IZJEMEN STATUS Ost tega tedna ni izvirna, je pa ak-tualna. Pravzaprav je oseben in za-tfo morda površen zapis z razgovo-ra »O vlogi intelektualca v . naši družbi«. Vprašanje anonimnega študenia: »Kaj menite o statusu visoke šole za politiene vede v Ljubljani? Prisotni uredniki, publika: grob-na tišina, tu pa tam zelo previden nasmešek. Vladimir Kavčič: »Verjetno se na to vprašanje ne bo moglo odgovo-riti, ker ni tu predstavnikov VŠPV. Dušan Pirjevec: »Menim, da ima naša slovenska visoka šola za po-litične vede povsem izjemen status, kcr je samostojna in nikomur od-gtovorna za svoje delo. Menim, da bi jo bilo treba čimprej vključiti v normalno organizacijo našega uni-verzitetnega izobraževanja. Rudi Kocijančič: »Ta šola ima pozitivno vlogo, kolikor se ukvar-ja z raziskovalno dejavivostjo na po-dročju političnih ved in vzgaja stro-kovnjaka znanstvenika. Ne strinjam pa se s tem, da bi vzgajala profe^ „ sionalnega politika.« Neki študent: »Menim, da šola ni v skladu s tisto Leninovo mislijo, ki pravi, da naj bo v socializmu vsaka kuharica tudi politik ...« Tine Hribar: »Verjetno je s to na-šo šolo prav obratno: namreč, da bo vsak politik kuhar v politiki.« Nekdo iz publike: »Pri nas je ve-liko ljudi, ki so pred dvajsetimi le-ti izvršili revolucijo. Treba jim je dati možn'ost, da se izobrazijo.« Dušan Pirjevec: »Se povsem stri-njam, vendar, zakaj ne bi šli štti-dirat tud? arhitckluro, slavistiko ... Nekdo od občinstva (študent VŠPV): (govori o poslanstvu VŠPV) Taras Kermauner: »Popolnoma v redu je, da VŠPV izVaja neko po-slanstvo v naši družbi, vendar me-nim, da naj bo to poslanstvo dela tribuna LIST SLOV.ENSKI.H ŠTUDENTOV LETO XIV. Ljubljana, 18. marctf 1964 Stev. 8 PRISPEVEK NA TEMO: SO POTREBNE S PREMEMBE V STATUTU ZVEZE KOMUNISTOV? in ne pofclanstvo vladanja. P. J. čedalje potrebneje je, da razpravljamo, kako korigirati nekatere določbe statuta ZKJ. Veljavni statut je ustrezal državno-partijskim razmeram preteklega časa; čim bolj pa se razrašča samoupravni si-stem, tem bolj je potrebno demokratizi-rati vertikalna partijska razmerja in pre-cizneje določiti status osnovne orgajiiza-cije ZK. Izhodišče razprave bomo torej zajeli v današnjih pogojih in novi vlogi ZK. Da ne bo nesporazuma: sam statut -ne more nadomestiti vsebine, lahko pa utesnjuje ali spodbuja vsebino. če bi nasprotovali ustreznejšemu statutu, bi nasprotovali, hote ali nehote, tudi polnejši in celovitejši vsebini. Brali smo, da so nekateri diskutanti go-vorili o spremembi statutarnih določb in oblik tudi na zadnjem plenumu CK ZKS. V zaključni besedi je tovariš M. Marinko odgovoril, da niso bistvene organizacijske oblike in da je napačno misliti, da bomo s spreminjanjem organizacijskih oblik že vse dosegli, saj je bistvena predvsem'vse-bina, Strinjam se, da ne bomo vsega do-segli le z organizacijskimi oblikami, do-dati pa moramo, da je potrebna tudi raz-prava in sprememba statuta, če bi kori-girana in kompletnejša določila intenzivi-rala vsebino. Ustavimo se, po našem mnenju, pri pro-blematičnih določbah statuta. Člen 9 (d): brganizacije in nižji organi so dolžni izvajati sklepe višjih organov. Očitno je, da je danes taka formulacija neustrezna. Provenienca njene funkcije je v administrativnem socializmu, dandanes je. ceoiitraiiistični sediment. Novelirana do-ločba bi morala vsebovati dvoje: prvič, določilo o razpravi pred sprejemom skle-pa tudi v nižjih organih in osnovnih orga-nizacijah, in drugi, določnejšo naravo sklepa, iz katere bo razvidno, do kje lahko višji partijski organi zavezujejo nižje organe in osnovne organizacije. In-štitut javne raizprave je tu zožen, določilo bi bilo treba spremeniti analogno členu 3 (b), ki dopušča predhodno mnenje, pre-den osnovna organizacija sprejme sklep. K funkciji javne razprave se bomo vrnili kasneje. Člen 10 pravi, da vse organizacije in vodstva zveze sprejemajo sklepe s področ-ja svojega dela samostojno, vendar v sKladu s programom, statutom in politi-ko Zveze. Sprašujemo se, do kje sega zavezovanje višjih organov in kje se začne samostoj-no delo nižjih organov in osnovnih orga-nizacij. Kako naj si interpretiramo ter-min »politika Zveze«? Sodi v politiko ZK tudi neomejena pravica do sprejemanja sklepov višjih forumov? Težko bi bilo korigirati statutarni določili samo po tak-stativni ali samo eksemplarični metodi, neogibno pa je vsaj globalno opredeliti dimenzije navpičnega zavezovanja. Korektura člena 9 (d) bi ostala v dru-gem poglavju, člen 10 pa bi kompletirali v tretjem poglavju, ki ureja strukturo in naloge osnovne organizacije in aktiva ZK. Sodimo, da bi bila predlagana novost pomembna sestavina za avtonomnejši sta-tus osnoviie organizacije. Demokratizirati kaže tudi člen 42. V restriktivni formulaciji (»iztjemoma«) daje ekspanzivno uporabo komiteju pri izjem-nem kaznovanju. Pravica se glasi: izjemo-ma lahko sklepa o kazni tudi komite, ven-dar predlagam, da je fcreba do?o5iti p>red-hodno razpravo v osnovni organizaciji ZK, čeprav sklepa o kazni komite, in drugič, dcCočiti vsaj orieiriitacij >ke pogoije, ko lahko komite uporabi to pravico. Mar ni to večje zagotovilo za skrbno in vestno osvetlitev prekrška? Sprememba bi utrdi-la • enotnost politike kaznovanja, sklepi komiteja pa bi bili tudi sklepi osnovne organizacije. Vrnimo se k vlogi javne razprave. Sku-šali smo opredeliti razpravo pred spreje-mom sklepa. Če bi ostali le v tem okvi-ru, bi izredno demokratični inštitut par-cialno dojeli. Razpravo bi morali dopu-stiti tudi po obvezno sprejetem sklepu, z drugimi besedami, obvezno izpolnjeva-nje sklepov ne bi zadržalo pravice do razprave o veljavnosti sklepov. Naknadna razprava bi bila trajna kontrola in veri-fikacija o pravilnosti sklepov. Konkreti-zirajmo predlog: višji partijski forum sprejme sklep, praksa m čas izpodbijeta veljavo sklepa, kdo lahko začne znova razpravo o sfclepu? Je to zgolj pra;vica fo-ruma, ki je sklep sprejel? Pridružujem ss oznaki ponovne razprave, ki jo je- za-pisal dr. S. Stojanovic (Gledišta šit. 2, šta je kritika). V naši praksi imamo čestokrat napačno predstavo o razmerju med pravico do razprave in pravico 4<> odločanja. Ob svojem predlogu predpo-stavljam, da sta funikciji jasni. Strnimo misli. V zapisu nismo mogli zajeti vsa nesodobna določila in forme, niti nismo mogh zapisati t-očne predlog^ za korekturo, skušali smo le spodbuditi razpravo o statutu ZKJ. Rudi Kocjanžič 0 RAZGOVORU NA EKONOMUf Vloga intelektualca Prejšnji teden je ideološka komisija ,FO Z$J ekonomske fakultete priredila v okviru svobodne katedre razgovor »O vlo gi intelektualca v naši družbi«. Na razgo* vor so bili vabljeni uredniki slovenskih revij: Teorije in pjakse, Problemov, Na* ših razgledov, Sodobnosti in Perspektiv, udeležili pa so se ga Dušan Pirjevec, Ni-ko Grafenauer, Veljko Rus, Taras Kermau-ner in Vladimir Kavčič. Namen organlzatorja je bil, da bi v razgovoru opredelili predvsem vlogo in-telektualca v procesu razvijanja samoii' pravljanja in pri odpravljanju vzrokov in negativnih posledic birokratizacije in ko-mercializacije v naši družbi, moralno od-govornost intelektualca za neko dejavnost ali nedejavnost, z ozirSm na njegove sub-jektivne in objektivne pogoje, da se aktiv-no vključuje v razpravljanje o percčih drušbenih problemih, vlogo študentov v v družbi in pa vzroke za apatičnost in pasivizem med inteligenco in študenti pri razpravljanju o perečih vprašanjih naše družbe. Razgovor je bil vsekakor takega pome-na, da je že po zamisli, še bolj pa po svojem poteku, krepko presegel fakulte-tne okvire; sicer pa smo tega pri eko> nomistih že vajeni. Žal smo se nekako navadili tudi tega, da univerzitethi odbor ZšJ kot osrednji Uudentski predstavniski organ ne opravlja tiste funkcije, ki bi jo - Nadaljevanje na 2. strsurf Vloga intelektualca Nadaljevanjc s 1. strani moral. Dejstvo, da je predsedstvo UO ZŠJ preobremenjeno s številnimi tehničnimi, organizacijskimi, upravnimi in finančnimi vprašanji, je vsekakor posledica dostikrat nepravilno razumljive vloge UO ZSJ, ki bi RAZPIS Osrednja komisija za sprejem |§ _ študentov v študentske domove jj 1 objiavlja na podlagi pravilnika o j p sprejrmanju razpis za sprejem 1 1 študentov v študentske domove v j | študijskem letu 196465. | |§ Kandidati moraj'o oddaii sprejem- j ni komisiji v svojem letniku proš- Ij nje z naslednjo dokumentacijo: 1 1. Sprejemna lista = H 2. Potrdilo o premoženjskem sta- I nju 1 3. Potrdilo v dohodkih staršev | 4. Potrdilo o višmi otroškega do- f§ datka za celo družino 1 5. Potrdilo o višini štipendija ali B potrdilo, da je prosilec ne prejema 1 6. Potrdilo o vseh opravljenih iz- | pitih || 7. Ostala dokumentacija ' m I Razpis velja do 10. aprila 1964. 1 Prošenj, ki bodo prispele kasneje, H ne bomo upoštevali. = m Izid bomo objavili na vseh fakul- H tetah do 30. aprila. 1 Podrobnejše informacije dobite g pri socialno-ekonomskih referentih I v letnikih. moral postati predvsem politični, ne pa samo admini s tr ativni or-g an. čeprav je res, da st prizadevamo prenesti dejavnost Zveze študentov v čim večjem obsegu na fakultete, pa je po dru-gi strnni tudi res, da verjetno ne bo mo-goče razgovora, na katerem bi sodelovali uredniki vseh slovenskih revij, organizira-ti na vsaki fakulteti posebej. Upam, da bo ta svobodna katedra prav zaradi tega pomenila spodbudo za delo UO ZŠ. Ko razmišljamo o tem razgovoru, pred-vsem tudi ne moremo mimo dejstva, da se ga niso udelešili predstavniki dveh uglednih slovenskih revij: Naših razgle-dov in Teorije in prakse. Samo ugibamo lahko, kaj je pri tem vodilo obe reviji: bolezen, pomanikanje časa, preobremenje-nost z delom so preveč formalni razlogi. Morda se niso strinjali z zastavljeno te-mo ali obliko razgovora? Tudi to ni ver-jetno. Preostane nam samo še možnost, da je tudi to Novšak Mariborske višje šole, ki so doslej da-le že večje število diplomantov, ustanav-ljajo klube ali krožke diplomantov, ki predstavljajo vez med teorijo (ki jo pred-stavlja šola) in prakso (gospodarske orga-nizacije). Krožek diplomantov na višji tehniški šoli ima zlasti nalogo, da na svojih skup-nih sestankih daje svoje predloge in pri-pombe k učnemu programu šole, saj so ti diplomanti že na delovnih mestih, na katerih lahko ugotovijo ali jim izobrazba prve stopnje zadostuje oziroma ali je tre-ba predavanja na posameznih področjih dopolniti ali skrčiti. Diplomanti VTŠ so zaposleni po vsej Sloveniji in tudi po drugih republikah in tako lahko šola upošteva mnenje širokega področja. Na ta način bo šola študij res lahko priredila tako, da bo popolnoma izdelan takšen profil prvostopenjskega inženirja, ki praksi ustreza. Prav tako bodo na svojih seminarjih obravnavali tudi vse novejše tehnične in druge spremembe v gospodarstvu in zna-nosti, tako da ne bo diplomant po do-končanem študiju prepuščen samemu se-bi. 2e dalj časa je ustanovljen klub diplo-mantov tudi na višji ekonomsko komer-cialni šoli, ki je doslej že imel precej podiplomskih seminarjev. Na teh seminar-« jih diplomanti obravnavajo nove gospo-darske instrumente, spremembe v ekono-miki in finančni politiki ter izpopolnjuje-jo svoje znanje na določenih področjih. Višja tehniška šola ima dobro poveza-vo s prakso v svoji poslovni dejavmiosti, kjer študentje pridejo tako do resničnih problemov v praksi. ¦ -niš KAM V PROSTEM ČASU? Mfljhne možnosti »kulturnega« življenja v Mariboru • študent-ski gledališki abonma s 140 abonenti # Rešitev v študentskem kulturnoumetniškem društvu? • Edina zabava: gostinski lokali tRIBUNA STRAN 4 Zaradi kratkotrajnega in intenzivnega Čtudija študentje mariborskih višjih šol nimajo preveč prostega časa, nekaj ga je pa le. Zanimalo nas je, kaj počnejo mari-borski študentje v času, ki jim preostane od predavanj, vaj in študija. Ustalilo se. je že mnenje, da dajejo štu&entje s svo-jim načinom življenja značilen pečat me-stu. In kako je s tem v Mariboru?' Več kot 3.000 študentov na žalost še ni bistveno spremenilo vzdušja v mestu, ki je kljub vsemu še vedno ostalo v zname-nju dijakov in srednjih šol. Le na enem mestu prevladujejo študentje — na »ezle-ku« — a tega kraja ne moremo šteti za kulturno ustanovo. Sicer pa poglejmo, kaj sploh Maribor nudi študentu, slučaj-no »žejnemu« kulture. V mestnem središču so trije kinemato-grafi, ki še dokaj redno posredujejo do-bre filme. Svojčas so imeli v soboto po-poldne in v nedeljo dopoldne posebne mladinske predstave, ki so jih komen-tirali filmski kritiki ter jih tako pribli-žali gledalcem. Kulturna komisija pri Zvezi študentov bi lahko pomislila na ponovno obuditev te dejavnosti, saj bi med študenti zanjo gotovo vladalo veliko zanimanje. Mnenja o mariborskem narodnem gle-dališču so sicer močno deljena (spominja-mo se še »operetne pravde« v slovenskih časopisih in revijah), vendar pa je gle-dališče kljub vsemu kulturna ustanova. Uprava gledališča je do študentov zavze-la ugodno stališče, saj jim je celo omo-gočila poseben študentovski abonma, ven-dar je abonmajske vstopnice kupilo le 140 študentov. Kaj je vzrok tako majh-nemu številu? V ceni vstopnic, ki je res nekoliko visoka, ali pa morda v nezainte-rseiranosti? Druge kulturne institucije (umetnostna galerija, muzej NOB, pokrajinski muzej, koncertna poslovalnica) se verjetno čudi-jo za vsakega študenta posebej, ki slučaj-no zaide v njihove prostore. Kako pa je s študenti kot z »ustvarjal-ci« kulture? O ustanovitvi študentskega pevskega zbora govore, kolikor mi je znano, že od same ustanovitve višjih šol v Mariboru. Kakor pa vse kaže, tudi le-tos študentje še ne bodo peli organizira-no, temveč le v zaključenih družbah. 2e dalj časa govorijo tudi o ustanovitvi štu-dentskega kulturnoumetniškega društva, ki bi verjetno edini uspel vnesti v mari- borsko kultumo življenje študentov več živahnosti. V športu ugodneje Intenzivneje kot v kulturne namene pa mariborski študenti izkoriščajo svoj pro-sti čas za športno aktivnost. Sicer še ni-majo svojega športnega društva, pač pa se v velikem številu vključujejo drugam. Tu-di športna komisija pri Zvezi študentov je zelo prizadevna in je lani skupno z li-stom »Katedra« pripravila številna uspeš-na tekmovanja. Letos je sezona pred vra-ti in zanjo se bo treba čim bolj načrtno pripraviti. Delo in priprave bodo verjet-no potekale veliko^lažje, saj je pri zdru-ženju visokošolskih zavodov nastavljen profesot telesne vzgoje kot športni refe-rent. Sicer pa mariborski študenti le niso povsem brez lastnega športnega društva. Pred kratkim so namreč ustanovili plesni športni klub, ki bo verjetno pritegnil pre-cejšnje število študentov. Ples je v Mariboru poglavje zase. Me-sto z 90.000 prebivalci je namreč trenut-no brez spodobnega mladinskega plesa. Nisem namreč toliko drzen, da bi lahko tako imenoval ples, ki ga prirejajo v Dancinga, Velike kavarne, Jadrana, Novega ostalo drugega, kakor da se preusmerijo na gostinske lokale. V sobotah, pa tudi. med tednom, lahko od Astorije preko Danciga, Velike kavame, Jadrana, Novega sveta, Kopra, Rotovške kleti pa vse do bara srečujemo bolj ali manj vesele štu-dente. Očito je torej, da Maribor vsekakor po-trebuje posebne prostore, kjer bi mo-gli razvijati družabno življenje. Letos bo sicer zgrajen študentovski dom, kjer pa iz neznanega vzroka niso predvideli no-benih prostorov za študentovski klub. V Mariboru pa gotovo ne bi bilo težko najti primernega večjega prostora, ki bi ga lahko preuredili v prijetne družabne prostore. Potem verjetno ne bi nad štu-denti kakor Demoklejev meč viselo vpra-šanje: kam v prostem času? B. Maksimovic Plenum odbora ZŠJ V petek, 6. marca, je bi'1 plenum odlbora Zveze študentov mariborskih visokošolskih zavodov, na katerem so obravnavali progmme posamezniii kamisij pri Zš MVZ. Pomembne naloge, ki jih je prevzela študentska organizacija: 0 Ustanovitev kulturno-umetniškega društva mariborskih študentov, ki naj bi zaje-malo pevski zbor, plesno in dramsko sekcijo. Do sedaj so že večkrat poskušali nstanoviti pevski zbor, M pa je zaradi neresnosti prijavljenih in morda tudi zaradi slabe organizaoije vedno propadel. Zato so na plenumu predlagali, da bi k soddovanju povabili fcudi srednješolce in jih že sedaj nekako vklju-čili v študentsko kulturno življenje, saj jih na ta način ne bi bilo treba uvajati šele takrat, ko se vpišejo na katero mariborsfcih višjih šol. # Priprave na študentski kulturr^ teden. Da bi bil študentski kulturni teden čimbolj pesiter in da bi s tem zagotovili čim večjo udeležbo na prireditvah v okviru letošnjega kulturnega tedna, namerava študent-ska organizacija izvesti anketo, s pomočjo katere bi ugotovili, kakšne prireditve si študentje najbolj želijo. ^ V mesecu marcu (mesecu poklicnega usmerjanja) bodo predstavniki vseh mari-borsikih višjih šol obiskali maturante srednjih šal v mariborskem okraju in jih seznanili z načinom &tudija na marlborskih višjih šolah (s študijskimi pogoji, z delom v študent-ski organizaciji ipd.) 0 Priprave na republiško konferenco ZSJ. 0 Povezava s sorodnimi visjimi šolami v Ljubljani, Prištini, Varaždinu, Novem Sadu itd. Razen tega so na plenumu govorili še o delu predstavnikov Zš v samoupravnih orga-nih šole, ker je že zadnji čas, da ga vsebinsko izpopolnimo, o tesnejšem sodelovanju med sveti lastnikov in odborom ZS MVZ. študentska organizacija namerava navezati tesnejše stike z gospodarskimi in družbeno-političnimi arganizacijami, da bi skupno reševali problematiko štipendiranja in vzgoje kadrov. Leo žmavc PRUŽBENO-POLITIČNA OROANIZACIJA V SISTEMU SAMOUPRAVLJANJA Ustreznost in neustreznost dosedanjih razprav S peto številko Mladih potov je ured-ništvo ustanovilo rubriko Mladi v družbi kot tribuno za mlade ljudi, ki spremljajo družbeno problematiko. Po prvi razpravi, v kateri je sodelavec Mladine Dimitrij Rupel pod geslom Neborbenost precej nesistematično podal pregled nekaterih. že starih vprašanj, ki po svojem značaju ne presegajo kondicije aktivista, v nasled-nji šesti številki ni bilo o rubriki niti sle-du, čeprav vemo, da je bil odziv. Izkaza-lo se je, da Mlada pota kot priloga lišta CK ZMS še vedno vztrajajo na pozicijah, katerih »manevrski prostor« gorje da bd prehajal okvir, v katerem je še mogoče ustvarjati videz, kakršnega je imela mla-dinska organizacija še za časa krampanja in lopatenja na pogoriščih. Mladiina, kot list CK ZMS, še vedno noče sprevidetii, da je zadnji čas to podedovano organiza-cijo napraviti našo ali pa opustiti prak-so, če se bo pokazala v primerjanju nje-ne strukture z odnosi v družbi nefunkcio-nataa. Naslonili se bomo na članek D. Rupla v Mladih potih, ker je značilen zaradi svojih starih vprašanj — vprašanj »mla-dinske«, ki so absurdna, če jih med se-boj primerjamo in izvedemo do logične skrajnosti, a prav zato v zadnji konse-kvenci odpirajo mnogo usodnejše vpraša-nje kot je »indiferentnost« — vprašanje o upravičenosti Zveze fflladine kot organi-zacije, 6e ne temelji več na kolektivu mladih ljudi. Usodna za Zvezo mladine je namreč starostna meja, saj vključuje mladino največ do petindvajsetega leta, po šolah, kjer je mladina v večini, pa praktično le do dvajsetega leta. Mladi ljudje, ki so še vključeni in se bore iz-ključno le z njenimi notranjimi organiza-cijskimi vprašanji, povečini še niso zreli, da bi bili zmožni presojati organizacijo z ozirom na njen osnovni smisel, ki je pogojen v konkretnih ciljih kolektiva, ki ga predstavlja. Pozneje *pa se z njeno problematiko nihče več ne ukvarja, ra-zen profesionalnih aktivistov, zato nihče ni opazil, da se je od svojega cilja že davno oddaljila. Kdor se je tega zavedel pozneje, je prepustil iniciativo nasledni-kom, ker ni bilo več v njegovem intere-su, da bi p6hujšal katerega teh malih. Zgrešenost razprav, kakršna je bila v Mladih potih, je v tem, da še vedno ne presežejo aktivističnega reformatorstva. Tako se zaradi prezaposienosti z notra-nje-organizacijskimi vprašanji ne vračajo k bistvenemu vprašanju organizacije sa-me, k njenemu poreklu, bazi Ln namenu. Kot ilustracija tega odnosa, ki skuša sta-nje sanirati in premika rešitev v bodoč-nost, je tale izjava v Mladih potih: »Saj ni samo organizacija tista, ki jo največ-krat prenaglo krivimo — mi smo krivi in odgovorni!« Res, mi smo krivi in od-govorni! Toda kdo smo to »mi«? Kdo je to »Organizacija«? Ali si moremo pred-stavljati skojevca, ki bi prišel do alterna-tive: organizacija ali mi? Takrat je bila organizacija mi in mi smo bili organiza-cija. Ali potemtakem danes ni tako? To Jaroslav Novak je prvo vprašanje, na katerega nam je odgovoriti — kakšno je danes razmerje med organizacijo in kolektivom ter nato, katera, so eksistenčna vprašanja kolektiva samega v današnji situaciji atomizacije družbe. To bo hkrati tudi odgovor na vprašanje o eksistenčni pravici ZM kot mladinske organizacije. Naš namen ni anarhistična akcija z eno in edino psrspekitivo razvednotenja neče-sa, kar je bilo pozdtiven faktor pri uspe-hu naše revohicije, kair nam je bilo izvo-čeno, da bi bila vzpostavJjena možnost kontinultete revolucije. Mlada pota re-torično vprašujejo (in pričakujejo seve-da negativen odgovor): »Ali je to prispe-veik k družbanemu razvoju, če smaitra-mo organizacijo za formalnost?« Lahko jim mirno odgovorimo pozitivno: »Tudi to je prispevek k družbenemu razvoju, kadar ugotovimo, da je orgaoizaoija za-res formalnost, kadar ugotovimo, da smo jo pustili v letu 1948.« Kakšna pa je orga-nizacija, o kateri morejo Mlada pota sa-ma razpravljati kot o ne6em izven nas, če ni formalnost? Kar je 'zaostalo za na-šimi interesi, ni izraz nujnosti in se nam je torej odtuj-ilo. Ni pa Se vse destruk-cija. Resnični napredek vključuje vedno še konstruktivno akcijo. Naš cilj je pri-kazati v današnji ZM kot družbeno-poli-tični arganizaciji funkcionalnost ali neu-streznost v imenu dejanskih potreb mla-dine kot naprednega dela dmžbe, potreb, ki so danes teoretično uresničljive že z uvajanjem samoupravljanja, in tudi v imenu tiste družbe, ki tako rada nagla-ša prisvojitev dialektične miselnosti. Ta pa nikakor ne more voditi v kakršenkoli dogmatizem — pa naj bo to miselnost o edi:inoz)veiiča--vTiDsfci Zveze mladine ali ka-terekoli druge politične organizacije. VII. kongres LMS je vodilo geslo: »Nič, kar ¦je bilo usiivarjeino, nam ne sme biti tako sveto, da ne bi moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, karje še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človesko«. V imenu tega gesla moramo danes pretresti vse organizacije in njih uistrezncst, če jlh hočemo rešifci dogmati-zma in usode religije v fazah poznega odmiranja. Naj našo kritiko nek|k» še tako izrablja v napačno propagando, za-radi katere potem tvoji lastni bratje pla-nejo nate, češ, da po nepotrebnem izna-šaš družinske zadeve, se bo vendarle uso-da vseh naših političnih organizacij reše-vala~zriotraj njih samih. V našem prime-ru nameravamo samo nakazati, v kakšni smeri naj bi v bodoče potekala razprava o Zvezi mladine, da se ne bomo več spra-ševali po vzrokih indiferentnosti, pasivno-sti, stoicizma. Kolektiv in organizccija - primarni in sekundarni princip Pretresimo vzroke, s katerimi se za-dovoljujemo, da v alktivisbičnj praiksd Zveze mladine opravičujemo pojave kot je »iniifeirsmtnost«, vzroike, kii jih na-vajajo tudii Mlada pata v člamku o rtila-dini^ci organizaciji. Nadaljevanje prihodnjič Prispevek je avtor že poslal uredni-štvu »Mladih potov«, prilogi Mladine, ki pa se ni strinjalo z njegovo objavo z obrazložitvijo, da si tega ne morejo do-voliti kot glasilo CK ZMJ. SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI 9 SREDNJEŠOLCI 9 SREDNJEŠOLCI 9 SREDNJEŠOLCI SREDNJEŠOLCI © SREDNJEŠOLCI OB NOVEM ŠOLSKEM ZAKONU SAMOUPRAVLJANJE NA SOLAH DRUGE STOPNJE Nova ustava je dala več pristojnosti čla-nom delovnih skupnosti tudi na področ-ju prosvete, oziroma šolstva. Ker je za-kon o izvedbi ustave prejšnje predpise razveljavil (med njimi tudi splošni zakon o šolstvu), se je pokazala potreba, da se novi zakon prilagodi večji demokratiza-ciji upravljanja v samih delovnih skup-nostih, konkretno na šolah v skupnostih dijakov, profesorjev in zainteresiranih občanov. Mnenja o izpopolnjevanju sistema naše-ga šolstva in predvsem o obliki samo-upravljanja na šolah se razhajajo. Neka-teri zaidejo v skrajnost in preprosto pri-merjajo področje izobraževanja z delov-nimi organizacijami v gospodarstvu in iščejo pot do popolne samostojnosti v upravljanju. Drugi hočejo dati čim več prištojnosti različnim oblikam družbene-ga nadzorstva. Obe alternativni možnosti pa premalo upoštevata oblike, s kateriml si družba zagotavlja vpliv na izobraževa-nje kot so: komune in njihove specifične potrebe po določenem kadru, delitev do-hodka po delu in različna strokovna zdru-ženja, ki s svojimi predlogi o potrebah in profilu določene šole lahko bistveno prispevajo k izoblikovanju strokovnjaka, ki določeni stroki odgovarja. Živahna razprava Prava rešitev je nekje vmes. Upoštevati je treba samoupravne pravice kolektiva in istočasno najti primarno obliko družbe-nega nadzorstva. Ta različna mnenja so nastala na po-dlagi različnega tolmačenja ustave, ki vsebuje o sistemu organizacije šolstva le splošne smernice, neposredna izvedba pa je prepuščena šolam samim, oziroma nji-hovim statutom. Novi republiški zakon o šolstvu je po-trdil tretjo možnost. Poudarek je na sa- PRAKSA - študij na delovnem mestu Za nove študente, ki prihajajo iz gim-nazij, je praksa vsekakor nekaj novega. Dela na fakultetah si rie moremo zami-sliti brez nje. Bodoči inženir mora obvla-dati tehnologijo obratovanja v specializi-ranih podjetjih svoje stroke. Na fakulteti ddobi splošno teoretično znanje, vaje pa so namenjene, da študent spozna praktično posamezne drobce iz celotnega tehnolo-škega procesa, s katerim se bo srečal na delovnem mestu. Večina fakultet, ki imajo prakso v svo-jem učnem programu (to so predvsem tehniške fakultete), zahteva od študenla, da enkrat v dobi štirih let opravi med počitnicami prakso. študentje odidejo v tovarne, kjer v štirih tednih spoznajo teh-nološki proces v vseh fazah. Tako se še-znanijo s proizvodnjo in jim kasneje ni težko delati na kateremkoli delovnem vie-v stu, saj imajo teoretično osnovo s jakul-tete, faze proizvodnje pa so že spoznali na praktičnih primerih. Zaradi pomembnosti večina študentov ne opravi prakso samo enkrat, kot zah-tevajo fakultetni statuti, ampnk večkrat že v času študija poglabljajo svoje tedre- tično znanje. študentom, ki imajo štipen-dije, navadno že pogodba določa, da se spoznajo s podjetjem, kjer se bodo zapo-slili, zato vsako leto pridejo za kakšen mesec v svoj bodoči kolektiv. Mnenja študentov o počitniški praksi so različna. Večinoma pa pravijo, da mo-ra biti praksa kvalitetna. Zaradi pmnanj-kanja strokovnjakov v podjetjih je prak-tikant večkrat prepuščen sam sebi in svoji iznajdlnvosti. Inženirji, ki bi morali i>oditi mentorstvo nad študenti, imajo sami preveč dolžnosti, da bi jih nadzo-rovali. Prav to pomoč pa praktikant rabi, ker se mora spoznavati predvsem z de-lovnim procesom kot celoto. Toda inzenir-jem \z podjetja so te dodatne doižnosti odveč, ker se tako odtegujejo svojem rednen\u delu. Mdgoče bi bila rešitev, da bi podjetja. ki sprejemajo večje število praktikan-tov za vodstvo praks, nastavila diplo-mantu prve stojmje, ki bi bil zadol-žen samo za delo s študenti. To bi ko-ristilo zlasti štipendistu, ki bi kasneje, ko pride ?' kolektiv že kot formiran strokov-njak, takoj zgrabil za delo. Ob slabi organizaciji praks pa navadno diplomant precej časa izgubi prav s spo-znavanjem organizacije dela in strukture podjetja. Posebne težave povzroča praksa na bt-otehniški fakulteti. študent se mora spo-znavati s procesom dela ne samo mesec dni, ampak vse leto, ker je biološka pro-izvodnja kontinuirana in hkrati različna glede na letni čas. Za zdaj tudi še nima-mo takih sodobnih kmetijskih obratov, kier bi bila proizvodnja toliko sodobna, da bi se praktikant lahko naučil tehnolo-gije, ki jo šele uvajamo. Dosti laže je s praksami na tehniških fakultetah. Kemik ali strojnik ivia tešave le s tem, kako ga podjetje sprejme, oziroma kako se vživi v delo, ki je bistveno različno od študija na fakulteti. Drži pa, da so prakse potrebne. Pone-kod celo raspravljap, da bi po I. stopnji absolvent odšel za pol leta v podjetje, da bi ob praktičnem delu, ki bi ga opravljal, laže dojemal težja teoretična poglavja na II. stopnji. Tu je ovira samo miselnost, da se na ta način izgubi eno leto, kar pa s pravo organizacijo praks vsekakor ne viore biti res. moupravljanju, družba si pri tem zago-tavlja tudi potrebno nadzorstvo. V 88. členu, kjer zakon omenja pravice družbe oziroma komune, obstaja bistveni razlo-ček. Prej smo imeli šolski odbor, ki ga je volila občinska skupščina in zbori vo-livcev in je bila njegova sestava že vna-prej določena. Po novem zakonu pa bo-do šele statuti šol konkretno določili obli-ko družbene udeležbe v novem šolskem odboru. Zakon je dal priznanje dosedanjemu delu šolskih skupnosti in jim povečal pravice. Vse dejavnosti dijakov, ki niso v neposredni zvezi z izobraževanjem, naj bi postale stalna oblika razvijanja in kre-pitve dijakove osebnosti. Različna kultur-na in športna društva, ki so do sedaj po šolah živela le kot plod samoiniciativnosti dijakov in njihovih profesorjev, so dobi-la svoje zakonito mesto na šoli in v nje-nem življenju. Po zakonu naj bi društva postala stalna oblika svobodnih aktivno-sti na šolah; njihov namen pa je tudi ustvarjanje boljših kolektivnih odnosov med dijaki samimi. Eden izmed ciljev dijaške samouprave na šolah druge stopnje je tudi, da bi po-stala vmesni člen za sodelovanje med profesorji in dijaki. šolska skupnost po svojih izvoljenih predstavnikih namreč so-deluje tudi pri upravljanju šole, na kate-ri dela. Zakon ji pripisuje veliko vlogo pri reševanju problemov, ki neposredno zadevajo odnose med profesorji in dijaki. Na skupnih sestankih naj rešijo pred-vsem tiste probleme, ki so bili do sedaj v izključni administrativni pristojnosti uprave šole. Odnosi na šoli se bodo na ta način izboljšali; konflikti, ki so' da-nes že kar pogosti, izvirajo največkrat iz tega, ker dijaki vidijo v profesorju si-lo, ki stoji nad njimi, ne pa svojega vzgo-jitelja in svetovalca. Ustvarjanje novih so-cialističnih in tovariških bdnosov bo dalo mladim upravljalcem večje in enakoprav-ne možnosti za uveljavljanje. Zrelega človeka, ki ga pričakuje univer-za, bomo dobili le tako, da bo mlad člo-vek že na srednji šoli s svojimi zmožno-stmi in sposobnostmi razpolagal šamostoj-no. Tako bo splošno lzobraževalna šola postala tudi šola upravljanja. Na univer-zi se bodo njegove pravice in dolžno-sti na tem področju še povečale. Ce se bo dijak naučil nastopati v javnosti kot enakopraven državljan že v srednji šoli, mu na fakulteti delo v študentski organi-zaciji ali pri s&moupravljanju v gospo-darski organizaciji ne bo novo in ga bo le nadaljeval na širši osnovi. I. Marenk TRIBUNA STRAN 5 KNJIŽEVNE REVIJE Sodobnost številka 3 Za zadnjo številko Sodobnosti je značilno, da na-daijuje s serijo poskusbv v smeri razširjenja dose-danj$ tematike tudi na sociološko in gospoiarsko problematiko. Ta vsebinski premik is neke zgolj več dli vianj kulturniške dejavnosti na torišče širših, kompleksnefših družbenih odnosov fe vsekakor pozitiven in razveseljiv. V svojem razmišljanju ob novi vsebinski usmeritvi Sodobnosti skuša Dušan Pirjevec analizirati globlje objektivne vzroke tega procesa in prihaja do zateljučka, da so nujna posle-dica teženj qq integraciji v kulturnem življenju. Ce je po eni strani res, da zadnja številka revije ne-dvomno priča o določenih problemih uveljaviti te teznje, pa na drugi strani istočasno ugotavljamo, da je idejno vseblnski profil revije ob golem branju zaenkrat še dokaj impresionistično medel in neja-sen, za\poznelo aktualen in premalo konkreten. Tretje poglavje knjige Emmanuela d'Astiera 0 Stalinu, ki je v reviji plasirano v razdelek Problemi sodobne družbe, nam predstavlja avtorja kot enega tiste vrste duhovitih zanesenjakov, ki vsepovsod z lučjo iščejo »človeka«, spretnih advokatov, ki svoje zločinske kliente razumejo, razlagajo in belijo, ki prijetno, zanimivo, tekoče kramljajo, a nikoli ne sumiraio bleščečih domislic, podatkov in resnic v angazirano cpredeljenost, temveč ostajajo na nivoju zgrešenega relativizma. To večno obračunavanje okoli mita mrtvega diktatorja, ti neskončni »za in proti«, ta modna, nikomur nevarna problematika z vsemi svojimi altemativami, dileraami in cdtenki vred se mi zdi danes le nekoliko postarana, neza-¦ banna in kljub vsem pomislekom tudi sterilna. Koi kritični komentar Emmanuela d'Astiera sledi čianek Otta Hahna Stalin v domačem suknjiču. Avtor od-lično obračuna z dAstierjeuimi izhcdišči in se konč-no povzdigne do ugotovitve, »•. .da s premeščanjem gnijcčega mesa, ki zaudarja po etru in kapri, ne bo nič spremenjeno«. Zalitve in prekletstva zadevajo le žive. Premišljanje je le magični obred, prazna ča-rovnija, če ga ne spremlja praktična aplikacija. O vseh mošnih, družbenih, tako ali drugače pogojenih variantah krivde — pa niti besede! Vse ostaja in se %e vedno vrti okoli mrtvega človeka — in demmo mrtvega kulta. če se v tem smislu razburjamo na Ivana Potrča, potem se naše nezadovoljstvo s takim obravnavanjem problemov sodobne družbe nanaša tudi na polovičarstvo Sodobnosti. V jedru publid-stičnega dela je tudi prispevek Rudolfa Menctna Kaj je narod. Avtor po očitno prizadetem in gio-bokem razmišljanju pride do zaključka, da narod je, in da je treba z njim računati. Čeprav ga to dej-stvo vznemirja, kljub temu ne ve, kaj z njim početl Videti je, da bi se rad na svoj tragični način vključil V polemiko o Resničnih in neresničnih dilemah — pa zamdi usodne pripadnosti narodu ne zmore ustvariti kaj več koi polucijo o defavni vciji do po litične suverenosti. Avtorjeva izpoved je polna šal in smešnosti in kot taka ne prispeva k bogatitvi literature te vrste, kaj šele problematike. Z raziskavo faz in ciklov družbenega razvoja konča svojo študijo 0 ekonomskem razvoju in institucionarnih sprememb France Cerne. V literarnem delu objavlja pet pesmi Kajetan Kovič. Za vs« je značilno, da pomenijo v Kovičevi dosedanji poeziji zanimiv prehod v dramatiziranje pesniške snovi, žal zaenkrat samo še formalno in deklarativno. Dra-tnatičnost se v prvo strukturo Kovičeve pesniške nieia-fore še ni prebila. Tematsko pesmi nckako natlaljuj?jo Korenine vetra, se pravi, da skušajo skozi pesnikovo »ubjeiktivmo izpoved- padreti kar se da celo(no vizijo |>rl6ujočega sveta. Zanimivost objavljenih pesmi, od jtaterih sfca najboljši Spomenik i.n Pesniko-va smrt, je gdruževanje kontrapunktnih polarnosti v ujeto obraz- FILMSIPORTRET ERICHA VON Anton Bivol: Daphnis in Cloe, iitugrafija 1964 nost konfliktov sodobnega sveta. Ogenj in voda, tišina in glas, brezmejnost, ujeta v pro-stor, življenje in smrt. 2al pa je deklarativnost in poudarjanje zunanje inte-lektualnosti tem pesmim marsikje v škodo. Prozo so prispevali: Pdvle Zidar, ki nadaljuje no-velo Jutro in Drago Grah, ki končno konča Konec pravljice. TV drama Smiljana Rozmana Blaž se sodeč po objavljenem prvem delu utegne razviti v zanimivo tezno dramo, ki si je za aktualen druzbeni problem izbrala obleko 16. stoletja. Rozmana odlvkuje svež in tekoč dialog fer učitikovita ekspozicija. Preura-njeno pa bi bilo po-dati kakršnokoli tehtnejšo in bol) zaključeno cceno. Ob smrti Ksaverja Meška piše Jože šijrer, Janko Pleterski pa v prvem delu Obletnica nove veljave retoromanskega jezika podaja uvodna razmtšljavja o priznanju retoromanskega jesika. Knjižne ocene sta prispevala: Jože Šifrer (Miško Kranjec, Vrabci na dvorišču) in Andrej Tušek (Jože Terner, Sejalec). Misli ob rdzstavi društva sloven-skih likovnih umetnikov razprede špelca čopič, o razstavi Franceta Miheliča spregovori Iuan Sedej, o razstavi vraževerja na Slovenskem v Etnografskem muzeju pa Peter Vidovič. Dušan Jovanovič Slaven in občudcra je v svojih vlogah ple-mičev in častnikov, It osvajalec ženskih src, predrzen in brez simi, ki mu ni mar noben zakon, pa vselej ralrano preračunljiv, ego-ističen in nečloveškKrut. V zgodovini filma si je pridobil svojevfcn sloves kot igralec ne-gativnih vlog; pri Aistvu je znan pod kaj malo privlačno oznai»človeka, ki ga je vese-lje sovražiti«. L Kot režiser je slai po svojem filmu Po-hlep, saj nekateri mski teoretiki in kritiki označujejo tonjegotdelo kot »prvi moderni film«. Y Porajajo se vpraš«. Kaj je v stroheinfem liku v resnici Stro-heimovo in kaj je m govorica, lažen mit, ki ga je ustvarila kiča reklama, da pritegne gledalce pred filmslfclatno? Da je igral vo-jaške osebe? Da je fedabljal negativne like? In v čem je Strom pred svojim učiteljem D. W. Griffithom, zal je njegov Pohlep »prvi moderni film« in zaj.ni to npr. Nestrpnost? Tod» ne prehitevsfc. Začnimo od začetka. ~~ V filmih Slepi sojm Nore ženske, Vrtiljak in tudi y Pohlepu fazimo z lahkoto in ne da bi bili poprej opftjeni na celo vrsfo ob;i-kovnih sličnosti z Cfithovimi filmi. Kdor je videl vsaj enega odfch, mu ne bo težko po-iskati vzora npr. za Izore iz Slepih soprogov, v katerih se kameraBnenoma dalj časa zadr-žuje na obrazu Gima Gowlanda, hoteč na ta način dati njegAiu izrazu neko poseb-no pomenljivost, atza posamezne oznake oseb (kot je na pdp »sin planin« v Slepih soprogih), za vznesa spremno besedo, za do zadnje podrobnosti slano kuliserijo v Norih ženskah ali za igro othy Wallace v Vrtilja-ku (pomislimo na ki okoli vlogo LilianGish), pa prizore iz istega na, ko jo preganja last-nik vrtiljaka, ali za olog iz Pohlepa, za po-samezne kontrapun e (npr. prizori mlado-poročncev v Slepih rogih ali prizori s ptič-jo kletko in mačko ? Pohlepu) itd... Prav tako je prevzel ! heim tudi vzporedno montažo od Griffitl Celo enostranost likov je enako značilna zs iffithove filme. S kakš-no pravico si torej Bti Pohlep svoj častni naslov? Odgovor na to b o morali potemtakem iskati na tematskem »dročju. Tu pa je razli-ka med Griffithom 3troheimom,že na prvi VEČER Z MISKOM KRAUCEM Ob izidu novega literarnega dela prekmurske-ga pisatelja Miška Kranjca Za svetlimi obzor-ji je Društvo slovenskih književnikov priredi-lo pretekli teden neposreden razgovor s pisate-Ijem tega romana. Razgovora se je poleg neka-terih slovenskih književnih ustvarjalcev udeli-žilo tudi mnogo študentov slavistike, ki so aktivno posegli v diskusijo. To najnovejše Kranjčevo delo opisuje po-hod XIV. divizije ter nam živo prikaže tudi ostale dogodke iz NOB. Miško Kranjec si je izbral dokaj težavno nalogo, saj je poleg ogrom-ne količine materiala, katerega je preveril in pregledal, moral opisati danes še živeče Ijudi, prav pfi tem pa je, kot je sam dejal, imel mno-go težav. Da ne bi opisovanje izzvenelo mo-goče preveč togo in suhoparno, je vnesel v do-gajanje tudi druge zgodbe in osebe, katerih model je bil živ, vendar se ni konkretno doti-kal samega zgodovinskega dogajanja. Pisatelj je tudi sam obhodil večino krajev, ki jih opisuje v knjigi ter se trudil, da bi čim realneje prika-zal dneve naše revolucije. Kot je sam dejal, pogled očitna. Medtem ko je Griffith medčlo-veške odnose, zlasti pa ljubezenski odnos, v celoti podredil svoji asnovni idejni preokupa-ciji — borbe med vojno in mirom, ljubeznijo in sovraštvom — pa jih zato že vnaprej enostran-sko determiniral oziroma ljubezen romantično idealiziral, je nasprotno Stroheim že od vsega začetka"in torej tudi v svojih filmih z najbolj šablonsko skonstruiranimi zgodbami (Slepi soprogi, Nore ženske, Vrtiljak) snoval dogaja-nje izključno s pomočjo čustvenih zapletov. Zaradi te svoje nevezanosti na neJsg posebno nad samim dogajanjem prevladujočo idejo je pri Stroheimu idealizacija ljubezni seveda nuj-no izgubila svoj smisel. Nasprotno Stroheim nam v svojih filmih prikazuje ljubezen in med-človeške odnose sploh z druge strani, nepo-barvano, naturalistično in brutalno, kakor jih lahko zasledimo samo še v romanih Zolaja (izjema velja za Vrtiljak, katerega zaključni kompromis je tako globoko nestroheimski, da ga lahko brez kakih večjih pomislekov pripišemo Rupertu Julianu, ki je film po spo-ru med Stroheimom in producentom dokončal. Seveda moram biti sedaj pripravljen na ugo-vor, zakaj npr. nista že Slepi soprogi ali Nore ženske »moderna« filma, medtem ko je »mode-ren« Pohlep^ Toda če smo prej govorili o eno-stranski tipizaciji likov, smo pri tem v mi-slih nujno izvzeli Pohlep. Takorekoč na dlani je, in vsak, ki je videl Slepe soproge ali Nore ženske, mi bo v tem rad pritrdil, da je nam-reč v teh prvih Stroheimovih filmih močno opazno notranje neskladje med njihovim reali-stičnim oziroma naturalističnim režijskim kon-ceptom in ostri determiniranosti oseb. Na-sprotno pa je v Pohlepu, ki ga je Stroheim ustvaril na podlagi romana Franka Norissa, to enostransko označitev lika zamenjal njegov notranji razvoj, pa zato nedeterminirana in psi-hološko poglobljena osebnost. Tako' je Stro-heim v Pohlepu dosegel posrečen spoj reali-stične fabulativne in režijske zasnove z reali-stično podobo likov. S tem pa je ustvaril v res-, nici sodobno psihološko dramo, dramo živih ljudi, ki nas edini lahko prepričajo, in zato sodoben film. - Prav tu nekje pa mora biti tudi skrita tista peklenska moč tega velikega igralca, za kate-rega je iznašla reklama edinstveno parolo »člo-veka, ki ga boste radi sovražili«. In če o pravil-nosti tega gesla lahko upravičeno dvomimo, pa je po drugi strani vsekakor res, da ima v Stroheimovih prvih filmih, v njegovi interpreta-ciji a priori popolnoma negativnih likov svoje polno opravičilo. Očitno je, da je Stroheimova igralska sposobnost, njegova lahkotna gib-kost, igraiska sproščenost pa fascinantna po-javnost uspela vdihniti tem mrtvo bledim li-kom toliko življenja, da nas kljub svojemu izrazito negativnemu predznaku očarajo in pri-vlačijo. Toda ali je Stroheimova igralska ustvar-jalnost v resnici vezana na upodabljanje oso-vraženih negativnih likov? Njegove kasnejše igralske stvaritve to zanikajo. Očitno je, da Stroheim svojega igralskega vrha ni dosegel v teh zgodnjih filmih (in ga tudi zaradi blede zasnove likov ni mogel dose-či), temveč da. je dal svoje največje vloge v kasnejših filmih Velika iluzija, Tako se ne umira, Bulvar somraka in torej v upodobitvi tragičnih in ne negativnih likov). In če kaj, tedaj je stroheimski svet prav svet te groiz-ljive tragike, čustveno do kraja razgibane, pa polne temačne skrivnostnosti, osamljenosti, ži-vih mrtvecev in duševne ter fizične pohabljeno-sti. Tu je Stroheim v resnici strpheimski in če danes vrtijo Wieneov Ultimat v kinotekah, je to nedvomno v prvi vrsti zasluga tega velikega igralea. In če vežejo nekateri ta stroheimski svef na prisotnost vojaškega lika, se osebno niti temu ne bi pridružil. Zakaj, mar ni prav skrivnostni Stroheimov lik v Mrtvaškem plesu in Ubežni-kih iz Saint-Agila tisti, ki daje tema, sicer pov-prečnima, filmoma njurio vrednost? In mar ne izgubijo Ubežniki iz Saint-Agila svojo privlač-nost in postanejo sladkobna profesorska in dijaška zgodbica (nevarno podobni tistim iz Zah. Nemčije, ki smo jih pred časom gledali tudi pri nas), prav v trenutku, ko odpade od Stroheima tančica skrivnostnosti? Ta skrivnostnost, ta nerazložljivi vtis ob igralčevi pojavi in njegovih gibih in torej ti-sto, kar nam Stroheim v tako obilni meri nudi, pa je prav to, kar danes imenujemo filmski portret. Ingo Paš KO SLOVEIMC NA RAJŽO GRE V peti številki letošnjih Naših razgledov ob-javlja filmski delavec in učitelj na Akademiji za gledališče, radio, film iin televizijo France Brenk začetek svoje reportaže z desetega film-skega festivala v Oberhausnu. Kljub temu, da nam pisec svojega ^zapisa o festivalu še ni po-sredoval v celQti, se mi že ob tem, kar sem lah-ko prebral doslej, vzbujajo pomisleki, ki se ti-čejo tako uredništva omenjenega časopisa ka-kor tudi avtorja samega. Spis nas hoče na -vse načine prepričati, da imamo opraviti z avtorjem,. ki je svetovljan in velik vedež, kakršnih dandanes na Sloven-skem ne premoremo posebno vettko. V svoji na-ivni težnji po afirmaciji nam pisec najprej na dolgo in široko popiše namen svojega potova-nja v Oberhausen in koliko je vse skupaj ve-ljalo v našem in koliko v nemškem denarju. Pri tem mimogrede omeni, da je bil na moč varčen in.da ima zaradi stroškov, ki jih je ime-la z njim Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, precejšnjo slabo vest. Ko je to srečno mimo, si naš vrli pisec privošči majhen ekskurz v slovensko potopisje, zakaj ob knjigi nekega ljubljanskega kanonika se je še kot otrok prvič seznanil s pojmom Kelmorajna, za katerega je šele ugotovil, da gre za Koln am Rhein. Toda avtorjev duh je nemiren in preska-kuje z enega dejstva na' drugega, kajpada z namenom, da zajame v spis čim več svoje pri-vatne zgodovine. Mimogrede izvemo namreč tudi to, da so mu prireditelji festivala že vrsto let pošiljali vabila za svojo prireditev, da do-bro obvlada nemški jezik in je zato tudi med vojsko lahko nemške vojake prepričeval, da bodo vojno proti Rusiji izgubili. še posebno natančno pa pozna slovenske romarske običa-je, vsaj kolikor zadevajo božje poti v Kelmo-rajn. Vsekakor pa imajo v Oberhausnu pose-ben okus in smisel za film, saj so nekomu, med-tem ko si je umival roke, ukradli Oris zgodo-vine filma v Jugoslaviji, ki ga je, če se ne mo-tim, napisal avtor reportaže sam. Za konec začetnega dela omenjenega poto-pisa pa nam je prihranjena avtorjeva polemi-ka z dvema Grkoma o tem, kaj je demokraci-ja. Razprava se je kajpada končala z dvema stihoma iz Iliade, ki ju je naš avtor zrecitiral kar v starogrščini, za kar ga je eden od Gr-kov nagradil s pomarančo. Nedvomno je pričujoči docela privatniški spis v Naših razgledih naravnost šolski primer, kako se lahko človek, ki skuša po vsej sili skočiti iz lastne slovenske kože, na katero smo bolj ali manj vsi obsojeni, osmeši, saj doseže prav nasprotijo, kar je v resnici hotel. Name-sto da bi se izkazal kot svetovljan, razgali pred bralcem vso svojo slovensko provincialno rev-ščino, s katero ta v resnici ne ve, kaj bi počel. N. Grafenauer m m privatm interes Medtem ko se nekateri naši napredni inte-lektualci v svojih člankih, na simpozijih, raz-govorih itd. že vrsto let borijo za debirokrati-zacijo kulture, pa je na drugi strani treba ugo-toviti, da so pri nas tudi taki ustvarjalci, ki jim je ta borba in danes že tudi ta tendenca našega drušbenega razvoja kar se da v napoto. Odveč bi bilo raziskovati vzrok& za njihovo negodovanje, ki ga izražajo kadarkoli in kjerkoli le morejo, in za njihovo (sicer res <.e malo zastarelo, pa vendar naravnost prisrčno romantično) hrepenenje za starimi časi, ko je bila naša kidtura in naše celotno družabno živ-Ijenje tako varno spravljeno pod perutjo vse-mogočnih administrativnih odločitev. čisto jas-no in edino logično je, da ti zavzeteži s svoji-mi nastopi branijo izključno svoje, zaradi raz-vijajoče se demokratizacije čedalje bolj ogrožene pozicije in zato popolnoma privatne interese. Zaradi tega seveda njihovo delovanje tudi ne bt moglo biti interesantno za širšo jav-nost, ko ne bi zadevalo istočasno take družbe-no pomembne problematike, kot je prav kul-tura. Tu pa je stvar seveda nekoliko drugačna. In ker se tega navsezadnje zavedajo tudi ti (zase) gorečneži, prikrivajo svoje privatne želje pod plaščem velike in zaslužne družbene skrb-nosti, na pomoč pa kličejo birokracijo, ki je tako in tako že od nekdaj imela poseben dar za vloge zaščitnikov. Pri tem skušajo z najbolj znanimi in demagoškimi obtožbami disJčvalifi-cirati vse tiste, ki jim riasprotujejo. Med našimi filmskimi ustvarjalci se je ne-davno tega (na simpoziju, ki sta ga organizi-rala združenje filmskih fežiserjev in scenari~ stov Jugoslavije in inštitut za film 18. in 19. fe~ bruarja v Beogradu in sicer na temo Jugoslo-vanski film in naša stvarnostj predstavil v takšni vlogi slovenski režiser Igor Pret-nar, ki ga je doletela posebna čast, da je imel na omenjenem simpoziju uvodni referat. To sv.ojo izredno priložnost je imenovani ustvar-jalec tudi izdatno izkoristil in spustil na poslu-šalce pomembno tehten zagovor naše dose-danje in pretekle filmske politike in prav tako pomembno tehtno kritiko proti tistim našim režiserjem, ki so marsikdaj na lastno nevar-nost prehajali okvire te politike. Ker njegov referat doslej še ni bil objavljen v našem tisku, naj zaradi ilustracije opomnim samo na fco-mentar Branka Belana, ki je izšel v 201. št. Te-legrama. Naj navedem nekaj njegovih misli: Bio je to referat o pomalo zastarjelom miš-ljenju, ispunjen onim nejasnočama što su ih prije desetak godine stvarale u našoj štampi konvencionalne rečenice: »Nitko nije protiv toga, ali...«, »Smije se tretirati i ono crno, ali...«, »Demokratizacija je korisna za kultu-ru, ali.,.« I tako su u tom referatu vladali oni »ali« i oni »može«, i »ne može«, »treba« i »ne treba« ... sa svim onim latentnim prijetnjama direktivnosti, što je odavno kod nas postalo iz-lišno itd., dokler ni avtor zaključil svoj ko-mentar s sledečo ugotovitvijo: »Ovim se Igor Pretnar postavio protiv suvremenih tendencija u filmu.« Tako je Igor Pretnar popolnoma v skladu z zaključnim prizorom svojih Samorastnikov po~ novno izpričal svojo veliko družbeno zavednost. Hvala. INGO PAŠ MAX FRISCH VLJUDNOST Kdaj pa kdaj izgubimo potrpljenje in takrat vržemo svoje vmp.nje kratkomalo na mizo. pri tem opazimo, da se sobesednik kar zdrzne, pa sl posebno radi dopovedujemo. da smo pač pošteni. Ali, kakor tako radi pra-vtmo, kadar se ne moramo več obvladati: »Odkrito smo mu povedali!« in potem, ko smo se izkašljali, smo zadovoljni, saj nismo bili nič več in nič manj kot pošteni, to pa je vendar bistveno in potevi prepustimo drugim, kaj bodo počeli s klofutami, ki iih je primazala naša čednost. Kaj dosežemo s tem? Če sosedu rečem, da ga imam za bedaka, je zato morda potreben po-gum, vsaj v nekaterih okoliščinah, toda še dolgo ne Ijnbeznivost, prav tako kot še malo ni Ijubeznivo, če lažem, in grem k njemu in mu rečem, da ga občudujem. Obe stališči, ki ju izmenoma zavzemamo, imata nekaj skupne-ga: nista pripravljeni pomagati, ničesar ne spremenita. Nasprotno, hočeta se samo iznebiti dolžnosti... Vljudnost, ki jo dostikrat preziramo kol puhlo spakovanje, se razodene kot dar, ki ga imajo modri. Biez vljudnosti namreč, ki ni v nasprotju z resnicoljubnostjo, ampak je Ijubezniva oblika resnicoljubnosti, ne moremo biti odkritosrčni in hkrati živeti v človeški družbi, ki pa nikakor ne more obstati brez vljudnosti. Vljudnost naj bi seveda ne bila vsota pravil, ki se jih nagulimo, ampak notranja dispozicija. pripravljenost, ki se mora izkazati od primera d-o pri-mera. Zdi se, da gre v bistvu za to, da smo si zmožni predstavljati, kako lahko neka beseda ali dejanje, ki izvira iz naših lastnih okoliščin, učinkuje na ne-koga drugega. Zato ne zbijamo šal o mrličih zraven nekoga, ki je pravkar izgubil mater, čeprav bi to morda ustrezalo našemu trenutnemu občutju; to pa terja, da mislimo na drugega. Prinesemo rože kot zunanji in vidni dokaz, da smo na nekoga ^iislili, in tudi vse nadaljnje vedenje natančno kaže, sa kaj gre. človeku pomagamo obleči plašč. Seveda so to večinoma samo malenkosti; Vendar nas spominjajo, v čem naj bo vljudnost, in sicer prava, če naj se nekoč ne izkaže samo kol kretnja, ampak kot dejanje, kot živ dosežek. — Na primer: človek se ne zadovolji $ tem, da nekomu preprosto pove svoje mnenje; prizadeva si tudi za neko mero, tako da drugega ne bo podrl, ampak mu pomagal, nudi mu resnico, vendar tako, dd jo drugi lahko prebavi Zakaj ostane toliko spoznanja na svetu večinoma brezplodnega? Morda zato, ker zadošča le samo sebi in ima redkokdaj moč, da bi učinkovalo na drugega. Moč: Ijubezen. Moder, rcsnično vljuden človek je zmerom tisti, ki Ijubi. Ljubi človeka, ki ga želi spoznati, da bi ga rešil, in ne svoje spoznanje kot tako. To začu-timo že po tonu Kadar govori, se ne obrača k zvezdam, ampak k Ijudem. Pomislimo samo na kitajske mojstre. Ne bistrov.mni, sarrto modri pomaga. »V nemškem jeziku človek lake, če je vljuden«. Strašna trditev, če se z njo ponašamo; priznanje človeka, ki nima mere, ki ni več pristen, če se drži določene meje in je zato neznosen za druge, brk ko je pristen. Sicer pa Mejisto poskrbi za odgovor v trenutku, ko izreče znano krilaticc. »Pač ne veš, prijatelj moj, kako si surov.« Ni važno lo, da je nekdo surov. Za to ugotovitev zadostuje stranski stavek. Važno je pred-vsem, da tega ne ve, in to pomeni, da ne zna upoštevati drugih. Sam ob-čuti kot laž, če nas vpraša, kako se počutimo, torej, če je vljuden. To je poUeno priznanje, gotovo! Vendar pa spet ni nič drugega kot tisto rožlja-nje s čednostjo, ki gre na račun druqih in ni zadostno, ker zadosijije samo njemu. Naša sherria o umetniku: Clovek, ki je globok, ne mort ali ne sme biti vljuden; globina in kaj vidi kakor prvič. Ljubezen vsejo sprosti iz toge podobe. To je tisto. kar je vznemirljivo, pustolovsko, tisto, kar je v resnici napeto; da Ijudem, ki jih imamo radi, ne pridemo do kraja: ker jih imamo radi, dokler jih imatno radi. Samo poslušajmo pesmke, kadar Ijubijo, tavajo za prispodobami kot bi bili pijani, segajo po vseh stvareh v vesolju, po rožah in kivalih, po oblakih, po zvezdah in po morjih. Zakaj? Tako kot veselje, kot neizčrpna božja prostranost, brezmejna, vseh možnosti polna, vseh skrivnosti polna, je nedoumljiv človek, ki ga imamo radi. Samo Ijubezen mu prizna, da je tak. Zakaj potujemo? Tudi zato, da srečujemo Ijudi, ki ne mislijo, da nas poznajo enkrai za vselej, da še enkrat izkusimo, kaj nam je v tem življenju mogoče. Tega je že tako in tako zelc malo. Naše mnenje, da nekoga poznamo, pomeni vsakokrat konec Ijubezni, toda vzrok in posledica tičita morda drugje, kakor smo pripravljeni pri-znati — ne gre h koncu naša Ijubezen zato, ker nekoga poznamo. ampak obratno: ker gre naša Ijubezen h koncu, ker se je njena moč izčrpala, smo s človekom opravili. To smo morali storiti, Ne moremo več! Odpovemo mu pripravljenost, da bi spremljali nadaljnje spremembe. Odrekdmo mu pra-vico vsega živega, pravico, da ostane nedoumljiv, in hkratl smo začudeni in razočarani, ker naš stik ni več živ. »Nisi tak,« pravi razočarani ali razo-čarana, »za kakršnega sem te imel«. , In za kaj se pravzaprav imamo? Za skrivnost, kar člavek vsekakor je, za vznemirljivo uganko, ki smo se jo naveličali ohranjati. človek si usttari podobo. To je konec Ijubezni, je izdajstvo. Opozorili so že na to, da se čudežnost vsakega prerokovanja razjasni deloma že iz tega, da prav podoba prihodnosti, kot jo je zaslutil in nasltkal prerok v svojih besedah, končno prihodnost zares povzvoči, pripravi, omo-goči ali vsaj pospeši. Slaba razvada prerokovanja s kartami. Sodbe o naši pisavi. Orakelj pri starih Grkih. če na stvar gledamo tako, ali res prerokovanju odvzamemo čude&nost? Še zmerom ostane čudež besede, ki ustvarja zgodovino: »V začetku je bila beseda«. Kasandra, ki polna slutenj navidezno svari in zaman svari — ali je 'zmerom popoinoma nedolžna pri nesreči, nad katero že vnaprej toži? Katero podobo naslika? Tudi ustaljeno mnenje naših prijateljev, naših staršev, naših vzgojite-Ijev marsikomu visi nad glavo kot stari orakelj. Pol življenja ga pregnnja skrito vprašanje: ali se bo uresničil ali se morda ne bo uresničil. Vsekokor nam je to vprašanje vžgano na čelu in oraklja nismo rešeni, dokler ga ne uresničimo. Pri tem pa ni nujno, da se uresniči dobesedno; tudi v naspro-tovanju se kaže njegov vpliv, v tem, da nočemo biti taki, za kakršne sonas ocenili. Moji materi je učiteljica nekoč rekla, da se nikdar v življenju ne bo naučila plesti. Mati nam je zelo pogosto pripovedovala o tej napovedi; nikdar je ni pozabila, nikdar odpustila, postala je strastna in izredna pletilja in vse nogavice in čepice, rokavice, puloverje, kar sem jih kdai do-bil, končno dolgujem samo tistemu zlohotnemn oraklju!... Do neke mere smo v resnici bitja, ki jih drugi vidijo v nas, prijatelji kakor tudi sovražniki. In obratno! Tudi mi sm^ ustvarjalci drugih; na skriv nosten in nepopravljiv način smo odgovorni za obraz, ki nam ga ka'je;o, odgovorni za njihove zmošnosti in za bojazen teh zmožnosti. Mi smo listi, katerega prijateljeva togost nas skrbi, stofimo na poti in sicer zato, ker je naša sodba o njegovi togosti nadaljnji člen v verigi, ki ga veže in porasi zadrgne. želirno mu, da bi se spremenil, o da, to želimo včasih kar vscm narodom! Zato pa še zdaleč nismo pripravljeni, da bi spremenili svoo predstavo o njem. Mi sami smo zadnji, ki jo spremenimo. Imamo se za ogledalo in le redko slutimo, kako zelo je sočlovek prav ogledalo naše toge človeške podobe, naše dslo, naša žrtev. Pisano je, ne ustvarjaj si podobe o Bogu. Lahko bi veljalo tudi v tem pomenu: o bogu kot tistem, kar živi v vsakem človeku o tistem. kar ;e nedoumljivo. To je pregreha. ki jo prav tako, kot jo zakrivliajo nad nnmi, skoraj zmerom znova povzročamo sami. Razen, kadar Ijubimo. ga je večkrat zamip misel, da bi napisal knjige o posameznihfcakih XIV. divizije, kar pa je kmalu zavrgel.f Ob koncu je pisal seznanil poslušalce s svojim nadaljnjim »arjanjem. Po uspešni izdaji prvih štirih kf Za svetlimi obzorji bo to delo dokonnčal m dvema knjigama, ka-terih ena bo posvečsjKoroški. V tem času pa piše tudi roman Rdeftrdist, ki bq obravnaval prekmursko revolucl V načrtu ima tudi iz-dajo novel iz goreniga sveta, rad pa bi na-pisal tudi komedijoJteri bi se ljudje 66. sr-ca nasmejali in bi obfiavala sodobno živjenje. Mnogi poslušalci, m napolnili majhno dvo-ranico Društva knjiaikov, so s toplim spre-Jemom pisatelja IVEf.Kranjca dokazali, naj bi ti razgovori postalblj pogosti in naj bi na njih sodeloval čim šiferog naših pesnikov, pi-sateljev, in ne naza« tudi kritikov, kajti s tem postane bralcu Bga mnogo bližja in bo raje segel po njej, jspozna njenega ustvar-jalca tudi v živi, govo ii besedi. MIHA MATE vljudnost kot nezdružljivi nasprc mbrzdanost kot znamenje pristnega eloveka; umetnik kot outsider — licer ne zato, ker stremi po drugačni človeški družbl, aitpak preprosto B, ker ga človeška dru&ba ne zanima, in sicer v nobenem pogledu, ta ta mu je tudi ni treba spreminjatl. Pika! človek se vpraša, ali je ta raa ična shema kdaj veljala, ali je veljala za posamezna Ijudstva, na prima nzmiko, ali velja za nas in za našo prihodnost. Vsekakor ne velja za | zga umetnika, ki se je čutil obveznega svoji mestni skupnosti, ne za Da i, ki ga je doletelo izgnanstvo, ne za Goetheja, ne za Gottfrieda KelU ki je postal mestni tajnik in pisal mandate za romanje na zborovanme za Gotthelfa, ne za moderne Fran-coze, kf ostanejo pesniki, tudi kskso nameščeni v državnih službah. Cilj je družba, ki iz duha ne » outsiderja, ne mučenca in ne dvor-nega norca, in samo zato morarru i outsiderji v svoji družbi, ker sploh ni družba. Vljudni smo do človeka. toda lo denarja. Dolžnosti imamo do družbe i 4no$ti, pri čemer je za dolšnost ne-važno ali bomo to družbo še do& ali jo bo sploh kdo dočakal; bhiina ali oddaljenost cilja, dokler se Hf ploh zdi cilj, naše usmerjenosti čisto nič ne spremeni. NE USTVARJJ Sl PODOBE Značilno je, da smo prav o tifku, ki ga imamo radi, najmanj spo-sobni povedati, kakšen je. Prepromradi ga imamo. Prav v tem je Ijube-zen, to, kar je v Ijubezni čudovittma nas ohrani v živem razvoju, v pri-pravljenosti, da nekega človeka tmtjamo v vseh mogočih preobrazbah. Vemo, da se vsak človek, če ga wno radi, čuti prerojen, in da se tudi Ijubečemu vse razkrije — vse, kamiolgo pozna, se mu zdi novo. Marsi- POLURfcPO PREDSTAVI LJUBEZEN SIIRIII POLKOVMKOV Šesta premiera Mestnega gledališča je v vsakem oziru prijetno presenetila. Lju-bezen štirih polkovnikov Petra Ustinova je teater par ezcellence, teater, ki ga so-dobna tematska izhodišča ne utesnjujejo v vozlišča samih v sebi zaključenih tez, v svet golega individualnega ekshibicionira-nja, forme avantgardnega uporništva in eksperimentiranja, temveč so osnova, , na kateri antor s preizkušenimi sredstvi živega, občinstvu neposredno domačega gledališkega snovanja, ki je obogaten z značilno avtorjevo domišljijsko potenco, gradi specifično gledališče fantazijske stvarnosti. Ljubezen štirih polkovnikov ni niti sati-' ra niti burka ali drama usodnih stra-sti. To je gledahšče, v katerem karakter ni osebnost, alegorija ali personifikacija, temveč površno skiciranje ali če hočemo karikiranje, potovanje iz stvarne danosti v irealnost, v duhoviti dialog in ni satira pošastno zajedljivih dimenzij. Aktualnost Ustinovega dela je v njegovi prizadetosti, in če že hočemo, o angažiranosti v proble-mih sodobne pohtične narave. Njegova filozofska nadgradnja te izpovedi je ugo-tovitev, ki je v nekem smislu originalna miselnost zahodnoevropskega gledališča, ki na prvi pogled doseže objektivnost ne-ke veritš totale: svet je razdvojen, vsa-kdo ima svojo resnico, svoj prav, ki je prav tako dober in pravi kot prav njego-vega soseda. Ta relativizem pa pri Usti-novu ne ostaja zgolj na nivoju neke filozofske iznajdbe, temveč v sklopu neke dane družbeno-politične situacije kljub svoji navidezni lahkotno breztežni nepo-membnosti pridobiva razsežnosti neke an-tropološko družbene tragičndsti. Poezija in življenje se pri Ustinovu znajdeta v isti vrsti s filozofsko in umetniško izpo-vedjo, ki verjetno ravno zaradi tega pušča-ta tako globok, spontano prepričljiv vtis. človeštvo ne sme nikoli izvedeti, da v bitki za popolno zmago, za pridobitev vseh človeških src, ne bo nikoli zmagal ne dobri, ne slabi duh (ne ta, ne kakršna koli druga ideologija). Dobri duh zvabi pod svojo zastavo polovico fmorda malce bizarno, pa vendar značilno: Američana in Francoza), zli duh pa ostalo dvojico Rusa in Angleša. Režiser Janez Vrhunc je uspešno razgibal ©be osnovnl komponi-nti drame in ustvaril razgibano, za oko prijetno in enovito pred-stavo. Njegovo vztrajanje na eksaktnem ak-centuiranju izhodiščnih situacij v ekspoziiii je bilo za nadaljnji kontrapunkt konfllktov v zapletu in teatralično nadgranjo odnosov v razpietu Izrednega pomena. zdi se mi prav, da ni gnal satiro štirih polkovnikov in absurdnost njihovih situadj v neko skraj-nost, ki za nas (danes in tukaj) nima več tistega potnena kot pred več kot desertLmi leii, pač pa je skušal zatresti tisto inrfim-nejšo čJoveško dilemo netke stvarnosti. Tu mislim, da tnu v finalnem razpletu ni uspre-lo dovolj podčrtati zaželene poante. Po asu-nanji obrtni plati je uprizoritev dovolj do-miselna in spreUia, realizacija projekoij, luč-nih in odrskih efektov pa učinkovita in se je po svoji, tu in tam prekipevajoči domi-selni odrski dlnamiki, že skorajda približe-va'^ obliki totalnega gledališča. Vcena Vladimirja Rijavca in kostumi M"-*e Jarčeve so bili skromni. a funkcio- jralske stvaritve štirih polkovnikov (Desmond de S. Rinder-Sparroiv — Dani-lo Bezlaj, Wesley Breitenspiegel — Jože Lončina, Aime Frappot — Maks Bajc, Aleksander Ikonenko — Janez Eržen) se mi zdijo nekoliko neizenačene in neugla-šene. Predvsem je po svoji tipizaciji izra-zito izstopal Ikonenko Janeza Eržena, ki ga je podal z veliko mero okusa za kari-kiranje. Aime Frappot se kljub šarmantni igrivnosti ni povzpel do razdvojenosti Don Juana francoskega tipa, ki išče neko ca-musovsko osmišljanje absurdnosti svoje-ga položaja. Pomanjkanje stilizirane kari-kiranosti prihaja še bolj do izraza v li-kih Danila Bezlaja in Jožeia Lončine, ki sta pustila veliko neizkoriščenih možno-sti za improvizacijo. Franek Trefalt (Zli duh) je dovolj učinkovito predstavil kom-pleLsnost svojega lika, medtem ko Alen-ki Svetelovi ni uspelo poudariii relativi-zma svoje vloge in zabrisati interpreta-cvrJ'h razlik med dobrim in zlim. Ostali liki, z izjemo hercogenburškega župana (Anael Arčon), so bili vodani 7? glavnem bledo in neizrazito. DUSAN JOVANOVIC Albin Kramberger: Prodajalna 1961 GLOSA I SATIRA IN POPEVKA Odveč se mi zdi še enkrat dokazova-ti, kje so korenine in kje posledice družbene brezbrižnosti popevke, ki je pretirano in hipertrofirano zavzela naš radio, film in telefivizijo, zvočnike po mestih, vaseh, gostinskih in uslužnost-nih lokalih, zadružnih domovih, tovar-nah med odmori, samopotrežnih trgo-vinah, osvojila si je časopise, ki ji ob-javljajo — povečini — slaboumne tekste in posredujejo naslove njenih interpretov. Iz teh zvočnikov je začelo naše delovno Ijudstvo preproste male ljudi, ki jih uvodniki prazničnih izdaj naših časopisov zdaj pišejo z veliko začetnico, kako je prav popevkarstvo tista lahka, zabavna in kratkočasna vrsta »umetnosti«, ki je sredi naporne graditve socializma kot nalašč za ne-škodljivo razvedrilo, kompenzacijo sko-zi delovne napore zatrtih čustev itn. Popevkarstvo je kar cez noč postalo najbolj množična zvrst kulturne po-trošnje, njeni interpreti pa ljudje, ki dobivajto najvišje honorarje; postali so zvezdniki imcnitnega blišča, ljudje, ki dobivajo največ pošte, največ prošenj za avtograme, njihove privatne coctail-parties prenaša televizi,fa v sleherno slovensko hišo (v vsako jugoslovansko hišo), oni pa svoje gledalce ilitavo pre-pričujejo, da pač d e I a j o , tako in toliko delajb, da imajo do privatno-re-klamnih (res prozanadno oharvanih, ampak kaj bi tisto) izpadov pač tako in tako pravico, skorajda moralno pravicto. PopeTkarstvo je z monumen-talnhni koraki z »belo rožo« v gumbni-ci zavzelo našo milo socialistično do-movino. Pri vsem terii pa je najbolj zanimiv kompleks (ki ga tu imenujem v pomenu psihične motnje), ki se nekontrolirano po.favJja zadnje čase in ki očitno nikogar nič ne moti: na zad-njem večeru pri Bojanii Adamičn so se slovenski pop^vkarji navzeli miš'je-nja, da pač oni predstavljajo kulturno srž pričujoče družbe, neke vrste sijaj-no reprezentanfino plast tiste dejavno-sti. ki se ji v marksistični literaturi pravi »družbcna nadgradnja«. V resnlci je popevkarstvo nadgradnja v čistem pomenu besede, ki dovolj razločno ka-že, da je pri nas vse že tako nasičeno s finančnimi sredstvi, dotacijskimi skladi šol, teatrov in slovenskega filma pa tako prepolni sredstev, da preprosto ne vemo več, kam bi z viški. Potem plačujemo imenitno in najboljše tisto komponento iz nadgradnje, ki je v služ-bi samo zabavi našega delovnega ljud-stva in ničemur drugemu. In da bi čim-bolj dostojno in razsežno in množično manifestirali te imenitne dokaze našega družbenega razvoja, plasiramo povrh-njo in vidno stran. teh naših velikih »delovnih« uspehov, kamorkoli le gre. In našemu delovnemu človeku udarjajo na uho na vsakem koraku. 2al pa je treba odkrito napisati, da je ostal kljub temu nezadovoljen. Da zabavlja. Razvedrilu kot edini stvarni, praktič-ni funkciji popevkarstva (poleg honor-,iev seveda) je imanentna popolna druž-bena brezbrižnost, ki ima edini namen prepričati, da je pri nas vse lepo in prav. Na drugi strani pa udarja iz teh zvočnikov ena sama monotona melodi-ja., ki — če Jo človek intenzivno in kon-trolirano posluša — človeka sčasoma do kraja poneunuii, da se naredi samo-zadovoljnega in lahkovernega. Bojan Adamič in n>govi prijatelji (kj so privatno lahko sicer tudi njegovi po-klicni nasprotniki) potem pač nimajo težkega dela, da bi prepričali, kako ze-lo res je, kar imajo pred kamerami povedati (in kar v resnici sploh ni res). Pogledati je treba v kompleksnejše perspekt5ve ti-^te družbe, ki to popev-karstvo omogoča. V resnici pomeni po-pevkarstvo danes, ko se kritičnc sile in volje marsikjp na skoraj zavidljiv način sproščajo, ko kritlka ne potre-buje veC- cenzorskega (oblastniškeg^) impritnatorja v taki meri ko prej, am-pak uzakonja in afimtira moč samo-iniciative ne demokracije, zanimiv pa-ratioks. Kl.juh temu je na neki način lahko in pVavično zapisati, da je po-pevkarska inertnost za sedanjo družbo Trio Lorenz v Filharmoniji Prejšnji ponedeljek je v dvorani Slo-venska filharmonije po nekaj letih iuiova nastopil komoirni ansambel, klavirski trio bratov Lorenz. Tako smo doživeli prijet-no osvežicev na našem koncertnem odru, saj ¦ malih komornih ansamblov že lep čas nismo slišali. Koncert je priredila ljub-ljanska akademija za glasbo, na kateri študirajo bratje. *• Spored je obsegal Mozartov trio štev. 4 v C-duru, Pd; skiadbic za klavirski te-io Bo-huslava Martinuja, Ramovševe Kontraste in znameniti Smetanov trio v g-molu, opus 15. Kot ©bvezni dodaiek so mladi umetmki za. igrali drugi stavek iz prvega Haydnovega tri. Torej program, v kateiem mora »nsam-boi pok-azati popolno obvladanje stilov in tehnično virtuoznoist. In moram reči, da se je ob vsem tem pokazala tudi njihova izred-na muzikalnost. Interpretacija Mozartovega tria je bila po mnenju nekaterih nekoliko n«navadaa, preo-stra in presuha, toda prav v zadnjem stavku, ki so ga zaigraii v virtuonem tempu, o tem ni bilo sledu, Zdi se mi prav, da skuša.jo bratje tudi Mozartovi muziki s sndobno inter-pretacijo vtisniti svoj pečat. Pet Martinujevih skladbic za klavir-ski trio zahteva od izvajalcev velik,« občutka za ritem. In rekel bi, da je čudovtla ritmi^a-cija skoraj edina ocllika teh drobnih glasbe-nlh stva^iitev. Ansambel jih je zaigral s pra-vim muzjkantskim žarom, tako da je to, že dokaj moderno pisano muziko predstavil v zelo lepi luči. Primož Ramovš je svoje Kontraste po-svefcil prav triu Lorenz. ki jih je tudi prvi izvedel in posnel v radiu. Ta muzika, ki uporablja sodobne prijeme za izražanje glasbenih misli, me nikaik.or ni ogrela. Trio Loren^ je brez dvoma odigral to zah-tevno delo izivrstno, toda težko je iztis-J niti iz skladtoe kaj več, kct je v njej. Tež-ko je tudi v sodobni glasbi oceniti kako skladbo, če jo slišiš sarao enkrat, kajiti le res geniolne stvaritve utegnejo človeka pre^vzeti že ob prvem posluJanju. Za zaključek sporeda je bil na vrsti Smotanov trio, cudiavita skladiba, ki nudi interpretu izsredno hvaležen material. Mla-" di izvajalci so ob tem delu polcazali res zrelo igro in nam približali to umetnino v vsej lepoti. V dodatnem Haydnu smo znova lahko občudovali plemenitp igro violinista, ki je svojo kan'tileno podal s šircikim, polnim tonom. Veliko zaruimanje občinstva je ponovno pokazalo, da so komcrhi ansambli zelo pri ljubljeni in je prav škoda, da jih na na- šem koncertnem odru tako rediko slišimo. -*-.>i..--- •;'. IGOR LONGYKA dovolj zitačilna, zlasti če pogleda-mo di-menzije, ki jih njena viadavina nad ne-razvitim poslušalstvom danes tako zmagovito zavzema. Zlasti še, če kon-frontiramo njeno samozadovoljno inertnost s kritično, navzven obrnjeno, pogurnno, napadalno, kompleksno in konkretno fnnkcijo satire, ki je pri nas skorajda ni ali pa je — kolikmr je pač je — vzorno prilagodljiva, obseka-na iii bojazljiva. Spomnimo se »Male žehte«, spomnimo se redkih srečnih bojevitih utrinkov »Pavlihe«, ki sicer lepo plava v drobnjakarskih in lokali-stičnih vodah. k'ompleksne,jše in resnič-nejše satire pa z redkimi izjemami ne pozna — spomnitno pa se imenitnih uspehov, ki jih je s svojiijii sto repri-zami doživel heograjski satirni kabaret »Komarac« (s svojim najboljšim spo-redom »Diogen prvikrat med Srbi« je lani gostoval tudi v Ljubljani). Vzrok, da ni satire, najbrž ni v tem, da ni satirikov. Vzrok, da ,je popevka toliko hipertrofirana, najbrž ni v tem. da so hipertrofirani tudi dobri popev-karji. To pa na.jhrž tudi ai edini razlog. Zanimivo je, kako forsiramo poljsko satiro, njeno ostrino in kunkretnost pa nevede krnimo. ko tako ihtavo in ne-prenehoma poudarjamo, da je io poTjska, ne pa hkrati tudi n a š a satira. Tako satiro spremenimo v in-formacijo o satiri. Spon?nimo se vrh tcga dejstva, da SR Hrvatska sploh nima satiričnega lista, celo takega ne, kakršen je pri nas Pavliha. Mogoče si satire ne želinro in se je celo bojimo? Mogoče si tudi nc želimo tolikšne hipertrofije poiievke. bati pa se ,je kon-kretno nimamo za kaj. 1'opevka nas bo napravila udohne — satira nas bo na-pravila bojevite. zrevoltirane, prisilila nas bo v razmišl.janje in dejavno. druž-beno revolto. Cc pa pogledamo s pozicije oblastnika. je satira škodljiva, popevka pa (tiu stoji v službi, saj ,je d'o njegovega dela indiferentna ali na>manj — brezbrižna. to pa jp tudi njegova želja. biti čimboJ.j neoviran in zaprt v slonokoščeni stolp svoje doktrine. Zato satiro, ki ,ji j? pa funkcia rav-nr> nasprotna, nc forsiramo tako kot popevko. Zato jp satire malo in zato ,je naiboljša tisla, ki jo prevedemo iz poljščine. ANDREJ INKRET TRIBUNA STRAN 8 ||!!!l!II!!l|lllil!l!lll!l!ll!!!!!!!llili!ll!!llli:il!ll!IUIII!!liIl!!i;i!l KRIZEM KRAŽEM Na angleški otok sem prvič stopil v Dovru; navzlic kratki vožnji do Londona sem se lahko prepričal, da so britanske železnice najbitrejše in najudobnejše v Evropi — vse priznanje British Railways! Skoraj vsak drugi vagon ima v poseb-nem oddelku spremljevalca, ki z napra-vo, podobno periskopu, nadzoruje vagone pred seboj. Zaradi postanka v Oostendu, ki ga nisem predvidel, mc prijatelj ni ča-kal. Bil sem precej zgubljen, ko sem opa-zoval vrvež ljudi, avtomobilov, dvonadstrop-nih rdečih londanskih avtobusov in si skušal priklicati v spomin številko avto-busa, ki mi jo je bil prijatelj omenil. O vedno večji krizi tradicionalnega angle-škega konservativizma — vsaj kar zadeva moralo — smo slišali že dovolj pritožb. Zato nas tudi takile plakati več ne prese-nečajo. Piccadilly Circus — menda središče britanskega imperija — je noč in dan razsvetljen % utripajočimi reklamami. Kako si ogledati in spoznati Lbndon? Nisem želel postati eden od množice tu-ristov, ki se od jutra do večera vali po njegovih. turističnih magistralah, kjer so veliki uradi, banke, svetovne turistične agencije in odlične trgovine. Večina t, turi-stov si le površno ogleda znamenitosti Towra, Westminstrske opetije, povzpne se na katedralo St. Paul, od koder se ob lepem vremenu lahko prepriča, da se na obzorju nebo navidezno ne stika z zemelj-sko površino, ampak s strehami london-skih predmestij. Turisti se gibljejo v ma-tičnem krogu, kjer so zbrane glavne zna-menitosti Londona, snemajo s fUmskimi kamerami, da lahko doma obujajo spo-mine. Tudi se nisem želel pridružiti onim, ki preštudirajo vse slike v Narodni in Tate galeriji, ali pa se več dni zaporedo-ma vračajo v Britanski muzej. Mesto sem hotel gledati z očmi Londončana (ki mu pravijo Cockney). ' Ni treba iti daleč, da zaživi pred tabo drugačen London od tistega, kakršnega propagirajo prospekti in diapozitivi. Tu sem spoznal prijaznega možaka, ki mi je svetoval, naj pazim, da se ne bom zgu-bil v labirintu ulie. Na enem izmed več kot sto trgov sem videl gospodinje, ki prav tako kakor povsod po svetu prera-čunljivo izbirajo najboljše in najcenejše, medtem ko so nedaleč na širokem bule-varju Ijudje kupovali v luksuznih trgovi-nah in jih visoke oene očitno niso prav nič motile. Trg, kjer prodajajo le stari-ne — od srebrnega starinskega pribora do stilnega pohištva — bi prav lahko za-menjal s katerim koli podobnim trgom v južni Italiji ali Franciji, toliko je bilo tu živahnega pogajanja in trgovanja. Prav nič torej ni čudno, da nosi ulica italijan-sko ime Porta Belloroad. Sicer pa me je prijatelj posvaril, naj pazim na svoje stvari, saj bi se mi prav lahko primerilo, da bi del pogrešane garderobe že čez ne-kaj minut lahko kupil v eni izmed stoj-nic Porta Bella. Male, na videz nepomembne ulice ima-jo bogato zgodovlno. Znameniti angleški slikar William Turner se je rodil v briv-nici, v temni, ozki ulici Maiden Lane, kjer je nastalo nekaj njegovih največjih umetnin.- Mnogo obiskovalcev občuduje njegove slike v Tate galeriji, le redki pa se potrudijo v Maiden Lane med temo in mrak. Prej ali slej mora vsak tujec na Picca-dilly Circus. Na sredi ne preveč razsežne-ga trga stoji kip Erosa; tu se radialno stekajo najbolj znane londonske ulice: Piccadilly, Regent Street, Haymarket in Shaftesbury Avenue. Pod ulicami in ploč-niki je ena največjih postaj podzemelj-ske železnice na sveto. Piccadilly Circus je tudi križišče in postajališČe petnajstih avtobusnih linij. Mnogi ga imajo za sre-dišče Londona, nekateri celo za center britanskega imperija. Na turističnem pro-spektu piše, da kdor stoji vsaj deset mi-nut na Piccadillyju, vidi ves svet, ki hiti mimo njega. Piccadilly Circus je pravi modemi Babilon, ki se v večernih urah popolnoma spremeni. Svetlobne reklame, ki gore dan in noč, nadomeščajo dnev-no luč. Zvečer se ljudem nudi v nočne lokale, gledališča in kinomatografe West Enda. Kljub vrvežu je na robu pločnika dovolj prostora za skupino »srečnih po-tovalcev«, ki si s pouličnim petjem in plesom služijo vsakdanji kruh. Mimoido-či jim le na pol prisluhnejo, vržejo ko-vanec v nastavljeno škatlo in odhite da-lje. Le nekaj. korakov od Piccadillyja na-Ieti tujec na pojav, kateremu bi se v Pa-rizu ne čudil, tu pa ga preseneča. Na tleh kleči možak, ki z barvno kredo ustvarja umetnino na asfalt pločnika; ko konča, postavi zraven slike škatlo za de-nar, pripiše v nekaj jezikih »hvala lepa« in se nekoliko oddaljil in molče opazuje, kako mimoidoči ocenjujejo njegovo delo. Trafalgar Square sodi po svoji zname-nitosti in lepoti med najbolj znane trge na svetu. Turisti kar naprej slikajo ko-vinske leve na vsaki strani spomenika admirala Nelsona, vodomete in jate go-lobov. Tako sem se seznanjal z Londonom. Sprehajal sem se po čudovitih london-skih parkih, prisluhnil govorniku na voga-lu Hyde Parka, ko je ravno "prepričeval poslušalce, da Veliki Britaniji ni potre-ben skupni trg. Vendar, ko sem se po-slavljal od velemesta, sem se kljub pri-jetnim vtisom še zmeraj počutil kot tu-jec. * JANEZ REPANŠEK Univerza v Sheffieldu Sheffieldsko univerzo so ustanovili na začetku 20: stoletja, ko se je čedalje bolj razvijala jeklarska industrija v mestu in okolici in terjala čedalje več visokokvali-ficiranega kadra. Med prvimi ustanovite-Iji je bil jeklarski magnq,t Mark Firth, takratni župan Sheffielda. Najvišji organ upravljanja na univerzi je »Court«, kar bi pojmovno ustrezalo našemu rektoratu. Zanimiv je njegov se-stav: tvorijo ga univerzitetni svet, senat, predstavniki diplomantov, predstavniki mesta Sheffield in ostalih mest v pokra-jini ter direktorji srednjih šol. »Court« vodi kancler (Chancellor), ki ga v odsot-nosti nadomešča eden od podkanclerjev. Univerzitetni svet ureja tekoče probleme univerze. Skrbi za vso lastnino in sklade univerze, odloča o finančnem poslovanju (v študijskem letu 1961/62 je univerza do-bila 2,182.171 funtov dotacij, od tega so porabili 2,173.538 funtov) ter sprejema poročila senata in drugih organov (odbcč rov). Senat sestavljajo profesorji in deka-ni posameznih fakultet, glavni universi-tetni knjižničar in direktorji raznih usta-nov. Senat je najvišji akademski organ na univerzi; določa študijski program in pogoje za sprejem novincev na univerzo, podeljuje diplome, podpore, štipendije itd. Senatu so podrejeni številni odbori in fakultetne uprave. V letu 1962/63 je imiverza imela 3625 slušateljev ter 650 članov akademskega osebjaj na skoraj vsakih pet študentov pride torej en profesor, lektor ali asistent. študenti pri upravljanju univerze ne so-delujejo, vendar pa imajo svojo študent-sko zvezo, ki »podpira in ščiti interese svojih članov«. Zvezo vodi študentski predstavniški svet. Zveza izdaja tudi svoj časopis, skrbi za kulturno in športno živ-Ijenje študentov itd. Približno tri milje od glavnih univerzi-tetnih poslopij leži sredi zelenja pravca-ti športni center, ki obsega 153.900 kva-dratnih metrov površine. Razen številnih igrišč sta tu še dve telovadriici, od kate-rih je ena dovolj velika in oprelnljena za vsa tekmovanja v tenisu, košarki, judu, sabljanju, boksu, kolesarjenju na valjih, badmintonu, namiznem tenisu in odboj-ki. študentom je na voljo še pokriti pla-valni bazen, ki je dolg 33 metrov. V študentskih domovih stanuje 25 od-stotkov vseh študentov na univerzi, 13 odstotkov doma, drugi pa pri zasebnikih. Vendar še niso zadovoljni. Univerza si prizadeva, da bi lahko vsak študent vsaj eno leto stanoval v sodobnem študent-skem dornu, zato še vedno gradijo nove domove. (Po »The University of Sheffield«) J.R. Primerjati razmere na tej angleški uni-verai z razmerami na Ijubljanski je vse- kakor mogoče le s pridržkom. Absolutna ^ primerjava bi zahtevala tudi absolutno J primerjavo jugoslovanskega in angleškega jj narodnega gospodarstva; realno bi torej jj bile le rclativno primerjanje, ki bi upo- m števalo, kolikšen del sredstev so iz narod- 1 nega dohodka v obeh deže4ah namenili §f šolstvu. Pri tem bi bilo treba še upošte- | vati razvitost šolstva in industrije, potre- jj be prebivalstva — po različnih stopnjah jj izobrazbe itd. Ce pa sprejmemo tako she- J matično primerjavo le kot oris dejanlske- J ga stanja, ki kaže, koliko so drugod že | naredili oziroma koliko bomo morali sto- jj riti, da jih dohitimo, je to lahko koristno. f§ Konkretni namen take primerjave je r a z - 1 biti ilnzije o urejenost v i s o• ¦ kega šolstva pri nas, o njego- §| vem razvoju in več ali manj olepšani po- % dobi. | Podatke o univerzi v Sheffieldu (funt J je po uradnem kurzu 2.100 dinarjev) 1 smo že zapisali. Podatki iz istega razdob- 1 ja 1962/63 o ljubljanski univerzi: 8.617 1 vpisanih študentov, 989 zaposlenih učnih §j moči; torej približno en profesor, lektor 1 ali asistent na 0 študentov. Dotacija skla- §j da za šolstvo tri milijarde 377 milijonov J 527.440 dinarjev in 96 milijonov dinarjev 1 iz zveznega sklada za investicije. Na krat- §| ko: ljubljanska univerza je imela neka- J ko 2,5-krat več študentov, dobila pa pri- jj bližno milijardo 150 milijonov dinarjev f| manj dotacij kakor univcrza v Sheffieldu. | B. P. I Zaključki kongresa v Firenzah Kongres v Firencah, na katerem je sodelovalo več kot 300 delegatov mladinskih organizacij iz 62 dežel — udeležbo sta zavrnili mladinski organizaciji LR Kitajske in Albani« je — je po živahni in na trenutke ostri razpravi sprejel skupen doku-ment, s katerim poziva mladino vse-ga sveta, naj se še odločneje bori za mir, razorožitev in osvoboditev kolonializiranih narodov. Kongres je sprejel tudi nekatere resolucije, ki obravnavajo posebna vprašanja, med njimi tudi ^sprejem LR Kitaj-ske v članstvo OZN, odstranitev vseh tujih baz na afriškem ozem-Iju, likvidacijo ameriške vojaške in-tervencije v Vietnamu, vprašanje Palestine in arabskih ubežnikov in podobno. Jugoslovansko delegacijo je vodiJ član predsedstva centralnega komi-teja ZMJ Novak Pribičevic. Jugoslo-vanski predstavniki so na konferen-ci aktivno sodelovali in vzpostavili Hike z vrsto delegacij, predvsem iz dežel Afrike, Azije in Latinske Ame-rike. Delegacija ZS J na konferenci v Linzu Na štirinajsti konferend koordvnacij-skega komiteja UNESCO za organizi-ranje mednarodnih prostovaljnih de-lovnih akcij, ki se je začela 7. marca v Linzu v Avstriji, je sodelovala tudi delegacija ZMJ. Delegacije več kot 50 organizaeij so razpravljale o bistvenih vprašanjih organizimnja prostovoljnih delovnih kacij po svetu. Razen tega so razprauljali tudi o »dekadi razvoja« — široki medmrodni akciji, ki jo je sačel generalni sekretar OZN U Tant. Odprite meje Na nekem seminarju je več kot 1.000 zahoanaberliniskdh študemitov istfavilo', da je treba uTeditd vprašanje obdsikov v vzhodmi Berlin in DR Nemčijo, ki jih zdaj prepoveduje zakon zveane repu-blike. študemti menijo, da bi bdlo treba to vprašaiije rešiti na način, kakor so ga ob času boždčndh prazndkov. Protesti San Franciscu Med antirasističnimi demonstracijami v San Franciscu je ptolicija prejšnji te^ den ujela 167 študentov. Demonstranti so se zbrali v nekem velikem hotelu, da bi protestirali, ker lastnik hotela ni hotel zaposliti črncev, čeprav je potre-boval delovno silo. Potem ko so štu-denti prebili dan v zaporu, je direkcija hotela sklenila, da zaposli določeno šte-vilo črncev, ter nato intervenirala pri policiji, da je spustila študente. Študentski znanstveni krožki V Romuniji je 750 zn"nstvenih kroS' kov, v katerih se več KOt 13.000 štu-dentov vadi v reševanju različnih pro-blemov, ki se pojavljajo v proizvodnji in tehnologiji. Trenutno obdelujejo okrog 4500 tem s področja uvajanja novih tehnoloških postopkov v indU" striji, kmetijstvu in drugih panogah gospodarstva. Še ta mesec naj bi or-ganizirali konferenco predstavnikov teh krožkov. TRIBUNA STRAN 9 PO LONDONU INDEKS IN... NOGOMET Štajerski drugoligaš Maribor je uspešno startal v pomladanskem delu prvenstva. V prvem kolu je od-pravil »Bosno« kar s 6:0. Na tej tekmi se je s tremi goli izkazal BOGDAN PIRC, izredni študent II. letnika višje ekonomsko komercial-ne šole. • Kako si se pripravljal za spo-mladansko sezono? — Od 6. januarja stno imeli me-sec dni kondicijski trening v Mari-boru, nato smo šli za triindvajset dni na skupne priprave na Hvar, kjer smo posvetili vso pozornost vigravanju moštva ter hitrosti in posebnim taktičnim nalogam posa-meznih igralcev. Za zaključek pa smo bili še en teden v Velenju. • Za katero moštvo meniš, da bo postalo novi prvoligaš? — Kateremu danes uspe napove-dati novega prvoligaša, menim, da ni strokovnjak, ampak da ima le srečo. Vsekakor so si Olimpija, Bo-rac, Zagreb in Maribor po kvaliteti zelo enaki. Kljub temu tnenim, da prvoligaš ne bo moštvo Zagreba, ker bodo z njim vsa moštva jgrala na zmago. • Katere tekme se najraje spo-niinjaš? — Odlično smo igrali in pri tem izvedli vse taktične zamisli ter vne-sli v igro mnogo iznajdljivosti v je-senskem delu prvenstva na tekmi s »šibenikom«. Na njegovem te-renu smo ga premagali z 2:0, kljub temu, da je moštvo Šibenika poka-zalo . eno najboljših iger. • Včasih so ti očitali, da igraš na trenutke vse preveč indolentno. Kaj meniš o tetn? — Indolentno nisem igral nikoli. Včasih pridem na igrišče premalo ogret ali pa takoj ne dobim žoge in zaradi tega zapravim dve ali tri prilike pri podaji ali pri strelu na gol. Gledalci tega nikakor nočejo razumeti. Tudi mariborski novinar-ji so včasih v kritikah preostri in menim, da so prav tu vzroki moje »irrdolentnosti«. • Kaj meniš o raznih člankih, ki nogometašem oeitajo profesio-nalizem? — Nogomet, kakršnega zahteva danes občinstvo, zahteva od nogo-metaša celega človeka. Izredno težko je študirati oziroma biti v službi, če hočeš biti istočasno tudi prvorazreden nogometaš. • TvojJ vzorniki? — To sta nekdanja državna re-prezentanta Mitič in Bobek. Navdu-ševal sem se tudi nad lepo in učin-kovito igro madžarskc reprezentan-ce v letih 1952 do 1956. Tako kva-litetne reprezentancc še do danes ni imela nobena država. • Kako vsklajuješ nogomet, štu-dij in službo? — To je zglo težko. Ce povem. da grem od doma ob šesti uri in da se vrnem šele okoli osemnajste ure, sem dovt>lj povedal. Pri vsem tem pa mi za študij ostane le malo časa. • Želja? — Najbolj si želim. da bi biJ moj klub na koncu prvenstva vsaj na tretjem mestu ter da bi imel nekoliko več časa za študii in bi lahko v doglednem času dipJomi-ral. —an TRIBUNA STRAN 10 Najprej študij__ Pred dvema tednoma je bila s svetov-nim prvenstvom v umetnem drsanju v Dortmundu zaključena letošnja drsalna sezona. Po evropskem prvenstvu v Greno-blu, olimpiadi v Innsbrucku in nazadnje Dortmundu so drsalci za letos končali. Z nastopi na vseh teh treh največjih tekmovanjih so bili na prvih treh me-stih Zahodni Nemec Schnelldorfer, Fran-coz Calmat in čehoslovak Divin. Kot vse kaže, pa imajo vsi trije drsanja vsaj za nekaj časa dovolj, kajti Manfred Schnell-dorfer, študent arhitekture iz Miinchena, je izjavil, da bo nastopil samo še aprila meseca v ZDA na drsalnih revijah, ki jih organizira bivši olimpijski prvak Dick Button, nato pa se bo posvetil študiju, ki ga namerava v doglednem času tudi končati. Za Schnelldorferjem najboljši drsalec Francoz Allain Calmat, za katerega so strokovnjaki upali, da bo po osvojenem evropskem prvenstvu v Grenoblu osvojil tudi zlato medaljo v Innsbrucku ali pa naslov svetovnega prvaka v Dortmundu, je bil iz tekmovanja v tekmovanje slab-ši. Pravijo, da se sploh ne more več zbra-ti in da je veliko preveč nervozen. S tem se strinja tudi Calmat sam in pravi, da bo zdaj obesil drsalke na klin in se po-svetil študiju medicine. — Potem pa, ko bom končal, ne bom le zdravnik, temvec tudi sodnik za umetno drsanje, je popol-noma resno odgovoril Calmat na vpraša-nje novinarjev, kaj misli o svoji prihod-nosti. Nemec in Francoz sta oba še precej mlada, saj ima prvi 20, drugi pa 22 let; tretji, čeh Karol Divin pa je že preko-račil 27. leto, a s študijem psihologije še ni pri koncu. Zaradi tega pravi tudi on, da je z drsanjem zaključil in da je zdaj na vrsti študij. Po diplomi pa bo postal trener za številne mlade češke drsalce in drsalke. Iz izjav vseh treh naj-boljših drsalcev na svetu lahko vidimo, da vendar ne živijo le za šport, temveč da mislijo tudi na študij. T. Zajc Veleslalom na Sorici f^ šmdentsko športno društvo je prete-klo nedeljo orgarniziralo smučarsko prven-sbvo fakultete na Sorški planind. Ceprav je bilo z ozirom na to, da se je letošf-njdh smučarskih tečajev udeležito nad 80 medicinoev, pričakovatd večjo udeležbo, se je tekmiovanja udeležilo le 25 študentov, osem študentk in dva profesorja. Organi-zaoija je bila zelo dobra, saj so tekmoval-ce prepeljali na Sorico s posebnim avtobu-som, progo za veleslalom pa je pripravil tovariš Zajc z ZŠOTK. Škoda je le, da je tekmovanje nekoliko matilo slabo vreme. Ob povratku je bila na Bledu za vse tek-movalce skromna zakuska in podelitev na-grad in diplom. Rezultati: 1, Boštjan Bebler (2. letnik), 2. Primož Fetih (3. letnik), 3. dr. Vrevc, 4. Srečko Vogrin (4. lebniik) itd. — študent-ke: 1. Majda Marinko (3. leftnilk), 2. Alen-ka Ledineik (4. letnik), 3. Eva Darian (4. letnik). — V ekipnem tekmovanju (dva študenta in ena študentka) je zmagala ekd-pa 4. letnika. Smučarski Pred dnevi smo v telovadnici TVD Partizana Tabor, kjer imajo medicinci svajo redno vadbo, srečaili profesorja Berganta z VŠTK, ker smo od udeležen-cev smučarskih tečajev na Mežakli sliša-li, da se doslej še niso udeležili nobene-ga, vsaj približno tako uspelega tečaja. Ker je bil praiv prof. Bergairnt vodja teča-jev na Mežakli, smo ga ob tej priliki na-prosili, da nam pove kaj več o tečaju in o_ tem, kaj je udeležence tako navdušilo. Takole nam je pripovedoval: »Tečaj na Mežakli je bil namenjen predvsem začetnikom in je bil v dveh iz-menah. V prvi so bili medicinci in štu-dentje biotehniki, v drugi pa študentje filozofske in ekonomske fakultete. Tere-ni so bili, kljub pomanjkanju snega za smučarsko šolo, kar primerni. Vreme je bilo prvi skupini zelo naklonjeno, saj smo od skupno osmih dni imeli sedem sončnih, medtem ko je drugi skupini po-nagajalo vreme, vendar ne v tolikšni me-ri, da bi zaradi tega trpel program pou-ka na snegu. Udeleženc: so pod vodstvom vaditeljev (študentov VŠTK) vadili v treh vrstah, vendar smo te po potrebi spremi-njali tudi med samim tečajem, ker so po-sebno začetniki hitreje napredovali in se je kvalitetna razlika med prvo in tretjo vrsto hitro manjšala. Že nad 20 let vodim smučarske tečaje, toda name je napravil največji vtis prav ta napredek popolnih začetnikov, ki so zadnje dni le malo za-osta.jali za boljšimi. Pri programu smo se držali navodil komisije za telesno kul-turo, tako da je Irajal pouk na snegu do- Medfakultetno prvenstvo košarki V zadnjih dneh prejšnjega tedna so v telovadnici Partizan-Tabor študenti od-igrali drugo kolo medfakultetnega prven-stva y košarki. Doseženi so bili pričakovani rezultati. Najzanimivejše srečanje in obenem der-by kola je bilo. med košarkarji FNT in fakultete za strojništvo, kjer je prvim šele po hudi borbi uspelo premagati strojnike. Doslej so nastopila že vsa moštva oz. reprezentance 10 fakultet, razen ekipe VŠTK, ki bo verjetno večino tekem od-igrala v svoji novi telovadnici na Ko deljevem. Rezultati drugega kola: Medicina : Elektro 40:28 (24:10) FAGG — Biotehniška 62:28 (33:13) Ekonomska : Filozofska 75:53 (35:31) FNT : Strojna 44:37 (21:17) Lestvica po nepopolnem drugem kolu je takale: Lestvica strelcev: Peterka (FNT), Re-panšek (Filozofska) 47, Potočnik (Eko-nomska) 37, Peršin (Filozofska) 36, Pe-terman (Ekonom.) 30, Stražar (Pravo) 28, Eiselt (Ekonomska) 24 itd. Ta teden bodo na sporedu poleg zaosta-lih tudi tekme III. kola, v katerilj je pri-čakovati zanimiva srečanja, saj igrajo v moštvih posameznih fakultet nekateri zna-ni igralci naših zveznih in republiških ligaškili moštev. J. R. IV. LETIMA DNIVERZIADA V BliDBIVfPEŠTI Od zaključka tretje zimske Univerzia-de v Spindlerovem Mlpnu je minil komaj mesec dni, pa vendar so organizatorji če-trte letne Univerziade. ki bo drugo le>to septembra v Budimpešti, že poslali raz-pis za to največje tekmovanje študentov. Organizatorji tekmovanja pričakujejo ve-liko udeležbo in to upravičeno, saj je l. 1959 v Torinu na prvi Univerziadi so-delovalo 1500 študentov športnikov iz 30 držav, na drugi v Sofiji l. 1961 2000 ude~ ležencev iz 33 držav, na zadnji, ki je bila lani v Porto Allegre v Braziliji, pa je kljub oddaljenosti nastopilo 1500 -športni- poldne tri ure, popoldne pa dve. Vsak drugi večer smo imeli predavanja iz teo-rije smučanja, obe skupini pa^sta odšli tudi na izlet na dve uri oddaljeni Kozjak. Z izkušnjam prejšnjih let je bila disci-plina tokrat izredno dobra. Sanitetna služba, ki sta jo opravljala dva medicin-ca, raaen manjših prask in ene angine ni imela dela. Majhna neprijetnost se je pripetila le prvi skupini, ko si je prvi dan udeleženka v odmoru med smučar-sko šolo zlomila nogo in končala v mavcu. Mislim, da so bili udeleženci najbolj navdušeni nad lzrednim gostoljubjem, ki nam ga je nudil prijetni dom z nadvse prijaznim osebjem. čeprav dom še nima televizije, je bilo kulturno-družabno živ-ljenje tistd, zaradi katerega se bo marsi-komu bivanje na Mežakli vtisnilo v spo-min kot nepozabno doživetje. Morda je temu vzrok tudi to,' da smo na smuča-nju preživeli pustno soboto in pustni to-rek, še bolj pomembno pa se md zdi, da je bilo v obeh skupinah nekaj udeležen-cev, ki so sfcrbeli na vse načine, da so se tečajniki dobro zabavali. Prav tako so ©rgamiziraili ples, vedkrat pa so tudi zapeli.« Smučarski tečaji so sicer za nami, smu-čarsko sezono ' pa je novii sneg podaljšal vsaj za mesec dni, zato je lepa priložnost, da športne komisije po fakul-tetah izvedejo smučarska prvenstva fakul-tet, udeleženci tečajev pa s polnoštevilno udeležbo dokažejo, da velika družbena sredstva niso bila vložena zastonj. S. Rutar kov, ki so zastopali barve 30 držav. Zato ni pretirana napoved madžatr-skega organizacijskega komiteja, da bo prišlo drugo leto jeseni v Buiimpešto nič manj kot 2500 študentov in študentk-sportnikov, ki se bodo v različnih disci-pliPMh atletike, v plavanfu, skokih v vodo, icaterpolu, košarki, odbojki, tenisu, sab-Ijanjn in telovadbi pomerili med seboj. Naša država tokrat v udeležbi prav go-tovo ne bo med tistimi, ki bodo po šte-vilu nastopajočih med zadnjimi. Budim-pešta je res blizu, na naših univerzah in visokih šolah pa študira lepo število športnikov in športnic, ki bodo lahko do-stojno zastopali »modre« barve naše dr-žavne reprezentance. T.Z. IVforda še ne veste, da... ... so štirje naši najboljši alp-ski smučarji — Ankeletova, Fanedlo-va, Lakota in Klinar pred dnevi odpotovali na dve veliki mednarod-ni smučarski tekmovanji v Italijo. Prvo je bilo že končano, žal re-zultatov šc nimamo, tekmovali pa so — v Courmayeurju pod Mont Blancom. To tekarovanje je organi-zirala športna zveza italijanskih študentov, ki ima v Milanu svoj se-dež za zimske športe. Iz Courmayeur.ja so našl repre-zentanti odpotovali na Sicilijo, kjer bo proti koncu tedna pomembno smučarsko tekmovanje pod ognje-nikom Etno z naslovom »Trije dne-vi smučanja na Etni.« ... da se je najhitrejša ženska na svetu v plavanju, Avstralka Dawn Fraser, pred dnevi v bližani Sid-neya pri avtoinobilski nesreči pre-cej poškodovala. Pred kratkim je Fraserjeva pre-plavala 100 m prosto v času novega svetovnega rekorda 58,9 in s tem popravila svoj prejšnji rekord na tej progi za 0.7 sekunde. T. Z. SE ENA DOBRA PLAT ROTACME — la tisto zavoženo reč je krlv moj predhodnlk! PRIMERNA IZBIR V 1 Na pravni fakulteti pripravlja po- g sebna komisija statut. Videti jj je, da so zunanji člani te ko- jj misije ki so jih izbrale »zamteresirane ( organizacije«, povsem pravilno izbrani, j| saj se doslej niso udeležili niti ene jg seje. 1 ERRARE HUMANUM.EST § Neki profesor biotehniške fakultete 1 je ob pričetku predavanja opazil ne- g Ijubo pomoto. Od doma je prinesel g aktovko, v kateri pa ni imel zapiskov. {§ Pravo, povsem podobno aktovko, je §1 pozabil doma. Ročno se je zapeljal H ponjo. Pohvaliti velja študente, ki so J tačas lepo počakali v klopeh in niso i ušli na matinejo ali kam drugatn. g GORECNOST PA TAKA 1 H Pri športnikih smo zvedcli, da so 1 se študentje visoke šole za politične H vede naknadno prijavili za medfaKul- 1 tetno tekmovanje v rokometu. Zeljo po jj nastopu so jim izpolnili, toda že na 1 prvo tekmo njihovega moštva ni bilo. g KOCLJIVI IZRAZI | Baje je bilo pri medieincih preda- J vanje o kontracepciji. Vrli predavatelj p je omenil, da je dekletom zelo nerodno jj priti po nasvete in po... No, in tik j pred temi besedami je postalo nerodno jf tudi predavatelju. Zmedel se je in... fj zardel. 1 NAJBOLJŠE OD VSEGA I Na pravu se — kot vedno — zbira najboljše, kar ob koncu vsakega šol-skega leta premorejo naše srednje šole. Tako sklepamo po »u^Jfah« predava-njili svobodne katedre, za katera »sme-tana« bržčas nima pravega časa in seveda zanimanja. HEJ HO. HEJ HO, IZ JAME Ml GREMO... Po odloku zveznega sekretariata za tryovino noj bi v Mežici odpovedali lani sklenjene pcgodbe in končali poslovno leto s približno 400 milijoni dinarjev izgube. (Delo, 12. 3. 64) VSAKA ŠOLA NEKAJ STANE — Kdo pravl, da pri nos malo damo za šolstvo? Msrda res ne damo dosti za one navadne šole, so pa zatc šo!e takele vrste precej dražje! Študent humorist Na predavanjih je pisai humoristične sestavke. Ko je na izpitu odgovarjal, so se mu vsi smejali. Podkupnina Ne, tovariš, jaz ne jemljem denarja, še posebno tako malo ne! Naše navade Deiovne navade prav težko pridobimo, zato pa se jih prav lahko znebimo. Grafolog Biti grafolog je.težak poklic. Cetudi ko~ mu uganete značaj, vas bo zasovražil. Pogum O nekom so govorili, da je nenavadno pogumen. On pa se je strašno bal, da bo moral to nekoč tudi dokazati. 0n ni kriv Bil je mlad, talentiran pisdtelj, nenado-ma pa je povsem rasočaral. Muza mu je ušla z drugim! Razlog Nikar ne mlatite prazne slame. Ne boste se vendar mlatili po glavi! Samokritika Precej pomanjkljivosti samokritiziramo, namesto da bi jih odpravili. Zakan Zenska počne pred sklenitvijo zafcona vse tiste stvari, ki jih v zakonu opravlja mož. Nesporazum ' Nadvse je oboževal hitrost. Zaposlili so ga kot kurirja. Religija že davno smo razčistili z religijo. Toda še vedno se imafo nekateri za majhne bO' gove. Oglas Dve leti, zaman zapravljeni rta fakulteti, zamenjam za eno samo leto deloone dobe* Zgodbe iz prazgodovine Hrabrost Ko so praijudje prvič srečali leva, niso vedeli, kdo je in eden izmed njih se mu je približal. Lev ga je seveda požrl. Ostali so se takoj razbežaii. Preminulega so ime-novali za hrabrega, a sebe za pametne. Nejevera Srečanje z levom je praljudi spameto-valo, tako da so se pričeli izogibati vseh iivcM, tudi onih najmanjših. Tako bi svet skoraj izumrl, če ne bi bilo tudi nekaj ve-geterijancev. Jeza Praljudje še niso imeli televizije in se zcvto niso imeli na koga jeziti. Sploh niso pomali prepira, jeze in togote. Takrat pa so se preselili v jame tn votline. Bilo jih je preveč in so morali pričeti deliti svoja stanovanja s sostanovalci. Kaj je bilo po-tle) .. .saj sami veste! Fokvarjenost V ledeni dobi so bili vsi Ijudje dobri. Potem pa je prišlo do otoplitve in so se mnogi izmed njih pokvarili. Srsmežijivost ženske nekega plemena so bile nadvse sramežljive in se rploh niso približevale moškim. Tako je to pleme izumrlo in z njim tudi ženska sramežljivost. IVICA DJUKIC Brucovanja in plesi Kot kaže, se je po dvomesečnem mrtvilu zopet pričela sezona brucovanj in plesov. 2e predpreteklo soboto so imeli ekonomisti v restavraciji Triglav svoje brucavanje, ki se je, kot smo izvedeli, vendarle enkrat končalo brez posebnih pretresljajev. Klub ko-čevskih študentav pa je brucoval kar doma, v Ribnici. Pretekli petek so imeli Maribor-čani v kurilnici svojo tradicionalno »štajersko veselico««, v soboto pa sta bila poleg rednega plesa v študentskem naselju še »Ples elektrotehnikov« v Festivalni dvorani in »Elitni stomatološki ples« v kavarni Slon. Zaradi precej visokih vstopnin so se priredi-telji precej pritoževali nad slabim obiskom in sprašujemo se, ali je v študijskem letu res tako malo sobot, da se ni bilo mogoče izogniti temu, da so še tisti, ki so se odločili tnalo globje poseči v žep, morali izbirati med Festivalno in Slonom. Že prihodnjo soboto pa bo zopet v Festivalni dvorani tradicionalni »Veliki medi-cinski ples«. Ker bo vstopnina na tem, navadno najdražjem plesu tokrat v primerjavi t drugimi nekoliko nižja, kaže, da so tudi medicinci uvideli, da zgolj dejstvo, da je medicinski ples, ne bo zagotovilo dober obisk. Tudi metalurgi in rudarji se že pridno pripravljajo na svoj tradicionalni »Skok čez kožo«, ki bo, kot največja in najpopular-nejša prireditev. verietno v začetku aorila. - sr skih vprašanjih pa bodo razpravljali tu-di na medfakultetni Jconferenci naravo-slovnih fakultet, ki bo od 27. do 29. mar-ca v Beogradu. Sklenili so, da bodo na konferenco poslali deset študentov, ker pričakujejo, da bo razprava, kar zadeva stopenjski študij, precej burna. Sestanek fiBozofov Na zadnjem sestankti fakultetnega od-bora filozofske pakultete so po dolgi in burnf razpravi o statutih soglasno spreje-li sklep, da se bo FO še nadalje boril za pravilvf) izvajanje samoupravnih princi-pov in stremel za tem, da ne bodo štu-dentje savio na papirju, ampak tudi v resnici enakopravno sodelovali ob reševa-nju organizacijskih in študijskih vpra-šanj. V ta namen bodo sestavili posebno študijsko grupo študentov, ki naj bi so-delovala pri izdelavi novega statuta. Na sestanku so razpravljali tudi o vprašanju prilagoditve organizdčije združenja tako, da bo ustrezala pogojem na fakulteti (ve-lika razdrobljevost oddelkov), pri čemer sodijo, da je glavni problem ugotoviti vlogo Zveze študentov in samoupravnih organizacij ter razmejitve med odborom in sveti letnikov. Prevladovalo je mnenje, da bi Zš poživila po oddelkih kulturno, športno in idejno-politično problematiko, študijske in socialno-ekonomske proble-me pa bi reševali sveti letnikov kot sa-moupravni organi. Na koncu so govorili o pripravah na aprilsko srečanje vseh filozofskih fakultet in zadolžili študente, ki se bodo studiozrio pripravljali za teme, ki jih bodo na srečanju obravnavali. Naj naštejemo najvažnejše: Samoupravljanje, gŠTUOENTSKA POSOJILA ŽE &VA MESECA V ZA0STANKU Pred dnevi je izvrsni odbor Fočitniške rveze Slovenije priredil v Velenju pro-pagandni seminar, ki se ga je udeležilo tudi 10 študentov ljubljanske univerze. Na sliki skupina študentov, ki je obrav-navala temo: »Tisk in radio kot propa-gandno sredstvo«. Foto: Srečko Rutar Socialno-ekonomska problematika, Mesto in vloga filozofske fakultete v druzbi, Problemi organizactje študija tretje stop-nje. Kulturna komisija pa se bo pričela pripravljati za zaključni večer, ki bo ne-kakšen prikaz kulturno-umetniške dejav-nosti vseh udeleženih sakultet. Literarni večer Stopenjski študij prava ¦Na tradicionalni medfakulletni konfe-fenci študentov, profesorjev in asisten-tov pravnih faknltet, ki je- bila od 21. do 24. februarja v Novem Sadu, so ude-leženci največ časa posvetili programu študija. Ugotovili so, da se stopenjski študij ni dovolj afirmiral in zato so upra-vičeno postavili vprašanje koristnosti no-vega načina, ker smatra da program prve Stopnje študentu ne da popolnega znanja, ki bi ga, na svojem delovnem mestu po-treboval. Posebej so poudarili problem programa tretje stopnje, ki ni nikjer ja-sno začrtan, prav tako pa ne ustreza sa-ma organizacija. V razpravi o znanstveno-raziskovalnem delu so ugotovili, da se pravniki vse premalo zanimajo za delo v okviru pravnih ved. Tradicionalni parti-aanski pohod študentov prava bo letos aprila, organizacijo pa so prevzeli Uudent-je višje pravne šole iz Splifa. Seminar primorskih študentov V petek in soboto, 13. in 14. marca, je bil v Portorožu scminar kluba primor-skih študentov. Organiziranje seminarja je že tradicionalna oblika dela tega klu-ba in ima namen seznaniti študente z gospodarsko problematiko koprskega okraja. Na seminarju so sodelovali pred-stavniki gospodarskih in družbeno-politič-nih forumov, udeležilo pa se ga je pri-bližno 30 študentov, članov kluba pri-morskih študentov. F. T. Zbor volivcev Fakultetni odbor fakultete za naravo-slovje ih tehnologijo bo pripravil v sre-dini marca zbor volivcev, na katerem bo-do razpravljali največ o statutu in sa-moupravljanju. Kot marsikje drugod se tudi pri njih postavlja vprašanje, v kate-rih organih naj pri izdelavi statuta štu-dentje sodelujejo kot enakopravni člani z glasovalno pravico. Poleg tega bodo pre-cej govorili tudi o študijskih problemih, predvsem pa o' vprašanju stopenjskega študija, ker prevladuje mnenje, da tak-šen kot je, sedaj nikakor ne ustreza. O vseh teh problsmih in o izmenjavi uč-benikov, kadrovskih in socialno-ekonom- V soboto, 14. marca, so študentje sla-vistike priredili interni literarni večer, na katerem so brali svoja dela pretlvsem mladi ustvarjalci iz prvega letnika. Ob prisotnasti predavateljev na tem oddelku so brali mladi Iiterali pesmi, v manjšem obsegu pa je bila zastopana tudi proza. Ne bi hoteli ocenjevati del teh mladih ustvarjalcev, kajti to so njihovi prvi ko-raki, z gotovostjo pa lahko trdimo, da so podobni literarni večeri koristni in hkrati tudi prijetni, saj se tako marsi-kdo prvič predstavi s svojim delom pred poslušalci, pa čeprav samo pred svoji-mi študijskimi kolegi, kateri pa so prav Siudeutsfu ZAGREB — Na plenarnem sestan-ku zveze inženirjev in tehnikov SR Hrvatske so razpravljali o vpraša-nju ustanovitve fakuitete za promet v Zagrebu. Ker je potreba po viso-kokvalificiranih strokovnjakih s po-dročja prometa vse večja, so skle-nili zastaviti vse sile, da bi nova fakulteta v jeseni 1964 že sprejela prve študente. Nova fakulteta bo vzgajala predvsem prometne stro-kovnjake s poudarjenim tehnično-ekonomskim profilom. Po daljši razpravi so sklenili, naj bi bila usta-novitev inštituta za promet prvl korak k ustanovitvi fakultete. sarajevske univerze odprli tudi športno ambulanto. Ambulanta bo služila pregledu športnikov študent-skih športnih društev, ki aktivno tekmujejo na medfakultetnih tek-movanjih. Odslej bodo lahko na študentskih tekmovanjih sodelovali le tisti, katere bodo pregledali v tej ambulanti. crvaeHTckM 3sop sludent NIŠ — Na svečani akademiji, pii-rejeni v dvorani pravne in ekonom-ske fakultete v Nišu, so podelili na-grade 23 študentom teh dveh fakul-tet, ki so v letu 196263 dosegli bolj še povprečje ocen od 8.5. Nagrade v skupnem znesku 90.000 din sta prispevala univerza v Beogradu in pravna in ekonomska fakulteta v Nišu. Na akademiji so sklenili, da bodo podobne nagrade podeljevali tudi v prihodnje, saj se je to poka-zalo kot dobra spodbuda za mar-Ijivejši študij. naši dani SARAJEVO — Prcd dnevi so v ^tudentskem zdravstvenem domu ŠTIP — V Štipu, ki ima zaenkrat le pedagoško akademijo, so odprli nov študentski dom. Sredstva za iz-gradnjo je dal republiški svet za prosveto in kulturo, 50 odstotkov pa občinska skupščina v štipu. Zmogljivost doma je 300 ležišč, po-leg študentov pa bo v njem stano-valo tudi nekaj srednješolcev. SKOPJE — Zaradi katastrofalne-ga potresa, katerega posledica je bU pozni začetek zimskega seme-stra, so semestralne počitnice pre-IožUi v drugo polovico marca. štu-dentje upajo, da bodo čas počitnic kar najkoristneje izrabili. NOVI SAD — Pravkar so prvič natisnili brošuro »Fakultete novo-sadske univerze in visje šole v AP Vojvodini«. Knjižica vsebuje vse in-formacije o možnostih za študij na posameznih fakultetah in višjih šo-lah, o pogojih za vpis, o izrednem študiju, o stanovanjskih in ekonom-skih problemih, o posojilih in štu* dentskem servisu in o ki.ilturno-umetniških, društvenih in Sportnih aktivnostih novosadskih študentov. iiiilill! na slavistiki pravičhi in kritični otenje-valci. Koristno bi bilo, če bi ti literarni večeri prerasli ozki krog slavistov in bi jih organizirali za celotno filozofsko fa-kulteto, ali pa morda tudi za študente ostalih sakultet. zveza na pravu Pretekli teden je rniela družina Počit-niške zveze na pravni fakulteti svoj usta-novni občni zbor. Družina je bila usta-novljena na pobudo fakultetnega odbora. Pri izvršnem odboru Počitniške zveze univerze smo izvedeli, da je družina na pravni fakulteti šesta po -vrsti na ljub-ljanski univerzi. Treba pa je takoj pri-pomniti, da imajo le tri od njih, to je na medicini, ekonomiji in FNT, svoje ak-cijske programe, ki jih tudi izvajajo, med-tem ko sta družini gradbenikov in viš-je šole za medicinske sestre samo na pa-pirju in je njuna edina aktivnost pobi-ranje članarine. Na ostale fakultete pa Počitniška zveza kljub naporom izvršne-ga odbora univerze še ni prodrla, vendar je v zadnjem času ponekod čutiti vse več-je zanimanje tudi za to organizacijo. Vtisi iz Amerike Pretekli torek je v okviru svobodne katedre na medicinski fakulteti predaval akademik profesor dr. Bogdan Brecelj o vtisih s poti po Latinski Ameriki. Vsem je znan velik pomen in uspeh potovanja predsednika Tita po Latinski Ameriki, to-da namen predavanja ni bil spoznati sa-rao to. Predavatelj je poleg svojih oseb-nih vtisov s poti nanizal vrsto zgodoviri' skih, kulturnih, ekonomskih in socialnih podatkov o deželah, ki so jih obiskali. Ob diapozitivih so bile besede veliko bolj žive in razumljive. Izvedeli smo, da bo prihodnja katedra verjetno n&slednft četrtek s področja umetnosti, in . sicer bo Dušan Kveder predaval o »Umetnosti v Indiji«. Analiza dela klubov Ker je že dalj časa čutiti v delu po krajinskih študentskih klubov precejšno mrtvilo, je odbor Zveze pokrajinskih klu bov svoj zadnji sestanek posvetil prav vprašanju dela posameznih klubov. Ugo-tovitev, da od vseh kažeta neko določe-no aktivnost le prleški klub, ki je že vsa leta najboljši, in pa klub šentjurskih študentov ,je po tolikih letih dela in vse-splošnem napredku družbene dejavnosti porazna, zato so na sestanku sklenili na-rediti temeljito analizo dela vseh klu-bov. Fosamezne člane centralnega odbo-ra so zadolžili, da bodo v določenem roku proučili vzroke in probleme, katere imajo posamezni klubi in jih potem sku-šali rešiti skupno v okviru zveze. Ker so nekateri izrazili dvom tudi nad tem na-činom dela, so tokrat poimensko zadol-žili za vsak klub posameznike, ki bodo disciplinsko odgovorni za svoje delo. iribuna Tribuna • list sK^venskih §tudentov - Izdaia Univerritetnf odbor Z5J - Ureia uredniški odbor - Glavni urednik Draso Mirošič - OdeovornJ urednik Peter Jambrek. - UredniStvo in uorava Tribune: Polianska 5'U - Telefon 30-123. Tekoči račun 600-14-608-72 - Letna naročnina 400 dinariev - oosamezni izvod 20 dinariev - RokoDisov m fotosrafij ne vračamo Tiska Casopisno oodietie -Delo*. Liubliana. Tomšičeva 1. telefon 23-522. Poštnina olačana v gotovini.