Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 74 s//f^%P//s, 'ttfflfa, KRANJ, sobota, 25. 9. 1971 UP51 Ww /mfflfa W^////Jy, Cena 5°Par Ustanovitelji: obč. konference S/.DL ''vM, 4/ ^Zvfa List ^haja od oklobra 1947 kot tednik, "senice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka TVZV/ A? ffi jVZtifo 06 !" JanuarJa 1958 kot P°,tednik- ™ Tržič _ izdaja CP Gorenjski tisk 'v&Ztk /M? /MM// °d l- JanuarJa 1960 trikrat tedenska ^*»J- Glavni urednik Anton Miklavčič ^^^Z^^' ^/l^/A^fi^ WW* Od 1. januarja 1964 kot poltednik ** Odgovorni urednik Albin Učakar ^ in sicer ob sredah in sobotab. £l a silo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Pod *tavniki 39 delovnih organizacij tekstilne industrije v Sloveniji so v četrtek v vili Bled *tri",Sa** sarr|oupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v tekstilni indu-njl. _ poto. p.Perdan v kra °b*anov ' °Wini 'c *c Pct dni fluorografska akcija. Organizatorji so zadovoljni z odzivom H| bo t t*i ,C bi,° do scdaJ fuorograflranih že okoli 9000 občanov. Fluorografiranje v obči-raJalo le t|va tedna. — Foto: F. Perdan 5. stran: mmm M a mg Trzic v prvem polletju 1971 12. stran: Petdeset let Golnika 18. stran: V Poljanah 19. stran: Gobarjev veliko, gob pa malo 23. stran: Tri dni med prijatelji v Medicini Od 1. do 31. oktobra 1971 reklamna prodaja 4. novembra 1971 NAGRADNO ŽREBANJE vseh kuponov prek 50 din vam' v vseh prodajalnah Kokre DOBITKI: 100 moških in ženskih oblek po osebni izbiri 7788 JESENICE ■ Na zadnji seji predsedstva občinske konference ZMS Jesenice so sklenili, da bodo v prihodnje popestrili kulturno življenje mladih v občini. Prizadevali si bodo, da bo čimprej oživelo delo pri folklorni skupini in mladi gledališki skupini Odru mladih. Člani kulturne komisije pri občinski konferenci ZMS Jesenice pa so sc strinjali s predlogom, da bi že novembra začeli z organizacijo kulturnih, zabavnih in glasbenih prireditev v novem delavskem domu na Javorniku. D. S. ■ člani tovarniške konference ZMS v Železarni Jesenice, člani ZK in člani osnovne organizacije sindikata v Železarni so prejšnji ponedeljek 'začeli s skupnimi akcijami — debat-nimi večeri. Na teh debatnih večerih se bodo pogovarjali in razpravljali o najbolj aktualnih problemih v Železarni. V ponedeljek so se menili o stanovanjski problematiki in o novem sistemu nagrajevanja, za prihodnjo sredo pa so pripravili dve temi: kje so vzroki, da kulturno življenje na Jesenicah zamira in kulturno in zabavno življenje delavcev po samskih domovih. Poleg lega bodo člani tovarniške konference ZM v Železarni pripravili jeseni več začetnih in nadaljevalnih plesnih tečajev! D. S. £ Pri občinski konferenci SZDL na Jesenicah so pripravili program javnih razprav o starostnem zavarovanju kmetov, ki bodo v jeseniški občini potekale od 28. septembra do 1. oktobra. V jeseniški občini je trenutno 223 zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Javne razprave bodo potekale po naslednjem sporedu: 28. septembra bo javna razprava za Mojstrano, Dovje, Radovno, Belco in druge bližnje vasi v Mojstrani, 29. septembra za Podkoren, Rateče, Planico in Kranjsko goro v Kranjski gori, 30. septembra za jeseniški in Javorniški Rovt, Blejsko Dobravo Kočno, Poljane, Javornik, Koroško Belo na Jesenicah in 1. oktobra v Žirovnici za vse vasi v okolici. Javne razprave o starostnem zavarovanju kmetov bosta v vseh krajih vodila predstavnik Zavoda za socialno zavarovanje in poslanec republiške skupščine iz jeseniške občine. D. S. Samouprava v krajevni skupnosti KRANJ ■ Osnovna šola Simon Jenko je spomladi letos zaprosila temeljno izobraževalno skupnost v Kranju za 14 starih milijonov posojila za napeljavo centralne kurjave v svojo podružnično šolo v Goricah. Zaradi nepredvidenih težav pri napeljavi, dela bodo dražja zaradi nevšečnosti s talno vodo, je TIS odobrila še 8 milijonov starih din posojila. Posojilo, ki je bilo dodeljeno iz amortizacijskega sklada, bo šola vrnila v osmih letih. ■ Občinski sindikalni svet je v sredo, četrtek in včeraj pripravil v Šlandrovem domu v Radovljici celodnevno posvetovanje za predsednike in tajnike sindikalnih organizacij iz kranjske občine. Razpravljali so o pripravi samoupravnih sporazumov, programu republiškega in občinskega sindikalnega sveta, delovnih programih sindikalnih organizacij in o pripravi delovnih konferenc v sindikalnih organizacijah. ■ V sredo in četrtek popoldne so sc v Kranju sestali sekretarji organizacij zveze komunistov iz kranjske občine in med drugim obravnavali priprave na volilne konference v organizacijah zveze komunistov. A. Ž. RADOVUICA ■ V hotelu Krim je bila v četrtek popoldne občinska predkongresna konferenca sindikata delavcev družbenih dejavnosti radovljiško občine. Razpravljali so o nalogah sindikata družbenih dejavnosti v občini in o predkongresnem gradivu. Izvolili pa so tudi delegate za kongres. ■ V ponedeljek popoldne se bo v dvorani radovljiške občinske skupščine scst.il /bor delegatov kmetov iz občine. Na zboru bodo ocenili javne razprave o starostnem zavarovanju kmetov v radovljiški občini. ■ V četrtek popoldne pa se bodo sestali delegati občinske kandidacijske konference. Seznanili se bodo s predlogom kandidatne liste za poslance zbora narodov zvezne skupščine. Na kandidacijski konferenci bodo tudi glasovali o kandidatih za poslance zbora narodov. ■ V sredo popoldne sta se na prvi seji po poletnih počitnicah sestala oba zbora radovljiške občinske skupščine. Razpravljala sta o analizi periodičnih obračunov za prvo polletje in med drugim ugotovila, da ima precej podjetij v občini težave zaradi pomanjkanja repromateriala. Ko oa sg razpravljali o turističnem prometu v osmih mesecih, so opozorili na nekatere probleme, ki jih bo treba čimprej rešiti za nadaljnji le uspešnejši razvoj turizma; med drugim tudi poveča me hotelskih zmogljivosti, povečanje parkirnih prostorov, moder nizat i je cest itd. A. Z. Na konferenci ZK Zlato polje v Kranju so v torek, 21. septembra, razpravljali o samoupravi v krajevni skupnosti Zlato polje in Struževo. Za konferenco so pripravili gradivo z analizo delovanja njihove krajevne samouprave in s predlogi za izboljšanje dela. V prvem delu predlogov zlatopoljski komunisti smelo načenjajo .nekatera načelna vprašanja krajevne samouprave od načina volitev krajevnih organov, do volitve posebnega zbora krajevnih poslancev v okviru občine in podobno. Veliko je bilo razprave o predlogih, ki se tičejo materialne osnove delovanja krajevne skupnosti. Poudarjena je bila razlika med mestnimi in vaškimi krajevnimi skup nostmi. Ker za vse komunalne naprave v mestu skrbijo ustrezne delovne organizacije, bi se krajevna skupnost morala bolj posvetiti vprašanjem kulture, prosvc-te, telesne vzgoje, otroškega in socialnega varstva in podobno. Kriza v delovanju Mladi pred novimi nalogami Že nekaj časa člani občinske konference ZMS Jesenice pridno delajo: pripravljajo se na nove naloge, organizirajo seminarje in predavanja ter se dogovarjajo za nove akcije. Njihova prva skrb je delo posameznih aktivov v prihodnjem obdobju. Radi bi, da bi bilo delo aktivov po posameznih organizacijah in šolah kar najbolj uspešno, zato pripravljajo obiski čla-nov predsedstva s pradtcd niki aktivov. Pripravili so že tudi seminarje za predstav nike aktivov srednjih in osnovnih šol in ustanovili dve komisiji, ki naj bi poskrbeli za boljše medsebojno povezovanje in usklajevanje akcij na srednjih in osnovnih šolah. Poleg rednih sej občinske konference ZMS Jesenice so člani predsedstva že začeli s predavanji za graničar je po vseh jeseniških karavlah. Obiskali so karavle v Kranjski gori, na Belei, karavlo France Prešeren in karavlo v Žirovnici. D. Sedej KAMNIK mestnih krajevnih skupnosti, o kateri pogosto govorimo, je v tem, da se v ta področja dela ne uspejo vključiti. Na podeželju te krize ni, ker tam morajo občani v okviru krajevne skupnosti sami reševati poleg teh tudi komunalna vprašanja in se ob tem aktivno vključujejo v samoupravo. K. Makuc V Križah letos že petič » Od spomenika do spomenika « V počastitev 30-letnice vstaje in 26. obletnice požiga partizanske vasi Gozd, bo v nedeljo 26. septembra v Krizah že peto tradicionalno orientacijsko tekmovanje »Od spomenika do spomenika« za prehodni pokal OK ZMS Tržič. Tekmovanje vsako loto pripravlja taborniški odred Kriške gore iz kiižev. Letošnje tekmovanje bo le posebno zanimivo, saj so že sedaj najavili svoje sodelovanje taborniki iz Izole, Kranja, Škofje Loke, Ljubljane in Tržiča. Organizator pa še naprej prejema nove prijave. Obstajajo možnosti, da bodo na tekmovanju sodelovali tudi slovenski skavti iz Trsta in Koroške. Po studi odlično pripravljenih tekmovanjih si je kriško orientacijsko tekmovanje izborilo stalno mesto med vrsto podobnih tekmovanj po vsej Sloveniji. Zaradi zelo ugodnega termina, bo kot kaže, na njem sodelovalo letos celo več ekip kot na osrednjem tekmovanju slo- venskih tabornikov, vsakoletnem republiškem prvenstvu v orientaciji. Vse tO, nova tekmovalna proga U poizkus škofjeloških tabornikov, da v tretje zapored osvoje prvo mesto in si * tem pribore prehodni pokal v trajno last, obetajo zanimiv boj. Telesna pripravljenost ekip in poznavanje topografije, pa bosta pri tem imela odločilno vlogo. V. orientacijsko tekmovanje bodo mladi organizatorji' kriški taborniki, še posebno skrbno pripravili, saj pet° tekmovanje pomeni tudi P0* Jet taborniške organizacije * Križah. Ob tej priložnost« bodo izdali tudi poseben Dl''* ten, samo tekmovanje pa b° posvečeno letos umrlem« mentorju dejavnosti m^d'h v Križah, tovarišu Krist'anU Kokalju. Start tekmovanja bo V nedelj,, ob 9. uri na Športnem igrišču v Križah. Ekipe bodo tekmovale vos dan, razgP*" tcv rezultatov pa bo isti da11 popoldne ob 15. uri v Gozdu. Uvodna razprava o ustavnih spremembah V Kranju bo v ponedeljek popoldne uvodna i a/prava o osnutku sprememb k republiški ustavi. Razpravo bo vodil predsednik zakonodajno-pravne koinisi je in elan ustav ne komisije i epubliske s k ^ ščine Janko Celcsnik. r° jh hkrati tudi z.uetek )a*^ razprav o osnutku ustav sp.ememb v kranjski OOO \. t- Kandidati za zbor narodov Kranj, 24. septembra — Na današnji občinski kandidacijski konferenci za nadomestne volitve poslancev zbora narodov /ve/ne skupščine SO delegati razpravljali in glaso- u se- ■ Organizacije ZK v delovnih orj-anizacijali in krajevnih skupnostih kamniške občine se pripravljajo na volilne konference, ki bodo oktobra. Na konferencah bodo pregledali tlelo v dveletnem obdobju in posebno uresničevanj, akcijskega programa organizacij na podlagi 20. seje CK /KS. V občini je 15 organizacij ZK, v katerih je r>S0 članov. J. V. ■ Komite občinske konference ZK kamniške občine in po sebna skupina prosvetnih delavcev bosta pripravila občinska konferenco ZK o vzgoji in izobraževanju. Na konici enci, ki bo oktobra, bodo ustanovili aktiv prosvetnih delavcev. J. V. vali o kandidatih za zbor rodov zvezne skupščine, končno kandidatno Usto v Kranju izglasovali Majde Gaspari, Marka Kržišnlkfl' Franca Roglja in Mihael0 Vcrbič. Na konferenci so razpraV' IJali tudi o možnih kandid«1-lih za predsednika republik konference socialistične ze In za sckivt.u |a l*Vf#>*^ odbora republiške konferi"' C« soei ilistien,- /veze i" '' sekretari;, izvršnega <>dh»r' republišk. konference S/'''; Za predsednika repubH** konference S/.DI. so cvide"' ' rali Janeza Vipotnlka, ■> JT krelarju izvršnega odbora «*" publiške konference SZPl> p Boža Kovač> GLAS * 3. STR A M deviznih računih 4* V 3 Za 45 odstotkov večji iz Centralni DS Iskre sprejel program razvoja za prihodnje leto V začetku meseca je zasedal centralni delavski svet Združenega podjetja Iskra iz Kranja. Na podlagi dokaj ugodnih rezultatov v prvem polletju so sprejeli akcijski program razvoja podjetja do konca leta in v letu 1972. Kljub težavam, ki tarejo naše gospodarstvo, računajo, da bodo kolektivi združenega podjetja izdelali letos za 1900 milijonov dinarjev izdelkov ali za 16 odstotkov več kot lani. Ob taki rasti proizvodnje niso neupravičena pričakovanja 140 milijonov ostanka dohodka, ki bo omogočil pokritje obveznosti iz prejšnjih let in tudi nova vlaganja. Združeno podjetje Iskra je letos močno povečalo izvoz, ki je v primerjavi z lanskim letom narastel kar za 45 odstotkov, medtem ko se je uvoz povečal za 14 odstotkov. Tri četrtine blaga so iz-vozi'li na konvertibilno področje. Premalo izvoza V prvih osmih letošnjih mesecih so industrijska podjetja v škofjeloški občini zaznamovala za 28 odstotkov večjo proizvodnjo kot v enakem lanskem obdobju. Izpolnila so tudi nad 60 odstotkov letnega plana proizvodnje. V primerjavi s proizvodnjo v prvih osmih lanskih mesecih je največ dvignila proizvodnjo Lesna industrija Jelovica, in sicer kar za 90 odstotkov, sledi Etiketa iz žirov s 76 odstotki, Odeja Škofja Loka s 66 odstotki povečano proizvodnjo itd. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je letos dvignila fakturirana realizacija za 32 odstotkov, plačana realizacija pa za nekaj manj kot 30 odstotkov. V tem času so podjetja v občini škofja Loka izvozila za 4,980.000 dolarjev izdelkov, kar je za dobrih 5 odstotkov več kot lani. Izvoz na konvertibilno področje sc je povečal za nekaj več kot 12 odstotkov, vendar industrija še vedno zaostaja za letnim planom izvoza. Plan so presegli le Jelovica Skofja Loka, Alpina Zlri in Niko Železniki. ll> V prvem polletju letošnjega leta so se terjatve Iskrinih tovarn dvignile za 37 odstotkov in so dosegle vredrfost 351 milijonov dinarjev. Združeno podjetje pa dolguje dobaviteljem 258 milijonov dinarjev. V prihodnjem letu pričakujejo v Iskri za 18 odstotkov večjo proizvodnjo v vrednosti 2200 milijonov dinarjev. Planirajo za 27 milijonov dolarjev izvoza in za 25 milijonov dolarjev uvoza. Poprečni osebni dohodki naj bi se dvignili od sedanjih 1400 dinarjev na 1600 dinarjev. Ostanek dohodka pa pričakujejo v vrednosti 175 milijonov dinarjev. Za takšno rast proizvodnje bodo morali število zaposlenih povečati za 2,4 odstotka in za 15 odstotkov povečati produktivnost. L. B. Inž. Ivo Arzenšek- pomočnik direktorja Železarne V torek dopoldne je bila v dvorani delavskega doma na Jesenicah 3. seja delavskega sveta Železarne Jesenice. Člani delavskega sveta so najprej pregledali sklepe prejšnje seje, sprejeli poslovnik za delo organov samoupravljanja, razpravljali o pravilniku o delovnih razmerjih in sprejeli predlog sprememb statuta. Na seji so poslušali poročilo odbora za dohodek in nagrajevanje o samoupravnem sporazumu in informacijo o osnutku amandmajev slovenske ustave. Člani delavskega sveta so se strinjali s predlogom razpisne komisije in za pomočnika direktorja železarne izvolili dosedanjega direktorja sektorja za ekonomika, dipl. inž. metalurgije Iva Ar-zenška, za direktorja prodajnega sektorja pa dipl. ekonomista Jerneja Hočevarja, dosedanjega vodjo odseka valjanih proizvodov. V razpravi o osnutku ustavnih amadmajev slovenske ustave so poudarili, da so si v kolektivu jeseniške Železarne vedno prizadevali za čimbolj še samoupravne odnose, 14 odstotkov manj potnikov V prvih osmih mesecih letos je bilo na mejnih prehodih zabeleženo nekaj več kot 9 milijonov prevozov motornih vozil in približno 26.000.000 potnikov. To je za približno 11 odstotkov manj vozil in za 14 odstotkov manj potnikov' kot v enakem lanskem razdobju. Največ vozil in potnikov je prišlo iz Italije, in sicer nekaj več kot milijon vozil in okrog 3 milijone potnikov. Iz ZR Nemčije je prišlo približno milijon turistov, iz Avstrije nekaj čez 900.000 gostov itd. — lb Več kvasa in vrtnin Živilska industrija Kamnik ima dva obrata, in sicer v Kamniku in v Mengšu. V Kamniku predelujejo vrtnine (kumarice, paprike, ajvar), v Mengšu pa kvas. Do konca avgusta so predelali 359 ton kvasa, 416 ton gorčice in 141« ton vrtnin. To je 14 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Predvidevajo, da bo letošnja vrednost proizvodnje dosegla 22 milijonov (novih) din. Polovico jugoslovanske proizvodnje gorčice je iz kamniškega obrata živilske industrije, ki si je s svojo kvaliteto široko odprla pot na trg. J. V. njihovo dopolnitev in izpopolnitev. Na osnovi analiz in raziskav so sprejemali zaključke in sklepe, ki so jih pozne- je uveljavljali v praksi. Zato so menili, da ob novih amandmajih ne bo v kolektivu večjih težav. D. Sedej Cene in dohodki v avgustu Cene so v avgustu še dalje naraščale. Pri proizvajalcih za 0,4 odstotka, pri grosistih za 0,6 odstotka in v maloprodaji za 1 odstotek v primerjavi z julijem. Zaradi tega so porasli tudi življenjski stroški. Za štiričlansko družino približno za 0,5 odstotka. Osebni dohodki, izpla- čani v avgustu, so znašali v poprečju 1640 din. Zaposleni v gospodarstvu so nesli domov poprečno 1600 dinarjev, zaposleni v negospodarstvu pa poprečno 1840 dinarjev. V gospodarstvu so bili za 2,7 odstotka večji, v negospodarstvu pa za 3,4 odstotka manjši kot julija. — lb Posvetovanje o stanovanjskem gospodarstvu Občinska konferenca socialistične zveze kamniške občine bo prve dni oktobra pripravila posvetovanje o treh dokumentih s področja stanovanjskega gospodarstva. Razpravljali bodo o predlogu resolucije republiške skupščine o stanovanjski politiki, o osnutku zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in o osnutku zakona o programiranju in financiranju stanovanj. Socialistična zveza je povabila vse delovne in druge organizacije, naj preučijo te tri dokumente do posvetovanja, da bi na posvetovanju lažje pripravili pripombe in predloge. Predvidevajo da bo najbolj žgoča razprava o večjih stanarinah. J. V. Blago za plašče, kostime in obleke, tvid iz čiste volne modernih, letošnjih vzorcev prodajamo z 40 % popustom Mercator v blagovnici Mercator v Tržiču aktivna moč deluje tudi brez kuhanja samo novi misal ima aktivno moč............. novi mixal te dni............................._.................................... pri vašem trgovcu »zlatorog« maribor^ • ŠKOFJA LOKA Q Občinska konferenca SZDL škofja Loka pripravlja v prihodnjih dneh javne tribune o ustavnih amandmajih. Tribune bodo v večjih krajih škofjeloške občine. V nedeljo, 26. septembra, bo javna tribuna v Žireh. Vodil jo bo poslanec republiškega zbora Franko Ivan. V torek, 28. septembra, bodo javne tribune v Škofji Loki, Gorenji vasi in Železnikih. V Škofji Loki jo bosta vodila poslanec kulturnoprosvetnega zbora Peter Finžgar in poslanec socialno zdravstvenega zbora dr. Tone Košir. V Gorenji vasi jo bo vodil poslanec gospodarskega zbora Janez Šter in v Železnikih poslanec gospodarskega zbora Tone Polajnar. -lb © V Škofji Loki je bila v četrtek popoldne razprava o ustavnih amandmajih SRS. Amandmaje je razlagal predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri CK ZKS Zvone Dragan. Diskutanti so sc najprej omejili na XXXII. ustavni amandma, ki govori o planiranju v republiki. Poudarili so, da bi morala biti bolj določena vloga občinske skupščine pri planiranju v komuni. Nadalje so se ob ustavnem amandmaju, ki govori o odnosu med občino in temeljno organizacijo združenega dela, zavzeli za ustanovitev nekega organa v občini, ki bo ob kršitvi ustave lahko predlagal sankcije. Tudi odnose med razvitimi in nerazvitimi občinami in obratno je treba bolj opredeliti. V razpravi so še ugotovili, da bo treba bolj jasno določiti nekatere stvari glede finaciranja na relacijah: občina — krajevna skupnost in KS — tovarna. V škofji Loki so prepričani, da bodo nekatere predloge na javnih tribunah verificirali. jg Q V teh dneh poteka v štirih škofjeloških podjetjih: LTH, Jelovici, Šeširju in Instalacijah anketa, ki bo skušala ugotoviti objektivno stanje na področju samoupravnih odnosov. Anketa bo zajela 264 anketirancev vseh kvalifikacij. Koristila bo pri načrtovanju tez o samoupravnih odnosih in samoupravni zakonodaji v delovnih organizacijah. -jg £ V sredo so na seji IO OK SZDL Škofja Loka razpravljali O pripombah, ki jih je o pokojninskem zavarovanju kmetov pripravila sekcija za kmetijstvo pri OK SZDL škofja Loka. Sklenili so, da bodo te predloge dali v javno razpravo, ki bo 3. oktobra v sejni dvorani skupščine občine škofja Loka. Nadalje so se pogovorili o evidentiranju kandidatov za RK SZDL in določili datum kandidacijske konference za nadomestne volitve poslancev zbora narodov zvezne skupščine. -lb odnose do o Predsednik CK ZKS Franc Popit se je v Železnikih pogovarjal s predstavniki Združenega podjetja Iskra Predsednik CK ZKS France Popit in predsednik za družbeno ekonomske odnose pri CK ZKS Zvone Dragan, sta se v torek dalj časa pogovarjala s predstavniki vodstva in samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij Združenega podjetja Iskra in nekaterih njenih delovnih organizacij. Generalni direktor Iskre Vladimir Logar je predsednika Popita najprej seznanil s poslovnimi uspehi združenega podjetja in z načrti ter možnostmi za nadaljnji razvoj. O razvoju samoupravljanja je govoril predsednik centralnega delavskega sveta inž. Tekavec, predstavniki aktiva komunistov pa so ga seznanili z delom organizacije ZK v Iskri. France Popit je ugodno ocenil poslovanje združenega podjetja Iskra, še posebej zelo uspešno sodelovanje posameznih delovnih organizacij, ki so posledica medsebojnega dogovarjanja in spoštovanja dogovorov in čistih računov med kolektivi. Opozoril pa je na odnose matične delovne organizacije do Zvečati zemljiški maksimum V 30. amandmaju republiške ustave je predlagano naslednje ustavno določilo: »Kmetom je zajamčena lastninska pravica na obdelovalnem kmetijskem zemljišču v izmeri največ 10 ha na gospodarstvo, v gorskih, hribovitih in hribovitih kraških krajih pa v večji izmeri, ki jo določi zakon . . .« V razpravi o osnutku amandmajev k ustavi SR Slovenije, ki jo je organizirala socialistična zveza kamniške občine, so kmetje predlagali dopolnilo k določilu omenjenega ustavnega amandmaja. Kmetje menijo, da bi morali upoštevati kvaliteto zemlje. Za kvalitetno obdelovalno zemljo naj bi veljal 10-hektarski zemljiški maksimum, manj rodovitne zemlje pa naj bi lahko imeli do 15 ha. Občani so z zadovoljstvom sprejeli novo ustavno določilo, po katerem bodo krajevne skupnosti imele stalna finančna sredstva. Občinska skupščina naj bi krajevni skupnosti odstopila del davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti. J. Vidic Komunalni servis Kranj razpisuje prosto delovno mesto vodje sektorja gradenj in obrti Kandidat mora poleg splošnih pogojev imeti še naslednje: diplomo gradbenega inže-Dirja II ali I. stopnje ter 3 letno prakso v gradbeni operativi. Prijave na razpisano delovno mesto sprejemamo v roku 15 dni po objavi tega razpisa. Prijavi naj kandidati predloži |o kratek življenjepis in dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Ponudbe je treba poslati na naslov Komunalni servis, Kranj, Mladin a 1. obratov, ki jih imajo v drugih krajih oziroma v drugih občinah. Samoupravne pravice teh obraiov so namreč često okrnjene. Zato je predlagal, naj si komunisti v združenem podjetju kot osnovno zadajo nalogo ureditev položaja takih obratov, še zlasti, ker o tem govorijo tudi ustavni amandmaji. V Iskri so se, kot so povedali, tega dela že lotili. Najprej bodo proučili stanje v treh delovnih organizacijah, ki imajo največ takih obratov. Nato bodo sestavili akcijski program reševanja teh problemov. V razpravi je bilo tudi slišati, da se ustavna dopolnila, ki obravnavajo položaj temeljnih organlizacij združenega dela in pravice delavcev, obravnavajo preveč na splošno. Premalo se zanje zanimajo neposredni proizvajalci, to pa zato, ker z njuni niso dovolj seznanjeni. Ko so se pogovarjali o samoupravnih sporazumih, so predstavniki Iskre povedali« da sindikat nasprotuje njihovemu predlogu, ki predvideva najnižje osebne dohodke v višini 1000 din, medtem ko družbeni dogovor predvideva 800 din. Iskrin predlog podpirajo vsa podjetja te in sorodnih dejavnosti. Opozorili so tudi, da nikjer v samoupravnih sporazumih ni zajeto minulo delo, čeprav je to ustavna pravica delavcev. L. B. V ponedeljek začno vračati zemljo Program razvoja kmetij stva v občini Tržič predvideva takojšen premik na tem področju. Ker kmetijska zadruga ni zmogla svojih zemljišč racionalno izkoriščati, je načrt predvidel, da se vrne zemlja nekdanjim Lisi nikom - kmetom, ki so jo pripravljeni in sposobni obdelovati. Kmetje naj bi dobili zemljo vsaj do spomladanski- setve, kjer pa bo to možno, že do jesenske. Tam, kjer nekdanji lastniki ne bi bili za zemljo zainteresirani, bi morali z drugimi načini poskrbeti, da le-ta ne bo ostala neobdelana. Ker je največ zanimanja za vrnitev zemljišč v Zvirčah in Kovorju, bo postopek stekel najprej v teh dveh naseljih, čeprav pričakujejo nekaj težav, ker oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini nima svojega zemlje-merca. V Zvučali m Kovorju so kmetje pripravi jen i prevzeti vsaj po površini enake komplekse, kot so jih nekoč imeli, če že ne bi mogli dobiti prav svojega nekdanjega zemljišča. Zato bo tu akcij« vračanja stekla že v ponedeljek. Večje težave pa so glcde tega v Križali, kjer posarnc2* niki postavljajo zemljiščne zahteve, ki ne bodo enostavno rešljive. V prvih letih bodo za ta zemljišča priznali davčne olajšave. Samo to pa seveda še ne more zagotoviti sanacije kmetijstva v celoti. Zato občinskih akcijski program predvideva tudi ureditev kmetijske pospeševalne službe, sredstva za regresiranj* obresti od kreditov zasebnim kmetom ter rešitev vprašanja izobraževanja kmetov, predvsem pa kmečke mladine, ki bj se moi a oajn za celotno gorenjsko območje. Ker bo delo kmetijske zadruge z vrnitvi io polj nekdanjim lastnikom tako okrnjeno, iščejo Kanjo novo ustrezno obliko. Iz pi-nšnrskih, $e bolj pa tur's'('n!i razlogov pa bo občinska skupščina regresirala izgubo v de javnost i planin. — ok Nov v-tec 1972. ?eta? Pri oddelku za družben« službe na Jesenicah predvidevajo, da bodo z gradnjo nove vzgojno - varstvene ustanove polc^ sedanjega vrtca Julke Pibcrnik začeli št letos Na tem kraiu Jesenic je vedno več novih stanovanjskih hiš in blokov, noleg 'tega pa na leseni ah že sedaj primanjkuje vzgojno-varstvenih ustanov. V tej novi Zgradbi bo šest igralnic skupna zmogljivost nove in stare stavbe pa bo 200 otrok V lovem v rtcU bodo spreiemali v varstvo tudi dojenčke. Po prvih računih bodo za gradnjo potrebi ili kaj več kot 2 milijona din Zaprosffl so za posoiilo. ki naj bi znašalo 40 ;di 50 od' totkov proračunske vrednosti D. Sedel Tr^ic v prv Ko so po počitnicah tržiški odborniki spet zasedli svoje klopi v sejni dvorani občinske skupščine, so med gradivom našli tudi dve tiskovni poli obsegajočo publikacijo — letošnjo drugo številko občinskih statističnih informacij, ki jih na Podlagi mesečnih in trimesečnih poročil pripravlja oddelek *■ gospodarstvo in finance pri SO Tržič. V gradivu so nekateri podatki, ki utegnejo biti zanimivi tudi za naše bralce, Zato smo se odločili za kratek sprehod med temi številkami. PREBIVALSTVO V tržiški občini je bilo 30. junija 12.169 stalnih prebivalcev, med katerimi imajo ženske občutno premoč, saj jih je skoraj 1000 več kot moških. Število občanov, ki je konec 1968. leta prvič preseglo 12.000, raste dokaj počasi. Vse manj ljudi se v Tržič priseli ali ga zapusti; medtem ko je bilo v prvem polletju 1969 priselitev nad 500 in 550 ljudi, ki so iz občine odšli, je v enakem razdobju lani ta številka padla za polovico, letos pa je bila še pol manjša: 130 ljudi je prišlo v kraj, 174 pa ga je zapustilo. Pojenjal pa je tudi val selitev v tujino. Rojstva in poroke občutno padajo. Čeprav je zlasti pri porokah razumljivo, da niso razdeljene v vsem letu enakomerno, vendar preseneča: 41 parov v prvem polletju 1969, 30 lani in le 24 letos. Ali to pomeni, da se odseljujejo iz. občine prav mladi ali so razlogi drugje (npr. v zaostrenem ekonomskem položaju . mladih.) Pada pa tudi Število rojstev: 122 v prvem Polletju 1969, 108 lani in 85 od 1. januarja do 30. junija 1971. Le smrt obiskuje s svojo koso prebivalce enakomerno (56 umrlih v prvih šestih mesecih 1969, 53 v enakem razdobju lani in 54 letos). ZAPOSLITEV Tržiška občina je izrazito Industrijska, saj ustvarja Industrija v celotnem gospodarstvu 78,8 % družbenega Proizvoda v družbenem sektorju. Delovnih mest ne manjka in je brezposelnost minimalna. Delo je pred dvema niesecema iskalo le 60 prebivalcev, kar predstavlja le do-ner odstotek vseh zaposlenih v občini. 5174 ali 42,5 % vseh občanov je zaooslenlh, od Je8« v gospodarstvu 4930 (3955 v industriji), 304 pa v negospodarskih dejavnostih. Med vsemi zaposlenimi Je 53>2% žensk. Žal pa ni bistvenih premikov v kvalifikacijski strukturi, saj je v industriji še zme-raJ le 18 ljudi z visoko izobrazbo in 25 z višjo, v celot-Jj gospodarski dejavnosti pa 26 oziroma 30, vsi ostali pa »o v družbenih službah. Sele Pri srednji strokovni Izobraz-bi se število dvigne na 252 v industriji oz. 325 na področju gospodarstva sploh. Malo Je tudi visoko kvalificiranih delavcev, saj jih premore industrija le 79. Vse kaže, da nova politika štipendiranja še ne dale rezultatov. OSEBNI DOHODKI Za pretekla leta je bilo za tržiško občino značilno, da so bili poprečni osebni dohodki precej nižji od republiškega in gorenjskega poprečja. Tudi sama rast OD je bila počasnejša od rasti v Sloveniji, to pa je pomenilo večanje razlike v škodo tržiških delavcev. Ker družbeni sporazumi še niso sprejeti, so bile v prvih šestih mesecih glede izplačil osebnih dohodkov nekatere omejitve. Zato bo pravo podobo dalo šele letno poprečje. Poprečni mesečni osebni dohodki v občini so znašali letos v prvem polletju 1334 din, v gospodarskih dejavnostih nekoliko manj (1312), v negospodarskih, kjer prevladuje visoki, višji in srednji strokovni kader, pa 1687 din. Med industrijskimi panogami imajo najvišje dohodke delavci Elektro Kranj, kjer presegajo dva nova tisočaka, sledijo delavci tovarne Peko (1460 din mesečnega poprečja), kovači iz Tovarne kos in srpov (1402), proizvajalci v Triu, tovarni lepenke in ZLIT. Čeprav je BPT kot druga največja delovna organizacija na zadnjem, 10. mestu med industrijskimi panogami, je vendar pomembno, da so se tudi tu končno uspeli povzpeti nad 1000 din poprečja (1063 din). Med ostalimi gospodarskimi dejavnostmi je na najvišji stopnici obrt (1516 din). Tu so prvi peki ljubljanskega Žita s 1697 dinarji, sledijo jim krojači v Novosti (1631) in mehaniki v Tiku (1606). Obrti pa sledijo: trgovina (1457), promet in zveze (1409), gradbeništvo (1371), komunalno-stanovanjska dejavnost, gostinstvo, gozdarstvo, kmetijstvo in turizem. Med negospodarskimi dejavnostmi so pri vrhu delavci v družbenopolitičnih organizacijah, katerim sledijo delavci v podružnici gorenjske kreditne banke, v občinski upravi, šolstvu in zdravstvu. Nad vsemi so lekarniški delavci z 2573 dinarji poprečnih mesečnih osebnih dohodkov. PROIZVODNJA IN IZVOZ Po vrednosti industrijske proizvodnje je stanje v trži-škem gospodarstvu zadovoljivo, saj je letni načrt dosežen v prvi polovici leta s 57,7 %• Najboljše rezultate so dosegli v BPT, kjer so izpolnili že 65,2 % letnega načrta, uspešni pa so bili tudi v Tržiški tovarni kos in srpov, v združe- ni lesni industriji, Rogu in Peku. Pri izvozu je za tržiške delovne organizacije značilna orientacija na zahodno tržišče (80 % izvoza). V prvih šestih mesecih so izvozne načrte presegli v večini delovnih organizacij. Največ papirni-čarji, ki v celoti izvažajo na področju trdnih valut, in sicer 4/5 predvidene letošnje vrednosti. V vrednosti izvoza vodita največji delovni organizaciji Peko (z 1,7 milijona ameriških dolarjev doseženega izvoza in 62 % letnega izvoznega načrta in BPT (milijon dolarjev ali 59%, vse na zahodno tržišče). POTROŠNIŠKI KREDITI IN HRANILNE VLOGE Ob prelomu v drugo polovico letošnjega leta je dolgovalo 2949 občanov 5,7 milijona din. Dobra tretjina ima kredite pri banki, ostali pa so si jih oskrbeli pri trgovski mreži, razen devetih, ki imajo turistične kredite. Vendar je bilo v času, o katerem govorimo, več odplačanih kreditov kot na novo odobrenih. Po drugi strani pa je močno naraslo število varčevalcev. V treh letih od 5880 na 9569, kar pomeni 80 % vseh občanov. Na hranilnih knjižicah se je vsota v teh treh letih podvojila (od 9,5 milijona na 18,3). Hranilne vloge so v razmerju s potrošniškimi krediti 3,2 : 1, na občana pride okrog 1700, na varčevalca pa 1900 vloženih sredstev. Raste pa tudi število varčevalcev za stanovanjsko gradnjo (281 interesentov ima vplačanih 7,2 milijona dinarjev). TRGOVINA IN GOSTINSTVO je podvojila potrošnja nekon-centriranih sadni.h sokov, sicer pa so stočili nekaj manj kot 15 tisoč litrov raznih vrst brezalkoholnih pijač in 39 tisoč litrov slatine in sode. TURIZEM V tržiški občini še vedno prevladuje tranzitni turizem, počitniški je bolj naključen. Nedvomno je eden glavnih pomanjkanje prenočitvenih zmogljivosti. Medtem ko je komercialni turizem v solidnem porastu (12 %), pa je hud izpad v planinskem turizmu (vsaj po podatkih, ki so na voljo), saj predstavlja le 40 •/■ lanskih prenočitev v enakem razdobju. Namesto lanskih 6730 gostov, ki so prenočevali 11.834-krat. jih je bilo letos le 4838 z nekaj nad deset tisoč prenočitvami. Število tujih gostov je za malenkost večje in predstavlja 20 % v celotni vsoti. Ce pomislimo, da je v obdobju, o katerem pišemo, potovalo skozi ljubeljski predor v obeh smereh okoli 1,3 milijona ljudi, potem s tranzitnim turizmom Tržičani ne morejo biti zadovoljni, saj ne predstavljajo prenočitve niti 0,8% tega števila, -ok V Tekstilindusu ukinili nočno izmeno Osebni dohodki v tekstilni spremeniti. Obnoviti bodo industriji še vedno zaostajajo morali strojno opremo in za poprečji. To seveda ne spremeniti proizvodni pro-ostaja brez posledic. Delavci gram. V predilnici bodo izd©, odhajajo drugam. Občutno lovali umetna vlakna name-zmanjšanje števila zaposlenih sto česanega bombaža, v tkalje Tekstilindus pripeljalo do niči pa finejše tkanine. Usta-odločitve, da so postopoma noviti nameravajo povsem začeli ukinjati tretjo izmeno. nov obrat — pletilnico, kjer V obratu II so že povsem bodo izdelovali blago za žen-prenehali z nočnim delom, v ske obleke, obratu I pa bodo prešli na Spremembe bodo veljalo dve izmeni v začetku okto- kolektiv Tekstilindusa 280 mi-bra. Hkrati s tem bodo skr- lijonov dinarjev. Poleg svo-čili režijske stroške. Vendar jega denarja računajo tudi bo dohodek kljub temu manj- na sodelovanje bank, saj gre ši, ker režije ne bo mogoče za sanacijo podjetja in so zmanjšati za tretjino. Na to upravičeni do sredstev iz precej vpliva zastarela stroj- sklada skupnih rezerv. Nekaj na oprema. Dovolj zgovoren kreditov bodo dobili tudi pri je že podatek, da so nekateri tujih partnerjih, stroji stari več kot trideset pred časom je bilo slišati let. glasove, da bi proizvodnjo v V razvojnem programu, ki obratu II, nekdanjem Iniek-ga je pred kratkim potrdil su opustili in prostore pre-delavski svet, so predvidevali pustili Iskri. Za tako rešitev Kupci so v pol leta potro- usmeritev proizvodnje v ople- v Tekstilindusu niso bili prosili 37,2 milijona v tržiških menitene in zato tudi dražje več navdušeni. Sedaj sodelu-trgovinah, od tega so 17,3 mi- izdelke. Obetajo si večji za- jejo s strokovnjaki Save pri lijona porabili za nakup živil. služek. Obseg proizvodnje se izdelavi načrta o predelavi Glede na lansko obdobje po- bo zmanjšal od lanskih 32 tako imenovane PVC folije meni to 7 milijonov več celot- na 26 milijonov metrov bla- za pohištveno industrijo. Ta ne potrošnje, od tega za pre- ga letos. Vrednost proizvod- proizvodnja naj bi stekla v hrano 1,8 milijona. Daleč nje pa naj bi se v petih letih obratu II. prevladuje promet pri pošlo- povečala od letošnjih 200 na Letos se je Tekstilindus valnicah Mercatorja (17,7 ml- 540 milijonov dinarjev. Ste- močno usmeril v izvoz. V lijona ali 48% vsega prome- vilo zaposlenih pa se bo prvih sedmih mesecih so ta). Veliko večino teh sred- zmanjšalo še za četrtino. prodali na tuji trg za 2 mili-stev so porabili domačini, le Za uresničenje tega pro- jona dolarjev blaga ali za 75 sorazmerno majhen del odpa- grama bo treba še marsikaj odstotkov več kot lani. -lb de na turistično in maloobmejno pOtrOŠnjO. ___, ~m-f . mm g* .... Podobno sc je povečal pro- r I 1 Li/J |i_I^\jXvXA.XVi met v gostinstvu. Od lanskih J- J—* 4 na skoraj 5 milijonov letos. Vprašanje pa je seveda, koliko se je promet povečal tudi količinsko, če upoštevamo " ne ZadOStUJč- ^ podražitve. Hrana predstavlja mOC iSaiild IV* *****................................*.......................- v gostinski dejavnosti dobrih ................................................................ I , • rr.n rr\(\C 35% potrošnje, ostalo pa so vi mixal ilTia aKtlVIlO ...........^ predvsem pijače. Da Tržiča- SaiTlO HUVl a«.............................................................. nI In njihovi gostje niso trpe- .................................... _ . II žeje, dokazuje podatek, da %-mx7l mixal tO OIH. .„.....,............... so v pol leta stočili nad sto IlU.VJ. M-»£..................................................-............... tisoč litrov piva, okoli 60 ti- ............................ . soč litrov vina ter nad 17 malo kmečkega prebivalstva ustvarja takšne tržne viške. Kmetom se zdi prav tako razumljivo, da bo z razvojem mehanizacije in tehnologije na kmetijah potrebno vedno manj ljudi, boje pa se, da teh ljudi naenkrat ne bo premalo, premalo za še tako izpopolnjeno kmetijstvo z visoko produktivnostjo. Gornje vrstice sem zapisal zaradi tega, ker sem se seznanil s podatki o naglem upadanju števila kmečkega prebivalstva na Slovenskem. Gorenjska pri tem ni nikakršna izjema. Res se približujemo odstotku kmečkega prebivalstva, ki ga poznajo razvitejše dežele. Vendar pa naš »odstotek« še ne razpolaga z vsemi tistimi, za delo potrebnimi pripomočki in sredstvi, ki jih imajo kmetje v prej omenjenih razvitejših deželah. To je očitno nesorazmerje, ki kaže, da se je naša vas izredno hitro raz-slojevala, temu pa družba vedno ni bila kos. Znane so številke, kako je padalo število kmečkega prebivalstva na Slovenskem. Podatek za 1771. leto pravi, da je bilo takrat med slovenskim prebivalstvom 88,6 odstotka kmetov, leta 1857 pa 83,3 odstotka ali 918.000 kmetov. Do prve svetovne vojne je bil odstotek približno enak. Zmanjšal sc je tik pred vojno, ko je število kmetov padlo pod 900.000 ali na 66,7 odstotka vsega prebivalstva na Slovenskem. Čeprav je bil naravni prirastek visok, zemlja ni mogla preživeti več ljudi, ostale dejavnosti pa še niso bile razvite. Zato je bilo med takratnimi izseljenci največ kmetov. Med obema vojnama je biJo kmetov vedno manj. Na to je vplival razvoj industrije, trgovine in prometa. Pred drugo vojno je bilo v Sloveniji 750.000 kmečkega prebivalstva ali 52 odstotkov. Po vojni je bil padec še občut-nejši, vendar ne zaradi izseljevanja, temveč zaradi odhajanja v druge panoge, ki so se v mladi državi hitro razvijale. Popis 1948. leta je povedal, da je bilo takrat v Sloveniji 693.000 kmetov ali 48,1 odstotka vseh Slovencev. Kmetijska dežela nismo bili več. Kmetijska dežela je namreč tista, kjer je kmečkega prebivalstva več od polovice. V istem času je bilo v Jugoslaviji še dve tretjini kmečkega prebivalstva. Toliko ga je bilo v Sloveniji 1910. lota. Tudi drugi popis 1953. leta je pokazal upadanje kmečkega prebivalstva. Vsako loto ga je bilo 15.000 manj, odstotek pa je padel na 41,1. Enaki rezultati so se pokazali 1961. leta. V Sloveniji je bilo še 495.000 kmečkega prebivalstva ali 31,1 odstotka vsega prebivalstva v Sloveniji. Tudi v državi je odstotek že padel pod 50. Do lani pa se je število kmečkega prebivalstva zmanjšalo za 104 tisoč in tako je bilo lani v republiki še 391.835 kmečk'-^a prebivalstva ali 22,7 odstotka vseh ljudi, ži- večih v Sloveniji. V drugih republikah ta proces ni bil tako hiter. Napovedovalci pravijo, da bo 1985. leta v Sloveniji še 12 odstotkov prebivalstva kmečkega. Padec torej ne bo več tako občuten, vendar smo se že s sedanjim odstotkom približali razvitim državam, ki so se v svoji zgodovini srečavale z enakim gibanji. Teh 12 odstotkov pa je verjetno zadnja meja in to zelo napeta. Nujno se ji bomo približevali, bati pa se je, da je ne bomo presegli. Da ne bo za sedanjimi in prihodnjimi kmeti ostala preveč občutna praznina. To ni stvar statistikov, ne politikov, ne kmetov, temveč vseh teh in še koga drugega. Družba se bo morala v prihodnje še bolj zavzeti za kmetijstvo kot se je zadnja leta, ko je opazen viden napredek. Gole kmetije brez ljudi ne pomenijo veliko. J. Košnjek Večji Velika večina kmetov je v dosedanjih javnih razpravah o starostnem zavarovanju kmetov na Gorenjskem (razprave še niso končane) podprla predlagano zamisel o ureditvi starostnega zavarovanja. Kmetovalci se strinjajo, da s tem sicer še vedno ne bo rešena vrsta perečih problemov v kmetijstvu in na vasi nasploh, vendar pa bo ureditev oziroma postopno urejanje starostnega in kasneje Invalidskega ter družinskega zavarovanja kmetov, veliko pripomogla k hitrejšemu reševanju kmečkega vprašanja. Za večino dosedanjih javnih razprav pa so značilna naslednja mnenja: Čeprav so tržne In druge razmere v kmetijstvu na Gorenjskem ugodnejše od nekaterih manj razvitih območij v Sloveniji, kmetje menijo, da bo predlagano zamisel o zbiranju sredstev težko uresničiti. Predlagajo, da bi družba morala prispevati večji znesek. Podobno kot v Kamniku in Kranju tudi drugod dvomijo, če bodo kmetje zmogli plačevati sedaj predvideni znesek. Zato predlagajo, da bi družba vsaj na začetku prispevala polovico potrebnih sredstev. Pri razpravah o zbiranju sredstev so pogosti tudi predlogi, da bi v sklad za Tudi Zavarovalnica Sava PE Kranj se je aktivno vključila v razpravo okrog ustanovitve sklada za zatiranje bolezni vimena v kranjski občini. V tej razpravi zastopa zavarovalnica predvsem stališče, da ne bi bilo priporočljivo ustanavljati tak sklad, ki bi koristil samo specializiranim mlečnim proizvajalcem, oziroma tistim kmetovalcem, ki imajo možnost oddati mleko v mlekarno, ampak je treba najti rešitev širšega značaja, ki bo zajela vse živinorejce, ne glede ali proizvaja mleko ali samo meso. To obliko pa zagotavlja kolektivno zavarovanje živali, ki obsega jamstvo za povrnitev škode zaradi pogina ali zasilnega zakola živali zaradi bolezni ali nezgode in brezplačno zdravljenje živali, v kar je vključeno tudi zdravljenje In preprečevanje obolenj vimena. Pri tej obliki kolektivnih zavarovanj pa je tudi premija manjša, ker je v jamstvo vključeno večje število živali (boljša struktura rizika). Namesto formiranja sklada, za katerega naj bi sredstva prispevale kmetijske zadruge, mlekarna in delno sklad za pospeševanje kmetijstva pri občini, pa starostno zavarovanje prispevale tudi tiste organizacije, ki preprodajajo in predelujejo kmetijske proizvode. Večina se tudi strinja, da bi bil pavšal za vse kmetovalce enak, hkrati pa menijo, da bi sc pri prispevku od katastrskega dohodka moral določiti limit. Slednji naj bi bil takšen, da naprednejši kmetje oziroma tisti, ki se lotevajo postopne modernizacije, ne bi bili preveč obremenjeni. Tako bi se že v prvih letih uresničevanja sistema starostnega zavarovanja kmetov laže In hitreje približali cilju, da bi tudi mladi raje ostali na kmetijah. Sicer pa se pogosto sliši, da predlagane rešitve niso najbolj stimulativne za mlade, tako po eni strani zaradi prispevka, potrebnih let za pridobitev starostne pokojnine in predvidenega mesečnega zneska. Menijo, da bi bilo pogoje treba čimprej izenačiti z delavskim zavarovanjem, predvideni mesečni znesek 250 dinarjev pa na Gorenjskem povečati na 300 do 350 dinarjev. Prav tako so precej pogosta mnenja, da bi vsi kmetje plačevali enak prispevek v fond za zbiranje sredstev, manjkajočo razliko pa naj bi pokrili iz drugih virov. Različna mnenja in nejasnosti so tudi pri predlogu o prodaji posestva po 65. letu naj bi ta sredstva namenili kot delni prispevek k premiji, ki bi se obračunal na osnovi prodane količine mleka aH mesa za posameznega kmetovalca, pri čemer pa bi dosegli razbremenitev živinorejcev, ki bi potem sami plačali samo del premije. Edino na ta način bi lahko dosegli, da bi Imeli vsi živinorejci zavarovano svojo živino in s tem zagotovljeno pravočasno veterinarsko pomoč (pravočasni poziv veterinarja), pri eventualni škodi pa bi živinorejec dobil izplačano škodo, s katero bi lahko nadoknadil svojo nemoteno proizvodnjo. Ker zdravstveno zavarovanje živali nedvomno vpliva tudi na zdravstveno stanje živali, bi tako imel tudi potrošnik zagotovljeno zdravo in kvalitetno mleko in meso. Tudi predlog kmetov, da bi zavarovalnica vključila v zavarovanje teleta, bomo proučili, kar ni neuresničljivo, vendar pa je že sedaj mogoče zavarovati teleta od 2 mesecev starosti dalje in ne od treh, kot je navedeno v zapisu. ZAVAROVALNICA SAVA Poslovna enota Kranj starosti. Tu gre tako za to, komu predati posestvo, če nI nikogar oziroma če je več dedičev, kot na primer za to, kako bi bilo, če bi kmet predal posestvo čez čas ženi in se zaposlil. Zato so nekateri predlagali, da bi bila pogoj za izplačevanje pokojnine le leta, ne pa tudi predaja p°" sestva. Kaže, da bo prav to vprašanje ob dokončnem oblikovanju predloga treba naj-skrbneje preučiti. V kranjski občini so ponekod tudi opozorili, da Je predlog še posebno nepravičen do žena. Ker Je predvideno, da žena dobi pokojnino po moževi smrti, ko je stara 65 let (pogoj je, da 65 let dopolni vsaj 5 let pO moževi smrti, kasneje pa ji pravica do pokojnine ugasne), bi bili s tem kmečki fantje z zakonom prisiljeni, da bi bila dekleta, s katerimi bi •» poročili, največ pel let mlajša od njih. Na večini dosedanjih razprav so tudi predlagali, da bi z izplačevanjem pokojnin začeli postopoma, nc Pa 1974. leta vsem nad 65 let starim kmetom naenkrat. Po končanih Javnih razpravah bodo v vseh gorenjskih občinah predloge, pripombe In mnenja zbrali In ocenili ter jih nato posredovali republiški konferenci socialistične zveze. A. žalar prispevek družbe GLAS * 7. STRAN LI S SVI O 16. junija 1971 me je podjetje Creina suspendiralo na delovnem mestu direktorja hotela Creina v Kranju. Ker mi je znano, koliko naporov (tudi materialnih) je bilo potrebno pri gradnji hotela v Kranju in ker sem seznanjen S prizadevanji stČUpŠčine občine Kranj, da pospeši razvoj turizma in gostinstva na svojem področju, menim, da je potrebno, da vas obvestim o Pogojih dela, s kakršnimi sem se srečeval na delovnem mestu direktorja hotela. Prepričan sem namreč, da ima hotel svojo ekonomsko upra- vičnost in da posamezniki povsem nesmotrno poskušajo Prikazovati gradnjo hotela takšnega kot je, kot ne dovolj premišljeno iz najrazličnejših razlogov. Po mojem mnenju so prav ti razlogi tisto, kar ovira delo hotela, mu ne pusti normalno zaživeti, kar je povzročalo probleme med samo izgradnjo. Znano je, da je imel hotel le pred gradnjo in tudi kasneje v Kranju precej nasprotnikov. Na žalost — to je Pri vsem bistveno — ima takšne nasprotnike še sedaj v posameznikih v upravi Podjetja. Upravičenost svojih odklonilnih stališč do hotela hočejo sedaj dokazovati na najrazličnejše načine. Seveda je najučinkoviteje umetno Prikazovati veliko izgubo, ki jo naj bi hotel dosegeL Na ta način so uspeli obrniti mnenje delavcev v podjetju Proti hotelu (podjetje ima šest različnih dejavnosti). Ker sem bil na delovnem mestu direktorja hotela, so me izbrali za svojega grešnega kozla, da bi tako svoje nasprotovanje navzven prikrili. Ker sem se uprl umetnemu Prikazovanju velikanske izgube hotela pri zaključnem ra-'za leto 1970 in pri ana-"* poslovanja strokovnih služb uprave za vsak mesec Posebej ter avtokratičnem vodenju podjetja, so mi naprtili celo vrsto obdollitev, me sku-Mfo prikazati kot nasprotnice samoupravljanja, terori-st« nad delovno enoto in podobno. Naj navedem nekaj konkreinili primerov. Y zaključnem računu za 'eto mm so prikazali 0,5 milijona N din izgube. Ob tem, kljub zahtevi, niso hoteli odšteti K) odstotkov regresa od ustvarjene devizne retencije, y h daje banka na promet mozetnskih gostov. Prav tako '"s" upoštevali inventure (da bila izguba večja), ki jo strokovne službe sploh niso opravile, ob tem pa niso do-^'hli, da bi jo naredili sami. ; ln izgubo, na primer, so s'eli tudi amortizacijo za štiri mesece v višini 216.900 N din, ki je v resnici ostala podjetju °7- hotelu za odplačilo anui-tct v naslednjem letu (do HO* Vcga leta jih namreč nismo 0t'plačevali). Po izračunu posebne komisije, ki jo je ime-n"val kolegij direktorja, je bilo izgube 57.530 N din in ne 0,5 milijona N din. Seveda tega niso hoteli upoštevati, ker bi jim bilo tako težje pritiskati na družbo oz. opravičevati poslovanje podjetja kot celote oz. zahtevati nove ugodnosti. Pred začetkom obratovanja hotela je imela uprava enako število zaposlenih kot kasneje. Namesto, da bi pomagali hotelu in ga ne bi še dodatno obremenjevali, saj so letne anuitete visoke, so ga obremenili še z 0,25 milijona N din letno za stroške uprave in 0,24 milijona N din letno za stroške izgradnje hotela (zagonski stroški, osebni dohodki in razni drugi stroški pred začetkom poslovanja). Tako je kril hotel petino vseh stroškov za upravo podjetja. Morda je ob tem zanimivo, da je imel v centralnem delavskem svetu le dva od 25 članov, da ni nobenega njegovega člana v petih odborih in dveh komisijah centralnega delavskega sveta, čeprav jih dela tu skoraj desetina od vseh zaposlenih v podjetju. Takšnih obremenitev je bilo še veliko. Hotel je moral plačati npr. 9000 N din za regulacijo Kokre. Podjetje je namreč sklenilo takšno pogodbo, in to na osnovi vrednosti osnovnih sredstev po zaključnem računu iz leta 1968, ko hotela še ni bilo. Ko so iskali vzroke, ki bi jim omogočili mojo odstranitev z delovnega mesta (ker pač nisem pristal na umetno prikazovanje velikanskih izgub), so si izmislili moje neupoštevanje samoupravnih odločitev... Takoj moram razčistiti, kaj pomeni samoupravljanje v podjetju Creina. Vedeti je treba, da je pomočnik direktorja in član direktorjevega kolegija po 26. ČL statuta podjetja poleg direktorja podjetja individualni izvršni organ podjetja, je pa tudi obenem predsednik delavskega sveta podjetja. Zaradi tega se še ni zgodilo, da delavski svet ne bi sprejel stvari, ki jih je ie vnaprej določil kolegij. Naj povem, kako se je končala na delavskem svetu moja zahteva, da je treba popraviti napačno izdelan zaključni račun za leto 1970. Posebna komisija, v kateri sem sodelovat, je ugotovila nepravilnosti. Razprava na delavskem svetu se je končala s kratko pripombo pomočnika direktorja in predsednika DS: »S tem se ne strinjam!« Zaradi tega je ostal z.aključni račun takšen kot je bil, ne da bi DS o ugotovitvah komisije ejasoval. Obdolžen sem bit samovoljnega premeščanja detavcev. V tem je zrno resnice, vendar bi bilo treba povedati, da je bilo to v nujnih primerih, ko bi povzročil škodo, če bi čakal na sestanek komisi- je. Če mora natakar v vojsko, pač ne more ostati njegovo delovno mesto nezasedeno. Očitali so mi, da delavci zapuščajo hotel zaradi mene. Sestanek kolektiva 25. 5. 1971 tega ni potrdil. Kljub mojim večkratnim zahtevam, da je treba misliti na stanovanje za delavce, ni nihče ničesar uredil. Za veliko fluktuacijo sedaj obtožujejo mene in pri tem pozabljajo, da se od 77 članov kolektiva kar 40 vozi v službo v Kranj. Je treba iskati vzroke, če človeku ob velikem pomanjkanju gostinskih delavcev drugo podjetje ponudi stanovanje in tako odide iz hotela? Je treba vzroke iskati pri meni? Ni mi razumljivo, kako morejo obtoževati mene nesamo-upravnih odnosov ljudje, ki k temu največ prispevajo! Je normalno, da predsednik DS ignorira 77-članski kolektiv hotela s tem, da ni prestopil praga hotela, da so uslužbenci hotela prvič videli na svojem sestanku direktorja podjetja šele po devetih mesecih obratovanja, da so razpisali volitve v organe samoupravljanja šele po 150 dneh obratovanja, medtem ko bi morali po statutu najkasneje v 60 dneh? Pravijo, da nisem ravnat v skladu z gospodarskim načrtom podjetja. Kako je obtožba privlečena za lase in kakšni samoupravni odnosi vladajo v podjetju, najbolj pove podatek, da delovna enota hotel tega načrta sploh ni dobila, niti ni pri izdelavi sodelovala (dobili smo ga že potrjenega od DS šele februarja in torej o njem sploh nismo mogli razpravljati, čeprav to statut podjetja zahteva). Kot mi je bilo rečeno ob prevzemu dolžnosti direktorja hotela, naj bi novi hotel v Kranju ustrezal zahtevam mednarodne visoke B kategorije. V skladu s tem sem vodil njegovo politiko. Ravnat sem se po standardih in statutu poslovnega združenja hotelskih podjetij Jugosla\nje, katerega člani smo. Tako je zdrufenje izbralo hotel Crei-no izmed 250 hotelov v državi med 15 najelitnejših, ki jih je posebno priporočalo inozemskim poslovnim partnerjem. Po številnih prireditvah je hotel hitro zaslovel (kaže 20 večjih prireditev v 9 mesecih mojega vodenja na moje slabo delo?). Ko sem prišel v Kranj, mi je direktor podjetja razložil perspektivni plan turističnega razvoja kranjske občine. Iz tega je bilo razvidno, naj bi bila Creina nosilec celotnega turističnega razvoja. Zgradili naj bi nove hotelske zmogljivosti na Jezerskem, Krvavcu, Preddvoru in v Kranju. Prizadeval sem si, da bi Creina prevzela dom na Krvavcu v skladu z občinskim programom razvoja turizma. Posamezniki v vodstvu pod- jetja so tudi v tem primeru uspeli z nasprotovanjem skupščini občine Kranj. Poskušali so prevzeti dom na Krvavcu pod pogoji, na katere skupščina občine Kranj razumljivo ni mogla pristati. Podobno je bilo tudi pri integraciji gostinskega podjetja na Jezerskem. Komisija hotela Creina je ugotovila, da bi bila integracija umestna. Predsednik DS je integraciji nasprotoval. V položaju, ki vlada v Creini, je to pomenilo konec vsake razprave. Prepričan sem, da hotel lahko posluje takšen kot je, saj so to dokazali že prvi meseci obratovanja. Seveda je to nemogoče, če prizadevanjem mladega kolektiva (večini je to prva zaposlitev) mečejo polena pod noge najodgovornejši v lastnem podjetju. Ob svojem primeru sem spoznal, zakaj združevanje gostincev v kranjski občini ne more uspeti. S posamezniki v Creini res ni mogoče delati. Iz lastnih izkušenj lahko sedaj trdim (ko sem prišel v Kranj pred dvema letoma, tega nisem mogel razumeti), da so se ostale gostinske organizacije ognile precejšnjim težavam, ko niso bile pripravljene sodelovati s podjetjem Creina takšnim kot je, t. j. z vodilnimi ljudmi v njem. Boris Lieber aktivna moč v najmodernejšem pralnem sredstvu samo novi mixal ima aktivno moč novi mixal te dni pri vašem trgovcu »zlatorog« .................•* Nezadovoljstvo nad Transturistom V pismeni informaciji o turističnem prometu, poslovanju gostinskih podjetij in problematiki letošnje turistične sezone v radovljiški občini, o čemer so na sredini seji razpravljali odborniki obeh zborov radovljiške občinske skupščine, med drugim piše: »Največji problem v občini pa predstavlja stanje v podjetjih Transrurista v Bohinju. To- je verjetno danes osnovni problem našega gostinstva v občini. Dobro so poznane prilike in stanje Sport hotela na Pokljuki, ki je zaprt in ne obratuje že od leta 1970. O tem je bilo v naši javnosti dosti kritike prav v letošnji sezoni. Neodgovorno je pustiti objekt kot je šport hotel, ki je bil zgrajen šele v letu 1948/49, propadu, tako da sploh ni sposoben za obratovanje, Enako pot pa gredo žal tudi ostali objekti na Pokljuki. Tudi s stanjem gostinstva, upravo posameznih objektov in poslovanjem v Bohinju ne moremo biti zadovoljni. Tako stanje so ugotovili naši občinski organi, tako stanje pa je ugotovila tudi posebna republiška komisija, če že izvzamemo samo gostinsko poslovanje v hotelih Transturisla, je prav gotovo točna ugotovitev, da so organizacijsko in kadrovsko daleč za ostalimi gostinskimi grupacijami ter da je upravljanje samih hotelov in okolice za turistični kraj kot je Bohinj neprimerno. Menimo, da je osnovna naloga podjetja Transturist, da ugotovi dejansko stanje v svojih obratih ter skuša ta problem začeti reševati takoj, ker je prav od tega odvisen nadaljnji razvoj Bohinja, za katerega smo vsi odgovorni... Že pred razpravo o turističnem prometu je bilo na seji postavljeno vprašanje, kako je s hotelom na Pokljuki. Odborniki so izražali nezadovoljstvo, ker je podjetje Transturist dopustilo, da je v hotelu nastajala škoda in da objekt niso vsaj primerno zavarovali. Opozarjali so, da je treba najti krivca, ki je bil odgovoren za poslovanje in vzdrževanje hotela in ga kaznovati. Podobne razprave pa so bile tudi, ko je bila na dnevnem redu točka o turističnem prometu. Zahtevali so, da je problem Sport hotela na Pokljuki treba čimprej rešiti in se strinjali, da je treba čimprej razpravljati tudi o programu podietja Transturist v Bohinju in na Pokljuki oziroma nasploh \ radovljiški občini. A. Lep dan smo preživeli Pred štirinajstimi dnevi so delavci Gorenjske predilnice iz Škofje Loke praznovali dan kolektiva. Povabili so tudi nas, ki smo nekoč delali v tej tovarni — upokojence. Najprej so nam razkazali nove obrate in novo proizvodnjo, nato pa smo imeli v menzi zakusko. Vsak upokojenec je prejel tudi darilo: kilogram volne iz nove proizvodnje Gorenjske predilnice. Popoldne smo se zbrali na škofjeloškem gradu. Skupaj s člani kolektiva smo imeli piknik. Preživeli smo lep dan, za kar se vodstvu in delavcem Gorenjske predilnice najlepše zahvaljujemo. Upokojenci Akcijski program občinske skupščine Tržič sprejet Ocena gospodarskih gibanj in družbeni dogovor s kulturno >nostjo skupi Še dolgo brez odgovora ? te dalj časa so vaščani iz Cnakovega pri Križah, ki so s samoprispevkom pomagali Zgraditi vodovod do njihovega naselja, več kot nezadovoljni. Skoraj nove napeljave ne dajejo dovolj vode za 60 gospodinjstev. Na komunalno podjetje Tržič sta krajevna skupnost in krajevni odbor SZDL Križe pred časom naslovila vprašanje preskrbe Z vodo, a od tam nobenega odgovora. Zato je občinski odbornik s tega območja Franc Doli-nar javno povprašal direktorja komunalnega podjetja Tržič o naslednjem: i Popravek V 71. številka Glasa je bilo na 5. strani pod sliko gradbišča v Kranjski gori nepravilno napisano, da novi hotel Gorenj ke v Kranjski gori gradijo delavci SGP Sava z Jesenic. Novi hotel Gorenj ke gradi namreč gradbeno podjetje Gradiš z Jesenic. Za neljubo napako se opravičujemo. — ali je res, da je vode v tem zajetju dovolj, da pa odteka neizkoriščena — zakaj Komunalno podjetje to vodo občasno zapira — ali je res, da cevi puščajo — zakaj komunalno podjetje kljub občinskemu odloku še ni namestilo števcev za vodo in se zato le-1 a uporablja nekontrolirano — ali je res, da to vodo uporablja tudi cevarna Rog — kaj menijo v Komunalnem podjetju, kdo bi bil odgovoren, če bi prišlo v naselju do požara, pa bi iz hi-drantov ne pritekla voda? Odbornikom je direktor komunalnega podjetja zagotovil, da dobe odgovor lahko »Že jutri*. Nas v temle trenutku zanima le, zakaj se zde Komunalnemu podjetju prizadeti občani in krajevni družbeni faktorji tako malopomemb-ni, da tudi oni niso mogli dobiti odgovora »ie jutri«. Sicer pa tudi nas zanima tale »jutri«, kako se bodo izvlekli komunalci. -ok Nedvomno so doživeli tržiški občinski odborniki prijetno zadoščenje, da se njihova prizadevanja uresničujejo po programu, ko so bili obveščeni, da je vseh 19 sklepov prejšnje seje skupščine bilo uresničenih. Osrednja točka torkove seje je bil pretres akcijskega programa skupščine občine Tržič za področje gospodarstva in komunalne dejavnosti. Prvotni predlog tega programa sta že pred tem obravnavala občinski komite zveze komunistov in svet za gospodarstvo pri občinski skupščini, ki sta neodvisno drug od drugega ugotovila pomanjkljivosti predvsem v tem, da je le-ta preveč načelen in vsebuje premalo konkretnih nalog za ustrezno akcijo. Svet sicer ni zavrnil predloga akcijskega programa, zahteval pa je dopolnitve, zlasti glede konkretnih nalog in ciljev ter določitev nosilcev nalog in rokov izpolnitve. V tako izpopolnjenem predlogu so pomembni predvsem sklepi: — o disciplini pri proračunski potrošnji — o doslednejšem izvajanju davčne politike, ki naj čim bolj onemogoči osebno izkoriščanje, neupravičeno bogatenje ter poglabljanje socialnih razlik — o splošni potrošnji, kjer občina lahko vpliva kot stabilizator Gospodarstvo na dobri poti »V prvem polletju 1971 so gospodarske organizacije občine Kamnik ustvarile 31 odstotkov več celotnega dohodka kot v enakem lanskem obdobju. K povečanju je največ prispevalo področje industrije in obrti, čeprav relativno najvišjo rast prikazujeta kmetijstvo in trgovina . . .« Tako je zapisano v Analizi poslovnega uspeha delovnih organizacij kamniške občine za obdobje januar — junij. Odborniki občinske skupščine Kamnik, ki so v četrtek razpravljali o gibanju gospodarstva, so ocenili, da se gospodarstvo občine še naprej ugodno razvija. Na vseh področjih je zabeležen napredek. Število zaposlenih se je povečalo za 283 delavcev. V šestih mesecih so gospodarske organizacije ustvarile 39.837.000 din dobička, od tega največ industrija. Nadalje so na seji skupščine poslušali Informacijo o poslovanju Rudnika kaolina Crna, ki je že več mesecev pod prisilno upravo. V rudniku gre očitno na bolje. Poprečni mesečni dohodek rudarjev znaša 1465 din. Na seji so sklepali tudi o podpisu sporazuma o načinu kritja primanjkljaja sklada skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov. Na občino Kamnik odpadajoči del primanjkljaja mT?T J*ttr±tttJVX f 130-264 c"" I J1 J J—i-I—*_ Republiškim organom bodo poslali več pripomb na teze o starostnem zavarovanju ........_____......................................... fiTiltvilO kmetov. Menijo, da lastništvo ,vv^* nrpmaW VS0 UmaZdlUJ......... kmetije ne bi smelo biti kot aktivna niocjprcrruij, ................................................ pogoj /a pridobitev pokojni. ............ . i •VY.Q nktlVnO mOC ne. Predvidevano je namreč, samo novi mixai ima o»**............................................. da bi moial kmct prei izrf> ............................................"čiti posestvo nasledniku in •■ «1 I« Hni iele nato bi lahko užival po- novi mixal.te oni.................................................................... kojnino ...................... .nTrr,n Odborniki so soglasno spretni VaŠCm trgOVCU....................................................-........- jch odlok o zazidalnem na- ^...............—-----.v. o riVlO I* <*rtu severnega dela Perovo in ............... »Zlatorog- n'd sklep o urbanističnem delu ^_____................... zazidalnega načrta Novega .______...........------- " trga. J. Vidic — o nalogah, ki zadolžujejo direktorje gospodarskih delovnih organizacij (stabilizacija, izboljšanje likvidnosti, izdelava srednjeročnih in dolgoročnih programov glede na usmeritev podjetij) — o sanaciji tržiškega kmetijstva — o doslednem spoštovanju samoupravnih sporazumov v delovnih organizacijah — o stanovanjski politiki in — o kadrih Da ne bi ostalo zgolj pri besedah in lepih sklepih, je odbornik Marijan Dolinar predlagal, naj nosilci akcij vsake tri mesece poročajo o svojem delu in premikih. Odborniki so razpravljali tudi o poročilu o gospodarskem gibanju v občini v prvem polletju 1971. Ugotovili so, da se inflacija stroškov žal nadaljuje, da pa je ugodno za tržiško gospodarstvo vsaj to, da je porast osebnih dohodkov večji od inflacijskih stroškov, da je torej tu le rudi večji delež produktivnosti. Več je tudi sredstev za akumulacijo. Tržiško gospodarstvo ne bremeni devizne državne ekonomije, saj precej več izvaža kot uvaža, čeprav je izvoz v času padcev in rasti posameznih valut na svetovnem tržišču na meji rentabilnosti. Vznemirljiv pa je tudi odliv delovne sile iz občine, čeprav je vseskozi čutiti pomanjkanje delavcev. Sicer pa je svet za gospodarstvo od občinskih strokovnih služb zahteval še podrobnejše analize o vseh tistih gospodarskih organizacijah, ki ne uspevajo najbolje. V nadaljevanju seje so odborniki razpravljali o proračunu, skladih in sredstvih občine v prvem polletju 1971 in ugotovili, da se tako dohodki kot izdatki gibljejo V skladu s predvidevanji. Odborniki so tudi sklenili družbeni dogovor s temeljna kuhurno skupnostjo Tržič glede financiranja kulture vi letih 1971 in 1972, s tem pa so tudi izpolnjeni pogoji za družbeni dogovor z republiškim izvršnim svetom, ki za dejavnosti na področju kulture v občinah odstopa del lastnih sredstev. Sprejem novega odloka jo odmrznil cene nekaterih živil, stanarin, storitev in obrtnih izdelkov, komunalnemu podjetju pa so odborniki izglasovali pravico, da s 1 oktobrom dvigne cene za pobiranje in odvoz smeli (v gospodinjstvu za 100 '„, čeprav je bila zahteva podjetja še precej večja — 175 ,o). —ok Na cesti nisi sam V sredo zvečer je bila v konferenčni sobi skupščine občine Jesenice redna sejaf članov občinske komisije za vzgojo In varnost v prometu. CIani komisije so sc največ menili o organizaciji in poteku 3. jesensko-zim-ske promet no preventivne akcije Na cesti nisi sam. Akcijo bo pripravila občinska komisija za vzgojo in varnost v prometu, potekala bo od 15. oktobra do 31. januarja. Na seji so sprejeli zelo temeljito pripravljen in izdelan okvirni program akcije, v katero bodo vključili tudi postajo ljudske milice Jesenice, UJV iz Kranja, člane AMD Jesenice in ZSAM Jesenice, občinski odbor RK, osnovne šole v jeseniški občini, DPM, predvsem pa delovne organizacije, katerih člani se kakorkoli vključujejo v promet na cestah. Namen akcije je vzgojni in preventivni: opozarjali bodo voznike motornih vozil na nevarnosti na cestah, ki so večje posebno še ob spremenjenih vremei h razmerah, priporočali voznikom redne in vestne tehnič-ne preglede njihovih vozil, vzgajali članstvo in v okviru šolske prometne vzgoje govorili o varnosti v prometu. Za šolsko mladino in za vse, ki se s svojimi vozili vključujejo v promet na cestah, bodo priredili I vanja In prikazali več filmov. Na vidnih molih ob cesti In v delovnih kolektivih pa bodo izobesili letake, ki bodo opozarjali na nevarnosti na cestah Program akcije so pripravili zelo skrbno, poskrbel! pa bodo, da se bo v akcijo Na cesti nisi sam v' ■ Ho kar največ voznikov. Vsi bi se namreč mor. II ko ično zavedati, da jesensko deževje in zima prtna Si boj meglo, poledico i:\ s tem tudi težjo vožnjo ka večjo nevarnost na cesti. Ob koncu seje «o podprli predlog Avtomate društva Jesenice, da prejme Franc Trampuš, dolgoletni aktivni član, odlikovanje in se zmenili, da bodo plaket*^ Vzorni voznik podelili 15. oktobra v sejni dvorani občinske skupščina. D. Sedej OPERNA SEZONA se bo začela s praznikom, kakršnega v ljubljanski operni hiši še ni bilo. Vilma Bukov-~Ya'.Rudoif Franci in Samo Smerkolj, torej trije najvidnejši umetniki in nosilci opernega repertoarja, bodo vsi hkrati v uprizoritvi Puccinijeve TOSCE proslavljali 25-jetmco umetniškega delovanja. Tosca, Cavaradossi io ocarpia bodo v njihovi vrhunski pevski in igralski zrelosti polno zaživeli na našem odru in poželi nedvomno •UVečje priznanje hvaležnega občinstva. * »Posebno pozornost bo gotovo deležna tudi HOVAN-oCINA Modesta Musorskega, saj pomeni njena izvedba ^instrumentaciji Dmitrija Sostakoviča za našo publiko Popolno novost. Mogočnost zborovskih scen pa je v tej open še posebno dragocenost. -Slovaški narod je opero Eugena Suchona KRUTNJAVA (VRTINEC) sprejei za svojo nacionalno opero. In prav Je, da to — tudi po svetu uprizarjano umetnino — spozna tudi naša publika, saj je v njej uglasbena vsa bogata lestvica človeških čustev — od liričnosti do tragi-enosti. ... Posebnost in razvedrilo bo prinesla komična Donizet-"J^va opera V1VA LA MAMA, v kateri se nam bo naš »ahtni basist Ladko Korošec prvič predstavil v ženski *'Ogi in s tem mjtovo dosegel nov vrh svoje velike pevske 111 igralske poti. Pripravljena je tudi uprizoritev novega opusa skladanja Darijana Božiča — ARES—EROS, ki ga je naša "Pera izvedla že v Zagrebu. V letošnji sezoni pa bo se-rjr* 'udi ljubljanska publika izkoristila priložnost in si ogledala to najnovejše slovensko moderno operno delo J lmeiiitni reži ji Mifeta Koruna in pod avtorjevo taktirko- V operi soileluje skoraj ves solistični, zborovski in baletni ansambel, ki je domače delo naštudiral s posebno vnemo. Balet bo občinstvu pokazal najboljše Egkovo baletno aelo JOAN VON ZARISSA, ki na nov, domiseln način obnavlja znano temo o Don Juanu. _ V koreografiji prvega romunskega koreografa Olega uanovske-a pa bo baletni ansambel oživil na splošno ,J?'Jo naših obiskovalcev najbolj priljubljeno baletno de-10 Petra UjiCa Cajkovskega — LABODJE JEZERO. Polet; teta imenitnih stvaritev operne in baletne literature bo ljubljanska Opera ponovila Se celo vrsto svo-J'h najboljših uprizoritev iz prejšnjih sezon in s tem ustregla prav vsem okusom in željam občinstva. Drama SNG začenja svojo novo sezono z novim vod-5f°5?, 'n s pomlajenim ansamblom (angažirali so osem miadili igralcev in igralk). Vse kaže, da bo letošnja sezona ena izmed najbolj zanimivih in najbolj privlačnih sezon zadnjih časov. drh*C!Xlloar so sestav''i *z treh virov: iz klasike, iz so-dci sve'ovne dramatike in sodobnih izvirnih slovenskih j,,.11 klasičnega repertoarja so izbrali Shakespearovega ^JLIJA CBZARTA, ker je po svojih zunanjih efektih in Po z.animivi problematiki današnjemu gledalcu zelo blizu, v cg k a pa nj bij y repertoarju slovenskih gledališč 7ni UI P° drugi svetovni vojni. — Igrali bodo tudi PlNnvV'0 francoskesa komediografa Moliera SKA- pn,.,,,'/ ZVIJAČE. Igro bo spremljala enodejanka IM-Umrt ,AC1JA V VERSAII.EESIJ. - Vsekakor bo velik Sfiiiv'lii^1 d°g°dek drama španskega pisatelja Calderona p<; !Nlk /ALAMEJSKI. To starodavno igro zadnje čase da i'.V'opi v'''ko igrajo in sicer zaradi tega, ker se /di, J* napisana za današnji čas, tako zanimivo in perečo pr°l>leI1Utiko obravnava. Iz sodobnega repertoarja bo Drama SNG pokazala svojemu občinstvu znamenito komedijo Bernarda Shawa PYGMALION. A hkrati še tri nove, pri nas neznane, a vendarle zelo zanimive igre: SMRT KRALJEVEGA PRO-KURATORJA, delo Yorgosa Sevasticoglua, grškega pisca, ki živi v izgnanstvu v Parizu in bo na slovenskem osrednjem odru doživel svojo krstno uprizoritev. Igrali bodo tudi komedijo sodobnega angleškega komediografa Davida Merceria FLINT in dramo poljskega dramatika Rymkiewicza KRALJ POSTA. Posebno pozornost bo Drama SNG posvečala domači dramatiki. Vse kaže, da bo letošnje leto nekaj zelo zanimivih in mogoče za slovensko gledališko literaturo po-, membnih predstav. Dominik Smole, eden najboljših dramatikov po Ivanu Cankarju — je ugotovila kritika — je napisal komedijo IGRA ZA IGRO. Napisal jo je po motivih'grškega komediografa Aristofana in jo je seveda po svoje preobrnil, zaostril in zasolil. Komedija obravnava vprašanja vojne in miru. — Primož Kozak, ki je znan po svojih ostrih in domiselnih političnih igrah, bo v letošnjem repertoarju Drame SNG predstavljen z novo dramo. Imenuje se POVRATEK FILIPA LATINOVICZA. Drama obravanava podobne probleme kakor Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini Sentflorjanski, le da gre za Slovence in slovenske probleme v letih 1970 ... V okvirnem re-pertoarnem načrtu je tudi avantgardno delo Dušana Jo-vanoviča IGRAJTE TUMOR V GLAVI IN ONESNAŽENJE ZRAKA. Mala Drama bo v sezoni 1971/72 delovala nadvse živahno. Mala drama se imenuje dvoranica v katero je dostop iz stranskega vhoda. V tej dvoranici so že doslej uprizorili vrsto zanimivih del, ki so dosegla izredne uspehe in tudi ostre kritike. Ampak vsako gledališče mora imeti, tako kakor vsaka pomembna tovarna, svoj laboratorij. In v tem laboratoriju mora preizkušati novino. Tako bo Mala drama letos preiskusila kar tri nova izvirna slovenska dela, dva pa bo predstavila v bralnem večeru. Organizirala bo tudi krstne predstave dveh francoskih avtorjev. Svoje dejavnosti pa ne bo omejile samo na dramatiko. Mala drama bi r.amreč rada postala slovenski eksperimentalni center in zato se zanima že zdaj za vse, kar Slovenci novega predstavljamo v umetnosti. Na področju elektroakustike sta dva Slovenca v svetovnem merilu dosegla izredne uspehe. To sta Janez Mati-čič in Vinko Globokar. Oba bosta sodelovala z delom Male drame. — Mala drama se bo še čisto posebej zanimala za Televizijo in Radio. Televizija in Radio najemata igralce in igralci v svojem prostem času včasih s premajhno umetniško zbranostjo sodelujejo v teh izredno pomembnih množičnih kulturnih ustanovah. Eksperimenti, s katerimi sc misli ukvarjati Mala drama, naj bi izboljšali sodelovanje gledaliških umetnikov v slovenski avdiovizu-alni kulturi. — Mala drama bo dajala svojim umetnikom seveda tudi možnost, da bodo uprizarjali že preizkušena tuja dela in tudi dela iz starejših literatur. Pogoj: nov, svež umetniški izraz v interpretaciji. KAKO SI LJUDJE NAJLAŽE PRISKRBE VSTOPNICE ZA OPERO IN DRAMO? Obiskovalci lahko pridejo v Opero in Dramo v okviru abonmajskega sistema, ki jim zagotavlja v sezoni stalni sedež za ogled sedmih predstav v vsaki hiši. Na voljo jim je 14 abonmajev v Operi in še eden več v Drami. Vse, ki doslej iz kakršnihkoli razlogov niso izkoristili abonmajskega obiskovanja našega gledališča, vabimo, da v dneh od 27. septembra do 1. oktobra 1971 obi- V minuli sezoni je Drama SNG uprizorila tudi »TRI SESTRE« ruskega klasika A. P. Cehova v režiji Jožeta Babica. Like treh sester so ustvarile Ivanka Mežanova, Iva Zupančičeva, Marija Benkova (na sliki) poleg njih pa so sodelovali še Jurij Souček, Duša Počkajeva, Maks Baje, Janez Albreht, Tone Slodnjak, Rudi Kosmač, Tone Homar, Ali Raner, Tone Gogala, Vinko Hrastelj in Sava Severjeva. »TRI SESTRE« ostajajo na sporedu tudi v tej sezoni. ščejo upravno pisarno SNG na Cankarjevi 11/1., kjer si bodo od 9. do 11.30 in od 16. do 19. ure zagotovili ogled dramskih, opernih in baletnih predstav po znatno nižjih cenah kot bodo veljale za sprotne obiskovalce. Za vpis abonmaja zadošča sleherniku osebna izkaznica .n takojšnje piačilo prvega obroka. Obroki terjajo za abonma v Operi izdatek v razponu od 18.00 do 5.50 din, za abonma v Drami pa v razponu od 15.00 do 3.SO din. Nikakor torej ni treba naenkrat pregloboko seči v žep, saj ie moč celotno plačilo abonmaja porazdeliti na sedem mesečnih obrokov. Gornji način aboniranja pa ne velja zgolj za posameznike, temveč ga lahko izkoristijo tudi večje \\i manjše grupe delovnih kolektivov, ustanov in tovarn z enakimi ugodnostmi. Ce pa kaki taki kolektivni grupi ne bi bilo po volji, da bi bila prisiljena obiskati vse predstave abonmajskega sistema, temveč bi se rada odločila le za one, o katerih gre glas, da so najboljše ali najprivlačnejše, sta vodstvi obeh hiš (Opera SNG — Zupančičeva 1, Drama SNG — Erjavčeva 1) pripravljeni organizirati obisk skupin le pri izbranih predstavah prav tako priznavajoč znaten popust na siceršnje cene vstopnic. Obe gledališči sta pripravljeni uprizarjati svoje predstave za kolektiv, ki lahko sam ali v povezavi z drugimi do kraja napolni gledališko dvorano. Spet možnost cenejšega obiska gledališča! Obe gledališči, kar velja predvsem za Dramo zaradi njene večje mobilnosti in pogosto manjših odrsko tehničnih zahtev, nadalje računata z možnostjo, da bi obiskali čimveč slovenskih krajev. Priporočamo vsem kolektivom, ustanovam in tovarnam, ki žele svojim delavcem pripraviti dobro gledališko predstavo na odru domačega kraja, naj čimprej pošljejo svojega predstavnika zaradi potrebnega dogovora ali naj vzpostavijo vsaj pismeni stik. Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane j* pripravljcnol * razstave Rest Jetu 1970-1971 F- Pcrdan avratorska dejavnost Gorenjskega muzeja v Razstava bo odprta do 1. oktobra. — Foto: Dan prosvetnih delavcev Temeljna izobraževalna skupnost Kranj prireja v soboto, 25. septembra, dan prosvetnih delavcev občine Kranj. Prireditev bo pod pokroviteljstvom predsednika skupščine občine Slavka Zalokarja. Dopoldne se bo v dvorani kina Center odvijal delovni program srečanja prosvetnih delavcev. Več kot petstotim prosvetnim delavcev bo najprej spregovoril pokrovitelj. O družbenopolitičnih vprašanjih sedanjosti in o vzgoji mladih Ljudi bo govoril Vinko Hafner, podpredsednik IS Slovenije, o uresničevanju novih smeri v našem šolstvu pa Miro Lužnik z zivoda za šolstvo SRS. Ob tej priložnosti bodo 36 prosvetnim delavcem za njihovo pedagoško delo podelili nagrade. V galeriji Prešernove hi del Johanne E. Slezak iz ;e v Kranju Švice. — Fot je razstava o: F. IV lan Razvojna pot službe medicine dela na Gorenjskem (Ob III. jugoslovanskem kongresu medicine dela) (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Po izidu zakona o organizaciji zdravstvene službe v SR Sloveniji so leta 1968 formirane službe za medicino dela v Zdravstvenem domu Jesenice in Kranj. Služba medicine dela v Zdravstvenem domu Jesenice ima danes dispanzer za medicino dela na Jesenicah in v Radovljici in oddelek za medicino dela pri Obratni ambulanti 2elezarne Jesenice, ter Obratno ambulanto Železarne Jesenice, Železniško obratno ambulanto na Jesenicah in obratne ambulante v podjetjih Veriga Lesce, Elan Begunje in Plamen Kropa. Služba medicine dela v Zdravstvenem domu Kranj ima dispanzer za medicino dela v Kranju, ambulanto za medicino dela v škofji Loki in Ti...eu ter obratne ambulante v tovarnah Iskra, Tekstilindus, Sava, Planika, Gorenjski predilnici, Jelovici in gradbenem podjetju Gradiš Škofja Loka, Bombažni predilnici in tkalnici Tržič in Peku Tržič. V sestavu službe medicine dela Zdravstvenega doma Jesenice in Kranj so tudi ambulante za preglede športnikov, živilcev, preglede voznikov motornih vozil in nabornikov. Poleg tega imata službi medicine dela Jesenice in Kranj strokovni nadzor nad pristojnimi zdravniki manjših delovnih organizacij, ki nimajo lastne obratne ambulante. Od leta 1968 v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj ni več dispanzerja za medicino dela z ambulantno dejavnostjo, temveč zavod vrši le dejavnost iz področja medicine dela, ki imajo medobčinski, tj. regionalni pomen za celotno gorenjsko medicinsko regijo. V službi medicine dela na Gorenjskem je danes zaposleno 27 zdravnikov in 46 drugih zdravstvenih delavcev. Med zdravniki je 7 specialistov za medicino dela in 7 zdravnikov z dvosemestral-nim podiplomskim tečajem iz medicine dela. V študijskem letu 1971/72 bodo tak tečaj obiskovali predvidoma še 4 zdravniki iz službe medicine dela na Gorenjskem. Na Gorenjskem je bilo ob koncu 1970. leta zaposlenih 65170 zavarovancev, od tega največ v tekstilni industriji, elektro industriji in metalurgiji. Na področju Gorenjske dela približno 17000 delavcev na delovnih mestih, ki so po zakonu deklarirana kot delovna mesta, kjer je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar. Z organizirano službo medicine dela na Gorenjskem je preko dispanzerjev za medicino dela, obratnih ambulant in pristojnih zdravnikov v delovnih organizacijah zajetih z aktivnim zdravstvenim varstvom približno 50 % delavcev. V letu 1907 je v dispanzerjih za medicino dela in obratnih ambulantah na Gorenjskem bilo opravljeno 25700 preventivnih pregledov. V zadnjih desetih letih so zdravniki službe medicine dela na Gorenjskem obiskali okrog 400 industrijskih, obrtnih in drugih delovnih organizacij na Gorenjskem, pri čemer je bilo pregledano 20000 delovnih mest in opravljeno 10000 objektivnih meritev in preiskav. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj vodi že od leta 1952 register prijavljenih poklicnih bolezni na Gorenjskem. Zanesljivo je, da je to najstarejši sistematični register poklicnih bolezni v celi Jugoslaviji. Od 1952. do 1970. leta je na področju Gorej-ske bilo uradno obvezno prijavljeno 1550 poklicnih bolezni, od tega približno odpade 30 °/o na poklicne prašne bolezni dihal, 20 % na poklicne zastrupitve, 20 °'o na poklicne bolezni kože, 15 % na poklicne okvare sluha, 5 % na vibracijsko bolezen in 1 % je poklicnih nalezljivih bolezni. Na vse ostale druge poklicne bolezni za katere je obvezna prijava, je v tem času odpadlo 9 %. Največ prijavljenih poklicnih bolezni je bilo iz črne metalurgije (30°'o), tekstilne industrije (30 %), elektro industrije (10 %), kovinske industrije (10 odst.), lesne industrije (2 %), živilske industrije (5 %), kemične industije (3 %), industrije usnja in obutve (2 %). Na druge panoge odpade le 8 % prijavljenih poklicnih bolezni v tem obdobju. Služba medicine dela na Gorenjskem je vključena v strokovno delitev dela v gorenjski regiji, v Sloveniji in v Jugoslaviji. Dokler v SR Sloveniji ni bilo še Inštituta za medicino dela kot republiškega, strokovnega, organizacijskega in metodološkega vrha službe medicine dela, so dispanzerji za medicino dela in obratne ambulante opravljale strokovna dela, ki po svoji zahtevnosti sodijo v pristojnost republiške institucije. Tako jc službo medicine dela na Gorenjskem danes možno občutiti ne le v republiškem, temveč v zveznem merilu. Zaznavni so uspehi obratne ambulante Železarne Jesenice pri proučevanju fiziologije in patologije dela v metalurgiji, predvsem pri proučevanju kroničnega bronhitisa. Dispanzer za medicino dela v Radovljici uspešno dela na področju akustične travme in toksikologije epoksidnih smol. Obratna ambulanta Sava Kranj je inicia-tor in prvi organizator fiziologije dela na spodnjem delu Gorenjske, medtem ko ima obratna ambulanta Tekstilindusa Kranj vidne uspehe na področju skrbi za žene — delavke v tekstilni industriji. Dispanzer za medicino dela v Kranju proučuje profesionalno patologijo v tako imenovanih paraindustrijskih panogah, tj. v gozdarstvu, kmetijstvu, obrti in pri delavcih, ki so zaposleni v živilski stroki. Služba za ekologijo dela v dispanzerju za medicino dela Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj in Železarni Jesenice je povezana z vsemi ekolo-fldmi službami SR Slovenije v solidno, strokovno in operativno telo, ki lahko opravi praktično vse ekološke meritve in analize. Izdelana je kartoteka zdravju škodljivih delovnih mest za vsa podjetja na Gorenjskem, ki imajo več kot 50 zaposlenih. Laboratoriji za preiskavo biološkega materiala v službi medicine dela na Gorenjskem so povezani s toksikološkim laboratorijem Zavoda za varstvo pri delu Ljubljana in s toksikološkim laboratorijem oddelka za poklicne bolezni Inštituta za medicino dela JAZU v Zagrebu. Rezultati strokovnega raziskovalnega dela zdravnikov in ustanov službe medicine dela na Gorenjskem so bili v zadnjih desetih letih objavljeni v 40 publikacijah strokovnih časopisov SR Slovenije in v 10 publikacijah v strokovnih časopisih izven meja naše republike. Dispanzerji za medicino dela in obratne ambulante na Gorenjskem imajo zelo dobro vpeljano specifično patronažno službo na področju zdravstvenega varstva delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Služba medicine dela na Gorenjskem ima dobre uspehe na področju zdravstvene vzgoje delavcev v okviru splošne in varnostne vzgoje. Zdravstveni delavci iz obratnih ambulant in dispanzerjev za medicino dela so redni predavatelji na uvajalnih tečajih in na poklicnih, srednjih in višjih strokovnih šolah. Po ustanovitvi Inštituta za medicino dela pri Kliničnih bolnicah v Ljubljani v letu 1970 so trije zdravniki — specialisti za medicino dela iz Gorenjske stalni zunanji strokovni sodelavci inštituta. V času od 1964. do 1966. leta je na Gorenjskem bil sedež upravnega odbora Sekcije za medicino dela Slovenskega zdravniškega društva. V zadnjih osmih letih ima gorenjska služba medicini dela svojega predstavnika tudi v upravnem odboru Združenja za medicino dela SFRJ. Ob III. Jugoslovanskem kongresu medicine dela lahko torej zdravstveni delavci službe medicine dela na Gorenjskem ugotovimo, da jc bila dosedanja pot organizirane službe medicine dela na Gorenjskem dolga, pestra in kontinuirana. Opravljeno strokovno delo te službe je veliko in plodno. Za uspešno delo v bodoče je potrebno službo medicine dela na Gorenjskem še nadalje kadrovsko, strokovno in materialno razvijati. To je mogoče le ob vsestranski podpori, razumevanju in sodelovanju s celotno zdravstveno službo in z delovnimi organizacijami, katerim je ta služba namenjena. Dr. Marto Kocijančič Kako bo v Na Zavodu za zdravstveno varstvo v Kranju zaključujejo program zdravstvenega varstva za gorenjsko regijo ca leto 1972. Program obsega oceno števila prebivalstva po posameznih skupinah, odstotek in strukturo zavarovanih oseb, vitalno statistične podatke, ugotovljene bolezni v ambulantah in vzroke umiranja za leto 1970. Novost pri izdelavi letošnjega programa je v tem, da Je bilo možno dobiti podatke tudi za druge regije. Na ta način bo lažje razumeti nekatera odstopanja v organizaciji ali v kvantifikaciji zdravstvene dejavnosti na Gorenjskem glede na predloge republiškega zavoda za zdravstveno varstvo, če bi te prej imeli te podatke, bi zdravstvu lahko bolj odločno zavračali neutemeljene obtožbe, ki so letele na zdravstveno službo, kadar so našo dejavnost primerjali z drugimi regijami. Zato pa letos manjkajo podatki komunalnih zavodov za socialno zavarovanje v Sloveniji o tem, kako se sredstva trosijo po posameznih postavkah. Prav bi bilo, če bi bili znani vsaj podatki za prvo polletje 1971. Tako pa bodo tisti, ki naj programe zdravstvenega varstva potrdijo (občinske skupščine, predstavniki skladov zavarovanja) imeli dokaj težko odločitev: ali potrditi tak program kot je predložen ali morda nekatere službe še ojačati, ker to zahtevajo potrebe in je tudi dovolj sredstev, da bi jih lahko uvedli. leta 1972? ali pa morda nekatere dejavnosti ukiniti, čeprav so potrebne, a ni za to potrebnih sredstev. Zdravstvene storitve imajo svojo ceno izraženo v faktorjih. Vrednost faktorja še ni znana. Izračunali jo bodo, ko bo potrjen samoupravni sporazum in sprejet družbeni dogovor. Osnove načrtovanja za preventivno in kurativno dejavnost zdravstvenega varstva prebivalstva na Gorenjskem so sestavljene za posamezne skupine prebivalstva in tudi po posameznih skupinah bolezni. Ker so za vrsto služb normativi poznani, je že izračunano število pregledov bolnikov, bolezenskih dni ali ležalnih dni v bolnišnici. Iz te ga tudi ni težko ugotoviti, koliko osebja bi potrebovali, da bi tak program realizirali. Osebja je dovolj le v splošnem zdravstvu in v zobnih ambulantah. V otroškem varstvu, varstvu šolarjev in mladine pa osebja primanjkuje. Prav tako je premalo osebja v dispanzerju za pljučna obolenja In tuberkulozo ter v dispanzerju za kožne in spolne bolezni ter v mentalno higienskem ter nevropsihiatrlč-nem dispanzerju, še posebno velike potrebe po kadrih so v nekaterih specialističnih ordinacijah kot so ortopedska, kirurška, očesna, internlstlč-ne ter v ordinaciji za ušesa, nos in grlo. Tudi fizioterapija bi morala biti sposobna sprejeti več pacientov. Pomanjkanje zdravnikov specialistov je v vsej Sloveniji občutno, po mlulmalnm normativih jih manjka kar 180. Zelo primanjkuje tudi medicinskih sester. Tudi za nadzor o zaščiti človeka pred škodljivimi vplivi okolja, za nadzor nad živili, za higieno ter za borbo proti nalezljivim boleznin bo treba več sredstev za več osebja in za aparature. Se prav posebej pa bo treba več posluha za razvoj službe, ki spremlja uspehe dela zdravstvene službe. Sestavljanje obširnega programa zdravstvenega varstva je zelo zapleteno. To pa toliko bolj, ker se z razvojem družbe menjajo zahteve in tudi možnosti za izboljšanje zdravstvenega varstva. Me njajo sc tudi sistemi v organizaciji zdravstvene službe, spremembe so v načinu fi' nanclranja itd. Z verifikacijo zdravstvenih zavodov bodo verjetno še porasle potrebe po številu osebja, kvalifikaciji, prostorih, opremi ter organizaciji zdravstvene službe. dr. Ana Krakcr v sv©tu tišine 26. september je dan gluhih in naglušnih. Osnovna organizacija za Gorenjsko s sedežem v Kranju ima okrog 180 članov. Prizadetih pa je mnogo več. Samo na Jeseniškem jih je kakih 100. To dokazuje, da gre za pomemben družbeni problem, ki zasluži ustrezno pozornost. Zlasti še, ker je mnogo prizadetih starejših, ki so npr. po kmetijah cenena delovna sila brez urejenih socialnih in drugih pravic. Drugače je za mlajše, zakaj po vojni je velika večina mladih šla skozi posebno šolo ustreznega zavoda v Ljubljani in tako prišla tudi do kvalifikacije, zaposlitve in samostojnega življenja, kar jim daje tudi primerno zavest, da so enakopravni člani družbe. Za večje vključevanje v družabno življenje bi — kot pravijo na društvu v Kranju — potrebovali ustreznejše Ni bil Domžalčan Z Rodice nam piše Anton Zorman. Pravi, da v dopisu Za jabolki še jajca omenjena čistilca oken nista bila Iz Domžal, ker takšnega obrtnika v Domžalah še ni. Pravi, da je menda tak podjetnik za čiščenje izložb in oken v sosednji vasi Trzin. Rekord na kopališču Ugodni rezultati letošnje olejske turistične sezone se kažejo tudi v obisku kopališča na Bledu. Med letošnjo sezono so na kopališču zabeležili prek 50 tisoč kopalcev. Tolikšnega obiska niso zabeležili odkar obstoja kopališče. Res je sicer, da je bilo letos vreme zelo naklonjeno kopalcem, vendar so na Bledu 1963. leta zabeležili še več kopalnih dni kot letos. Takrat so namreč v kopalni sezoni zabeležili kar devetdeset lepih dni. prostore. Sedaj so kot podnajemniki v manjši sobi v občinski stavbi, kjer se sestane-jo trikrat tedensko po dve uri. Mnogi potrebujejo pravno in drugo pomoč pri uveljavljanju svojih pravic in podobno, če bi imeli večje prostore, bi lahko organizirali širšo klubsko družabnost, predavanja, seminarje in tečaje. Tudi teritorialno bi bilo potrebno najti organizacijske oblike in prostore ne-kie na jeseniškem ali radovljiškem območju, kajti sedanja razdalja ne more oživeti aktivnejšega vključevanja prizadetih. Sicer pa imajo te sedaj ustrezne oblike družabnosti. Tako imajo v nedelio, 3. oktobra, predviden izlet v Postojnsko jamo in v Lipico. Mnogi od mlajših se tudi aktivno udejstvuieio v družbenem življenju. Odvisno pač od okoliščin, možnosti svoje-časnega šolania in od stopnje prizadetosti. Tako je nadvse prizadevni predsednik te organizacije za Gorenjsko Jože Ribič znan v tiskarni Gorenjskega tiska kot dober ročni stavec in aktiven član kolektiva celo v samoupravnih organih. Janez Štibelj je že 10 let zaposlen v kranjskem podietju kovinske stroke I KOS in je med najboljšimi delavci. Razen tega je vnet športnik z mnogimi odlikovanji in priznanji pri plavanju, sankaštvu in drugih disciplinah. S svojim avtom je že prevozil nad 52.000 km prek vse Evrope, in to brez najmanjše nezgode. Upokojeni Peter Bitenc je z vlakom prepotoval vso Evropo. Vendar, takih je le nekaj. Večina prizadetih je osamljena z določenimi občutki manjvrednosti po naših kmetijah, z občutkom osamljenosti, daleč od našega humanističnega samoupravnega sistema. Zaslužijo večjo pozornost, kar ne bi smelo biti le ob dnevu gluhih in naglušnih. K. Makuc lože Ribič Zavest in turizem Ko sem se brez gob vračal s Srednje Dobrave skozi Otoče proti Posavcu na avtobusno postajo, sta se mi pridružila dva prijazna fantiča, brata. Niti najstarejši še ne hodi v šolo. Brž smo bili prijatelji. Imela sta isto pot, naproti mamici k Posavcu. Pravila sta, kje je tam Sava za kopanje poleti, kje je vrtinčasta, kje so velike ribe in še več o njihovem vikendu v Otočah, o očku, ki prihaja iz Ljubljane le popoldne in podobno. V trgovini na Posavcu sem bil nemalo presenečen, ko ju je prijazna prodajalka ogovarjala v nemščini. Morda zaradi obleke. Ko sta jo vprašala za »Tonic Water« je bila prodajalka pripravljena z »bitte, bitte, gut, gut«. in še spraševala, če iz ostanka dinarjev sme dati bonbon ali kaj drugega. Vse v nemščini. Fantiča sta zijala, vzela, kar je dala, in šla. Verjetno nista niti razumela, v kakšni govorici ju je postregla. Med narodno zavestjo, turizmom, vljudnostjo in zaslužkom je res težko postaviti črto. K. Makuc Zlatoporočenca Markeij Marjana in Alojz Markeij s Pivke pri Kranju bosta danes s podpisom poročne listine znova potrdila svojo petdesetletno zakonsko zvezo. Visoki jubilej bosta proslavila skupaj s svojimi otroki, vnuki in pravnukinjo. — Sama pravita, da sta poznala v življenju le. delo, razvedrila pa je bilo le malo. Obdelovala sta dve kmetiji, Alojz je z ženitvijo k hiši namreč prinesel še svoje posestvo na Podbrezjah. Vendar pa je bilo med obema vojnama kljub temu težko za kruh, saj je bilo pri hiši kar 12 otrok. Zlatoporočenca smo spraševali o veselih in žalostnih dneh njunega dolgega zakonskega življenja. Največja nesreča ju je zadela, ko je leta 1946 pogorelo gospodarsko poslopje. Veselja pri trdem kmečkem delu res ni bilo vsak dan, vendar pa se Alojz rad spomni časov, ko je napregel zapravljivček, naložil družino in jo popeljal na Podbrezje. Sc sedaj ne more skriti, kako rad ima konje. Zato v Markljevem hlevu še stoji konj, čeprav je pri hiši tudi traktor. Z zdravjem se zakonca, ki sta stara 78 in 76 let, ne pohvalita prav zelo, le za vid se pa Marjana Markeij pri 76 letih ne more pritoževati: še vedno lahko bere brez očal. — L. M. — Foto: F. Perdan Brežnjev v Beogradu Na povabilo predsednika republike Tita, prihaja na prijateljski in neuradni obisk generalni sekretar KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. Obisk ocenjujemo kot prispevek k izboljšanju medsebojnih odnosov in priložnost za Izmenjavo mnenj o številnih problemllh mednarodnega političnega dogajanja in seveda tudi medsebojnih odnosov. Kot je izjavil uradni tiskovni predstavnik jugoslovanske vlade, je razvijanje stabilnih in vsestranskih odnosov s Sovjetsko zvezo trajen interes Jugoslavije. Ker bomo o obisku na tem mestu vsekakor še poročali, naj zaključimo to informacijo samo še s kratkim pojasnilom: obisk -Leonid Brežnjev je prišel v sredo — je neuraden in prijateljski, to pa z drugimi besedami pomeni, da po vsej verjetnosti ne smemo pričakovati ob zaključku razgovorov posebnega izčrpnega skupnega sporočila, razen tega pa lahko pričakujemo, da bo sovjetsko-jugoslovanski dialog topot potekal za nekoliko bolj zaprtimi vrati kot to morda javnost pričakuje. mMammmmmmMmmBsm * Pozicije dolarja so slej ko prej slabe in majave, to pa je verjetno med drugim direktna posledica (vzroki so kajpak globlji lin številnejši) dejstva, da na sestanku desetih najbogatejših držav sveta minuli teden še vedno niso našli skupnega jezika. Medtem ko namreč Američani trdovratno in nepopust-ljlivo vztrajajo na ukrepih, ki jih je sprejel predsednik Nixon, pa ostalih devet bogatih zahteva, da morajo Združene države Amerike devalvirati dolar in odpraviti desetodstotno dodatno takso na uvdZ. Sestanek minuli teden ni prinesel nobenih rezultatov in delegati — gre za gospodarske in finančne ministre — so se domenili, da se bodo 26. septembra znova sešli. Malo je verjetno, da bi takrat dosegli sporazum, celo tega ni moč pričakovati, da bi se uspeli zediniti za kompromis, ki bi vsaj približno zadovoljil obe strani. Več kot jasno je, da na tako omejenem prostoru ne moremo v podrobnosti pojasnjevati krize mednarodnih finančnih krogov (kar smo sicer na tem mestu v minulih tednih vsaj na skopo poskušali), lahko pa povemo, da zahteva deveterica večje forme mednarodnega denarnega sistema in ponovno uskladitev paritete valut — se pravi odnosov med denarjem posameznih držav. Američani se temu upirajo. Deveterica ravno tako trdi, da Združene države hudo enostransko branijo svoje interese in da so z dodatno 10-odstotno takso na uvoz v bistvu nepošteno zaščitile svoje gospodarstvo. Druga stran kajpak trdi nasprotno. To je, ampak zelo preprosto in hudo skopo orisan, trenuten položaj na mednarodnem denarnem trgu, za katerega je slej ko prej še vedno značilen zelo negotov položaj dolarja. * Med pomembne dogodke minulega obdobja velja kajpak uvrstiti tudi dialog med šefoma Zahodne Nemčije in Sovjetske zveze na Krimu. Willy Brandt se je vrnil v Bonn očitno zadovoljen in po vsem sodeč je tako čustvo po končanih razgovorih prevladovalo tudi v Moskvi. Med tistimi rečmi, ki sta jih državnika sprejela kot skupna stališča, sodi nedvomno ugotovitev, da bi lahko v Združenih narodih našli mesto obe Nemčiji. Ni dvoma, da je Brandt s svojim obiskom (Brežnjev mu ga bo vrnil, datum pa še ni določen) porušil še ono pregrajo, ki je ločevala vzhod in zahod na tem delu sveta. Tako se odnosi med obema Nemčijama čedalje bolj popravljajo in čeprav je tudi tu (kot skoraj povsod v današnjem tako neusmiljenem svetu) še vedno dovolj kamnov, ob katere se lahko obe strani spotikata, je to, kar so dosegli doslej, vsekakor razveseljivo in vzpodbudno. Tega smo lahko kot evropska država, ki je zainteresirana za zmanjšanje in končno odstranitev napetosti na stari celini, seveda še posebej veseli. * Ob Sueškem prekopu so po trinajstih mesecih miru zopet zagrmeli topovi in rakete. Kot v igri dečkov sta obe strani hkrati pokazali zobe: najprej so Izraelci sestrelili egiptovsko letalo, nekaj dni kasneje pa se je slika ponovila — le da je topot zgrmelo na tla izraelsko letalo. Egiptovske sile so od včeraj v stanju največje pripravljenosti, toda opazovalci menijo, da tega ni treba dramatizirati. Malo je verjetno, da bi se obe strani zaradi dveh incidentov odločili zopet izkopati zakopano (čeprav zgolj začasno) bojno sekiro — in to na pragu zasedanja letošnje Generalne skupščine Združenih narodov v Nevv Yorku* Petdeset Golnika Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku je zdravstvena ustanova, ki je v petdesetih letih svojega razvoja pokazala ne samo sposobnost spreminjati najnovejša dogajanja na področju zdravljenja tuberkuloze in je slovela kot vodilna ustanova te vrste v Jugoslaviji, pač pa se je uspešno preusmerila z zmanjšanjem števila tuberkuloznih bolnikov v zdravljenje ostalih bolezni pljučne votline, ki so pri nas v porastu. Tako kot pred leti, ko je bila golniška ustanova vodilna med ustanovami te vrste v Jugoslaviji pri zdravljenju tuberkuloze, je sedaj spet prevzela vodilno vlogo pri zdravljenju ostalih pljučnih bolezni. Ob vsem tem je odveč poudariti vsekakor izjemno mesto Golnika v zgodovini slovenske in jugoslovanske medicine ZAČETKI ZDRAVILIŠČA GOLNIK Zdravilišče Golnik je začelo delovati prav v času, ko je bilo pri nas največ tuberkuloze. V letih pred prvo svetovno vojno in po njej je pri nas umrlo na leto 4000 do 5000 ljudi. Bolezen so tako rekoč poznali v vsak" družini. Zdravilišče na Golniku je bilo sprva namenjeno zdravljenju avstrijskih vojakov, ki so se invalidni in s tuberkulozo vračali s front. Komisija za vračajoče se vojnike -— ustanovljena v Ljubljani — kot se je imenovala je za te vojake izbrala stari grag pod Stor-žičem. Načrte za popravilo je prekrižalo razsulo stare Av-stro-Ogrske, vendar pa je zaradi delovanja komisije prvi bolnik prišel v stare grajske prostore 6. septembra 1919. Pravzaprav ustanova ni bila zdravilišče v sedanjem pomenu besede, čeprav jc imela naslov Državno zdravilišče pri Tržiču To je bilo pravzaprav pribežališče, invalidski dom za izčrpane vojake. Temu primerna je bila tudi oskrba tuberkuloznih bolnikov v starih vse preskromnih prostorih. Zaradi razširjenosti tuberkuloze pri nas pa so se vse bolj ogrevali za to, da bi Golnik postal pravo moderno zdravilišče. Največ zaslug je imel za pravo rojstvo zdravilišča dr. Anton Brecelj. Za začetek so adaptirali staro poslopje ob gradu, uredili štiri sobe in bolnike preselili v nove prostore 1. oktobra 1921. Ta datum velja kot dejanski začetek zdravilišča Golnik. Že takoj pa ie bilo jasno, da so ti prostori glede na razširjenost tuberkuloze premajhni. Že leto dni kasneje je bila po zamisli arh. Ivana Vurnika V okviru proslave ob 50-Ietnici Golnika je bil organiziran tridnevni spominski šahovski turnir v spomin dr. Roberta Neubauerja in dr. Tomaža Furlana. Na turnirju je sodelovalo 1* jugoslovanskih mednarodnih mojstrov, mojstrov in mojstrskih kandidatov, šahisti so se potegovali za pokal Golnika. — Foto: F. Perdan zgrajena nova stavba, zaradi finančnih težav pa se je zdravilišče preselilo v nove prostore šele tri leta kasneje. Do leta 1922 zdravilišče ni imelo niti stalnega zdravnika, pač pa so za bolnike skrbeli splošni zdravniki iz Tržiča. Tega leta pa pride v zdravilišče prvi stalni zdravnik dr. Otlo Haus, že leto kasneje pa ga je nasledil dr. Neubauer. Njegova zasluga je, da se je zdravilišče Golnik iz okrevališča razvilo v ustanovo za zdravljenje tuberkuloze. V tridesetih letih so tuberkulozo že začeli zdraviti s kirurškimi posegi. Po letu trideset na Golniku že operirajo: sprva lažje operacije, kasneje po prihodu dr. Lavriča, pa kirurške metode zdravljenja na Golniku prevladajo. S tem pa postane ustanova — v obdobju pred drugo svetovno vojno — vodilna zdravstvena ustanova za zdravljenje tuberkuloze v Jugoslaviji. (Se bo nadaljevalo) L. Mencinger Spored prired lev ob 50-Ietnici Golnika Sobota, 25. septembra — Nadaljevanje in zaključek šahovskega turnirja. Nedelja, 26. septembra — Proslava za člane kolektiva Instituta za pljučne bolezni in tuberkulozo. Torek, 28. septembra — Slavnostna seja Sveta Instituta, Upravnega odbora in Sveta krajevne skupnosti Golnik. Miha Klinar rilsko sporočilo P r e d i g r a ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Zavrtel je tudi staro ploščo o nemški 'miroljubnosti': »Nemška nacija noče vojne. A stoji s puško ob nogi in je sklenila uresničiti in braniti svoje življenjske pravice. Nemška nacija ve, da jo je SVet prikrajšal pri razdelitvi življenjskega prostora in da pri tem ne sme večno ostati. NEMŠKO LJUDSTVO STOJI S SLEPIM ZAUPANJEM ZA SVOJIM FUHRERJEM IN ČAKA S TAKIM ZAUPANJEM NA VSE DOGODKE, KI BODO PRIŠLI.« To, zadnje je bilo, žal, res in so se tega šele čez šest Jet zavedeli. Med govorom je Goebbels omenil tudi bližnji PODPIS JEKLENEGA PAKTA MED NEMČIJO IN ITALIJO Dne 21. maja 1939 beremo v Cianovern tajnem Dnevniku: »Prihod v Berlin. Velike manifestacije, iz katerih je videti, da je toplina iskrena. Prvi pogovor z Ribbentropom. Glede milanskih dogovorov in odločitev se ni nič spremenilo,« je mislil besedilo 'jeklenega pakta', kakršnega so 8. maja sestavili na pogovorih v Milanu. Besedilo tega pakta se je začenjalo z naslednjimi stavki: »Nemški Reichskanzler (Hitler) in Njegovo Veličanstvo kralj Italije in Albanije ter cesar Etiopije smatrata, da je napočil čas, da odnose prijateljstva in vzajemne pripadnosti med načio-nalsocialistično Nemčijo in lašistično Italijo okrepita s svečano pogodbo. Potem ko je s skupno, za vse čase začrtano mejo med Nemčijo in Italijo zgrajen TRDEN MOST za medsebojno pomoč in podporo, sta se obe vladi odločili za novo politiko... za zagotovitev interesov obeh dežel kakor tudi za ohranitev miru v Evropi (AdG 4075 G).« Ta politika, naglašena v besedilu, se je 'izkazala Že za uspešno', kar je bilo s stališča nemškega in italijanskega imperializma zares zaznamovano z imperialističnimi 'uspehi' v Etiopiji, Španiji, s priključitvijo Avstrije in Sudetov ter z likvidacijo čŠR, priključitvijo Memla k Nemčiji in Albanije k Italiji. Brez dvoma bi obe državi tako 'politiko miru' tudi radi nadaljevali bodisi z 'diplomatskimi sredstvi', kot je naglašal 2. člen pogodbe, ali pa z vojaškimi, če bi diplo-1 i i sredstva odpovedala. 3. člen, ki je govoril o vojnem zavezništvu med Obema državama, je bil za Italijo najbrž precej trd oreh, če se spomnimo Cianovega pisanja o 'slabi oborožitvi italijanske vojske in nepripravljenosti Italije na vojno večjega obsega'. Ta Cia-nova ugotovitev, ki jc morala ostati tajna, je v rjetno resničnejla kakor poročilo Sefa italijanskega generalnega štaba in državnega podsekrc-tarja generala Parianija, ki je tri dni pred Cia-novim obiskom v Berlinu govoril pred fašistično zbornico 'o moči italijanske vojske': •Devetdeset odstotkov rekrutov je izurjeno s predvojaško vzgojo, tako da so že po prvem mesecu služenja vojaščine sposobni sodelovati na ••rib. Denarna sredstva, ki jih je Ducc od-icdil pred dvema mesecema za pospešitev oborožitve, so omogočila, da bo sedanja mesečna proizvodnja OroŽJa in vojnega materiala v kratkem štirikrat večja.« (AdG, str. 4071, A) Fašistični general Pariani je govoril tudi o Obnavljanju oborožitve italijanske armade z no-J nuj osemmilimetrskimi strojnicami, minometi kalibrov 45 in 8, protitankovskimi 47-m m topovi, O izkušnjah, ki jih jc italijanska vojska pridobila pri vojskovanju v Španiji, o 'hitrih' in motoriziranih ter tankovskih divizijah. »Na podlagi novih odredb ima italijanska voj-sl^a wč kakor 13 specializiranih divizij in sicer pet alpskih, tri hitre, tri motorizirane, tri tan-kovske, nadalje več kakor 51 pehotnih divizij.« Tako naštevanje je več kot verjetno privlečeno za lase, prav tako kakor naštevanje, kaj še lahko Italija spravi pod orožje: divizije fašistične milice, graničarske in financarske enote, divizije, ki jih lahko rekrutira v Libiji. Ciano je o tem vedel resnico, ki ni bila tako ugodna, kot jo je 'pričaral' Pariani, da bi pred svetom, zlasti pa pred Hitlerjem pokazal moč Italije, skoro enakovredno moči Nemčije. Sicer pa Nemci tudi ob podpisu 'jeklenega pakta' niso odkrili načrtov za »Fall VVeiss«. To sklepam po Cianovih zapiskih v Dnevniku: »Ribbentrop . . . zopet poudarja namero in korist Nemčije za zagotovitev daljše dobe miru — najmanj tri leta.« Tako dobo je potrebovala tudi Italija, da bi se lahko oborožila za svetovni spopad. Če je Ribbentrop res izrazil tako željo, potem Italijanom ni odkril, da se Nemčija pripravlja za nopad na Poljsko, Ciano pa se je lahko oddahnil ob misli, da bo v treh letih tudi Italija sama sposobna voditi veliko vojno. »Ribbentrop vztrajno dokazuje korist in smoter, da bi tudi Japonsko povezali v naš sistem.« Proti komu drugemu kakor proti Rusiji, o kateri je Ribbentrop (po Cianovi trditvi) menil, da je 'slaba in da bi ne mogla nuditi večje pomoči zahodnim demokracijam, čeprav bo na koncu koncev stopila na njihovo stran'. O tem poroča Cianov dnevnik takoj za stavkom o Japonski. Torej Ribbentrop še ni začel 'tajnih pogovorov z Rusi' v tem času, kakor trdijo nekateri zahodni publicisti, ki bi radi naprtili odgovornost za razdor med Rusi in Zahodom Rusiji, pri tem pa pozabljajo ali pa namenoma izpuščajo vire, ki trdijo drugače (Cianov dnevnik, Churchillovo kritiko Chamberlainovc politike). N° berlinskem sestanku so govorili tudi o Turči ii. »Ribbentrop .. . misli, da je razpoloženje v Turčiji (nave/ava na Anglijo) posledica strahu pred Italijo. Na osnovi originalnih turških dokumentov, ki jih jc priskrbela naša obveščevalna služba, mu dokazujem, da je TURŠKO SOVRAŠTVO NAPERJENO TUDI PROTI NEMČIJI. Na koncu sem se dotaknil Jugoslavije ...« S tem smo že seznanjeni. Ribbentrop je okleval, Himmler je vzpodbujal za čimprejšnji italijanski protektorat nad Hrvatsko. Tudi Hitler ni nasprotoval, kadar bo napočil 'primeren čas'; bil pa jc navdušen nad italijansko namero, da iz Albanije nanravijo Italijani trdnjavo, ki bo vladala nad Balkanom. Dne 22. maja 1939 je bil VOJAŠKI PAKT OSI RIM—BERLIN podpisan. Po členu 3 bi moral sopodpisnik v primeru zapleta 'drugega sopodpisnika v vojno z eno ali več državami' takoj stopiti v vojno zavezništvo in akcijo, združiti vojno gospodarstvo, o čemer jc govoril četrti člen pakta, peti člen pa: »SOPODP1SNTCA PAKTA (NEMČIJA IN ITALIJA) SE OBVEZUJETA ŽE SEDAJ. DA BI V PRIMERU SKUPAJ VODENE VOJNE SMELI SKLENITI PREMIRJE ALI MIR (z nasprotniki) SAMO S POLNO PRIVOLITVIJO OBEH« '* S tem členom jc Hitler hotel preprečiti italijansko polit'ko iz leta 1915 s tretjim členom pa italijansko politiko iz leta 1914 ob izbruhu prve svetovne vojne, torej v letih ko se je iz zaveznice takratnih centralnih sil (Nemčija, Avstro-Ogrska, Italija, Turčija) spremenila v antantno zaveznico. Zgodovina se bo ponovila, le da v drugačni obliki. Na tem sestanku v Berlinu so govorili tudi O NOVEM PAP.'ŽU PIJU XII., ki je bil fašizmu še bolj naklonje-' lokor njegov predhodnik Pij XI. »Himmler j ! dc!To govoril o odnosih s (katoliško) cerkvijo Za novcea papeža obstaja (z nacistične strani) sirmatm . . . Spodbudil sem ga (Himmlerja), naj vztraja ia tej poti in mu dejal, da bi bil SPORAZUM M^n REICIIOM IN VATIKANOM ZELO KORISTEN tudi ZA POPULARIZACIJO OSI.« Tako je zapisal Ciano v svoj Dnevnik. Papež Pij XII. je bil za fašizem in nacizem zares zelo koristen, saj je tudi pri nas vpregel katoliško cerkev v voz fašizma in s pomočjo katoliške cerkve organiziral pri nas narodnoizcla-jalsko domobranstvo za boj proti partizanom, zgodovino katoliške cerkve pa omadeževal z novim madežem. Tudi sedaj, kakor že mnogokrat poprej, je bila cerkev v strahu za 'svojo lastnino', zato njeno nekdanje (in ponekod tudi sedanje) sovraštvo do komunizma, čeprav v moralno etičnem pogledu le-ta hoče uresničiti prav tako skupnolastniško občestvo, h kakršnemu je v mo-ralno-etičncm pogledu stremelo začetno krščanstvo, dokler ni postalo oblast. SKLENITEV ITALIJANSKO NEMŠKEGA 'JEKLENEGA PAKTA' je 24. maja pozdravil tudi japonski ministrski predsednik s posebnim telegramom Hitlerju in imenoval ta pakt 'prispevek k pozivu na svetovni mir'. Japonski zunanji minister Aritapa pa je izjavil, da jc 'težnja japonske zunanje politike 7., 10., 12., 13., 15., 22., 23. In 24 uri ter rajski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. Ur» ter radijski dnevnik ob 9., 13-, 15., 17., 22., 23. in 19.30. 25. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 810 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S pihalnim orkestrom pod vodstvom Francija Puharja — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim Poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Popoldanski -ntermezzo — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Vesela godala — 14.30 Pojo solisti Zagrebške opere — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Dobimo se ob isti uri- — 17.10 Gremo v ki-Ro — 17.50 Klavir v ritmu — 18.15 Mozartova koncerta z našima solistoma — 18.45 S •^ji/nega trga — 19.00 Lahko n°č, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Večer z napovedoval,*im Ja-nezom Kranjcem — vmes ?b 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo 10 Plesom v novi teden Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 1405 Glasbeni varietc *" 16.05 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.40 Sortni mozaik — 17.35 Mozaik Jfclodij in ritmov — 18.40 Joncvkc iz. studia 14 — 19.00 minut humorja — 19.05 v'>ki za sobotni večer — «W0 Operni koncert - 21.40 2^' sl<>venski čembalist ki — t', S()botni večer z našimi ^ladateljj - 23.55 Iz slovenske poezije 1350 Z domačimi ansambli — 14.05 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 1430 Humoreska tega tedna — 1430 Kitara v ritmu — 15.05 Z velikimi zabavnimi orkestri — 15.30 Nedeljsko športno popoldne — 17.30 Radijska igra: Strah ob zori — 18.17 Melodije za razvedrilo — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Iz domače zakladnice zabavne glasbe — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldanski koncert lahke glasbe — 13,05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Lahka glasba Jožeta Privška, Moj-mira Šepeta in Boruta Lesja-ka — 19.40 Češkoslovaške popevke — 20.15 Richard Strauss: Ariadna na Naksosu (odlomki) 21.00 Nedeljski di-vertimento — 21.40 Festival v Bregenzu 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 26. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — j-48 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe *n dela — 10.45 Naši poslušal-Cl čestitajo in po/di avljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 27. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Pesmice za najmlajše — 9.30 Lahka «**•** — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Iz opusa Lucijana Marije Škerjanca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz parti-tur Marjana Vodopivca — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Poje moški zbor iz Dornberga p. v. Jožeta Hareja — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Les Baxter — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Signali — 18.35 S pianistom Borutom Les jakom — 18.45 Kulturni poletni vodnik — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta K režeta — 20.00 Giuseppe Verdi: odlomki iz opere Rigoletto (stereo) — 20.55 Od melodije do melodije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Z ansamblom Atija Sos-sa — 16.40 Popevke na tekočem traku —■ 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Priljubljene slovenske popevke — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Milan Ristič: Sedem bagatel za orkester — 20.40 Glasba Joaquina Turine — 21.40 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Dve malo znani romantični partituri — 23.55 Iz slovenske poezije LlJ 28. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Z ansamblom Jožeta Privška — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Boris Papan-dopulo: dva odlomka iz opere Sunčanica — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 18 tednov — 18 oktetov — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Majhen recital igralca na rog Karla Bradača — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na-svidenje — 18.45 Igra zabavni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Solina — 21.45 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 22.15 Vokalna lirika Marjana Kozine — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 16.05 Skladbe slovenskih avtorjev igra plesni orkester RTV Ljubljana — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z orkestrom Ad hoc — 19 00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Minute za Mozarta — 21.10 Igor Stravinski: Koncert za dva klavirja — 21.40 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih: Primož Ramovš — 23.55 Iz slovenske poezije 29. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Lahka glasba slovenskih avtorjev — 9.40 Skladbe na ljudska besedila komponistov Slavka Mihelčiča in Boruta Lcsjaka — 10.15 Priporočajo vam — 12.10 Kritz Kreisler in virtuozi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vi-žami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Plesni ritmi od nekdaj in danes — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Boston Pops — 17.10 Iz madžarske simfonične zakladnice — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.30 Zabavne melodije — 22.15 S festivalov jazza Ljubljana 71 — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni express — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Slovenske popevke — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Glasbeni utrinki — 20.40 Večerni concertino — 21.40 Operni portret baritonista Dietricha Fischerja-Dieskaua — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 30. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Melodije slovenskih avtorjev z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Modcst Musorgski: sklepni prizor rz 2. dej. opere Boris Godunov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in potoke z godci in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 tahka glasba za razvedrilo — 15.40 Iz programa eksotične folklore ansambla p. v. Vaclava Kučera — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Carmen Dragon — 17.It) Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Z ansamblom Jožeta Privška — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa — 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Med pionirji naše nove muzike — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — Bili Evans — 23.40 Godala za lahko noč Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 144.05 Glasbeni varietc — 16.05 Majhni ansambli igrajo melodije slovenskih avtorjev — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Z ansamblom Francija Puharja —. 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti —■ 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.10 Trije prizori iz Savinove opere Matija Gubec — 21.40 Komorni jazz — 22.30 Recital violinista Yehudija Mcnuhina — 23.55 Iz slovenske poezije L OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 935 Popevke s slovenskih festivalov — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Ritmi in napevi — 1230 Kmetijski nasvet; — 12.40 Vzhodnonemške pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15 30 Napotki za turiste — 15.40 Iz opusa Zvonimirja Cigliča — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Lerov Anderson — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Glasbeni vsakdan — 1^.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z orkestrom Radia Stuttgart — 20.00 Koncert zbora francoske Radiodifuzije — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 16.05 Melodije slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora --• 19.20 Popevke in plesni zvoki — 20.05 Radijska igra — 20.41 Malo znani Beethoven —• 21.40 Dubrovniške poletne igre 1971 — 23.10 Iz slovenske nove glasbe — 23.55 Iz slovenske poezije Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. 25. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 17.50 Krapina 71 — posnetek s festivala, 18.20 Obzornik, 18.35 Nickolas Nick-lebv — serijski film, 19.25 Mozaik, 19.30 TV kažipot, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Vesela jesen — prenos iz Maribora, 21.35 Nikoli grde besede — serijski film, 22.15 Poročila, 22.20 Vaterpolo Jugoslavija : : ZDA — posnetek (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.40 Poročila (RTV Zagreb), 17.45 Narodna glasba (RTV Beograd), 18.15 Kronika, 18.30 Turobna jesen, 19.15 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.20 S kamero po svotu (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored i'ali-janske TV 26. SEPTEMBRA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.35 Po domače z ansamblom Dorka Škoberneta in Jurijem Rejo (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 Mestece Pev-ton — serijski film, 13.35 Alpinizem na Gronlandu — reportaža (RTV Zagreb), 14.15 Mednarodne motorne dirke v Zenici (RTV Sarajevo), 15.45 Boks Monzon : Griffith (RTV Beograd), 17.15 Priznanje slabemu človeku — ameriški film, 18.45 Vaterpolo Jugoslavija : Italija — prenos s Hvara, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.20 Videofon (RTV Zagreb), 21.35 Športni pregled (JRT), 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 27. SEPTEMBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 T V v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (TTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nem- ščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev {RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 17.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Drej-ček in trije Marsovčki, 18.05 Risanka, 18.25 Obzornik, 18.40 Mozaik (RTV Ljubljana), 18.45 Vaterpolo Jugoslavija : : SZ — prenos s Hvara (RTV Zagreb), 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.45 3-2-1, 20.55 Nekoč te moram čakati — drama TV Skopje, 21.45 Kulturne diagonale, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Lutke (RTV Sarajevo), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Mladi za mlade (RTV Skopje), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 28. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 T V v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Prijatelj Ben — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Stare krčme, 19.00 Mozaik, 19.05 Naše in tuje mineralne vode, 19.30 Nega obraza, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Teta Žita — francoski film, 22.10 Likovni nokturno, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Od zore do mraka (RTV Beograd), 19.00 Propagandna oddaja, 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 29. SEPTEMBRA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb), 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.40 Erazem in potepuh, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Prijatelji glasbe (RTV Zagreb), 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19J20 Po sledeh napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.40 3-2-1, 20.45 Antigona — predstava SG Trst, 22.40 Poročila, 22.45 Nogomet Hajduk : VaJcncia — posnetek (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanke, 17.45 Poljudno znanstveni film, 18.15 Kronika, 18.30 Glasbena oddaja (RTV Zagreb), 19.00 Propagandna oddaja (RTV Beograd), 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 30. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 17.10 Včeraj je bilo drugače, 17.30 Obzornik, 17.45 Svet, v katerem živimo — film, 18.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 18.15 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 18.45 Vaterpolo Jugoslavija : Madžarska — prenos s Hvara (RTV Zagreb), 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 XXI. stoletje, 21.25 Maupas-santove novele, 21.50 Poročiia, 21.55 Predstava z »Bitef-a« (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Skopje), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV L OKTOBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 16.40 Šah Fisher : Petrosjan (RTV Zagreb), 17.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.25 Plenk-plenk — otroška igra, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd), 19.00 Meste ce Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Grand hotel — ameriški film, 22.20 Kar bo, pa bo — quiz TV Beograd, 23.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb), 17.35 Rastimo (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.00 V petek ob 19. uri, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV PREŠERNOVO GLEDALIŠČE NEDELJA, 26. septembra, ob 19.30 za IZVEN: koncert pevskega zbora INTER NOS iz Holandije. Kranj CENTER 25. septembra amer. barvni CS film ČLOVEK IZ OKLA-HOME ob 16., 18. in 20. uri, premiera italij. barvnega filma VOJNA ZA PETROLEJ ob 22. uri 26. septembra italij. barvni film VOJNA ZA PETROLEJ ob 13. uri, amer. barvni CS film ČLOVEK IZ OKLA-HOME ob 15. in 17. uri, nemški barvni film KAMASUTRA ob 19. uri, premiera franc. barvnega filma ČAS VOLKOV ob 21. uri 27. septembra franc. barvni film ČAS VOLKOV ob 16., 18. in 20. uri 28. septembra franc. barvni film ČAS VOLKOV ob 16. in 18. uri, premiera italij. barv. filma PREISKAVA NAD NEDOLŽNIM DRŽAVLJANOM ob 20. uri Kranj STORŽIČ 25. septembra italij. barvni film PAS NEDOLŽNOSTI ob 16. in 20. uri, nemški barvni film KAMASUTRA ob 18. uri 26. septembra italij. barvni film PAS NEDOLŽNOSTI ob 14. uri, nemški barvni film KAMASUTRA ob 16. uri, ameriški barvni film DIPLOMANT ob 18. uri, amer. barv. CS film ČLOVEK IZ OKLA-HOME ob 20. uri 27. septembra amer. barvni CS film ČLOVEK IZ OKLA-HOME ob 16. in 18. uri, nemški barvni film KAMASUTRA ob 20. uri 28. septembra amer. barvni CS film FANTASTIČNO POTOVANJE ob 16., 18. in 20. Kamnik DOM 25. septembra amer. barvni CS film INCIDENT PRI PHANTOM HILLU ob 18. in 20. uri 26. septembra amer. barvni CS film INCTDENT PRI PHANTOM HILLU ob 15 in 17. uri, amer. barvni film BODALO ob 19. uri Tržič 26. septembra amer. barvni film ONI, KI ZAUDARJA fO PO ZNOJU IN SMRTI ob 15. uri. Franc, nemSkj bari film BALZACOVE GREŠNICE ob 17. in 19. uri 27. septembra franc.-nem-škj barvni film BALZACOVE GREŠNICE ob 18. in 20. 28. septembra premični amer. ban'nega filma BODALO ob 18. in 20. uri Krvavec 25. septembra nemški barv. film HELGA IN M1CI1AI.I. ob 20. uri 26. septembra nemški barv. film HELGA IN M1CIIAEL ob 19.30 Radovljica 25. septembra itali j .-španski barvni film CANYON Cl-TY ob 18. uri, franc.-italij-barvni film DVOBOJ P° SVETU ob 20. urj 26. septembra itali j.-španski barvni film CANYON CEH ob 16. uri, španski barv. fil'n USODA NEKE ŽENE ob 18. uri, franc. barvni film MEDVED IN LUTKA ob 20. uri 27. septembra franc. baivni film EROTISSIMO ob 20. un 28. septembra amer. barvni film UJETNIKI VESOLJA ob 20. uri Jesenice RADIO 25. septembra amer. barvni film PONY EXPRES 26. septembra amer. barvni film PONY EXPRES 27. septembra franc.-itaHj. barvni film MAŠČEVALEC Z MEČEM 28. septembra italij.-špan-ski barvni CS film SEDEM ŽENA ZA SEDEM KAVBOJEV f Jesenice PLAVŽ 25. septembra itali i .-špan' ski barvni CS film SEDEM ŽENA ZA SEDEM KAVBOJEV 26. septembra i-talij.-špan' ski barvni CS film SEDEM ŽENA NA SEDEM KAVBOJEV 27. septembra amer. barvni film PONY EYPRES 28. septembra amer. barvn1 film PONY EYPRES Dovje Mojstrana 25. septembra amer. barvni CS film ALARM — SATELIT 02 26. septembra franc. barvni film LABIRINT ZLOČINA Kranjska gora 25. septembra amer. barvni film PLES VAMPIRJEV 26. septembra italij. barvffl film V ČASU CHARLH> TONA .. 28. septembra franc.-'ta^' barvni film MAŠčEVALL° Z MEČEM Javomik DELAVSKI Po!V* 25. septembra franc. barvni film LABIRINT ZLOČINA 26. septembra amer. barvfl« film PLES VAMPIRJE*/ franc.-italij. barvni film MAŠČEVALEC Z MEČEM škofja Loka SORA 25. septembra italij. h "'l1 film AVANTURE ODISEJ* ob 18. in 20. uri 26. septembra amer.-sovje*£ italijanski film VVATERl-V ob 17. in 20. uri 27. septembra amer.-sov£ italijanski barvni film "A' TE Ki .O ob 19. urj 28. septembra angl.-arflf* barvni film MISIJA ob -u* uri Železniki OBZORJE 25. septembra amei SOI italijanski barvni film terlo ob 20. uri j 26. septembra italij. lia,Vr'A lilm AVANTURE ODlSlJ ob 17. in 20. uri loterija J||NI PREG^ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. IRANEC, 7. ETAMIN, 13. VELIKA PLANINA, 15. OSEM, 16. ZEL, 17. TOTH, 18. OCENITEV, 21. MEU, 22. BN, 23. SO, 24- IB, 26. RA, 27. LAK, 29. SRBOBRAN, 34. ATOS, 36. AOK, 37. ARIA, 39. GOSTOLJUBNOST, 42. ORATIO, 43. STANTE IZŽREBANI REŠEVALCI Tokrat smo prejeli 77 rešitev. Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. nagrado (30 din) prejme Marija Kos, Škofja Loka, Novi svet 10; 2. nagrado (20 din) prejme Nace Cuderman, Preddvor, Tupali-če 27; 3. nagrado (10 din) pa dobi Uonka Rugale, Kranj, Kidričeva 3. Nagrade vam bomo poslali po pošti. VODORAVNO: i. Aleksander, Aleksej, 7. tlaka, davek v delu, 12. prebivalka Gorenjske, 14. oprča, kar kdor oprtav n°si, 15. Avtonomna pokrajina, 16. pritrdilnica, scve, 18. okrajšava za rariteto, 19. moško ime, tudi čas, doba, 21. sij, raz-zarjeno oglje, 22. danes zvečer, 24. zelo močan veter, 26. del Voza, 27. Turek — I. ustanovitelj turške države, 28. kraj blizu jezera Kalt na zahodu švedske, tudi predplačila, 29. "metnost, latinski izraz, 31. Tekstilna tovarna, Prebold, 32. nedoločen pretekli čas (še v srbohrvaščini), 35. Ivan Tavčar, 36. konjska zob, zrnje za zobanje, moka tudi za kruh, 38. krta- ča za ribanje, ženska, ki riba, 40. majhna roža, 41. Pri Pcrzij- c>h zli duh 1 Z ■t b 7 8 9 10 11 u 13 Vi 15 18 20 21 22. 23 2? 2' zna't /a kemično prvino erbij, 4. kesanjc, 5. ime ski 0rs^e atletinje Hrepevnikove, 6. srbska solata, 7. beograj-0z smdikalni časopis (delo v srbohrvaščini), 8. avtomobilska Jan t-3 Za ^0,°Gno, 9. oprava, 10. zeliščno žganje, 11. itali-nikS l k-?a^ pot' Abruzzl, 13. skala, čer, tudi veznik, 57. naslov-p '. klliiga naslovov, 20. ciza, voziček, 23. znak za kemično v d ° Ien'i, 25. kratica za hektar, 26. obvodna ptica, 27. zareza tanoM Z,Lb{<5 v deskah, utor, 28. ploskovna mera, 100 m2 jjfcdi Znia)» 30. socialni položaj; stanovanje, 33. Talisova oran-39 k' Klavni števnik, 37. znak za kemično prvino silicij, • Kra«ca za imcnovalnik. J Rešitev pošljite do četrtka, 30. septembra na na-- ov: Glas, Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Na-nagradna križanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, • 3-: 10 din. Qgl^>RENJSKl MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na 11 m i sta'na arheoloSka, kulturnozgodovinska, etnografska in Prt-^ 11<>s,noz«°dovin.ska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši je od-'az.stava muzejske restavratorske dejavnosti 1970—1971. kriVan"1 ^*aP°zitivov s komentarjem prikazuje to pot odbije srednjeveških fresk na Gorenjskem. k**rjinsk . s,avhi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna po-roPubp''a zn'.ka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in V p zm,"ka Slovenska žena v revoluciji. 8alerj.. e,rn°vi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v SWj, v lstl Stavbi pa razstava keramičnih del Johanne E. JK " Švice. Vih *s^l Kleti je razstavljena faksimilirana izdaja Picasso- M2''skl> '" huaejske zbirke so odprte vsak dan od 10. ,n °d 17-1). „re. Neuradno poročilo o žrebanju srečk 38. kola — dne 23. 9. 1971 Srečke s so zadele končnicami din 50 30.— 940 100.— 03360 2.000.— 11260 500.— 429060 10.000— 51 10.— 71 10.— 15891 500.— 351771 10.010.— 2 6.— 08082 506.— 24902 2.006.— 084322 10.006.— 399012 10.006.— :". 3 6.— 22283 506,— 73553 1.006.— 037323 10.006,— 348473 150.006.— 661013 10.036 — 04 10.— 1444 200.— 56304 510.— 82814 1.000 — 339734 10.000.— 4268S4 10.000.— 05 10.— 95 20.— 27125 500.— 52825 1.000,— 694325 io.000.— 6 6.— 28516 506.— 55376 1.006.— 513256 10.006.— 87 10.— 1367 200.— 93207 500.— 446897 10.000.— 561067 10.000— 630777 10.000.— 48 20.— 0410:; 1.000.— 96998 500.— 115218 10.000.— • 549 50,— 53789 500.— 489949 50.000.— 689689 10.000 — 788839 10.000.— '"'Mm V KRANJU Seljak Janez, roj. 1900, Je-ruč Jožel, roj. 1922, Grobin Anton, roj. 1918, Juvan Marjana, roj. 1907, Flander Franc, roj. 1904, Setnikar Franc roj. 1901, Pipan Frančiška, roj. 1895, Stare Ivan, roj. 1931, š u bel j Ivana, roj. 1886 Kavčič Antonija, roj. 1894, Pergar Albin, roj. 1907, Abdin Med-žid, roj. 1934, Pristov Ivana, roj. 1888, Šavs Franc, roj. 1893, Pezdirc Janez, roj. 1913, Vilar Marija, roj. 1907 V TRŽIČU Simonič Ivana, roj. 1885 in Zunko Vladimir, roj. 1938 V ŠKOFJI LOKI Porenta Terezija, roj, 1885 in Marolt Ana, roj. 1898 V KRANJU Solata 3 do 4 din, špinača 4 din, korenček 2,50 din, slive 3,50 do 4 din, jabolka 2 do 2,50 din, limone 7 do 8 din, česen 8 do 9 din, čebula 2,50 do 3 din, fižol 6 do 6,80 din, pesa 2 do 2,50 din, kaša 4 din, paradižnik 3 do 4 din, grozdje 4 do 4,50 din, banane 7 do 8 din, ajdova moka 4 do 5 din, koruzna moka 2,50 do 3 din, jajčka 0,80 do 0,90 din, surovo maslo 20 do 22 din, smetana 12 din, orehi 28 do 30 din, klobase 6 din, skuta 6 do 7 din, sladko zelje 1,50 din, kislo zelje 4 din, cvetača 4 do 4,50 din, paprika 3 do 4 din, krompir 1 din, smokve 4,50 do 5 din, hruške 4 do 4,50 din. V TRŽIČU Solata 4 din, špinača 7 din, korenček 5 din, slive 4 din, jabolka 2,50 do 3,50 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 6 do 8 din, pesa 3 din, kaša 4,80 din, paradižnik 3 din, hruške 3,50 do 5 din, med 12 din, ajdova moka 4,80 din, koruzna moka 4,70 din, jajčka 0,90 do 1 din, surovo maslo 28 din, smetana 15 din, orehi 32 din, skuta 8 din, sladko zelje 2 din, kislo zelje 4 din, cvetača 5 din, paprika 4 do 4,40 din, krompir 1,20 din, ribe 7 do 12 din, grozdje 5 din, banane 7 din. NA JESENICAH Solata 4 din, špinača 2,70 din. korenček 3 din, slive 4 din, jabolka 5 din, limone 8,60 din, česen 9,50 din, čebula 2,80 din, fižol 6 din, pesa 2 din, kaša 3,70 din, paradižnik 4 din, ajdova njoka 6,16 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,80 do 0,90 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 37 din, klobase 4,50 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 1,40 do 2,20 din, kislo zelje 3,50 din, cvetača 6,50 din, paprika 3,60 din, krompir 0,90 din, hruške 4 din, slive 4 din, smokve 4 din. poročili so se V KRANJU Flander Ciril in Bohinjc Vera, Valenčič Andrej in Ju-hant Ivana, Ramovš Ciril in Kožuh Milena, Krč Mirko in Zadnikar Dragica, Mesaric Marjan in Prešeren Irena, Sušnik Mihaevl in Križaj Marija, Krgovič Todor in Vo-grin Marija, Preša Stanislav in Kremsar Ana, Dacar Franc in Bevk Miloj ka, če-lhar Marjan in Horvat Jožica V TRŽIČU Kous Stanislav in Dovžan Stanislava, Potočnik Alojzij in Tanacek Marija V ŠKOFJI LOKI Pire Branko in Seljak Stanislava, Fern Stanislav in Štibelj Cirila, Orešnik Vladimir in Bogataj Anica, Sodnik Jožel in Babnik Nada ter Perko Viljem in ObLik Ana SOBOTA KRANJ — Ob 8. uri v telovadnici Oš Franceta Prešerna II. zvezni pozivni mladinski namiznoteniški turnir. Ob 16. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma moške SKL Triglav : Maribor 66. Ob 19. uri v Stražišču tekma ženske LCRL Kranj : : Usnjar. JESENICE — Ob 18. uri pod Mežakljo tekma ženske SOL Jesenice : Partizan (Ce-Jje-mesto). NEDELJA Ob 10.30 tekma ZCNL Jesenice : Piran. KRANJ — Ob 10. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma ženske LCRL Sava : : Šešir. Ob 15.30 tekma ZCNL Triglav : Zagorje. ŠKOFJA LOKA — Ob 10.30 v Puštalu tekma ZCNL LTH : : Adria. TRŽIČ — Ob 10. uri tekma moške LCRL Tržič : Olim-pija. KRIŽE — Ob 10. uri tekma moške LCRL Križe : Šmarje-SAP. DUPLJE — Ob 10. uri tekma moške LCRL Duplje : : Cosmos-Belt. SELCA — Ob 9. uri tekma ženske LCRL Alples : Kranjska gora. Ob 10. uri tekma moške LCRL Alples : Zagorje. PREDDVOR — Ob 10. uri tekma ženske LCRL Preddvor : Kamnik. Pari I. gorenjske rokometne lige: Križe B : Šešir, Preddvor : Kranj B, Tržič B : Jesenice, Sava : Kranjska gora, Radovljica : Žabraica; IT. gorenjska liga — sever: Preddvor B : Storžič, Radovljica B : Krvavec; jug: Besnica : : Šešir B, Žabnica B : Kranj C, Dijaški dom : Alples. GORENJSKA NOGOMETNA LIGA — ČLANI — sobo-ta: Ranch bovs : Pod brez i e (ob 16. uri), Šenčur : Predos-lje (ob 15.45), Kropa : Preddvor (ob 15.45); nedelja: Lesce : Trboje (ob 10.15), Bohinj : Naklo (ob 15.45); oio-nirji — sobota: Triglav : Sen: čur'(ob 14.45), Kranj B : LTH A (ob 16. uri), LTH B : Preddvor (ob 15.45), Alples : Pre-doslje (ob 15.45); nedelja: Lesce : Tržič (ob 9. uri), Bohinj : Naklo (ob 14.30); mla-diinci — nedelja: Kranj : Triglav (ob 10. uri). Trboje : Jesenice (ob 10. uri), Šenčur : Trlič (ob 10. uri). -cih Gostilna na Vidmu vedno dobro obiskana Naš potep po vaseh v poljanskih hribih se je začel v Poljanah. Ustavili smo se v Gostilni na Vidmu. Ta poljanska krčma je v zadnjih letih postala znana daleč naokrog. Še zlasti jo poznajo sladokusci. Nešteto pohval sem že slišal na račun dobre kuhinje. Sicer pa je že sama stavba zanimiva. Zgrajena je bila pred več kot dvesto leti. Pred vhodom v gostilno se bohoti košat kostanj, vsakega obiskovalca pa prav gotovo pritegnejo železna »gaj-tra«, ki so na oknih. Tudi notranjost ni nič manj zanimiva. Masivni zidovi in oboki v veži skrbijo, da je poleti v notranjosti hladno. V točilnici je še dobro ohranjen lesen strop, ki je star prav toliko kot hiša. Se vedno je v točilnici tudi prava kmečka peč, ki bo kljub centralni kurjavi ostala še vnaprej. Poleg točilnice sta urejeni še Tavčarjeva soba in salon. Tavčarjevo sobo krase slike Ive šubica, v salonu pa so slike Franceta Slane. Sicer pa smo imcili prvi dan majhno smolo. Gostilni-čarke Anice Dolenc ni bilo doma. Poiskal sem jo naslednji dan. Izvedel sem, da je gostilno v Poljanah prevzela pred sedmimi leti. »Precej sem že preuredila v teh letih,« mi je povedala v začetku. »Prav zdaj gradim nove prostore. Uredila bom deset sob. Vsaka bo Imela centralno kurjavo, svoj tuš, stranišče in umivalnik. Ce bom dobila posojilo, bo vse to urejeno že do spomladi. Obljubljenega imam. Dobiti moram še garancijo občine, porok pa ml bo hotel Lev iz Ljubljane.« Letošnje leto je Poljane obiskalo izredno veliko šte- 5\ vilo turistov. Precej je bilo Nemcev in Italijanov, od domačih pa so srtalnd gostje Ljubljančani, Beograjčani in Subotičani. »Med sezono je bilo vse polno, še več bi jih lahko imeli, če bi bile sobe. Sob je namreč vse manj. Le kakih štirideset jih je še. Pa urejenega kopališča tudi nimamo. Lahko pa pohvalim sodelovanje s turističnim društvom. Tajnik društva dobro skrbi za sprejem gostov.« Zaradi številnih gostov, ki obiščejo gostilno v Poljanah, je dela vedno dovolj. »V vsej sezoni sva delala le dva. že pol leta iščem še eno moč, a je ne dobim, še bolan ne smeš biti. Pri nas namreč nimamo noben dan zaprte gostilne. Stalno se ustavljajo gostje, ki prihajajo na ogled Tavčarjeve domačije in pa na ogled nove cerkve. TI potem navadno pri nas ostanejo na kosilu in s takimi gosti sem tudi najbolj zadovoljna. Prihodnje leto bom še malo bolj poskrbela za reklamo, ko bodo sobe urejene in upam, da bo potem obisk še boljši. Naj omenim, da so letos tu stanovali in se hranili tudi udeleženci Groharjeve slikarske kolonije.« In kaj je tisto, kar navdušuje ljubitelje dobre jedače? »Imamo domače klobase v zaseki, domačo salamo, domač In dalmatinski pršut, po naročilu pa pripravimo žgance, štruklje, zelje in od je-send naprej tudi krvavice. Mislim, da bodo gostje še tudi naprej radi zahajali v našo gostilno, mi pa se bomo tudi potrudili, da ne bodo šil od nas razočaram!,« je končala poljanska birtinja Anica Dolenc. J. Govekar Gostilna na Vidmu v Poljanah bo po preureditvi prihodnje leto lahko sprejela se več gostot« — Foto: F. Perdan Nekdaj so tod klopotali mlini Poljane so bile nekdaj vas velikih bogatih kmetov. Bajtarjev tam skoraj ni bilo. Umaknili so sc prek Sore, v grapo Hotoveljščice. Le malo njiv so imeli Hotoveljci na ravnem ob Sori. Pašnike in travnike in tudi skromne njivice so si pridobili s krčenjem gozdov nad grapo. Ker je bilo zemlje malo in je Hotoveljščica imela dovolj vode, so v soteski klopotali mlini in pele žage. Danes pa je grapa skoraj brez vode. Le majhen potok se vije po njej. Izvir so namreč zajezili za loški vodovod. Hotovlje in Poljane postajata vse bolj delavski naselji. Razlika med njima je že izginila. Prebivalci ene in druge vasi si iščejo zaslužka v Škofji Loki ali obratih po dolini. Skoraj je ni hiše, od katere še ni nobeden zaposlen. Iz Hotovelj izvira rod Su-bicev — slikarjev. Na prenovljeni hiši De\ Jakovega mlina je vzidana plošča z napisom: »V tej hiši, od koder izvira rod Šubicev, izpričan že v 16. stoletju, se je rodil leta 1722 rezbar Pavel Subic in Na Žagarjev! hiši v HotavIJah svetega Martina. 1883. leta jih so še dobro ohranjene freske s podobama svetega Florljana in je naslikal eden od slikarjev Šubicev. — Foto: F. Perdan leta 1820 rezbar in slikar Štefan Šubic, oče slavnih slikarjev Janeza in Jurija Šubica.« V rojstni vasi očetov in dedov si je postavil hišo in uredil atelje tudi najmlajši izmed slikarjev šubicev — Ive. Delo enega od Devjakovih slikarjev so tudi freske na Zagarjevi hiši v Hotovljah. Sveti Martini in sveti Flori-jan sta bila upodobljena leta 1883, ko je bila zgrajena hiša. Ta že precej kaže svoja leta, freski pa sta popolnoma ohranjeni. Pri Žagarju so včasih imeli mlin in žago. Ko smo bili prejšnji teden tam, mlinskih kamnov ni bilo slišati in tudi žago je že močno najedel zob časa. Sicer pa raje poslušajmo Zagarjevo mamo: »Pred vojno je bilo v naši vasi pet mlinov in žaga. Vsi smo imeli dovolj dela. Noč in dan smo mlell. Pri nas kar na tri kamne. Kmetje so tedaj še vse pridelovali doma. Rž in pšenico za kruh pa ajdo hi oves. Neprestano so delale tudi stope, ki so luščile ječmen v ješprenj in proso v kašo. Tudi na žagi je bilo dosti dela. Po vojni nismo smeli več žagati. Milne pa so lastniki začeU opuščati. Dela je bilo vse manj, mlinarji so ostareli, mladi so si poiskali kruh drugje. Le jaz še zmeljem tu lin tam še kakšnih par sto kilogramov koruze. Drugega ne.« Sin Pavel, ki gospodari pri Žagarju, ne misli več na mlin. Posvetil se je kmetiji. Ker ni velika, je nekaj travnikov najel. V hlevu ima petnajsl glav živine. Vendar pravi, da bi jih na tej zemlji lahko redil dvajset, seveda, če bi imel denar za izboljšavo zemlje in za nakup strojev. »Da bi bilo gospodarstvo rentabilno, pa bi moral rediti vsaj trideset govedi, od tega deset do dvanajst krav. Tudi sedaj radi redimo nekaj re- pov za pitanje, nekaj P* imam krav. Zakaj se nisem popolnoma specializiral? Kako? Cene niso stabilne! M* za pitance in ne za mleko. Ce gre eno boljše v prodaje* gre drugo slabše.« Nekajletno gospodarjenj0 mladega Žagarja že kaže uspehe. Ne samo, da je na» polnil hlev. Kupil si jc trajfr tor, vse priključke... ^j* koliko umetnih gnojil je %e raztrosil po travnikih. V?toi si je postavil silos. 0krog 20.000 din ga je veljal. Nasproti Zagarjeve sto.P Šarcvčeva hiša. Predstavlja le še spomin na bogato hišo, rojstni dom Sarevčcvc Mete* katere usodo je v Črtici Pavel Žagar Šarcvčeva sliva opisal P>s3' te]J — domačin iz Polja0' Ivan Tavčar-. Zapuščena Je-Le ostarel gospodar prebiv* v njej. Samotar je. Še s sO sedi se malo pogovarja. Tudj mi smo zaman skušali stik. Na Tavčarjeve čase 'nimajo le slive, ki SO n3 Hosto posejane okrog Mi5e* Bolj pritlikave so. Niso s pst* dntO v/pele tako visoko, kot ki jo je dobila Meta /a & in prevžitek in ki jo Je nesrečno In izgubljeno izgube denarja, pokop*!*, seboj. /ara* pod Bogati Gobarjev veliko, gob ^TANOVANJSKA STISKA V GOZDU. Gobarjev je zadnje ča-PrjV 8°zt*ovm toliko, da gobe nimajo kje rasti. Na sliki imamo re^nier rešitve iz te stiske: ena goba raste vrh druge. Prime-Kr- S-ta pret11 c,nevi našla Jože Frank in njegov prijatelj iz per*jVa na Bukovem vrhu v Poljanski dolini. — Foto: F. Življenje in delo na hribovskih kmetijah (18) Repa raste tudi pod snegom Razen t Prede '"^ smo na krušnl Peči v nlši sušili tudi proso, raje n, srno ^a dali v mlin za pšeno. Ko je bilo suho, se je pOg'vjuelovalo. Suhega smo nabasali v vrečo, potem pa je tako ° "a pcčl' dokler ga niso odpeljali v mlin. Peč je bila cevn- ° °bloiena. Tam se je sušila tudi mokra obleka, 1,1 P» pod pečjo. mlin m ,' s" -ii kmetje veko s^,Slh vsak teden; takrat, dobil; P<,I|ali navo žito- so r,je„ ' f^'eto moko od ptvjš- lo? ';, U'cn;i- Ponavadi so n,,-(:^»/ie< l VrCČ° Sorši iee ^ Prav,/'3 vsak«anjikruh. JečmS ko vo,ik<> vrečo n bi p;."":' ™k in ie za živino Prem C eno v^0- Jc^ dajal, 'n psono (»ušen«) so «BOv T T''" na m'ka> tew dedkov bol° moko so JedJi i 0/-,1|.«»j smo bel kruh Ob žetviZa7VCl,k° Praznike in ]e naib^,- R°sPodinia, ker Porabi £ rtK>,a' ko,*° M ^edal, °„ ak dan prcJ >e »kiv^at v rrddn Ker bo ""n ski "hal. ; »marejna« v 111 "Praznila. se je kar mi "nov ,c biio v Hotovlji pot • So kmeti,, lahko izbi- rali, kdo jim bo mlel. Bilo pa je nenapisano pravilo, da se mlinarja brez nun > vzroka ne sme premenjati. Kamor jc kdo začel voziti, tja je potem vozil do konca. Ponavadi je vsak izbral mlinarja, s katerim sta se dobro razumela. Gledali pa so seveda tudi na to, kdo dela lepšo moko in kdo vzame manjšo merico za plačilo. Poklic mlinarja je bil težak in večkrat tudi nehvaležen, ker so ljudje želeli, da bi jim iz slabega žita zmclel veliko lepe moke. V septembru se začne tudi sadna sezona. Ta je dala včasih ljudem veliko dela, saj so večino sadja ročno razkrh-Ijali in ga sušili v »pajštubah«. Posebno veliko so nasušili sladkih hrušk in češpelj. Suho sadje so shranjevali v lesenih skrinjah Pravijo, da je moral letos povprečni Slovenec zadostiti vsaj dvema pogojema. Vsaj enkrat je moral biti na Triglavu in vsaj enkrat se je moral napotiti v gozd in nabirati gobe. No, če se spomnite mojega pisanja izpred nekaj tednov, sem na Triglavu že bil z odpravo stotih žensk. Preostalo mi je le še, da izpolnim drugi pogoj. To se mi pa tudi ni zdelo nič hudega. Sicer pa sem pretekle dni slišal pogovore o gobah čisto povsod: na avtobusih, sploh kamor sem prišel. O gobah se je pogovarjalo staro in mlado. Pred nekaj dnevi se je tudi meni ponudila priložnost, da grem nad gobe. Kam? To pa ne povem. Gobarska skrivnost. Kar vprašajte gobarja, kam jih je šel nabirat. Ne bo vam povedal. In tega pravila sem se tudi sam držal. Lepo sončno popoldne je bilo. Znanci so zmajevali z glavami. Nič ne bo, so mi pravili. Saj veš, malo hladno je že bilo, pa slana, dežja ni, in gobe ne rastejo. Mislite, da sem jim verjel? Kje pa! Saj nekaj izkušenj pa že tudi imam, čeprav je res, da sem gobo že včasih moral prej brcniti, če sem jo hotel opaziti. Listje v hribih že rumeni in prav prijetno se je bilo vzpenjati v hrib. Cesta je bila lepa, še lepša okolica, in že od vsega začetka je bilo vse v najlepšem redu. Ja, končno pa je bilo tudi iz avtomobila Danes so sadne sušilnice žal skoraj izginile iz naših vasi. Posušijo le kaj malega v krušnih pečeh. Vse preveč pa so razširjene žganjarne. V žganje se pok uha celo dobro sadje, saj ga je ob dobrih letinah drugače le težko ■praviti v denar. Precej sadja sprešajo tudi za mošt, ki je v poletni vročini za delavce nepogrešljiv. Včasih smo sadje mleli na mlinu na ročni pogon, danes imajo vsi urejeno na električni pogon. Prešajo pa še vedno s stat-rimi prešami. Čeprav je bilo v septembru pospravi jenih večina pridelkov, pa je za oktober ostalo še dosti dela Tedaj |e zadnji čas za pripravo stelje. Ce je suho vreme, grabijo tod steljo le po osojnih gozdovih, prisojne listnate bregove pa raje prihranijo za zimo. Tam sneg kmalu skopni in listje večkrat lahko grabijo decembra ali januarja, ko ie drugje še vse v snegu. Malokrat je namreč tako huda zima, da listja ne bi mopli grabiti vsaj kak teden. V kakšnem strmem bregu je listje težko grabiti, ko vsak korak zdrsi navzdol. Dobro jc le to, ker sc tuda listje samo posipa navzdol, zato ga je lahko pehati daleč na dno k poti, kjer napravijo velik kup. K njemu potem zvrnejo velik listnat voz z visokimi lojtrni- treba izstopiti. To sem pa že vedel, da gob ne bom našel kar na cesti. Domačini so mi vedeli povedati, da je gobarjev vsak dan vse polno v gozdu. Celo več kot gob menda. Potolažili so me pa s tem, da sem verjetno bolj izkušen gobar od onih in ni vrag, da ne bi še kaj dobil. Še prej so mi svetovali, da popijem kozarček brinjevca, ker se potem gobe bolje vidijo. Ni mi bilo treba dvakrat reči in zaradi boljše »vidljivosti« sem zvrnil kar dva. Da se ne bi izgubil, sem se priključil povprečni slovenski družini, ki so ji bili ti kraji bolje poznani. Razvrstili smo se v strelce. Vsako ped zemlje sem pretipal z očmi in prvi uspeh je bil kmalu tu. Utrgal sem prvi dve lisički, za vsak primer, če res ne bi bilo drugega. Ja, tudi lisičke so dobre. Preiskovanje terena se je nadaljevalo. Kar naenkrat se je družinski poglavar zadri kot bi ga bila pičila kobra. In kaj je bilo? V rokah je držal lepega jurčka. Tak je bil, da se je res splačalo zavpiti. Kmalu zatem se je tudi boljši polovici nasmehnila sreča — trgala je jurčke enega za drugim. Le meni ni bilo usojeno, da bi dobil vsaj eno »ta pravo« gobo. Ampak čisto zares jih tam, kjer sem jih jaz nabiral, tudi bilo ni. Saj vam laliko pojasnim. Videl sem še lisičke, pa da ne bi jurčkov, ki so še večji. Smolo sem pač imel. Končni seštevek: enajst »ta pravih« jurčkov pri ostalih in dve lisički — seveda v mojem žepu, to je bil ves izkupiček gobarskega popoldneva. Ampak rečem vam, da je bilo kljub moji blamaži v gobarski akciji popoldne kar prijetno. In še bom šel, če bo le priložnost. Pa tudi sreča z gobami bo morda prihodnje leto boljša. Že letos pa se lahko štejem za povprečnega Slovenca ... Gobe brezuspešno nabiral: J. Govekar Razstava gob Čeprav manj bogata v tej sušni jeseni, se je vendar začela prava sezona gob. Po gozdovih je veliko sprehajalcev in iskalcev gob. Toda ob tem smo, žal, že tudi letos brali o zastrupitvah in žalostnih posledicah. Prav zato gobarska družina v Kranju, ki šteje okrog 150 članov, prireja v tem času tradicionalno razstavo gob, ki bo v avli občinske skupščine V ponedeljek 27. in torek 28. septembra od 7. do 19. ure. Na razstavi bo prikazanih več kot 100 vrst najznačilnejših gob, ki rastejo po naših gozdovih. Gobarska družina v Kranju ima tudi redni pregled gob in posvetovanja v pisarni krajevne skupnosti Zlato polje vsak ponedeljek po 17. uri. Razstavo gob bodo priredili tudi v Tržiču. K. M. cami, ki jih še posebej prepletajo z vejevjem. Tudi na konceh tak voz zamrežijo z vrvmi in jih obdajo z vejevjem. V tak voz natlačijo veliko listja in ga potlačijo. Ko je dobro naložen, voz postavijo pokonci, kar ni težko, saj sloni v bregu. Ce je vetrovno in če je listje zelo suho, naložijo sveže veje tudi po vrhu voza, da veter listja ne odnaša. Konec oktobra je zunaj samo še repa, ki jo marsikje spravljajo šele v začetku novembra. Saj pravijo, da repa raste tudi pod snegom! Vendar je bilo tako odlašanje tvegano, saj prvi sneg lahko obleži do spomladi. Zgodilo se je, da so morali pozimi odkidavatj sneg na njivi, da so prišli do nekaj repe. Repo tudi pri nas radi shranjujejo v preprostih zasipnicah, vendar mora biti zasipnica na propustnih tleh, da jc ne preplavi voda, če je zima mokra. Re*pa v zasipnici ne odpanja cime, zato ne postane puhla —- tako. kot če. je spravljena v topli kleti. Repo iz zasipnic so zato lahko še spomladi uporabljali tudi še za ljudi. Pripravljali so jo na tri načine: kislo, ki je naribana na dolge, ozke rezine (taka jo pripravljamo tudi še danes), in pa v »šnitah": v tej zadnji se kuha svinjska glava ali kremplji. Lc redko pa še kje jedo sladko repo, zakuhano z ajdovo moko. Ko so repo lupili za kisanje, so pazili, da so delali močne, dolge olupke, ki so jih posušili na latah nad pečjo. Take olupke so pripravljali tako kot sladko repo, le da so jih že zvečer namočili v vodi. Nekoč je neka mati vprašala delavca, če so bili dobri repni olupki. »O ja,« je rekel delavec, »prav dobri so bili, samo krompirjevi bi bili še boljši!« Oktober je bil včasih mesec taric in tudi predlo se je že ob večerih. Danes pa imajo že skoraj povsod televizijo, s katero si ljudje krajšajo dolge večere, škoda je le, ker zaradi teh sodobnih pripomočkov ljudje zdaj vse manj segajo po dobrih knjigah. Marija Frlic (Naprej prihodnjič) (2. nadaljevanje) Ko nam je že stekla beseda o Besniških toplicah, velja brž povedati, da se danes, žal, zanje nihče ne briga. Steza od nekdaj toliko obetajočega turističnega doma nad Sumom do odprtih bazenov toplic je strma, nenadelana, zarasla in — noben kažipot ne opozarja nanje, markacije tudi ni nobene. No, čez dvajset let — ko bomo govorili o 700-letnici Besnice — pa bodo te, Kranju najbližje, toplice gotovo že urejene, zdraviliško in turistično. Upajmo, da bo tako! Ob imenu teh besniških toplic, ki se bržčas le zaradi imenitnosti imenujejo »rimske«, nam gotovo pride v misel črta od Blejskih prek Besniških, Medijskih, Laških in Rimskih tonlic nad Zidanim mostom. Kot da so zemeljski skladi ob tej črti bolj odprti, ker iz svoje vroče notranjosti bruhajo toliko tople vode. BESNIŠKO JEZERO Naš pogled še vedno hiti v prihodnost — o preteklosti kraja se bomo pozneje, a temeljiteje pogovorili — kaiti domolii-'^ < (toda ne kak lokalni patriotizem!), ki je pogonska sila napredka, je treba zbuditi z vizijo novih, lepših, srečnejših dni. Ena od takih zamisli, ki bi dale dolini docela nov čar, je umetno jezero. Segalo naj bi od Rakovice, kjer bi rečico Besnieo z 20 m visoko pregrajo zajezili, do ravnice pod šolo na Čepuljah (besniških Cepulj ne smemo zamenjavati s Ccpuljami nad Ja-vornikom pod Joštom). Jezero, dolgo kake tri kilometre, široko pa različno, kot pač dopušča konfiguracija tal, ne bi posebno priza delo prebivalstva Besnice, saj v globeli ni dosti naseljenih hiš. Jez nad Rakovico bi bil res visok, nato pa bi se globina jezera postopoma zniževala. Spričo drugih, dragih, a malo rentabilnih turističnih investicij (šmarjetna gora, Krvavec), Besniško jezero gotovo ne bi bilo najdražje. Saj bi šlo v glavnem le za plačilo odškodnine za zalite travnike in druga obvodna zemljišča. Toda efekt bi bil nadvse dragocen. Kar zazrimo se v bodočnost: Jezero v neposredni bližini Kranja, ki postaja (govorimo o letu 1992, ko bomo slavili 700-letnico prve omembe krajevnega imena) veliko industrijsko središče s skoro 50 tisoč prebivalci, je ne le prvovrstna atrakcija, pač pa tudi pomembno rekreacijsko področje. Intenzivnemu ribolovu (v Besnici že zdaj obstaja velika ribogojnica!) se pridružuje kopanje, plava'ni športi, čolnarjenje in živžav na obalah, ki po svoji zvišani vrednosti zemljišč žc zdaleč presežejo stroške zajezitve in odškodnin. Strahu prod meglo ni — saj severo-zahodnik skoraj konstantno pt*--< n-) dolfr!. Jezero na pragu Kranja, počitniške hišice na obalah, kanuji in kajaki na vodi, eldorado ribičev, nova lepota vedno zelene doline . . . Spričo gozdnatih pobočij Jošto-vega gorskega masiva, ki sc zrcali na jezerski gladini — smelo rečemo, da je Besniško jezero miniatura koroškega Osojskcga jezera, ozko in dolgo, v zavetju gora in tišine . . . Seveda jc vse to le vizija bodočnosti, zdaj se Besnica spokojno vije po dolini in zamočvirja travnike; brez večjega haska se izliva v Savo. NARAVNE LEPOTE Vsekakor velja omeniti še druge stvari, ki dajejo Besnici mik posebnosti in nenavadnosti. V mislih imam slap Šum, blizu izliva Nemiljščice v Savo — tudi do tega, Kranju najbližjega slapa, ni nobene kaži-potne tablice, nobenih markacij, pot zapuščena, celo nevarno polzka, ograja nad prepadom trhla — z zanimivo točko na obsežni jasi pod nekdaj vsaj zasilno oskrbovanim turističnim domom: s tega mesta je obsežen razgled na vse strani, posebno proti severu — a oko ne ujame niti ene same hiše, ne blizu ne daleč; celo daljni zaselek Gozd na pobočju Kriške gore pri Tržiču je zastrt! Le zimzeleno gozdovje krog in krog . . . Potem jc tu gorski osame lec Rovnik (706 m visok), ki zapira besniško dolino proti zahodni strani. Zanimivost Rovnika je kapniška jama Brjevec. Pripovedka iz starih časov trdi, da je Rovnik poln vode, da je v njem pravcato jezero. In gorje Besnici, ko se bo Rovnik odprl — takrat bo odolavljena vsa Besnica .. . No, spričo te namišljene »nevarnosti« pa si mi želimo celo umetnega jezera! O Žegnanem studencu, o razgledni stezi po dobravah nad Savo, o vencu hribov od Jošta do Mohorja, ki zapirajo Banico proti jugu, o Mrzlih lužah pa o Besniškem bor-štu — o vsem bo še stekla beseda. Zdajle pa, ko smo se že skoraj dotaknili tudi gozda Utcenka v Zgornji Besnici in skalnatih bregov pod dobravami nad Savo, bo kar prav, če kaj povemo tudi o rokovnjačih, ki so tu gospodarili še pred manj kot poldrugim stoletjem. Tradicija, ki govori o teh temnih možeh, pa je še danes živa mod domačini. (Nadaljevanje bo sledilo) Črtomir Zoreč Besniškc aH »rimske« toplice ob Ncmiljščici. — Foto: F. Perdan KAJ JE PISAL PRED SEDEMDESETIMI LETI V obširnem članku, ki je v nadaljevanjih izhajal v »Gorenjcu« več tednov in imel naslov »Kaj bo, kaj bo .. .« piše »gorenjski rodoljub« med drugimi tudi take misli: Slovenci vseh stanov, dvig-nimo se k marljivemu narodnemu delu, pomagajmo vzbuditi tudi našega kmeta ter tako z združenimi močmi odgnati tuje zatiralce. Čakajo nas še bridki in trdi časi. Glejte, Nemcem na severu in Lahom na jugu ie primanjkuje plodonosne zemlje. Zato stegnejo po nji na vse strani svoje grabežljive roke in preganjajo staroselce. Rili smo v teh letih priče, kako so si hoteli Nemci polastiti kar polovico rodovitne Kitajske, da bi tjakaj naselili svoje lačno »izvoljeno« ljudstvo. Ni se jim posrečilo! ImIic pa je pognal iz afriške Abcsini-je hrabri »divjak« Menelik! Zato bodo odslej ti naši ljube-nivi sosedje še bolj pritiskati na naše kraje in podpihovali naše narodne razprtije ter nas tako s pod rival i z domače zemlje. Zatorej, rojaki slovenski, varujmo svojo lepo in rodovitno zemljo! Mi smo majhen in vsled tega šibek narodič med drugimi velikimi narodi. Upanja nimamo, da bi svojo domovino razširili. Zato vsaj del ujmo z vsemi močmi na to. da obdržimo v svoji tasti to -emlio. Vi in še posedujemo. Ne ranrnvliai-mo jo lahkomiselno in ne prodajajmo je tujcem, temveč jo vedno delimo te med seboj in prodajamo jo razven slovenskim ttidi drugim slovanskim bratom, kadar to ne bode našemu narodu na kvar. Tako bomo preprečili, da bi se med nami naseljevali sovražni tujci. Dolžni smo vse to storiti in ukrepati zato, da bodo imeli naši potomci kie stanovati in da bodo imeli kai jesti še tedaj, ko bodo naše kosti že trohnete v ljubi slovenski zemlji. Ta apel k narodnostni slogi in k varovanju slovenske zemljiške posesti pri nas ni več toliko aktualen kot jc še vedno pereč pri naših znmci-skih roiakih. Pač naibolj pri Slovencih v Kanalski dolini, kjer I-ihi počasi, a vztraino pokupujejo slovensko no*es1 in notem rinkaj nn-v-ljuioio svoic rojake iz Lombardde in Furlaniic. Pa celo s Sicilije in Kalabriie . .. No, zdaj pa natrosimo v ta zapis še nekaj novic in vest} Iz starega »Gorenjca«, prednika našega »Glasa«: Prve unijatske cerkve na na Kranjskem temeljni kamen so slovesno blagoslovili v Metliki. Slovanski obred je globoko ganil vse navzoče. K tej novici v starem »Gorenjcu« velja pripomniti, da je v Beli kraj ini še danes tudi otok pravoslavcev, in sicer v Bojancih nad Vinico. 75 let bo letos poteklo, odkar je stekla prvikrat železnica. Leta 1826 je bila otvori* na prva proga Mančester—l* verpol na Angleškem. Nič kaj posebne časti Pa »Gorenjcu« niso prinašale »novice« in »vesti«, ki jih Je zasolilo slepo strankarsko sovraštvo. So pa nelepo zrcalo onega časa, ko jc prislovična slovanska nesloga zastrupi'3 tudi Gorenjsko (najbolj vave njene posledice smo doživeli v času NOB, ko je »Slovenec že moril Slovenca, r>,'a>' ta«). Preberimo in pozabim0-' Od nekod. Način, imeni'r'° osladiti klobase, jc iz"n" podgorski kmet L., skop- a lokav posestnik. NjegO*1. ~a' konska polovica, ziig"'l^'n\. tercijalka, ki sicer dotruv-1'11 poslom in delavcem ne Prl^ šči niti poštene hrane, i(lkl da toli ubožno in P ""hl'iTl duhovščino in zapu i dne redovtvke - najbolj***? domači:- '■' basami. Moz» bi r • . ' :t ■ ■ 'lil ase, P"''6' ob koli.iah največjim M1 sam jšnji del pr'sl'.H'f* tobaka, kar bi naj po n,e^ g vem nun nju imelo P° Ji*, ugodno vplivati na nežna bj ' goslovljcna prebavila. — p . ni čuda, da postaja rkr'l slednjič tudi navihan. Vs?*? vrstni berači in malhari'. r' dovniki z lempami in mi ter druga svojat dttn -dnevom drug drugemu !"H''( jajo kljuke tako, da k*** resno prevdarja, kako bi -najlažje otrescl tolike "a<*' lege. Da pa so bile žc pred ^ demdesetimi leti težave z 1 plačilom zaslužkov, pri?a le novica v starem »Gor* > cu«: Na i luškem je velika s''^ v državnih blaga/nna/i . uradnikov sc je te dni < ^ lo na sultana s prosu i'', se jim izplača služnina, te niso dobili že več m^cC, 't ker sicer morajo pogin" . družinami vred. Namesto PH če pa so uvedli proti VnS . Ijcm disciplinarno preisk1 Prebudilo se je sonce in prebudila sem se. Tako lepo sem sanjala; čisto sama sem se sprehajala ob obali. Čudno se mi zdi, zakaj je vse tako tiho. Sem res ostala čisto sama? Ali sanjam? Bilo bi nemogoče. Ozrem se po drugih. Vsi še spijo. Tudi zunaj ni nikogar. Vedno, kadar sem se Prebudila, je bilo sonce že zelo visoko, Doživela sem čudovito jutro otroci so se igrali, lovili in vpili. Danes Pa se kdaj pa kdaj v bližnjem borovem gozdičku oglasi kak ptiček. Vesela sem, Ua se oglasi nama: soncu in meni, Sama SVa- Lahko se bom igrala z njegovimi sno-Plci žarkov in nihče mi jih ne bo mogel Y?eti. Pogovarjala se bova, tako, po svoje. MorJe je mirno, le včasih se kak valček malo razjezi na drugega in se zaleti vanj. daljavi zagledam ladijco, ki počasi ra- ste. Tudi nanjo se je sonce spomnilo in ji poslalo o dobro jutro snopič svetlobe. Naveličam se morja in ladje. Ozrem se na borov gozdiček. Tja bom šla. Stopam počasi. Tudi sonce je namenjeno h gozdičku. V rosni travi najdem pikapolonico. »Pikapolonica, zleti v nebo in mi prinesi zlato kolo!« Zletela je. Morda se bo vrnila z zlatim kolesom! Morda. V borovem gozdičku je že vse živo. Sonce, ki je prišlo z mano, je prebudilo vse, kar je v njem živega. Ptički žvrgolijo vse vprek. Eden otožno, da bi se lahko zjokala; drugi spet veselo, morda preveč veselo, eden žvrgoli spet čisto nekaj svojega, kar ni ne otožno ne veselo. Zaželim si, da bi zapel en sam ptiček lepo melodijo zame. Iz daljave že slišim petje. Vedno bliže prihaja, vedno bliže... Že je tu, blizu mene. Tako lepo zapoje, da me gane. Njegova melodija je kratka, toda meni se zdi, da traja že celo večnost. Odhajam. Se vedno slišim melodijo, kakršne ni slišal še nihče. Andreja Demšar, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Ježeve bodice v noqi ^loj prvi intervju — Dušan Porenta v Ljubljano. ° s^m vedela, zakaj. Na- Neko jutro sem se z oč *°m odpravil °obro penila sem se na pogovor z rmanom Porento, skladate-,]em in komponistom popev-*e »Trideset let.« Avto se je ustavil pred do-y°m sindikatov v Ljubljani. Janr» je očka v službi in tU-r" tov. Dušan Porenta dela ,u- Ko sem vstopila v dviga-°- sem se malce zbala. Dvi-Ka'o sc je ustavilo v tretjem JJJ'.tropju. Očka mi je še na-.^al, kako naj sc vedem in potrkala na vrata. Sem se •ver Vst°pllanvnihČe og,asU- sem ' • v sobi je sedel mo- ški srednjih let. Ko sem se mu predstavila, mi je dejal: »Vesct sem, da si me obiskala. Očka mi je že povedal, da želiš postaviti nekaj vprašanj. Kar vprašaj me!« Bilo mi je malce nerodno, vendar sem le začela: »Mi lahko, prosim poveste, kako to, da ste poslali skladbo Trideset let na natečaj za Slovensko popevko?« Pa je začel pripovedovati: »Slišal sem, da je RTV Ljubljana razpisala natečaj skladb za Slovensko popevko 71. Odločil sem se, da bom poskusil. Že prvi dan scpi napisal note in besedilo. Toda vsak dan sem pesem M esreča na dvorišču , Počitnice ri " ePse. p niso bile oživljal sem jih seveda na U°bni đt Dnevi so bili po- Jaj ijutaS d!'u8cmu- zgo vavila ? ■ ,c mamica pri-■ °ala m ' Potem jc po-Jc ""Se?? in Marjana, to **itrku 8vbrata. da bi šla k J?1'- sta m smo Poajtrko-la dela. ramica in brat od-seni Se, \ tovamo. Tudi sam delo IC da jc bil° vo/'l samokolnico. V roko sem vzel kramp, s katerim naj bi udaril po zemlji, pa sem po svojih prstih. Zagledal sem kri in hitro tekel domov. Tam sem rano izpral in obvezal. Hitro je bilo dobro, a ta dan ni bil vesel. Tudi drugi drug] dnevi niso bili prijetni, ker sem bil preveč sam. Pričel sc je pouk in vesel sem bil. Brane Markeij, 4. a r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj Lepe počitnice . Mej Vi Poatmcami sem se bil Pri ° .l0p°- Vt,iko s !ft**iu2ŠU V Zadl11- Tam 0 in in,? 0nx' igral ko§ar-Se tudi Z " n,H' sem > ves«^,aDali'.&sar«n' M ?Ja utrdi, ablzna»i^ Plava- ?*• k** \ S °dScl *e v p<> ^ sijv . JC b,1° tako vroče, K-.dihali, do ko- ropali%J° ° precc< «alec 'rat 'Srat *eni< na otoku. Več-očetom hodila Zadnji teden počitnic pa smo bili v Ankaranu pri prijateljih. Igral sem se z avion-čkom, ki je bil privezan na laks. Tudi tu sem sc vozil s čolnom. Enkrat sem poskusil smučati na vodi in mi je uspelo in to je bil že moj drugi športni d ;scžek med počitnicami. Borut Jane 4. a t. osn. šole Lucljana Seljaka, Kranj boljšal in spreminjal. Minil je mesec, ko sem jo končno poslal. Na kakšen poseben uspeh nisem niti mislil. In lahko si predstavljaš, kako sem bil presenečen in vesel, ko sem zvedel, da je prav moja pesem zmagala. Res, takega uspeha nisem pričakoval.« Potem sem ga še prosila, naj mi kaj pove o svojem življenju. Začel je pripovedovati: »Rodil sem se na Vrhniki v delavski družini. Sestra je bila nekaj let starejša, je pa zelo pridno študirala. Kmalu pa sc je začela vojna. Najprej so ubili sestro, ko je odšla z očetom v partizane, pozneje pa je na Rabu umrl še oče. Ostal sem z. materjo sam in preživljal oba. Cez. nekaj časa sem postal partizanski kurir. Zaupal so mi. Nekega dve sva šla s prijateljem v gozd, v štab. Hodil je pred mano, v rokah je imel bombo, ki mu je čez nekaj trenutkov eksplodirala. Bil je takoj mrtev, jaz pa sem oslepel. Pozneje sem šel v zavod, da bi končal šolo Do takrat nisem ime! pojma o glasbi, toda čez dve leti sem žc odlično igral harmoniko. Začel sem tudi komponirati. Zdaj pa pišem tudi za Beneške fante, včasih tudi za Avseni-kc. Največ pa pišem popevke.« Zahvalila sem se tovarišu Porenti za pogovor, on pa me je povabil še na sok. Ko sva sc poslavljala, sem mu krepko stisnila roko in sc mu še enkrat zahvalila. Tak je bil moj prvi intervju. Ko bom velika, bom gotovo novinarka, ker me ta poklic zelo veseli. Srečala bom veliko zanimivih ljudi, jih spraševala to in ono, a vendar mi bo pogovor s tovarišem Dušanom Porento za vedno ostal v spominu. Vesna Horvat, 7. ć r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Nisem doma iz Kranja, čeprav hodim tu v šolo. Moj dom je daleč v prelepi Dolenjski. Spominjam sc dneva, ko smo dobili spričevala. Nekatera spričevala so bila zelo dobra, druga pa slabša. Izdelal sem s pravdpbrim. Stric in teta sta bila s spričevalom zelo zadovoljna in me za nagrado odpeljala na obisk k bratrancu Jožetu v Pulj, kjer je pri vojakih. Z nami je odšel v »avto-camp«, kjer smo prenočili. Z bratrancem sva se šla kopat. Jože me je zelo rad tunkal. Nekoč sem se sam potopil pod vodo do dna, a tedaj me je nekaj zapeklo v levi nogi. Hitro sem umaknil nogo in splaval na površje. V moji nogi je bilo vse črno ježevih bodic. Teta mi jih je z iglo pobirala ven. Bile so kar precej dolge. Kmalu se je zmračilo, odpravljali smo se spat. Z Jožem sva šla na obalo in tam sedela ter gledala po morju. Lesk lune se je čudovito razlival v valovanju morja in kar nisem mogel nazaj k šotoru. Zjutraj sva šla zelo zgodaj k morju. S seboj sva vzela blazino, dolgo vrv in vrečo. Odpravljala sva se na lov na morske ježe. Joža je čez sredo blazino privezal z vrvjo in jo dal meni, ki sem stal na V šoli je spet vse živo Zdaj je zlati čas počitnic minil. Že preden so se 1. septembra odprla vrata šole, je nastal pred šolo velik živžav. Učenci in učenke smo se prerivali, porivali, se šči-pali, vpili in se smejali. Pogovarjali smo se o šoli in o počitnicah. V naših srcih pa je bila neka vznemirjenost. Ko so se šolska vrata odprla, so naša srca vztrepe-tala, vendar smo vdrli skozi vrata kot čreda, ki se preriva v stajo. Zapustili smo spomenik Staneta Žagarja in že je bilo slišati na hodniku in v razredih smeh in klepetanje. Cez trenutek je vse utihnilo. Bilo je kot poleti, ko je stala šola še sama. Učenci so vznemirjeno čakali na profesorje. V razred je vstopila učiteljica. Marsikaj smo se dogovorili, kljub temu pa je bil pouk prvega dne hitro končan. Otroci smo se razšli. Le tU in tam se jc še slišal glas razposajenega učenca. Naslednjega dne je bilo resneje. A kljub temu smo se posme-jali in poklepetali. V odmorih je bilo na hodniku spet vse živo. Zdaj se dnevi ponavljajo, a vsak dan se naučimo česa, kar nam bo v življenju koristilo. Jana Krenner, 6. č r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj obali in držal blazino z vrvjo, da jo niso odnesli valovi. Spustil se je v vodo in se prijel za blazino, si nataknil na roko vrečo in se spustil v globino po ježe. Z roko je prijel ježa in ga potegnil iz vode. Nekateri so bili kot zakopani v dno. Ujela sva jih kar precej. Nato sva šla k zajtrku. Po zajtrku sva zakurila ogenj in ga obložila s kamenjem. Kamenje se je zelo ogrelo, saj je bilo kar žareče. Na te kamne sva postavila ježe. školjke ježov so kar popokale od vročine. Iz školjk sva potegnila 4 do 5 ostrih zob. Dala sva jih posušiti. Toda kmalu je bilo lepih dni konec. Odpravili smo se domov. Spotoma me je stric odpeljal domov na Dolenjsko. Tudi doma so bili mojega spričevala zelo veseli. Očka mi je za lep uspeh kupil fotoaparat. Doma sem pomagal pri delu, ki ga nikoli ne zmanjka. Preden sem šel od doma nazaj v Kranj, so mi doma še posebno naročili: »Le uči se, da se ne boš tako mučil z delom kot mi tukaj!« Maks Lavrič, 7. b r. osn. šole Simona Jenka, Kranj Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet (Bvron) Ubili so ga! Ubili so mi brata! Edinega, ki sem ga imel iti ljubil. Ti svet, prenašaš vse, na tebi divjajo vojne, vse samo na tebi. Ni več usmiljenja, ni več miru, ni več ljubezni v mojem srcu. Ničesar ni več! Vse jc odšlo! Tiho, brez vprašanj, kot deževen oblak. Vse!!! Ljubezen, mir . .. brat! Sovražim te, svet!! Ne ločim ljubezni od sovraštva, Ogoljufan sem! Vzel si mi ljubezen, mir, bratal Podri se svet! Ne maram te! Nena Bizjak, 8. a r. osn. šole Simona Jenka, Kranj zel ravnik GOBE Menda letošnja gobarska letina ni posebno obilna, zato so tudi gobe, ki jih ponujajo na trgu, hudo drage. Najcenejše so seveda tiste, ki jih naberemo na nedeljskem izletu in take tudi najbolj teknejo. Pri nas nabiramo le okoli deset vrst gob, čeprav je užitnih skoraj sto. Najbolj razširjetio je nabiranje lisičk in gobanov in za marsikoga se gobarsko znanje in s tem tudi izbira konča. Tudi pri strupenih gobah se znanje konča že z mušnico, čeprav se tudi zgodi, da jo kdo zamenja za užitno. Avgusta, septembra in oktobra raste v gozdovih in na travnikih največ gob. Sedaj nabiramo jurčke, štorovke, lisičke, pe-ščenke, navadne in travniške kukmake, gozdne kukmakc, zajčke, užitne sirovke, rdečo grivo, maslenke, golobice in druge. Ker se je pri nas v zadnjih letih gobarstvo tako zelo razširilo, nekateri tarnajo, da gobe zato manj rastejo. Vzroki so morda drugje, je pa res, da nepravilno nabiranje močno škodi temu žlahtnemu gozdnemu plodu. Gob pri nabiranju ne lomimo mti ne rujemo. Gobo previdno iy vijemo iz rastišča, odprtino v zemlji pa zagrebemo. Nesnago z gobe takoj očistimo. Za nabiranje imejmo vedno le košaro ali kartonske škatle, nikoli pa papirnate ali celo polivinilne vrečke, mreže ali cule. Gobe se namreč stlačijo in pri tem segrejejo in se hitreje kvarijo. Gobe uživamo kot samostojne jedi, največkrat pa kot dodatek k raznim jedem. V gobi je tudi nekaj beljakovin, ogljikovih hidratov m maščob ter rudninskih snovi. Zmotno pa je mišljenje, da gobe lahko nadomeste meso. V gobah je tudi vitamin D ter nekaj vitaminov skupine B. Gobe običajno pripravljamo tanko narezane, ker so drugače težje prebavljive. Ljudje s težavami na želodcu naj se jih ogibljejo, ali pa naj jih uživajo drobno razrezane ali celo zmlele. Ni odveč poudariti, da jedi iz gob jemo le sveže pripravljene, nikoli jih ne pogrevamo, pa čeprav smo jih hranili v hladilniku. Gobe se namreč začno hitro razkrajati, kemične snovi, ki nastajajo pri tem, pa povzročajo motnje v prebavilih. Neužitne so tudi od dežja razmočene gobe. Ela iz Kranja — Svetujte nu, prosim, kakšen naj bi bil moj jesenski kostim. Blaga še nisem kupila, mislim pa, da se bom odločila za volnenega. — Stara sen 30 let. Imam temne kratko pristrižene lase. Tehtam 67 kg, viso-ka sem 164 cm. V pasu sem ozka, čez boke pa me je kar precej. Ali bi mi pristojal kostim s kratko jopico in v.š;tim pasom in z normalno dolžino krila? Marca — Levi kostim ima kratko jopico s vsilim pasom, manjšim ovratnikom in se enovrstno zapenja na gum'^e, lahko tudi na zadrgo. Rokavi so ozki in dolgi. Jopico kr.i-s.:a da žepka in šivi, *e ie blago enobarvno. Kri'o je gladko in skoraj ravno krojeno. Desni kostvm ima tudi kratko jopico z všitun pasom. Zapenja pa se dvovrstno. Ima rahlo pokončen in nekoliko večji ovratnik. Krilo ima na prednji strani dve gubi, nad njima pa so trije gumbi. Svetujem vam volneno blago, barve pa naj bodo jesenske: zelena, rjava, rdeča kot korenje, vinsko rdeča in oker. Gobovi zrezki Potrebujemo: 60 dkg svežih gob, 25 dkg maščobe, 10 dkg čebule, zelen peter-šilj, sol, poper, 2 sardel-na fileja, 30 dkg riža, slano vodo, 2 jajci in 20 dkg drobtin. Očiščene in oprane gobe drobno sesekljamo. Prepražimo jih na nekaj maščobe, na kateri smo zarumenili čebulo in pc-teršilj. Ko sok iz gob že skoraj izpari, jih solimo, popopramo in dodamo se-seklana fileja. Premešamo in še nekoliko popražimo. Posebej dušimo riž. Ko je ohlajen, mu primešamo gobe, jajca, po okusu še začinimo in dobro premešamo. Oblikujemo zrezke in si pri tem pomagamo z drobtinami. Spečemo na ✓roči masti. Gobova solata Potrebujemo: 13 kg gobanov ali sirovk, slan krop, 10 dkg čebule, zelen peteišilj, kumino, poper, sol, 2 dl kisle smetane in limonin cok. Očiščene in oprane gobe narežemo n-i lističe, sku- hamo jih v slanem kropu, odcedimo in ohladimo. Ohlajene pot tešemo s čebulo, peteršiljem, kumino, popramo, solimo in zm.šamo. Vse prelijemo s ki*.o smetano in limoni-ntn sokim in še enkrai prenašamo. Kotiček: * za ljubitelje cvetja Spomladanske čebulice na oknih PISE: IN2. ANKA BERNARD Slana bo v kratkem pregnala vse cvetje z oken in balkonov. Zabojčki z enoletnicami bodo ostali prazni, zato vanje zasadimo tulipane, žafrane in druge čebulice, ki cveto od mar ca do maja. če gojimo pelargonije ali druge lončnice, ki ostanejo tudi preko zime v zabojčkih, si omislimo šc eno garnituro zabojčkov, vsaj za nekaj oken. Čebulicam najbolj prija dobro prepustna zemlja, mešanica navadne vrtne zemlje, peska in šote. Zabojčki morajo imeti odtočne luknjice, ker čebulice ne prenesejo stoječe vlage. Po dnu zabojčka natresemo za drenažo dva do tri prste na debelo drobnejši pesek. Zabojčke ne smemo takoj postaviti na okna. Na mrazu se čebulice ne morejo prekoreniniti in pripraviti na cvetenje. Kdor nima vrta, lahko na balkonu postavi k zidu 40 cm visok primerno velik zaboj s pokrovom, v katerem pre-zimijo zabojčki s čebulicami. Po dnu zaboja in ob stenah položimo plast stiropora, ki ščiti pred mrazom ter 5 cm debelo plast šote, s katero zapolnimo tudi prostor med zabojčki. Zabojčke prekrijemo z 10 cm debelo plastjo šote. Do zime zaboje zračimo, preko zime pa pokrijemo s pokrovom. Ob toplem vremenu tudi pozimi zračimo, de čebulice ne odženejo prehitro dolgih in bledih poganjkov. V marcu jih ob ugodnem vremenu postavimo na okna in balkone, kjer bodo ob primerni izbiri čebulnic cveteli do maja in izpolnili vrzel med letnim cvetenjem. Nasvet za saditev: Cvetje v marcu: zvončki, žafrani, muskari, scilc, anemone. Ce hočemo cvetje od začetka aprila najprej, potem zasadimo botanične tulpe (npr. Tupila kaufmaniana v sortah) in enojne tulpe v pisani mešanici, lahko tudi nizke polnjene rane tulpe. Med tulpe lahko zasadimo tudi hiacinte, ki so zelo lepih barv in tudi prijetno diše. Pljučnica pri otroku Pri dojenčku in majhnem otroku je pljučnica vredna posebne pozornosti, saj se vnetje pljuč, čim manjši je otrok, n* konča vedno najbolj srečno. Pljučnica se pri majhnem otroku navadno začne kot »prehlad«, iz katerega se lahko v zelo kratkem času (pri dojenčku celo v nekaj urah) ima visoko vročino — do 40 stopinj Celzija, vendar pa je lahko tudi nižja kot normalna temperatura. Otrok težko in pospešeno diha, ponavadi tudi kašlja. Teiko dihanje opazimo, ko je otrok slečen. Da pride do zraka, si pomaga z vsemi prsnimi i" vratnimi mišicami. To kaže v izia7.Item vdajanj" medrebernih prestorov i° žličke kot tudi v napetosti vratnih mišic. Otrok drži glnvo ro.do nazaj, * močno razširjenimi nosnicami pa lovi zrak. Je bled, okoli ust ima moder kolobar. V tej stopnji oboi««3 že na daleč slišimo pri °*' hanju piske. Otrok **f dl izredno hitrega dih*1"8 ta pa vročine izuubtf8 kocino In se pričenja **** Sevati. Zaradi Izsuševanj* se telesne tekočine zg°ste in telo ne more več v m. dostni meri izločati stru- pene snovi, ki nastajaj0 ob normalni presnovi Otrok se zastruplja z Ijj idml odpadnimi produkt'1 poinvi se driska, bruha*J* nezavest ln končno krči-Otrokov organizem je bolj občutljiv In manj odporen kot pri odraslem, to so boli -časke spremen* »c na pljučih težje. Zlasti je nevarno za otroka, če »mudimo pravočasno zdravljenje, kar vodi do gnojnega razpadanja P°" sameznlh delov pljuč. T° je pljučni abces. Zdravljenje te komplikacije je dolgotrajno in težko Dostikrat jc prizadeta hit" nljučna ovojnica — pr»dc do eni ni n ma, pružnoga Uva v prsni -orPnl. komplil Ficlje sc zdr.tvii0 z operacijo. V eh zdrav-Uttlja je odV tn od odpornosti otroškega organizma. dr. GirrV Zavrnlk^ DRUŽINSKI POMENKI °b koncu prejšnjega tedna je občina Medicina v Italiji praznovala praznik pobratenja. Ker je Škofja Loka že nekaj let Pobratena s to italijansko občino, so na praznik pobratenja 'talijani povabili tudi predstavnike škofjeloške občine. Komi-*Ja ln predsedstvo za prijateljske mednarodne odnose pri •kupščini občine Škofja Loka je v začetku septembra skle-nfla- da poleg uradne delegacije obiščejo Medicino tudi odbor-J*J občinske skupščine in nekateri predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, društev in gospodarskih organizacij. Tri dni med prijatelji v Medicini on^H?° Se je Pranji Petek IcSl LPred stavb° škofje-udohn, inske skuPščine- Dv* busa t Transturistova avto-ženoP st?. prejela vse udeleži:n°}jlka v ItaUji, ki so Loko i v™ pns,i v škofJ° Čin; v ^cnih krajev v ob-a,^J, ^malu je bilo v obeh avtobu -k Je bll° v oben fazDol^ VstvarJeno prijetno ^oženje. Saljivci in dov- ki komaj požira gost promet. Nad sedanjim cestiščem se dvigajo v nebo visoki stebri — bodoči viadukti. Ko smo se pripeljali v Postojno in šli še na zadnje okrepčilo na naših tleh, so že padle prve kaplje dežja. K sreči so se oblaki spet razkropili in ponovno je posijalo sonce ter omogočilo udeležencem, da so če ne bi imeli s seboj kaj preveč — mislim na denar in še kaj drugega — in zato tudi strahu, ki ga je vsak uspešno skrival, ni manjkalo. Pa ni bilo nič hudega. No, saj tudi ni moglo biti, ker pretirano »švercal« pa tudi ni nihče. Italijanskega carinika je zanimalo, če imamo s seboj kaj kačje sline. Eden izmed mo- a kih oreanizaclj so ob koncu ^ofjeloški odborniki, občinski možje in Pf^1^- Foto: J.Govekar steklega tedna obiskali pobrateno italijansko mesto Medicino ^P.neži so v dobro voljo spra-le'1 tudi tiste bolj resne. V 2f ? s°nčnem vremenu sta ski vSa brzela proli Primor" ob smo si z zanimanjem fto »J Poti ogledali gradbišče j Vc hitre ceste med Senti-SeVm ,n Novo Gorico na od- *u Vrhnika-Postojna. Kar n(-kam ^roka coc?n° JC vidcti nova cesta ob sedanji stari, imeli prelep razgled po kraškem svetu. Med potjo smo imeli priložnost slišati veliko zanimivih stvari o Italiji — njeni zgodovini in geografskih zanimivostih — in o samem me*tU Medicini. Pa o tem kasneje. Bližala se Je Sežana in kmalu za njo meja. Kranjci pa seveda ne bi bili to, kar so, STABILIZATOR E L R A žakov mu je bil takoj pripravljen odstopiti ga kozarček, pa sc je Italijan prej premislil, nasmehnil ln zamahnil s roko. Se pa res znajdemo, smo dejali. In, da vidite! Za mejo so se razvezale potovalke in »ta zelenega« jc bilo toliko, da ga do konca pota ni zmanjkalo. Gotovo se italijanskemu cariniku kaj takega še sanjalo ni. Zapeljali smo se mimo Trsta proti notranjosti Italije. Na desni strani se je v soncu bleščalo Jadransko morje. Kmalu smo bili na avto cesti. To je bilo za vse pravo doživetje. Avtobus je drvel kolikor je šlo. Na obeh straneh ceste smo opazovali netk. Okrepčila smo bili že pošteno potrebni, mudilo se nam je pa tudi. Za kako kavico in nakup razglednic pa je bilo vendarle časa. Od tu so na razglednicah že romali prvi pozdravi domačim. Kmalu je bilo treba sesti v avtobus. Večerilo se je že. Marsikoga je zanimalo, če doma lahko reče, da je bil v Benetkah. Končno so se strokovnjaki zedinill, da tega ne more nihče trditi. Res je, da so Mestre le štirinajst kilometrov oddaljene od Benetk, a tudi to je nekaj. Sicer pa se v Mestrah močno pozna bližina sosednjega beneškega mesta. Utrip mesta je popolnoma turističen. Vsaka druga stavba skoraj je hotel, mnogo je menjalnic in bančnih ustanov iz vse Italije, pa tudi cene so kar zasoljene. Tudi turistov, vsaj tako sem sklepal po nekaj svetovnih jezikih, ki sem jih slišal med kratkim sprehodom po mestu, je tu veliko. Verjetno so tu za marsikoga že bolj dostopne cene kot v Benetkah. 2e je bila trda tema. Pokrajine se ni dalo več opazovati. Le na vsakih nekaj kilometrov si med vožnjo lahko opazoval nebo, ki je bilo bolj svetlo. Osvetljevale so ga luči mest in večjih krajev. Na poljih ob cesti so kmetje kljub temi še vedno orali njive s traktorji. Treba je pohiteti. Setev po teh predelih je na višku. Kmalu smo se približali dvema večjima mestoma. Na levi strani smo pustili Ferraro in z nezmanjšano hitrostjo zapeljali proti Bologni — središču pokrajine. Enakomerno brnenje avtobusa je sicer uspavalo, a zaradi pričakovanja bližajočega se mesta ni bilo nikomur do spanja. Obenem pa nam je že bilo jasno, da bomo proslavo prvega večera na trgu v Medicini zamudili. Vožnja se je preveč zavlekla. Pa še smola. Na zloglasnem križišču v Bologni smo zapeljali v napačno smer. Kar nekaj časa je poteklo, da smo naredili krog in prišli nazaj v isto križišče ter zapeljali proti Medicini. Sicer pa moram reči, da je bilo to marsikomu kar všeč, saj je bil pogled na Bologno ponoči kar prijeten. Cesta proti Medicini je precej ožja, a vseeno lepa za vožnjo. Kljub temi smo kdaj pa kdaj zagledali zunaj lepake, ki so vabili na praznik pobratenja. No, in tudi na cilju smo bili kmalu. Izkrcali smo se, pošteno pretegnili od dolge vožnje utrujene ude in se napotili na trg, kjer se je že odvijal program. Pozdravili so se predstavniki obeh občin in takoj zatem so nas gostitelji že odpeljali na večerjo. Čisto po pravici povedano smo vsi pričakovali makarone pri večerji. Toda zmotili smo se. To je prišlo na vrsto naslednji dan. Povečerjali smo in po tem se tudi pijače nismo branili. Ugotovili smo, da je italijansko vino kar dobro. Obenem pa je imelo tisto, ki smo ga pili, še eno dobro lastnost. Precej šibko je, Ie šest odstotkov alkohola je bilo v njem, in zato tudi tistega učinka ni bilo kot bi bil pri nas. Večina je bila kar kmalu pripravljena za spanje. Zapustili smo našo jedilnico in se napotili proti našim prenočiščem. Takrat pa so v akcijo stopili »Fantje s Praprotna«, ki so potovali z nami. Tako lepo so zapeli, da so se v naši okolici začela odpirati okna in tudi okoli naše skupine so se kljub pozni uri začeli zbirati domačini. Ko sem jih opazoval, sem ugotovil, da jim je petje izredno všeč. No, pa saj »Fantje s Praprotna« so pa tudi mojstri. Po končanem nočnem koncertu smo se zares odpravili k počitku. Naslednji dan smo želeli biti spočiti in si ogledati čimveč zanimivosti. Konec prihodnjič J. Govekar TEL.E-stopnike 12 gasilskih društev s Koroške, s katerimi tesno sodelujejo, gasilskih /vez gorenjskih občin, gasilskih društev iz občine in občane sploh. — ok je bila lani elektrika na drugem mestu, enajstkrat Je relo zaradi otroške igre z *•* galicami, desetkrat je po*8* zanetila strela, štirikrat m* lične eksplozije itd. številke kažejo, da še vedno — vsaj na Gorenjskem *J največkrat zagori v delovni* organizacijah. Lani je bilo < proizvodnji 40 požarov, 30 P je bilo na stanovanjski zgradbah, gorelo je 10 kmečkih gospodarstev, oserokr** so se vžgali avtomobili itd. Smisel požarno varnostneg* tedna vsekakor ni z geS zmanjševati požare in požarno škodo, pač pa je treb» opozoriti na dejstvo, kak" pomembna je preventiva • gasilski dejavnosti. Ne bi jj* lo odveč poudariti, da i10* že dlje časa vpeljana preventivna služba zasluge, da n* Gorenjskem številke o požarni škodi ne naraščajo. P*8* preventiva je — tako se vsaj zdi — v nekaterih delovniB organizacijah malo upošteva* na, pa tudi pri občlnsklU skupščinah, ki za preventivni službo dodeljujejo minima1* na sredstva. Finansiranje P°* žarne varnosti ne bi smel b«° problem, ki se že vleče i* *** ta v leto — čeprav ne moj* biti nobenega dvoma, a" bila dosedanja sredstva vložena v preventivo rentabHn aH ne. Lansko leto spr*Jc zakon o varstvu pred P0*8" rom in o gasilstvu sicer urej« tudi to vprašanje, vendar P* bodo morale občinske ščine načrt varstva pred P°" žarom, o katerem zakon jj* vori, še do konca letošnjem* leta izdelati. S tem načrto^ bo zagotovljeno delo in r*^ voj gasilskih organizacij vsaki občini ln seveda r**0*«n*n»' dokazili o strokovni Izobrazbi je treba dostaviti na naslov Dtttlri ?a delovna raimerja in izobraževanje, Sladkogorska tovarna kartona in pirJa, Sladki vrh. pošla Šentilj do 10. 10. 1971. Delovna akcija v Novi vasi Nova vas ob vznožju Zaplate igra pomembno vlogo v preddvorskem turizmu, vendar je turistični razvoj te vasi motila ozka cesta. Zato so se vaščani Nove vasi in Preddvorčani, ki imajo hiše ob tej cesti, julija odločili, da bodo s samoprispevkom asfaltirali to cesto. Dogovorili so se. da bodo cestišče sami pripravili in s tem za polovico zmanjšali stroške asfaltiranja. V delovni akciji je sodelovalo 36 vaščanov, ki so opravili preko 2000 delovnih ur, od tega skoraj četrtino strojnih. Cesto so najprej razširili in pri tem odpeljali preko 300 kubičnih metrov zemlje. Preddvorska krajevna skupnost je plačala dovoz 1200 kubičnih metrov gramoza in grušča, vaščani pa so nato navozili še 120 kubikov finetra peska za izravnavo. Prav tako so sami položili preko 300 metrov kanalizacije. Sredi avgusta je bila cesta asfaltirana. Urediti so morali še bankine. Razen teea so v Preddvoru s pomočjo samoprispevka asfaltirali še nekatere ceste. Te ceste je preteklo soboto slovesno odprl predsednik kranjske skupščine Slavko Zalokar. Po otvoritvi je bil v kulturnem domu »likof« ki sta ga pripravila krajevna skupnost in Turistično društvo. V Preddvoru in okolici so prepričani, da letošnja zagnanost pri urejevanju komunalnih zadev ne bo zamrla. A. Krč AKADEMSKI KOMORNI ZBOR KRANJ vubi k sodelovanju vse mlade, ki imajo veselje do zborovskega petja. Avdicije bodo 27. in 30. septembra ob 19, uri v pevskj sobi gimnazije Kranj. Kdaj kopališče v Železnikih ? Zamisel o kopališču v Železnikih ni nova. Krajevna skupnost je že lani začela široko akcijo. Imenovali so celo gradbeni odbor. Tudi delovne organizacije so pokazale pripravljenost pomagati pri gradnji. Zato upravičeno računajo, da bi s prispevki delovnih organizacij in samoprispevki občanov lahko zbrali dovolj denarja za uresničenje načrtov. Za kopališče se prebivalci gornje Selške doline ogrevajo zlasti zato, ker je Sora v tem koncu premrzla za kopanje. Polna je tudi razne navlake in smeti. Železniki namreč nimaio Skupnega smetišča. Zato občani in delovne orga nizaeije odlagajo smeti in odpadke kar v Soro. Ob večjih nalivih, ko je voda visoka, navlako odnese, si- r pa se nabita po bregovih) Krajevna skupnost je že skušala najti primeren prostor za smetišče. Po sanitarnih predpisih mora biti vsaj 25 m oddaljeno od vode. Take lokacije pa še niso uspeli najti. V zadnjih dneh je akcija za gradnjo kopališča spet zaživela Morda se bodo Zelez-nikarji že prihodnje poletje lahko osvežili v njem? ■lb ODEJA tovarna prešitih odej Škofja Loka, Šolska ulica 2 rabi k sodelovanju več NK delavk za zimsko sezono — delo za določen čas. Kandidatke naj se priglasijo na naslov: Odeja, škofja Loka GLAS * 26. STRAN P 00 §00 000 000 '000 }000 •Mi \rngn OD DO OTLI EMOTERM 20.000 60.000 KCAL/H na tipov Z vgrajenim bojlerjem ali brez DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA V LJUBLJANI VPISUJE V DOPISNE ŠOLE — osnovno šolo (5., 6., 7. in 8. razred) — administrativno šo!o (dveletna) — ekonomsko srednjo šolo (dopisno, kombinirano) — tehniško šolo (za strojno, elektrotehniško, lesnoindustrijsko in kemijsko stroko) — delovodsko šolo (za strojno stroko) — poklicno šolo kovinarske stroke VPISUJE TUDI V DOPISNE TEČAJE — nemškega in italijanskega jezika — tehniškega risanja — za skladiščnike — za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki — za varnost pri delu (skupinski vpis v posameznih delovnih organizacijah) VPISUJEJO VSAK DAN od 7 do 14JO, ob torkih do 18. ure ter drugo soboto v mesecu. Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževanja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko izvedeli iz prospekta za šol. leto 1971/72, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo. S takojšnjim vpisom pridobite na času! SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 3,00 dinar jc na naslov: DOPISNA delavska UNIVERZA, Ljubljana, Par-mova 39, telefon 312-133, poštni pred d 106. Modna konfekcija Krim Ljubljana Delovna enota Kranj sprejme 17 kvalificiranih šivilj - krojačev ali pa tudi priučene šivilje Možnost dobrega zaslužka od 900 do 1250 din mesečno. Povrnemo tudi stroške prevoza. Ponudbe je treba poslati na naslov: Krim, DE Kranj ali osebno v pisarni obrata od b. do 14. ure. veletrgovina bled Komisija za delovna razmerja pri Veletrgovini Špecerija Bled razpisuje vodilno delovno mesto računovodje SOZD klavnica v Radovljici Pogoj: ekonomska srednja šola z najmanj 10 let prakse v finančni stroki, od tega 5 let na vodilnem delovnem mestu. Prijave pošljite do 10. oktobra na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Kajuhov.i 8. SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske &\ druge, posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico & vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah-Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno a10' ko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. PEKARNA KRANJ takoj zaposlimo DVA TRANSPORTNA DELAVCA v skladišču Kranj Pogoj: odslužen voja^ rok, fizično sposoben stanovanje v Kranju. Osebni dohodek po P1"3^ niku o OD. se meni loško ktfgjl iz nove proziv ?2°TA, 25. septembra 1971 GLAS * 27. STRAN PRIREJATA 9 OKTOBRA OB 19. URI V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU MODA 71/72 ZABAVNI VEČER OGLEJTE SI MODNO REVIJO IN IZBERITE NAJNOVEJŠE MODELE *A JESEN IN ZIMO V PRODAJALNAH MURKE ISKRA Pogoji; tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki razpisuje prosto vodilno delovno mesto pomočnika direktorja za posebne naloge visoka strokovna izobrazba ekonomske smeri, najmanj 5-letna praksa v go- Sja sPodarstvu in znanje najmanj enega svetovnega jezika, od ,i°Van^a ni na razpolago. Ponudbe pošljite na splošni sektor tovarne v roku 15 dni aneva razpisa. Gozdno gospodarstvo Kranj ^zpisuje na podlagi zakona o sredstvih gospodarskih orga- zacij licitacijsko odprodajo naslednjega osnovnega sred-^tvar zgibni traktor PGS — 45 KS, pogon na vsa 4 kolesa, gume 9,5—20, zračno hlajenje motorja in hidravlični volan. Obratoval samo 170 ur. Izklicna cena je 60.750 din. SofftS:!'Ska odProdaJa bo 4. oktobra 1971 s pričetkom ob 8. uri v transportnem obratu «-fca gospodarstva Kranj na Primskovem. PooblasnUŽbenCga 8ektoHa morajo predložit« pred pričetkom licitacije ustrezno Itva 71„ \° 9voJc delovne organizacije o nakupu ln izjavo, da imajo finančna sred-"fcOtovIjena. ,ir^1zVPn,lrCSCnti moraJ° vplačati pred dražbo 5% varščino od izklicne cene, izlici-s^'k pa pred prevzemom kupljenega sredstva. Turistična poslovalnica Creina Kranj inH prireja IZLET V GRADEC 9. oktobra 1971 na graški velesejem. Cena 85 in 95 din. IZLET V SARAJEVO 15. oktobra 1971 z letalom na razstavo Umetnost na tleh Jugoslavije od praveka do danes. Cena izleta 280 din. Prijave in informacije v turistični poslovalnici Creina v hotelu Creina ali po telefonu 21-022. Creina Kranj Turistična poslovalnica JUGOBANKA 10. oktobra žrebanje 1. hola denarne loterije v Jugobanki Lastniki dinarskih in deviznih hranilnih vlog vezanih nad 13 mesecev, dobe za vsakih 1000 dinarjev eno srečko. Vse dobitke 1. kola loterije v Jugobanki, v skupni vrednosti 1,000.000 dinarjev, bomo izplačevali v gotovini. Vabimo vas, da nas obiščete v naši banki, kjer vam bomo nudili podrobnejše informacije. JUGOBANKA Titova 32 in Celovška 106, LJUBLJANA Titov trg 7, CELJE Ekspozitura Jesenice Cesta maršala Tita 20 NOVOSTI ZA JESEN Ponovno obveščamo prebivalce škofjeloške občine, da lahko oddajo male oglase ali plačajo naročnino v naši podružnici v Škofji Loki v pisarni Turističnega društva na Mestnem trgu 10 (tel. 85-268). Podružnica je odprta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure. Obiščite našo podružnico v Škofji Loki. Telesno vzgojno društvo Kranj Benedikova 12 Obveščamo starše, cicibančke in ostale, da začnemo z redno vadbo po naslednjem vrstnem redu: Ponedeljek Torek Četrtek cicibani od 17. do 18. ure; pionirke od 18. do 19.30; rekreacija — ženske od 19.30 do 21.30; pionirji rekreacija — moški cicibani pionirke od 18. do 19.30; od 19.30 do 21.30; od 17. do 18. ure; od 18. do 19.30; Petek pionirji od 18. do 19.30; rekreacija — moški od 19.30 do 21.30 Raznašalko za PR1MSKOVO ZA DOSTAVO JUTRANJIKA DKLO NA DOM SPREJMEMO TAKOJ. Delo jc primerno za gospodinje in upokojence. Zelo dober zaslužek in ostali pogoji. Ponudbe sprejema podružnica CGP Delo, Kranj, Koroška c. 16. baterije PRODAM Prodam italijansko PEČ na olje. Ambrož, Smledniška 21, Kranj 4734 Prodam gradbeno BARAKO 4 S in 1 m' SMREKOVIH DESK. Vovk, Valjavčeva 12. Kranj 4739 Prodam KOKOŠI leghorn — nesnice. Šenčur, Mlakarjeva 58 4487 Poceni prodam rabljeno SPALNICO in ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. Kepic, Huje 17 a, Kranj 4763 Prodam dve vezani OKNI, zidarske mere 80 x 80, navadno OKNO z dvojno zapiro 110 115, PRIKOLICO za osebni avto, ELEKTROMOTOR Rade Končar 10 KM, 900 obratov. Govokar Anton, Smlednik 64 4769 Prodam trofazno VODNO ČRPALKO. Dorfarje 38, Zab-nica 4770 Prodam suha bukova in borova DRVA. Njivica 7, Be-snica 4771 Prodam pet let starega KONJA ali zamenjam za KOBILO. Zalog 41, Cerklje 4772 Prodam dva PRAŠIČA, težka od 100 do 120 kg. Dvorje 30, Cerklje 4773 Prodam rabljen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK gorenje na tri plošče. Podjavoršck, Kranj, St. Žagarja 10 4774 Prodam mlado KRAVO po teletu. Rovte 12, Podnart 4775 Prodam TEPKE. Olševck 52, Preddvor 4776 Prodam eno loto staro TE-LICO. Zaloše 7, Podnart 4777 Prodam skoraj nov 180-1 i trski hrastov SOD. Partizanska 34. Kranj 4778 Prodam tri mesece stare Mlinske MAČKE. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure v T .\ carjevi 37, Kranj 477') Prod,mi OSenl mesecev brejo KRAVO. Jerman Ivan, /a noge 4 pri Vodicah 4780 Prodam SMREKOVE PLOHE 50 mm. Mali Ivan, Golnik 48 (Rozmanovi) 4781 Prodam sest tednov stare PRAŠIČKI".. Zaplotnik, Zgor. Ve Urno 1 4782 Prodam 500 kg težko KRAVO, ki bo tretjič teletila, in devei loi starega delovnega KONJA ali Kamenjani /a starejšega. Dvorska vas 17, Begunje 4783 Prodam lukaj srebrnih SMREK, Cena od 50 do 200 din. [skop ob sobotah popol-dne, Jože Tavčar (Pene), Pu štal 32, škofja Loka 4784 Prodam plemenskega VOLA ali zamenjam za KONJA. Naslov v oglasnem oddelku 4785 Prodam zidno OPEKOJ ., tlake) in dva SODA, H*T , 140-1 i trska. Kranj, Kokr^ odreda 1 Prodam dva KAMINA, »fj carske GOJZARICE št. #.,, KOTEL za kuhanje prgS, krme. Kalteneker ^ Oprešnikova 2, Kranj Prodam dobro ont?nJf ŠIVALNI STROJ in veli* KUS, primeren za večjjJJ stor. Suška cesta L Loka Prodam suhe BUTA K hrastov ČEBER (120 UttJ in VODNO ČRPALKO. ^ farje 14, žabnica Prodam KRAVO sivko. 1500 kosov stresne W ■ Likozar Slavko, Hoteina^ Prodam šest tednov ^PRAŠIČKE. Vogljc 64 Prodam lep KR0MPIR "jj Predosljc 21, Kranj . Prodam ELEKTRIKI *v DILNIK tobi na štiri P ,v] Vidic Angel, Kranj, S°r Jj0i št. 6 Prodam BOROVE P^i. hrastova DRVA, jgO KROMPIR cvetni* '" "M Okroglo 13, Naklo Prodam PONV EXP^ ali zamenjam za mop«* gorčičova 17, Čirčc, Kran^' rtt&l Prodam kombiniran v' |tj; SKI VOZIČEK tribun' 1 popoldne. Kustar Tone, ^ tova 1, Kranj Prodam KRAVO. Sp- » Prodam SLAMORE^N, znamke speiser s puhal" ^ Klane 13, Komenda Prodam desni STKDlLJ ■oranje s kotličkom- D' 258, Kranj Komunalno pod}et}e REMONT Škofja Loka razpisuje javno prodal0' a) NOVE GOSE^ za traktor Fcrgusofl b) PERVlBRATOKs beton — IMZ — ^ malo rabljen c) TRI RAZNE PTf. SILNE STROJE * ion d) MOPED TO voznem stanju "a prodaja bo L bra vm ob 9. uri v P""' Ogled sredstev Je BjjB neposredno pred P*1 kom prodaje. Prodam mladega KONJA, srenja vas — Rateče 37 4832 Prodam 500 kg težkega plemenskega VOLA. Koejan, Zg. Jezersko 114 4333 diodam večjo količino MODRIC in TEPK. Predsposvo,ska l°. tele-P 4845 ttk??™ PLOSCE limmapho-jaiiski1 -'mi l,Chl"iki za itali-23 sv .Kv,k Kuralt, Reteče t^f* Loka 4846 Krav(''"V Pel mesecev brejo Vasica V00 kp tcžke*a Vogljc 95, Šenčur Pro, i. , 4847 W) '„n,.ROCNl VOZIČEK Pustal 17, Škofja I oka 4858 K 1 ■ Pfcc'P,2 ,;,/,l''to kmečko 30 rr>i?gačnik Iv»n. Zvirce 4848 liHP&4™ «»hih BUKO-"franj Zumer, Zanova 13, Kn,v 4849 *hhar d m,r"ega KONJA, f Buv" 4850 Fiat 750, ,,tnik Ws,-> na Brdo 54, Kranj ■ceradi K. 1 4744 vtav<> 75, /:u proda™ ZA-S* niotoH (dostavno) ' no-Vanj norJem. Kidričeva 6 Kujnn 4745 J> 620' nPirod::»> HAT zasta va 34 Prodam dobro ohranjen MERCEDES 170 DS, letnik 1957. Zasavska 42, Kranj 4800 Prodam SIMCO 1100 LS, letnik 1968. Naklo 47 4801 Prodam MOTOR horex in NSU PRIMO. Naslov v oglasnem oddelku 4802 Prodam nove PRIKOLICE, primerne za vsak avto. Biček, Mošnje 26 4803 ZASTAVO 750 lu\e, 2000 km prodam za 21.000 din. Ponudbe poslati pod »garancija« 4804 Poceni prodam MOPED co-librv. Podrekar, Bistrica 66 a, Tržič 4805 Prodam različne nove REZERVNE DELE za avto NSU princ, letnik 1961. Zupan Angela, Pot na Jošta 8, Kranj 4806 Prodam FIAT 750, letnik 1971, prevoženih 4000 km. Rih-taršič Marija, Bukovica 13, p. Selca 4807 Ugodno prodam ŠKODO, prevoženih 37.000 km. Kranj, Mladinskih brigad 8 4851 ■^m&ćvi ASM Oddam SOBO. Naslov v oglasnem oddelku 4808 ZAMENJAM dvosobno STANOVANJE s centralno kurjavo v Kranju za izven mesta. Zaželena je skromna hišica ob gozdu. Naslov v oglasnem oddelku 4809 Fant in dekle iščeta sobo v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »redna plačnika« 4810 Na STANOVANJE sprejmem fanta v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4811 Opremljeno SOBO išče dekle v Radovljici ali na Bledu. Mikelj Marija, Bohinjska Bela 20, Bled 4812 Mlada zakonca — intelektualca iščeta GARSONJERO v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »samo za eno leto« 4813 Dam večjo vsoto posojila tistemu, ki mi preskrbi eno ali dvosobno STANOVANJE /. odločbo v Kranju. Ponudbe poslati pod »stanovanje« Na STANOVANJE vzamem študente ali vajence. Kokiški breg 2, Kranj 4815 V centru Kranju oddam dve SOBI, primerni za pisarne. Ponudbe poslati pod »tako 1« 4852 Zaradi selitve ugodno prodam lepo sončno STANOVANJE v centru Kranja, veliko 86 rti* ventralno ogrevano, tc-leton, ga-a/a, ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati poti »vseljlvo* 4853 Sprejmem mu no sostano VAl.KO. Ponudbe poslati pod »mirna« Ut' POSESTI v 1 h2() p. *\ tir uK,) <;'^.ouue ""Se. Kranj 4749 Prodam ZAZIDLJIVO PAR CELO v Zasipu. Naslov v oglasnem oddelku 4755 Prodam GRADBENO PAR (11.0 na Posavcu. Izredna lega. Zupančič, Begunjska 9, Kranj 4756 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v Olševku in SLAMO-REZNICO. Visoko 29, Šenčur 4757 Ugodno prodam takoj vse-ljivo HIŠO. Pševska cesta 15, Kranj 4817 Prodam (eventualno oddam v najem) manjše strnjeno KMEČKO POSESTVO na Gorenjskem. Pretnar Jakob (pri Zdcvcu), Zg. Dobrava 2, Kamna Gorica 4818 Iščem DEKLE za gospodinjsko pomočnico — takoj. Dr. Debeljak Gabriela, Kidričeva 2, Škofja Loka 4819 Iščem HONORARNO ZAPOSLITEV v dopoldanskem času. Ponudbe poslati pod »elektromehanika 4687 ŠIVILJO za pletenine iščem. Možno event. delo na domu. VRHUNC Marija, Radovljica 4820 DEMONSTRACIJA NARTALAS LASULJ bo 28. septembra 1971 pod vodstvom strokovnjakov Ilirije Ljubljana v frizerskem salonu hotela Creina Kranj. Sprejmem DIMNIKARSKEGA VAJENCA in POMOČNIKA. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Arh Stanislav, dimnikarski mojster, Kamnik 4821 KUHARICO — kvalificirano, eventualno tudi priučeno, sprejme gostilna »PRI MOSTU« škofja Loka, poleg avtobusne postaje. Soba zagotovljena 4822 Pridno DEKLE, ki bi vodila FRIZERSKI SALON, sprejmem takoj. Ponudbe poslati pod »samostojna« 4823 MIZARSKEGA POMOČNIKA ali PRIUČENEGA in VAJENCA sprejmem t«Koj. Plačam dobro. Stanovanje in hrana preskrbljeno. PETER« NEI..1 lože. strojno mizarstvo škofja Loka 4855 Iščemo OSKRBNIKA /a kočo na KR1AKI GORI. Zaželena zakonca. Prijavite se pri tov. /aplotniku Marjanu, Križe, Pristava. Planinsko društvo Križe l?56 DELAVKA, mlajša, pridna, vestna in pošVno dob; redno zaposlitev. Delo v Nhcffl in toplem prostoru. Plača 1100 din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku 4857 IZGUBLJENO Od Trboj — Vodic do Domžal izgubljeno evidenčno tablico Lj 418-63 vrnite proti nagradi Vodniku Francu, Vir, Bukovi CS a cesta 17, Dob pri Domžalah 4824 Ob smrti mojega moža mi je SKLAD ZA VZAJEMNO POMOČ ZASEBNIH OBRTNIKOV V KRANJU izplačal polno posmrtnino, za kar se zahvaljujem. Obrtnikom priporočam članstvo v Skladu. Šlibar Marija, Radovljica4825 f , „ i Hj^Mfj ROLETE lesene, plastične z delnim popustom in /.aluzije naročite pri zastopniku Špi-lerju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-046. Pišite, pridem na dom 4557 PLESNI TEČAJI za začetnike v delavskem domu Kranj vsako sredo, petek in nedeljo. Začetek v petek, 24. septembra, ob 1830 4761 AVTOMOBILSKA DNA vam dobro zaščitim proti koroziji (rja). Kranj, Cesta JLA 27 Cenjenim strankam sporočam, da sem preselil KROJAŠKO DELAVNICO usnjenih oblek iz Brezi j pri Tržiču na Jesenice, Cesta maršala Tita 40. Za nadaljni obisk se priporoča DOLINŠEK KAREL, JESENICE, Cesta maršala Tita 40 4827 OSTALO tembra PLES. Igrali bodo z elektronsko harmoniko. Za jedačo in domačo kapljico preskrbljeno. Vljudno vabljeni! 4329 V nede'io, 26. septembra, ob 14. uri '. ) v Dupljah zanimiva nogometna tekma DEBELI—SEMI. Tekma bo na igrišču ob glavni cesti Duplje -Žeje (nasproti Hišarja). KEGLJANJE za koš-runa bo v soboto in nedeljo pri GOSTILNI v DUPLJAH. Gostin-ske U&luge vam nudi Gostilna Mari Vogrič. Vabljeni! GOSTIŠČE VALBURGA Smlednik priredi v nedeljo ob 16. uri VESELICO, vnaprej pa vsako soboto od 20. ure dalie. Icra ansambel METODA PRAPROTNTKA s pevcem. Vabljeni! 4831 Na lepem kraju v Kranju dam v najem tri PROSTORE mirnemu obrtniku, lahko tudi posodim ali vložim 10.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 4828 GOSTILNA JERMAN v Pod-reči priredi v soboto, 25. sep- Komunalno podjetje REMONT Škofja Loka razglaša prosto delov no mesto: VODJA NABAVE IN PRODAJE Pogoji: gradbeni tehnik ali gradbeni delovodja; KV trgovski pomočnik z večletno prakso v spoznavanju gradbenega materiala Pismene prijave z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na upravo podjetja. Rok za prijavo je do 10. oktobra 1971. Informacije po telefonu št. 85-237 Zahvala Ob izgubi mojega moža, očeta Ivana Starca iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in tovarni Tekstilindus za pomoč, cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala za pomoč sosedom, ki so nam ob težki izgubi pomagali. Žalujoči: žena s sinom Rajkom, Jankom in Milanom Irastje, dne 21. septembra 1971 Umrl nam je dragi mož in oče Anton Zupan Iz Zaloš pri Podnarfu Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 25. avgusta 1971 ob 16. uri izpred hiše žalosti na pol. )pališče v Otočah. Žalujoči: /ena i.i otroci nesreče PADEL Z MOPEDOM Na cesti tretjega reda na Fužinah je v ponedeljek, 20. septembra, zvečer voznik mopeda Marjan Stremfelj iz Sela pri Žireh zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zavozil v obcestni smernik in padel. Huje ranjenega voznika so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. NEZGODA KOLESARJA Na Cesti Staneta Žagarja v Kranju je v torek, 21. septembra, zvečer voznik osebnega avtomobila Jože Sepin iz Kranja dohitel kolesarja Tineta Cvirna iz Kranja in ga z avtomobilom zadel. Kolesar je bil v nesreči huje ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. NEIZKUŠEN VOZNIK Na cesti prvega reda na Drulovki je v sredo 22. septembra, ob 2. uri zjutraj v blagem ovinku nenadoma zapeljal s ceste in trčil v telefonski drog voznik osebnega avtomobila Stanislav Žerko iz Kranja. V nesreči sta bila voznik in sopotnica lažje ranjena, škode pa je za 5000 din. ZAPELJAL S CESTE V petek, 24. septembra, ob eni uri zjutraj je v naselju Podkočna med Blejsko Dobravo in Jesenicami v nepreglednem ovinku zapeljal s ceste voznik osebnega avtomobila Henrik Lužnik z Jesenic. Avtomobil se je ustavil obrnjen na streho kakih 10 metrov pod cesto. V nesreči je bila laže ranjena Božena Lužnik. Škode na avtomobilu je za 10.000 din. L. M. Nevarno pranje z bencinom Nedolgo tega se je v Kranju spet pripetila huda nesreča z bencinom. To je bila letos že tretja nesreča, pa tudi že lani in še prej, če bi pobrskali po statistiki, bi našli nesreče, ki so se pripetile zaradi nepravilnega ravnanja s to hitro vnetljivo tekočino. Vse tri nesreče v zadnjem času so se pripetile na enak način: bencinski hlapi so eksplodii-ali. Vsakdo ve, da je bencin hlapljiva vnetljiva tekočina. Nekdaj so ga gospodinje precej uporabljale za pranje perila, ob množici najrazličnejših de-tergentov pa je učinkovitost bencina kot pralnega sredstva popolnoma zbledela. Kaže pa, da marsikatera gospodinja ne zaupa povsem sodobnim pralnim praškom in še dodatno namaka aH pere perilo v bencinu. Ce smo prej povedali, da so lastnosti bencina sicer splošno znane, pa bi ob teh ne tako redkih in hudih nesrečah z bencinom verjeli, da te lastnosti bencina ne poznamo dovolj ali pa jih podcenjujemo. Večja količina bencina, ki se uporablja pri pranju, se hitro Manj požarov kot lani V kamniški občini je bilo letos 8 požarov, od tega dva na stanovanjskih stavbah, drugi "V indusjriji. To je sedem požarov manj kot lani. Zanimivo in razveseljivo je, da v gozdovih ni bilo kljub zolo vročemu poletju nobenega požara. J. V. spreminja v hlape. Mešanica zraka in bencinskih hlapov pa ob najmanjši iskri eksplodira. Ni nujno, da je bencinskih hlapov veliko v zraku, eksplozivna mešanica nastane že, če je v zraku 1 do 6 odstotkov bencinskih hlapov. Ker v stanovanjih nimamo električne instalacije izolirane tako, da je nepropustna za pline, drugače je to v delovnih organizacijah, je dovolj, če prižgemo luč in iskra v stikalu povzroči eksplozijo. V vseh treh primerih, ki smo jih omenili, pa je eksplozijo povzročil vključen pralni stroj: pri pretikanju električnega stikala iz ene pralne operacije v drugo pride do iskrenja na programatorju stroja. Pralni stro] pa nI kot vsi drugi gospodinjski aparati hermetično zaprt, zato je eksplozivna mešanica zraka In bencinskih hlapov tudi v stroju. Zgodilo se je že, da je nekdo pral v kopalnici, vse električne naprave so bile izključene, vrata kopalnice pa odprta. Bencinski hlapi so potovali iz kopalnice preko predsobe v kuhinjo in eksplodirali nad zakurjenim štedilnikom. Eksplozija bencina pa ne povzroči samo velike škode, v prvih dveh primerih je bilo škode za milijon starih din, v zadnjem po prvi oceni menda kar za pet starih milijonov, hujie so tudi telesne poškodbe. Bencinski hlapi namreč napojijo tudi obleko, ki ob eksploziji zagori In hude opekline so tu. Ce žc Imamo bencin v sta-r^'i'i, pottfi*. koVčfna ne sme presegali 2 dci, hranimo pa ga na prlm-rnein Og ramam mestu, ph upa—I te vnetljive količine pa bodi- skrajno pr-^-t^n! — dieo so prehude. L. M. Ljubljanska conska rokometna liga V IV. kolu ljubljanske conske rokometne lige so gorenjske ekipe osvojile tri točke. Pomembno zmago so zabeležili roko-metaši Tržiča v Hrastniku. Lep uspeh pa so dosegli tudi igralci Dupelj, ki so igrali z Olimpijo neodločeno. Rezultati — III. kolo: Križe : Slovan B 11:9, Duplje : Hrastnik 8:9, Alples : Cosmos 19:12, Tržič : Kamnik 10:7; IV. kolo: Slovan B : Alples 30:11, Hrastnik : Tržič 13:19, Zagorje : Križe 14:13, Olimpija : Duplje 18:18, Šmarje : Kamnik 22:31. Vrstni red: 1. Mokerc 8, 2. Slovan B 6, 3. Zagorje 6, 4. Tržič 6, 5. Olimpija 5, 6. Kamnik 4, 7. Križe 4, 8. Alples 4, 9. Duplje 3, 10. Hrastnik 2, 11. Cosmos 0, 12. Šmarje — SAP 0. J. Kuhar Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila v 68. letu starosti naša draga žena in mama Pavla Porenta roj. Tiringer Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 26. septembra, ob 15. uri izpred hiše žalosti v Bitnjah št. 16 na pokopališče v Bitnje. Žalujoči: mož Franc, otroci Tinka, Franc in Ciril z družinami, Lojze in Pavle ter drugo sorodstvo Bitnje, 24. septembra 1971 Tekstilindus prvi Kranj, 24. sept. — Danes so bile končane V. letne športne igre ObSS Kranj v malem nogometu. V finalnem srečanju za prvo mesto je Tekstilindus po streljanju enajstmetrovk premagal Iskro s 4:3. V tekmi za tretje mesto pa je IBI odpravil Savo z 1:0 (1.0). Končni vrstni red: 1. Tekstilindus, 2. Iskra, 3. IBL 4. Sava. J. J- Zahvala Ob izgubi naše drage sestre in tete s. Darine — Alojzije Konc profesorice iskrena zahvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in sočustvovali z nami. Posebna zahvala dr. Pavlinu in dr. Cernetu, redovni sestri Liberati in dobremu Tinetu Sveglju za vso njihovo skrb w pomoč v njeni težki bolezni, č. duhovščini, govornikom, pevskim zborom i" vsem dobrim sosedom. žalujoči: brat Jože, sestri Mana in Francka ter svakinja Angela z družinami in drugo sorodstvo Prenehalo je biti srce naše ljube mame, nonice, sestre, tašče in tete Antonije Kumer, roj.fiegi (bivše gostilnlčarkc ln posestnice v Kranju) K njenemu poslednjemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, 26. septembra, ob 15. uri popoldne izpred mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Žalujoči otroci: Ivo, Silva por. Šinkovec, Milan z družinami, sestra Zalka por. Schellander in ostalo sorodstvo Kranj, Ljubljana, Smarjeta v Rožu (Koroška), Oslavje — Gorica, dne 24. septembra 1971 Zahvala Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše dobre mame, sestre, stare mame in tete Mance Juvan Karunove mame iz Milj M prisrčno zahvaljujemo vsem dobriafb sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali WBOt m cvetje ter nam pomagali v najtežjih urah. Posebno se zalivaljujcmo dr. Zgajnarju za dolgoletno zdravljenje in dr. Bajžlju U zadnjo pomoč. Hvala sodelavcem Z/V Kranj. Iskrena hvala gospodu župniku iz Šenčurja. Vsem. prav vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Marjan ln hčerka Lojzki / družinama, hčerka Anica s Tončkom, sestri Angelca in Micka ter brat Franc z družinami in drugo sorodstvo Milj-, Br?2, Kranj, s-.-.fca, D^Jrolt, CSevtiaad Pogovor tedna Metka Papler: Hiter vzpon Da nekdo postane znan in upoštevan športnik, sta Slede na hitrost vzpona dve možnosti: da s svojimi rezultati ali dosežki počasi in vztrajno napreduje ali "a prek noči doseže rezultate visoke vrednosti. Eden takih primerov je tudi mlada metalka diska Metka Papler, ki se je s svojimi rezultati kar čez noč prebila v Jugoslovanski atletski vrh. • Ali se še spominjaš svojega prvega »uradnega« nastopa med atleti? »Bilo je 17. maja 1969, ko sem že po dveh treningih tekmovala v kvalifikacijah za atletski pokal. Začetniški strah se je po uspelem nastopu spremenil v veselje. Vedela sem, da me bo stadion priklenil nase.« • Kako to, da si se odločila ravno za met diska? »Kot vsak začetnik, sem tudi jaz na prvih treningih Preizkusila nekatere discipline. Od vseh sem najboljši rezultat (vsaj za prvič) dosegla v metu diska. Ta rezultat (24,14 m), čeprav ne dober, v splošnem merilu bi ■J že tedaj pomenil solidno uvrstitev med mlajšimi •Mladinkami.« • Tvoj prvi večji uspeh? »10. septembra 1969 sem na kriteriju slovenskih mest • 36,66 za dva nytra popravila stari jugoslovanski redan*' ^°^e športne ambicije so se večale iz dneva v • Tvoji največji uspehi do sedaj? »3. mesto na mladinski balkaniadi v Atenah, drugo *nesto na članskem prvenstvu SFRJ. Za uspeh pa Imam udi dva državna rekorda za mlajše mladinke, ln to »netu krogle in metu diska z rezultatom 12,40 oz. **,54.« j • Kako uspevaš združiti učenje z napornimi vsakodnevnimi treningi? diJ^alt° ucenie kakor treningi spadajo v moje vsako-nevno opravilo. Treningi popoldan, učenje zjutraj — uč ipoukom- Na vsak način pa treningi ne ovirajo kn a' Nasprotno — s treningi dosežem tudi večjo °ncentracijo pri učenju ter lažje učenje.« w Kakšni so tvoji načrti za prihodnost? »Predvsem bom v prihodnji sezoni poskušala izbolj-se ,u^Icord SFRJ za starejše mladinke, poleg tega pa BAI bom vneto pripravljala na mladinske In članske ni k* ^ctk° m njenega trenerja Kukavico sezona še pr- °nta,,a- Opirata pa že poglede v prihodnje leto. pja?r.avIJata se na trde vsakodnevne treninge in edino ob i ° Za vsc Prestane napore bo osebno zadovoljstvo doživljanju novih uspehov. D. žumer Rezultati le poprečni Gorenjska nogometna liga Vodita Šenčur in Kranj u8i odi t i"°m m v nedeljo so člani v gorenjski nogometni Predoslt \HI in IV ko,° Rezultati: Naklo : Šenčur 0:3, Prcddvn : A'p,us 4:2, Tržič : Lesce 12:0, Trboje : Kropa 3:1, *ropaoV* ch boys Podbrezfe : Kranj 0:8, Alples : kl0 • pjjjk Šenčur ■ Ranch boys 2:0, Bohinj : Kranj 0:4, Na- 2:1 rezje 11:0, Prvdosl jc : Preddvor 2:1, Tržič : Trboje m, ki ima prav t-»w?VVU jC Sc,Kl" s 7 točkami pred Kranj.- V ni. tOČk' t,Ctjc ie Nak,° 6 itd-Scr<čur o-n"'^ki [lgi so bili doseženi naslednji rezultati ie Tricu"' T"8'av : Trboje 7:0, Jesenice : Tržič 1:0. V v W 8 6 točkami. Scc : Boh^-M so biU zabeleženi naslednji rezultati: Le-£reUosliJ" V™' Tl'Blav = Kranj B 2:1, Šenčur : Alples 4:0, Kranj A Vi JH B 10:0' Preddvor : LTH A 0:3, Bohinj : V B skup" ° : Tržič 5:5' V A skupini vodijo Predosljc, Kranj : vodstvu Pa Kranj A P. Novak V petek so imeli tudi mladinci kvalifikacije za ekipna prvenstva. Ker kranjski atleti na to tekmovanje niso poslali svoje mladinske ekipe, so se tekmovanja udeležili le mladinci, ki kandidirajo za mladinsko republiško reprezentanco. Kranjčani so dosegli v Ljubljani naslednje rezultate: Lojk je v teku na 100 m dosegel čas 11,3 in zasedel 3. mesto, v daljino je skočil 648 cm (2. mesto). Vegnuti je zmagal v teku na 1000 m (2:39,5). Rot je bil . dvakrat drugi. Kroglo je vrgel 10,60 m, disk pa 38^48 m. Darko Prezelj je bil tretji v skoku v višino (180 cm). Pa-plerjeva je nastopila v treh disciplinah. Prvi mesti je zasedla v metu krogle in diska (11,39 m oziroma 39,22 m), v skoku v višino pa je bila druga z rezultatom 150 cm. Namizno-teniški turnir V telovadnici osnovne šole France Prešeren v Kranju bo v soboto, 25. in v nedeljo, 26. septembra, zvezni namiz-noteniški turnir. Sodelujejo igralke in igralci iz 16 jugoslovanskih klubov. Najboljši na tem turnirju bodo igrali na drugem zveznem turnirju decembra letos v Mariboru. V soboto bo turnir oJ 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure, v nedeljo pa od 8. do 13. ure. L. M. Triglav: Slovan 79 : 61 KRANJ — Igrišče Stanka Mlakarja, I. kolo za jugoslovanski košarkarski pokal, gledalcev 100, sodnika Bukovec (Medvode), Kolcndo (Sk. Loka). TRIGLAV: Torkar 17, Dež-man 10, Lampret 2, Cadež 2, Skubic 2, Leber 2, Mavric 2, Rus 20, Poljšak 17, Slokan 5. Kljub temu, da se je ljubljanski drugozvezni ligaš, le v prvem polčasu dobro upiral Triglavanom, je v nadaljevanju popustil, kar so izkoristili domači igralci in s hitro igro v napadu in dobro obrambo povsem onemogočili goste iz Ljubljane. -dh Kamnik in Alples vodita Ekipa Alplesa, ki je v minuli sezoni izpadla iz republiške lige, predstavlja razred za sebe v ljubljanski conski rokometni ligi za ženske. Rezultati II. kola: Kamnik : Sava 21:13, Sešir : Kranj 6:6, Usnjar : Alples 6:16, Kranjska gora : Preddvor 11:8. J. Kuhar Miščevičeva je bila dvakrat tretja. Kroglo je vrgla 9,65 m, disk pa 33,32 m. Na tekmovanju v Celju sta v teku na 100 m nastopila Kavčič in Ravnikar, ki sta si z rezultatom 11,4 delila drugo mesto. Vegnuti pa je v teku na 1500 metrov z zaprekami s časom: 34,7 zasedel prvo mesto. Prvi pa je bil tudi Darko Prezelj v skoku v višino s 184 cm. D. žumer Gorenjsko prvenstvo v kegljanju Milan Jereb novi prvak Na Jesenicah in v Kranju je bilo v soboto in nedeljo letošnje prvenstvo Gorenjske v kegljanju za posameznike. V tekmovanju je sodelovalo 47 keg-ljačev. Zasluženo je prvo mesto osvojil Kranjčan Milan Jereb, ki je dosegel odličen rezultat 1944 kegljev. Na kegljišču Trigla- va je podrl 982 kegljev, na Jesenicah pa 962. Vrstni red: 1. Jereb 1944, 2. Turk 1918, 3. Jenkole (vsi Triglav) 1912, 4. Hafner (Jesenice) 1910, 5. Pečar (Kranjska gora) 1871, 6. Česen 1864, 7. Stare 1862, 8. Ambrožič 1851, 9. Kor-dež (vsi Triglr-) 1835, 10. Langus (Jesenice) 1828 itd. J. J. V. letne športne igre ObSS Kranj V torek so bile na sporedu četrtfinalne in polfinalnc tekme v okviru petih letnih športnih iger sindikalnih podružnic kranjske občine v malem nogometu. V četrtfina-lu so bili doseženi naslednji rezultati: Iskra A : Planika 2:1, Sava : Prosvetni delavci Preddvor 2:1, Tekstilindus : Iskra C 3:2, Iskra B : IBI 0:1. V polfinalu pa sta bila zabeležena naslednja rezultata: IBI : Iskra C 0:1, Sava : Tekstilindus 2:3. V petek so odigrali obe finalni tekmi. V borbi za prvo mesto sta se pomerila Tekstilindus in Iskra C, v borbi za tretje mesto pa Sava in IBI. P. Novak Gorenjska rokometna liga Brez presenečenj V II. in III. kolu ni bilo presenečenj. Kljub temu, da je Kranj B že preteklo soboto v Kranju odpravil letošnjega favorita loškega Seširja, pa jim je tekmovalna komisija odvzela točke zaradi neplačane takse za tekmovanja. Kranjčani so se ponovno pritožili. V Križah so Jeseničani šele v drugem polčasu odpravili domačine, medtem ko sta Preddvor in Kranjska gora remizirala. Tržič B je brez težav odpravil Zab-nico, Radovljica pa v Kranju Savo. V III. kolu so bili doseženi pričakovani rezultati, lc šešir je previsoko odpravil Radovljico. Sava je tokrat za spremembo osvojila obe točki v Zabnici, Jeseničani so ni domačem terenu odpravili Preddvor, medtem ko je Kranjska gora le z golom prednosti premagala borbene Tržičane. Kranj B pa se je moral potruditi za zmago v Križah. REZULTATI — II. KOLO: Kranj B : Scšlr 0:10 (22:21), Križe B : Jesenice 10:17, Preddvor : Kranjska gora 15:15, Tržič B : Zabnica 16:13, Sava : Radovljica 10:13; III. KOLO: Sešlr : Radovljica 20:7, Zabnica : Sava 16:21, Jesenice : Preddvor 0:10, Kranjska gora : Tržič B 17:16, Kranj B : Križe B 18:17. V vodstvu je Sešir pred Preddvorom, Krizami B, Kranjem B ter Radovljico. Tudi v obeh drugih gorenjskih ligah — sever in jug — sta bili odigrani prvi koli. V severni skupini je Duplje B doma ostal praznih rok v igri s Krvavcem, prav tako pa so bili uspešni Radovljičani v Preddvoru. V južni skupini pa je Kranj C doma oddal obe točki Seširju, medtem ko je Besnica nepričakovano doma izgubila z AlplesomB. V II. kolu so presenetili Dupljanci, ki so na Golniku visoko odpravili Storžič, enaka katastrofa pa je doletela tudi Preddvor B v Cerkljah. V južni skupini je Alples odpravil Zab-nico, Triglavani so bili boljši v Škofji Loki, Bcsničani pa v igri s Kranjem C. REZULTATI: I. KOLO — SEVER: Duplje B : Krvavec 16:18, Preddvor B : Radovljica B 10:11; JUG: Kranj C : šešir B 15:20, Besnica : Alples B 4:11, Zabnica B prosta; II. KOLO — SEVER: Storžič : Duplje B 15:33, Krvavec : Preddvor B 30:14, Radovljica B prosta; JUG: Alples B : Zabnica B 28:10, Scšlr B : Triglav 8:20, Kranj C : Besnica 13:16, Dijaški dom prost. Po razpravah v skupščinskih in drugih organih so se tudi na Gorenjskem začele javne razprave o starostnem zavarovanju kmetov, ki jih organizirajo občinske konference SZDL. Zanje vlada med kmeti veliko zanimanje, saj predlagani ukrepi niso zanimivi in pomembni le za sedanjo generacijo kmečkih gospodarjev, temveč tudi za njihove naslednike. Tri gospodarje z Nemil j, Podblice in Jamnika smo vprašali, kaj sodijo o predlaganem pokojninskem zavarovanju kmetov, kje in kako so zvedeli za razprave in na kakšen način jim sledijo. O Joža Klemenčič, Nemil je: »Odnos do kmeta, posebno pa kmečka zakonodaja se mora spremeniti. Dolgo že redno spremljam kmetijsko politiko ln v razpravah o njej tudi ne štedim besed. Sem za starostno zavarovanje, vendar bomo morali spremeniti zakone. V pokojninski sklad bi moral plačevati vsak, kdor ima zemljo. Za tistega, ki pa zneska nc bo zmogel, bo morala plačati občina. Kmetijstvo je dalo po vojni industriji veliko delav cev. Tega družba večkrat ne upošteva. Naša bremena so se celo povečevala. Prav zato pravim, da bo morala našemu pokojninskemu zavarovanju družba pomagati. Začrtana pot Je trenutno neugodna. Prva leta bodo dajatve velike, vendar bo kasneje, ko se nam ho začel denar vračati, lažje. Seveda, če bo teklo po začrtani poti.« % Marija Mohorič", Podblica: »O razpravah za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov vem toliko, kolikor sem prebrala po časopisih. Jutri imamo v Spodnji Besnici javno razpravo, vendar ne bom šla. Predaleč je, prevoza nimam, dve uri pa ne bom hodila peš. Dobro je, da bodo dali kmetom pokojnine. Kmalu po vojni so nam jih začeli obljubljati. Vendar kaže, da pokojnine veliko ostarelih kmetov, ki so dali družbi veliko ljudi in blaga, nc bo dočakalo. Starostna meja bi morala biti nižja.« # Jože Lotrič, Jam-nik: »Samo s kmetijo se ukvarjam. Pomaga mi sestra. Pokojnina bi mi nekaj pomenila, čeprav bo, kakor vem, skromna. 250 dinarjev sicer nekaj jc, veliko pa ni. Sicer pa smo navajeni skromnega življenja. Ce bom zanesljivo dobil pokojnino, sem pripravljen tudi nekaj plačati. Redno berem Kmečki glas in v njem sem prebral o naših pokojninah. Javne razprave o lem pa pri nas še ni bilo.« J. Košnjek TO SE ZGODI »Kako je z uresničevanjem programa turističnega razvoja oziroma zimskega turizma na Kobil,« je na sredini seji radovljiške občinske skupščine vprašal eden od odbornikov. Pojasnjeno je bilo, da je program izdelan, glede uresničitve pa v radovljiški občini že nekaj časa čakajo na razgovor z generalnim direktorjem združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana. Menda je generalnega direktorja, ki je sodeloval pri oblikovanju programa, zelo težko dobiti. Večkrat so ga že iskali, vendar jc vedno odsoten. škoda, kajti kmalu bo minilo eno leto, ko bi bilo treba začeti z uresničevanjem programa. Morda pa bi se zadeva hitreje premaknila z mrtve točke (in tudi generalnega direktorja bi najbrž laže dobili), če bi se v radovljiški občini odločili, da bodo na Koblo zgradili železniško progo. A. 2. ŽIVILA Večkrat sem že obiskal 52-letnega Matevža KORDE7.A z Jamnika 7. Ne zaradi tega, ker /« Malcvževo ime znano daleč naokoli in ker ga poznajo skrite steze v mogočnih jelovških gozdovih, temveč zaradi tega, ker njegova kore-njaška postava, zagoreli obraz in tuljave dlani poosebljajo ljudi, ki se s cepinom v rokah s košem na rami v bregovih bnrvo za vsakdanji kruh in lepo urejene domove. Z njim sem se hotel pogovoriti. Z Mateviotn Kordeiom — kmetom, rezćrvnim kapetanom, predsednikom krajevne skupnosti Podblica, športnikom, z nekdanjim državnim reprezen-tantom v smučarskih tekih, smučarskim trenerjem, z gozdarjem . .. Skoraj bi pozabil dodati: s prijateljem "l svetovalcern. — Večer prijateljev koroških Slovencev Obč konferenca SZDL, občinski odbor ZZB NOV, občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij ter kulturno - umetniški klub Tone čufar Jesenice so letos že drugič pripravili Večer prijateljev koroških Slovencev. Prireditev, na kateri bodo sodelovali literarni, kulturni In drugi javni delavci s slovenske Koroške, bo v soboto, 25. septembra, v veliki dvo rani delavskega doma na Jesenicah. Predvidevajo, da se bo Večera udeležilo okoli 30 koroških Slovencev. Naslednji dan bodo odšli na izlet na Vodiško planfino. Prireditev Večer prijate- ljev koroških Slovencev je le ena izmed oblik sodelovanja Jeseničanov z zamejskimi Slovenci, kajti stiki so stalni in prijateljski že nekaj let tudi na drugih področjih: z zamejskimi Slovenci sodelujejo posamezna jeseniška društva In organizacije D. Sedej IV. SEJEM OBRTI IN OPREME OD 9. DO 18. X. 1971