in opravil, la so bile doslej opravljene v zvezi s planiranjem prostora v občini Piran). Razlog za njegov odstop so številne težave, na katere je naletel pri poizkusih, da bi Komisija raziskala ozadje razsula, ki je nastalo v Fiesi. In kdo mu je metal polena pod noge? Zaradi nepripravljenosti nekaterih občinskih uradnikov je imel težave že pri sklicevanju sej in celo član izvršnega sveta, Tone Mikeln (ki je -mimogrede - skupščini odgovoren), se ni odzival vabilom komisije. Tako, odstiranje sedmerih tančic s skrivnosti Fiesa imenovane - se je spet prestavilo v večnost. Kolikor vemo, je to že druga komisija, ki omaguje. Saj poznate tisto znano reklo, ki gre nekako tako: "Ustanovi komisijo, pa stvari nikoli ne boš prišel do dna!" LS.Z. VSEGA JE KRIVA STATIKA Približno pred mesecem dni so se na javni tribuni o problematiki Lucije povabljeni dotaknili tudi vprašanja knjižnice v tem kraju. Razpravo bi lahko dokaj optimistično povzeli s besedami predsednika piranskega izvršnega sveta, Andreja Grahorja: "Dovolj je le ena matična knjižnica, dobro pa bi bilo, ko bi imela svoj fond v Luciji. Prostora je dovolj, potrebna je le dobra volja, iniciativa, interesi in fte nekaj stvari - kot na primer denar. ("Portorožan" it. 10, oktober 1993) Seveda, denar je vselej največji problem, ko gre za razvoj kulturno- vzgojnih dejavnosti (Imam neprijeten občutek, da nekatera dejstva ostajajo zaskrbljujoče nespremenljiva ne glede na spremembe političnih ureditev: za "neproduktivne" aktivnosti je vselej značilno kronično pomanjkanje materialnih sredstev.) To pa Seni vse. Že pred desetimi leti je tedanja ravnateljica piranske knjižnice, Marjana Lenassi, dala pobudo sa razširitev knjižničarske dejavnosti v Lucija Leta '89 je bil pripravljen idejni projekt izgradnje knjižnice pri Osnovni Soli E. Kardelja v Luciji. Naselje se naglo širi, problem pa ostaja nerešen. Piše se leto 1993. Direktor sektorja za tiženje pri podjetju Stavbenik, Dario Barille, v dopisu Matični knjižnici Piran zatrjuje, da v Trgovsko poslovnem centru Lucija ni prostorov, statično primemo zgrajenih za namembnost knjižnice. Priznati je treba, da je to dokaj presenetl-iva trditev iz dveh povsem laičnih raz-ogov: - № bi 4M EU TOUKO »wlozith Ktfpiuice I 1) Nenavadno je, da arhitekti in stavbeniki pri vsej uporabi marmorja za fasade in stopnišča, niso poskrbeli za temeljno kvalitetno strukturo stavb. Če le-te statično niso primerne za knjižnico, se pojavi dvom o splošni kakovosti zgradbe. 2) Piranska matična knjižnica je nastanjena v stavbi, stari nekaj stoletij. Breme knjig je poslopje doslej vzdržalo brez negativnih posledic. Zaključek: statika stavb 20. stoletja je (vsaj pri nas) potencialno slabša od tiste izpred tristo, štiristo let!? Sedanja ravnateljica knjižnice Oriana Košuta-Krmac pravi, da imajo precej težav tudi z urami pravljic, ki jih otroci nav- dušeno obiskujejo. Tako zelo navdušeno, da se jih v malem prostoru mladinskega oddelka nagnete preko trideset. Poskrbeti pa je treba še za starše, ki jih spremljajo. Knjižničarke morajo porazdeliti malčke v dveh popoldnevih, pri tem pa trpi izposoja knjig za ostale šolarje. Prišteti je treba še stroške in čas za vožnjo do Pirana. Torej ni problem le pomanjkanje denarja - ampak tudi statika. Ali pa bi nas ▼saj hoteli prepričati o tem? Sandra Kump dafila, regali, presents Obala 120, Lucija, Tel. 066-70218 Ste v zadregi pri izbiri pravega darila? Obiščite nas! V prijetnem okolju to ne bo več težko. Pomagali Vam bomo izbirati v množici koristnih in okrasnih daril. State cercando un bel zegalo? Venite a trovazci! In un'atmosfera piacevole e bella potrete scegliere tra mille idee un regalo per tutte le occasioni. In prossimita' delle feste abbiamo ampliato 1'of-ferta per l'occasione. Za bližajoče praznike smo popestrili ponudbo s primernimi darili. LUCIJSKA TELOVADNICA JE ŽE SKORAJ ZASEDENA Športna dvorana v Luciji je nova pridobitev predvsem za mladino piranske občine. O tem, kaj pomeni telovadnica v Luciji ob osnovni šoli, smo se pogovarjali z Leonom Grošlejm, Id neposredno skrbi za upravljanje telovadnice. Kdo so uporabniki telovadnice? V dopoldanskem času (od 8. do 15. ure) telovadnico uporabljajo učenci in učenke osnovne šole Lucija, popoldne pa jo uporabljajo športni klubi: ženski Rokometni klub Piran, Košarkarski klub Portorož, Odbojkarski klub Valley Portorož, Športno društvo Piran, Karate klub Piran, akrobatsko-telovadna skupina Flip, mažoretke in Strelska družina Portorož. Telovadnica je že skoraj popolnoma zasedena. Kdaj bo pa telovadnica na voljo za tekmovanja? Tekmovanja so pretežno ob koncu tedna, predvsem ženski rokomet. V poletnem času si obetamo, da bodo uporabljali dvorano športni klubi iz vse Slovenije. Obetamo pa si tudi kakšnih zanimivih srečanj, ki jih v Piranu doslej nismo mogli spremljati. Dvorana je kar velika... Tribune ob košarkaških in odbojkarskih temovanjih sprejmejo 1500 gledalcev, ob rokometnih pa jih je nekaj manj, okoli 1000. Poleg tega lahko dvorano uporabljamo kot 3 manjše zaključene prostore. Tako je parket v telovadnici mogoče maksimalno izkoristiti. Notranja oprema je v celoti iz begunjskega Elana. Kolikšna je cena za uporabo telovadnice? Komercialna cena je 22 DEM na šolsko uro. Povedati pa je treba, da večino sredstev zagotavlja občinski proračun. Računamo pa, da bodo telovadnico uporabljali klubi iz notranjosti Slovenije za svoje sezonske priprave in bo tako telovadnica pridobila več lastnih prihodkov. Je telovadnica že povsem končana? Na žalost še niso usposobljena zunanja igrišča, vendar nam občina zagotavlja, da bodo do novega leta že urejena. Nato bo športni center lahko zaživel v polnem razmahu. Leonu in tistim, ki so si prizadevali pri gradnji telovadnice, lahko samo še zaže-limo čimveč uspehov. Pogovarjal se je Marko Zorman "PORTOROŽAN11 JE DOBIL NOVEGA V.D. GLAVNEGA IN ODGOVORNEGA UREDNIKA Skupščina krajevne skupnosti Portorož je na svoji seji 18. novembra letos sprejela odstop dosedanjega glavnega in odgovornega urednika našega časopisa, g. Gustava Guzeja in za vršilca dolžnosti imenovala Marka Zormana, ki našim bralcem ni neznan, saj se je v "Portorožanu" že večkrat predstavil s svojimi članki. Nekateri so vzbudili kar precejšnjo pozornost in tudi reakcije v javnosti (npr. članek o lastninjenju Hotelov Metropol, nazadnje pa njegovo razmišljanje o tem, kdo je lastnik javnosti oz. medijev). V uredništvu želimo, da bi "Portorožan" pod njegovo taktirko izhajal (vsaj tako) uspešno kot doslej. S SOSEDNJE LUCIJE - S SOSEDNJE LUCIJE - S SOSEDNJE LUCIJE - S SOSEDNJE LUCIJE Po хпллје v London - Frizerka is Lucije je redna udeleženk* seminarjev ха frizerke Še ko je živela in delala v Ilirski Bistrici, je frizerka Marija Jukič redno obiskovala vse frizerske prireditve pri nas in v tujini, saj - kot sama pravi - "znanja ni nikoli preveč." Marija Jukič ima v Luciji enega lepših frizerskih salonov, v katerega se tako ženske kot moški radi vračajo, kajti priznati je treba, da je Marija odlična frizerka. Njene stranke imajo o njenem delu najboljše mnenje in jo rade priporočajo tudi drugim. Te dni se je vrnila s seminarja za frizerje v Londonu, kjer je bila s hčerjo Karmen, ki sicer s njo dela v frizerskem salonu. Vrnili sta se polni vtisov in pravita: "Vredno je potovati na podobna izobraževalna srečanja, saj je v našem poklicu zmeraj kaj novega. Tokrat sem s sabo vzela še Karmen, saj na "mladih stoji svet", skrbi Marija za prihodnost svoje hčere. Z enega tekmoval tizerk k L^e in PortorxA^ Prva X desne je Marija Jukič (IbtoMJ). "Oaza" kaktej na Seči - Ne samo med glamo turistično sesono, ta edinstveni kaktusov vrt turisti obiskujejo skosi vse leto "Oaza" kaktusov na Seči je tam že vrsto let in le redke obiskovalce naših krajev ne premami sprehod do farme bodičastega cvetja, ki ni zanimivost samo za naše območje ampak širše. Rok Gra&č, lastnik in velik ljubitelj teh bodikavih trdoživih rastlin, od katerih nekatere cvetijo le eno noč, je prepotoval vseh pet celin, da bi svojo že tako bogato zbirko še dopolnjeval z novimi primerki kaktusov. Niti nemajhni materialni stroški zanj niso bili ovira pri izpopolnjevanju znanja o kaktejah in pri pridobivanju novih izkušenj o njihovem gojenju. V Mehiki je naletel na najlepše primerke kaktej, ki so mu ostale v spominu "Oaza" kaktusov na Seči (7b to: M J.) vse do današnjih dni. Bil pa je tudi v Braziliji, Tuniziji, Maroku in še v drugih deželah znanih kot "domovina kaktusov". Svoje kaktuse je razstavljal v tujini in pri nas in preko njih je sklenil mnoga znanstva z ljubitelji teh rastlin. Z ljubitelji kaktusov, ki jih tudi gojijo, je ohranil stike vse do danes, čeprav ne potuje več toliko kot nekdaj. Izmenjevanje izkušenj, pa čeprav preko dopisovanja, je namreč izredno pomembno, saj gojenje kaktusov niti ni tako zelo enos- tavno. Tudi bodičaste rastline potrebujejo nego in pozornost. Največja nagrada za ves trud, ki ga vrtnar vloži v nego kaktej, pa je, ko katus vzcveti. *** Tuj voxnik si je sa svoji dogi izmislil "sanimivo" sabavo Kaže, da se lastniki psov iz tujine zgledujejo po domačih, ko se s svojimi četveionožzumi ljubljenci sprehajajo po galeriji na prostem na Seči. Najbrž bi tega še opazili ne, če si tujec - lastnik dveh dog -za svoji miljenki ne bi izmislil "zanimive" novosti. Dogi je vzpodbudil, da sta tekli za njegovim vozilom hitro, kolikor so jima noge dopuščale. Drveli sta za avtomobilom svojega lastnika in pod sabo mendrali vse, kar jima je prišlo pod noge. Da je bila hitrost precejšnja, je bilo videti že po peni na gobcih obeh dolgonogih psov. Na tem mestu pa želimo predvsem opozoriti na potencialno nevarnost, ki je tedaj pretila naključnim sprehajalcem, Id bi se srečah s to nenavadno karavano. Na srečo je čudna tovarišija odbrzela mimo brez nezgod. Pa naslednjič?! Nevarne petarde še na pohodu S približevanjem Božičnega in novoletnega obdobja so tudi tisti, ki se tega "veselijo" z metanjem petard, že v "akciji" in - vsaj po lucij sirih ulicah - tu in tam že pokajo petarde. Nedavno je v enem naših časnikov pisalo, kako dobro so se proizvajalci "zabavnega" eksploziva pripravili na praznike, svoje proizvode pa lahko brez Za hladne zimske dni - topli šali xa ostarele Članice šiviljskega in pletilj skega krožka, ki ga v Luciji že nekaj let organizira Italijanska skupnost, so se odločile za hvalevredno delo. Spletle bodo šale za ostarele, ki živijo v Domu upokojencev v Izoli, so pa sicer doma iz Lucije, Portoroža ali Pirana. Odziv je bil precejšen: zdaj članice pletejo šale, ki bodo - upamo - dobrodošla darila starejšim za hladne zimske dni. *** Skozi lucijsko naselje bo štiripasovna cesta kmalu tekla neprekinjeno Rušenje dveh spornih hiš, ki sta sredi ceste ovirali nadaljevanje gradnje štiripa-sovnice skozi Lucijo, je končno steklo. Eno stavbo so že zrušili, pravkar pa bodo še drugo. Za stanovalce hiš je občina morala poskrbeti ustrezna nadomestna stanovanja (eni družini je npr. omogočila gradnjo vrstne hiše na Kosmačevi ulici v Luciji). Priprave za nadaljevanje gradnje ceste so tudi že v teku, tako da bo, če bo vse potekalo po načrtih, cesta končana do konca tega leta. Najbrž bodo s dokončanjem nove ceste še najbolj zadovoljni vozniki, ki jim je prehod s širokega dela ceste na ožjega in obratno, povzročal nemalo težav in zmede. *** Nova cvetličarna v trgovskem centru V marsičem Lucija iz dneva v dan spreminja svoj videz. Zdaj na primer je pridobila novo, zelo lepo urejeno cvetličarno, ki so jo odprli tako rekoč na sredini novega trgovskega centra. Reprezentativno urejeni poslovni prostor je odpri znani cvetličar iz Lucije in strokovnjak v gojenju rož -Medved. Lončnice in sveže cvetje bo mogoče kupiti tudi ob nedeljah, ker je lastnik urnik obratovanja cvetličarne prilagodil kupcem. posebnih težav tudi reklamirajo. In to kljub temu da je znano, kako nevarna je lahko tovrstna - imenujmo jo še mi - zabava. Pri metanju petard je bilo že veliko nesreč, tudi s telesnimi poškodbami, predvsem pri mladih, največjih potrošnikih te še zdaleč ne nedolžne "igre". V sosednji Italiji, bolj točno v Neaplju, policija že zdaj poizkuša kontrolirati podzemlje, Id skrbi za ilegalno proizvodnjo in razpečevanje petard in drugih eksplozivnih predmetov. Nekaj posameznikov, ki se bavijo s tem "eksplozivnim" poslom, so že zalotili, še več pa jih najbrž bodo s približevanjem praznikov. Čeprav je nadzor precejšen in so kazni rigorozne, mnogi vseeno tvegajo, saj je zaslužek mamljiv. Učitelji poizkušajo v šolah s preventivno vzgojo in osvešča-njem, kako nevarna je lahko ta "igra". Kako je pa pri nas? Zabavno "eksplozivno" blago reklamiramo celo' v tisku. Naš veliki slikar Božidar Jakac nam je nekoč v nekem pogovoru povedal, kako je bil sam žrtev petarde, ki je počila v njegovi bližini Po tej detonaciji - šlo je za močnejšo "bombico" - je naš port retist postal naglušen. Že prej, a odtlej še posebej, je bil velik nasprotnik "zabavnega pokanja". Koristno pa bi bilo ob tej priložnosti obuditi star pregovor "Bolje preprečiti kot lečitil" Is Lucije: Miloš Jctranović ЖССОФф moška oblačila Portorož - Seča 194/af tel.: (066) 70-620 Vam vošči lepe Božične praznike in srečno leto 1994 *** *** KOZMETIČNI NASVET: NAJ VAŠA NEGA ODSEVA USPEH! Vsi sodobni ljudje uporabljamo kreme in druge kozmetične izdelke že od mladosti, ker čutimo, da naša koža potrebuje neka) več kot samo vodo. S kremo si izboljšamo neprijeten občutek stezanja kože, njeno površino zgladimo in zaščitimo, kar nam daje prijeten občutek. Verjetno pa se premalokrat zavemo, da je nafta koža organ, del nas in odseva dogajanja v nas. Kožo si lahko predstavljamo kot pravi ekosistem: ima samoregu-lativne sposobnosti, se obnavlja, zavaruje se pred Škodljivimi zunanjimi vplivi, vzpostavlja ravnovesja, ko se le ta porušija.. Pri koži, na katero so več let vplivale spremembe letnih časov in morebitna pomanjkljiva higiensko - kozmetična nega. so motene sicer natančno uglašene biološke aktivnosti, enako kot se dogaja v ekosistemu. Ker naravnega reda nič ne sme zmotiti ali porušiti to čudovito ravnovesje, poskusimo od danes naprej bolj ceniti lastno koža Pomagajmo ji, da bo lažje prenašala vsakodnevne strese, ki jo izčrpavajo in rušijo njene obrambne in druge sposobnosti Za dobro nego naše kože izbirajmo prave naravne in funkcionalne dermokozraetične preparate, ki bodo poleg čiščenja in zaščite epider-misa (kože) delovali tudi globje. Kozmetične preparate kupujemo na najrazličnejših mestih in ob različnih tre- nutkih: npr. v supermerkatu si ob nakupu živil spotoma izberemo še kremo, v lekarni morda Čistilno mleko, v parfum-eriji masko, pri kozmetičarki posebno kremo... Z dermokozmetičnega stališča je tak način nakupa in uporabe škoden za kožo, kar si velja zapomniti. Preparati iste blagovne znamke so izdelani, da delujejo složna Vsak preprat zase prispeva k želj enemu končnemu učinku - koristiti koži, ohranjati njeno vitalnost in delovati za lep izgled. Svetujemo, da manj primerne preparate postopoma nadomestimo s primernejšimi iste blagovne znamke. Čimprej si sestavimo osebno kolekcijo, ki bo odgovarjala koži in zadostila njenim potrebam. Mi svetujemo naravne izdelke blagovne znamke Maria Scintilla, ki so všečni vsaki koži, saj delujejo na osnovi morskcvodnih in fitoaromatskih aktivnih snovi Ze dobrih deset let zadovoljujejo najzahtevnejše kupce, med njimi tudi kozmetičarke. Izdelki so združeni v kolekciji COLLECTIO PERSONALIS. Svojo osebno zbirko si sestavite z izborom najustreznejših preparatov. Povprašajte za nasvet vašo kozmetičarko ali za to usposobljeno prodajalko. Tudi v Studio Centru Marie Scintille v Portorožu smo vam vedno pripravljeni svetovati natel.it. 066/70-948. Maria Paluc PISMO PORTOROŽANU Pozdravljeni! Lepo je, ko lahko v tujini prebiraš odlomke iz Portorožana. Lep pozdrav. EdiFuks, Hubersdorf Pripis uredniitva "Portorožana": Lepo je izvedeti, da nas radi berete tudi na tujem. Gledališčniki so počakali na gledalce Tudi to gledališko sezono je bilo zanimanje za nakup abonmajev za obiskovanje predstav Slovenskega stalnega gledališča v Trstu velika Gledališko sezono je otvor-ila drama "Operacija Timav", avtorja Alojza Rebule. Pet polnih avtobusov je krenilo proti Trstu na ogled te dramske predstave, ki govori o predvojnem življenju Slovencev v Trstu in njegovi okolici. To gledališko delo je spomin in sporočilo starejših mladim. Naključje pa je hotela da se je v bližini mejnega prehoda Škofije zgodila prometna nesreča in - tako so morali avtobusi ubrati drugo pot - preko ankaran-skega prehoda. Zato so udeleženci tega gledališkega izleta na predstavo v Trst prispeli z enourno zamudo. Vendar je gledališki ansambel počakal na njihov prihod, predstava se je tore) začela kasneje. Bila je to lepa gesta zamejskih gledališčni-kov do publike s te strani meje. M.J. LE CASTAGNE -CHE BONTA1 Quando 1'odore delle caldarroste si dif-fonde per piazza Tartini, sappiamo gia' che Tinverno e* ormai alle porte. E come ogni anno, anche questa volta mi ha colto di sorpresa. Come, e' gia' nuovamente inv-erno?! E come per un rito, mai dimenti-cato, compro le prime castagne arroste, assaporandole con goloeita' ancora cosi' calde e croccanti. E poi subito un'altra vec-chia usanza: vado a comprare nel negozio altre castagne, questa volta non per arrostirle ma per fare le "patatine". Sono semplid da fare, richiedono pero' un lavoro un po' noioso, ma sono cosi' buone che ne vale la pena. Vi daro' la ricetta e potrete constatarlo da soli. Sbucciate delle castagne fino ad averne mezzo chilogrammo. Mettetele a cucinare nell'acqua fredda un po' salata e unite una foglia di lauro. Quando saranno cotte levatele dall'acqua, liberatele anche della seconda pellicina e passatele per lo schi-acciapatate. Mettete al fuoco una casse-ruola con 150 grammi di zucchero, un cucchiaio d'acqua e rimescolate fino a che fara' il filo. Ritirate la casseruola dal fuoco, aggiungete le castagne passate, due cuc-chiai di nun e mescolate bene. Con le mani formate delle patatine che arroto-lerete poi nel cacao zuccherato o nella cio-ccolata grattata (io uso il cacao istantaneo "Benquick"). Volendo far poi le cose "in grande", si mettono ne lie scodelline di carta pieghettata. Se per sventura llm-pasto risultasse poco solido, potete riparare aggiungendo dei biscoth fine-mente schiacciati col matterello. Allora, mettetevi al lavoro e fateci sapere come sono state accolte in famiglia queste buone "patatine" 1 Cesarina PORTOROŽANOVI :........* BREZPLAČNI MALI OGLASI .is. > - -/-s' - ^ -Poceni in hitro žagamo in zlagamo drva. Informacije na tel.St.: 73-193 in 76-900* "Portorožanovi" mali oglasi so brez- oddati ali vzeti v^najem, zameniatfah podariti, če nudite aH potrebujete kakšno uslugo, če rabite kakšno pomoč * vam bo r z brezplačno objavo vašega malega oglasa - "Portorožan" priskočil na pomoč. Tekst vašega malega oglasa lahko sporočite na telefu 73-046 (ob delavnikih, dopoldne). ■ V ■■ •.••".J;.- ■ PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOROŽARIJE - PORTOR N. k Lucij čan je svojim občinskim poslancem poslal ganljiv apel, naj že enkrat vendar sprejmejo tako imenovane splošne prostorske urbanistične pogoje (PUP), da bo s dozidavo hifte končno lahko relil stanovanjski problem svoje družine, na kar čaka že celih 7 let. Občan, Id Je poslancem potrkal na srce pravi, da se v naši občini vsi poznamo - tako mo Je tudi znano, da imajo vsi, ki so v skupščini - že zdavnaj rešen stanovanjski problem. (PUP ALI Pišmev Uh Problem). //oteli Metropol т Luciji so preuredili bivšo zajtrkovalnico v prijetno pivnico, kamor so domačini kmalu začeli množično zahajati na okusne dopoldanske malice. Pa so se na nežnih licih nekaterih gostij po nekajdnevnih zaužitih obrokih prikazali veliki rdeči mozolji. (TVOJA KOŽA, ZRCALO TVOJE RESTAVRACIJE) *** /festivalsko prireditev oglaševalcev "Zlati boben" Je bUo v Portorožu kar močno čutiti. Vsepovsod so postavili svoje (prevelike) reklamne panoje -tudi na zelenice sredi štiripasovnice in križišča. Imamo pa v Piranu tako "smotan" Pravilnik o plakatiranju in izgledu reklamnih panojev, da ne dovoli ob cestah postavljanja takšnih panojev. (SPET BODO REKLI, DA PORTOROŽ NE DIHA S TURIZMOM) Kdo pravi, da stari hotel Palace neizkoriščen sameva in propada? Propada morda že, vendar se kljub temu zmeraj najde kdo, ki v njegovih (nekoč bleščečih) dvoranah priredi kakšno srečanje. Ne tako dolgo od tega so na primer "Rotarijanci" (člani Rotary cluba) v starem hotelu imeli svoj gala večer. (Seveda so se električarji do tik pred zdajci trudili, da ne bi eminentni gostje sredi plesa ostali v temi). Tudi slovenski oglaševalski festival "Zlati boben" Je vse prireditvene dneve svoje udeležence vabil na "srečno urico" (HAPPY HOUR) v starega očaka. (LE POGUMNI SI UPAJO PLESATI POD NJEGOVO STREHO) popoldne (15.11.t.l.) Je "mrknila" fte zadnja žarnica v piranski čitalnici. Obupana knjižničarka je suho komentirala, da pač za nove ni denarja. Stalni obiskovalci so morali bolj ali manj nejevoljni zapustiti čitalnico, ker v temi niso mogli "použiti" svoje vsakodnevne intelektualne hrane. (NAJ ŽIVIJO NOVE INVESTICIJE) TVekateri Portorožani se že vrsto let Jezijo, ker se brezobzirni vozniki s svojimi avtomobili peljejo kar po pomolu. Pa smo mislili, da bo komunalna inšpekcija s svojo avtoriteto temu "veselju" naredila konec, saj je aprila letos izdala odločbo, s katero je Komunalnemu podjetju "OKOLJE" naložila, da pred trgom Prekomorskih brigad namesti fizično zaporo... (§ШОКА^ЈЕ POMOLA CESTA ali AVTI SE VOZIJO, MARNE?!) Piranski odborniki, predvsem tisti iz opozicijskih vrst, so vložili kazensko ovadbo zoper piranskega župana Franka Fičurja. Menda naj bi s svojim "nesklicem" skupščine kršil pravice piranskih poslancev do opravljanja delegatskih dolžnosti. Očitno se je začel lov na čarovnice tudi v Piranu. (AMERICAN REVIVAL) Ob pogledu na svojo plačo je delavec neke portoroške agencije takoj dal oglas naslednje vsebine: Iščem kakršnokoli delo v kateremkoli od naslednjih podjetij: Kompas MTS (maloobmejni turistični servis), Zavarovalnica Adriatic, katerakoli igralnica (tudi HIT, pripravljen sem se (kamorkoli) preseliti. (ŠIFRA: DOBRO ZASLUŽIM, TOREJ SEM). *** Ste slišali za zadnji modni krik med direktorji v naši občini? Množična nabava klimatskih naprav takoj po obisku SDK kontrole! In čemu? Zlobni Jeziki pravijo, da se pripravljajo na ;ase, ko bodo na hladnem. (NABAVA KLIMO NAPRAV JE ZA SODIŠČE KRO- NSKI DOKAZ) Л/edtem ko se v Luciji resno pogovarjajo o odprtju nove knjižnice, v piranski še novih žarnic ne zmorejo kupiti. Pozno ponedeljkovo temačno V "Portorožana" smo ponosni, da profesionalni novinarji iz njega črpajo ideje za svoje članke. Tako je npr. "Republika" obširno pisala o lastninjenju množičnih medijev, o čemer smo pisali v prejšnji številki našega časopiska pod naslovom "Kdo je lastnik javnosti ali kdo privatizira medije?" Ker smo neskromni, se nam dozdeva, da je ta članek inspiriral tudi "Hit-ovce", ki so na tiskovni konferenci divjega lastninjenja obtožili časopis "Delo" (corpus delicti naj bi bile "Slovenske novice") - sicer bi se bili tega spomnili že prej. Nazadnje pa je 24. novembra v Ljubljanskem "Dnevniku" izšel pogovor z Zdenkom Rebernikom, pridelovalcem refoška, ki smo ga prav tako predstavili v zadnjem "Portoro-žanu". (PLONKANJE NAM DELA REKLAMO) №> Ш M штШШШШШт® жштштш штт > > -л> - JE PORTOROŽ RES NAJBOLJ UREJEN IZRAZITO TURISTIČNI KRAJ V "Moja dežela- ше јвдш ш Čista" арз-ala akcijo "iščemo aajliolj urejen kraj v loveniji", Portorož je v skupini ixuwäo turistični kraji - presenetljivo - odnesel prvo mesto. ~ i je bila namreč marsikatera - ali Portoroifeuv sa^ imajo i pripombe na vide» kraja. Najbrž pa se nekomu» ki prihaja v Portorož od drugod (npr.» kakšnega industrijskega ali zakotnega kraja) zdi zares imeniten in ga zaslepi; trn» ki ga poznamo bolj do obistv tudi kakšne njegove temne kote, pa vemo» da ni "vse zlato, kar se svetih Smo j* L meateseveda veseli Svečana podeHtaivpriznanj bo 8. decembra v Novi Gorici {ki je zasedla h mesto v sku- NIQIJEI^SLOVQCKH. ZNAMKA Slovenski filatelisti smo letos prvič zbirali najlepšo slovensko znamka Nesporna zmagovalka je znamka posvečena prvi obletnici naše osamosvojitve. Na znamki je Upov list s cvetom. S ponosom vam sporočamo, da je eden od avtorjev znamke zmagovalke pravzaprav naš krajan Janes Pukšič, sin Nade Pukšič, ki smo jo še predstavili v našem časopisu. Našemu Hna pol sokrajanu" gredo resnično vse čestitke sa njegovo fotografijo. In ker vam ne verjamemo, da imate njegovo znamko doma, objavljamo, žalost na črno belo reprodukcijo te znamke. Po najboljšem refošku, najlepši znamki in potem, ko je bil Portorož izbran sa najboljši turistični kraj, nas je kar strah, da si oblast v Piranu ne bo izmislila novih davkov ali česa podobnega. Mitja Jančar JUBILEJNO POTOVANJE V PORTOROŽ ZAKONSKI PAR EXNER IZ SALZBURGA PRIHAJA K NAM ŽE 30 LET Stari slikar je naslikal naš Portorož, Piran, Sečoveljske soline - "Prihajala bova vse dokler najn bodo nosile noge", nam je rekel Erwin Exner. Stari gostje, Id iz leta v leto že desetletja letujejo v Portorožu, še zmeraj prihajajo, celo' vse več jih je kljub svojim ne več rosnim letom. Takšen primer sta tudi zakonca Ose in Erwin Exner, ki prihajata k nam že 30. leto. Gospod Einer je znan avstrijski akademski slikar, ki živi v Slazburgu, kjer ima atelje in zasebno galerijo. Kot dolgoletni gost našega letovišča je neštetokrat že naslikal Portorož, Piran m soline v Sečovljah. Po vsakem dopustu je v svojem Salzburgu razstavljal slike z motivi iz naših krajev in je pravzaprav eden od "ambasadorjev" našega turizma v Avstriji. Zadnja leta je starega umetnika bolezen privezala na invalidski voziček, vendar mu to ni preprečilo, da ne počitnikoval v svojem priljubljenem letovišču. In medtem ko on v sobi novega hotela Palace slika, njegova žena lise išče naokoli nove zanimive pej-saže, kijih potem on naslika. 2e večkrat je na platno prenesel park starega hotela Palace, prav tako tudi hotelsko zgradbo. Pravi, da sta, tako park kot hotel, za slikarja odlična kulisa. Na koncu zakonca še pobaramo, do kdaj bosta prihajala k nam. "Prihajala bova, vse dokler naju bodo noge nosile", pravita v en glas. Miloš Jovanorić tianJBL bre *93* letruk/anno Ш* PORTOROŽAN je vpisan v register časopisov pod številko 990* Pmdse