ST. 72. V CELJU, CETRTEK 10. JULIJA 8919 LETO B. tehaja «sak torekt öetrtek in aOboto. — Cena i Za celo leto 36 K, u pol leta 18 kron, za Četrt lela 9 K, za 1 mesec 3 krone. Poaamezna atevilka stane 40 vlnarjev. Na pismene naročbe brez pcsiljatve denarja •• no moremo oziratl. Naročniki naj pošiljajo naročnino po poštnl nakaznici. Reklamacije elede lista so poštnine proste. Ne- franklrani dopisl se ne sprejemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozlra. Uredniötvo In upravnidlv» se nahaja v Zvezni tlskarni v Celju, Strossmajerjeva ulica St. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostom in sicer: za navadne ogiase po SO w od 1 mm, za poslana, na- manila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. 50 w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon žt. 65. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. BDB 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Š& s shoda zaupnkcv JDS v ljubljani. Iz poročila podpredsednika dež. viade dr. Žerjava. Ugotovi predvsem, da ni kot pod- predsednik deželne vlade nikdar na- stopil pristransko. Stal je vedno na stališču, da Jugoslavia potrebuje pred- vsem dobro upravo, čisto, nekoruptno, nepristranško. Pokrajinska vlada je imela od vsega početka ogromno dela, pa tudi veliko težkoč: boji za zapadne in severne meje, boji z raznimi en- tentnimi misijami; sprejernanje urad- nikov iz zasedenega ozemlja; kiiza glede prehrane, ki smo jo srečno pre- magali; grozeča stavka uradnikov ob času, ko so Lahi komaj čakali tre- nutka, da korakajo proti Ljubljani; grozeča stavka železničarjev in rudarjev. Vlada je storila svojo dolžnost — žrtve niso bile zaman. Treba je bilo pokli- cati nekatere letnike pod orožje. Delo za vseučilišče v Ljubljana je venčano z uspehom. Na svojo roko je vlada otvorila v Ljubljani tehniški kurz. Po- vzdig industrije, ki je med vojno za- spala, vprašanje uvoza in izvoza, za- dostna produkcija premoga in njega pravična razdelitev na celo državo, in še mnogo drugih kolikor toliko uspešno izvršenih nalog daje pokrajinski vladi v Ljubljani zavest izvršene dolžnosti. Da ima deželna vlada pri vsem tudi svoje slabe strani, o tem ni dvoma, in jih on dobro pozna. Pride čas, ko se bo tudi o tem dala govoriti odkrita in resna beseda. Še važise resolucfije: Radi mirovne konference. 1. Zbor zaupnikov JDS za- hteva znova, da se po principu narod- nosti in samoodločbe vse od Jugoslo- vanov kompaktno naseljeno sklenjeno •zemlje pridruži kraljevini SHS. Vsled tega pozivlja osrednjo vlado, naj mi- revni delegaciji naroči: a) Naj zahteva brez ozira na kri- vične kompromise samoodločbo Jugo- slovanov v ozemlju, zasedenem od lta- lijanov, in sicer tako dosledno, da raje odreče podpis pogodbi, kakor da bi ž njo sprejela, da se od nas proti njihovi lastni volji oclcepi najmilejše in najza- vednejše brate v Primorju. b) Plebiscitu v slovenskem ozem- lju na Koroškem, h kateremu mora spadati tudi Celovec, če se noče uni- čiti tega starodavnega mesta in koro- roških Slovencev gospodarsko, se ne more pritrditi, ako se pod enakimi po- goji ne dovoli našim bratom pod laško okupacijo in dokler sevzdržuje krivična rešitev v beljaškem okrožju, ki spada etnično in gospodarsko k nam in ga vsled tega zahtevamo za našo kralje- vino. 2. V ekonomičnem oziru pozivlja osrednjo vlado, da odločno ugovarja, da prevzamemo razen predvojnih dr- žavnih posojil, ki so še v rokah naSih državljanov, kakršnakoli bre'mena, zla- sti avstrijske in ogrske dolgove, ki so se le v najmanjši meri uporabljali za investicije v naših deŽelah. Zahte- vamo, da Nemčija, Nemška Avstrija, Madžari, Bolgari in Turki poravnajo Srbiji, ki je toliko storila za antantno zmago, vse vojne škode in stroške vseh vrst. Miru, ki bi nas gospodarsko uničil, naša vlada ne sme podpisati. Radi carine. Zahtevamo od centralne vlade, naj čim preje uredi carinsko vprašanje. Srbski avtonomni tarif je za naäe raz- mere neprikladen in povzroča našemu gospodarstvu velikansko škodo. Zato ga je treba spremeniti na sledeči način: 1. Vsi predmeti, ki nam služijo kot sirovine in kot produktivna sredstva za našo industrijo, katerih pa sami ne produciramo, morajo biti carine prosti. Če že moramo imeti pri teh pred- metih kako carino, naj bo carinska po- stavka čim nižja. V to kategorijo spa- dajo mazila za stroje, eksplozivnesnovi, različni stroji v produktivne svrhe, barve, kemični pripomočki za indu- strijo, predmeti, ki spadajo v elektro- tehniko, medeni predmeti, katerih sami ne produciramo itd. 2. Konsumni predmeti, ki jih ra- bimo za vsakdanjo potrebo, a jih sami ne produciramo v zadostni meri, naj se uvažajo brez carine. V to kategorijo spadajo: obleka, perilo, tekstilno blago, izvzemši fino in luksurijozno blago, vžigalice, petrolej, sladkor, sol, riž, olje i. t. d. Za one predmete, za katere se plača konsumni davek, naj se pobira carina namesto tega davka v visokosti konsumnega davka. 3. Za luksurijozno blago in za blago, ki ga sami v zadostni meri izdelujemo, naj se predpiše čim višja carina. Proti Židorn. Z ozirom na to, da se v zadnjem času v naši državi čim dalje bolj nase- ljujejo Židje, ki skušajo dobiti v roke pod svojim in tujim narodno-zvenečim imenom vso trgovino in industrijo, zahtevamo od vlade, da posveča ži- dovskemu sistematičnemu naseljevanju največjo pozornost ter ga z vsemi do- is pustnimi sredstvi otežuje, oziroma one- | mogočuje. Odločno protestiramo proti jj temw, da bi se židovskim trgovcem in j špekulantom, ki iščejo dovoljenj za | izvoznice in uvoznice, ali kakih drugih I koncesij, dajale katerekoli predpravice | ali olajšave. | Za agrarno reformo. Zahtevamo od svojih poslancev, da zastavijo vse sile, da se agrarna re- forma nemudoma in po demokratičnih načalih izvede in veleposestva razdele med one, ki nimajo zemlje, oziroma podrzavijo. Primerna veleposestva v Slavoniji naj se porabijo za vzorne kmetijske sole. Sestanek avtonomnih mest. Zbor zaupnikov JDS se izreka iz državno- in gospodarsko-političnih raz- logov za nujno sklicanje kongresa avtonomnih mest cele kraljevine v svrho medsebojnega spoznavanja, pro- učavanja^n zbližanja skupnih interesov, ter prosi mestno občino ljubljansko kot glavno predstaviteljico mest- nih občin Slovenije, naj nemudoma prične s predpripravami za sklicanje takega kongresa v poljubno mesto v kraljevini. Razpravni program bi moral vsebovati vsa vprašanja, ki zadevajo mesta in njihove prebivalce. lstočasno naj se ustanovi zveza vseh avtonomnih mest. Slovenke \n Slovcnci! Pomagajmo invalidom ! Dne 12. julija praznujemoSIovenci prvi rojstni dan svojega narodnega kralja Petra I. Ta dan naj se po vseh naših pokrajinah, po mestih, trgih in selih, razvije v veiičastno in sijajno manifestacijo — v veliki jugoslovanski Petrov dan. Ta dan počastimo v hvaležnem spominu padlih, ki so s svojim življenjem plačali odkupnino za svobodo in ujedinjenje treh jugo- slovanskih piemen ter s plemenito do- brodelnostjo njim, ki so danes med nami pomoči najbolj potrebni. To so na5i invalidi. Brez rok, brez nog, slepe, neme in gluhe — jih vidimo vsak dan med nami. Njih beda je velika in zahteva nujne odpomoči! Ne miloščine, dati jim moramo vsaj nekoliko piačila za njih prestano trp- Ijenje, da se omili trdo življenje teh hromih in pohabljenih revežev. Po vsem našem kraljestvu, med Srbi, Hr- vati in Slovenci, po selih, trgih in me- stih srečujemo nešteto teh bednih bra- tov in .zato se je po inicijativi vojvoda Živ. P. Mišiča določil na Petrov dan, 12. julija veliki cvetiični dan ki naj raztegne svoj delokrog preko cele naše države in čigar čisti donos naj se porazdeli med vse vojne in- valide. Za slovenske pokrajine se je ta namen ustanovil v Ljubljani po- seben komite. Slovenke in Slovenci! Dokume«- tirajte svojo patriotsko in kulturno za- vest s svojo darežljivo plemenitostjo. Ustanovite tako j v vseh mestih, trgih in vaseh posebne odbore, ki naj po- birajo ta prostovoljni narodni davekt Dokumentirajte slovensko dobrosrčnost, Grob junaka — rojaka. Ko so naše hrabre čete v zvezi 2 brati Srbi pognale nernško roparsko vojsko v divji beg ter zopet osvobodile lepo našo domovino — tužni Korotan, porabil sem prvo priliko in obiskal grob mojega birmanca, vzor jugoslo- vanskega junaka, mojega najboljšega prijatelja — nadporočnika Malgaja, ki je padel v bojih na Tolstemvrhu pri Guštanju 6. maja 1919. Nemške keštije, na čelu jim bivši nemški pod- župan trške občine Guštanj, so prvotno zahtevale, naj se Malgajevo truplo vrze v vodo, katera ga naj zanese v Srbijo, češ tja ga je vedno vleklo srce. Tudi so nemške hijene pljuvale ¦a njegovo truplo. Pokopali so ga slednjič na desni strani mrtvašnice na guštanjskem p0- kopališču, kjer navadno pokopljejo sa- momorilce. Ko zagledam grob, se mi skrči srce bolesti in svete jeze. Solze so porosile njegov sveži grob, ki je poln cvetja in vencev s slovenskimi trobojnicami. Nemško vojaštvo je nam- reč prepovedalo Slovencem in Sloven- kam udeležiti se pogreba, urediti in •lepšati njegov grob. Vrle slovenske Korošice se pa tega wiso vstrašile ter so vkljub prepovedi uredile in ovenčale gomilo z venci, slovenskimi trobojnicami ter vsadile na Isto razne cvetke. Eni dečvi so celo grozili, da jo •strele, a vkljub temu je bil grob vedno lepše ovenčan. Cesar niso mogli sto- riti pri belem dnevu, napravjli so na skrivaj v temni noči. Najlepši šopek je polozüa na njegovo gomilo slovenska šolska mladina iz Prevalj s sledečim napisom : »Junaku nadporočniku Mal- gaju, osvoboditelju tužnega Korotana, polaga ta šopek v znak hvaležnosti slovenska šolska mladina iz Prevalj.« Ogledal sem si tudi kraj nesreče, kjer je padel ta vzorni jugoslovanski junak. Na tolstovrškem hribu, v smre- kovem gozdu nad izvirom »Tolstovrške Slatine«, pet minut od železniške proge in državne ceste Maribor—Celovec, je še danes na vitko smreko naslonjena lestva, raz katere je opazoval in po- veljeval pokojnik svojemu oddelku, kateri je zadrževal eel dan nemško fronto. Na mestu nesreče sem še našel njegovo vizitko, člansko legitirnacijo Slovenskega planinskega društva in raztrgane kose njegove uniforme. Zemlja je napojena z njegovo krvjo. Žalosten, potrt sem obstal na tem nesrečnem mestu, zaihtel na glas ter s težkim srcem odšel. Prijatelji in znanci, ki bodete ho- dili tu mimo, bodete lahko našli kraj nesreče, ki je zaznamovan na najbližji brezi z F. M. f 6./V. 1919. Lastnik gozda mi je obljubil, da postavi na mestu nesreče primeren spomenik. Tamošnji prebivalci so mi pripo- vedovali, da niso pustili nemški vojaki nobenega civilista blizu trupla pokoj- nega, ker so si hoteli med seboj plen razdeliti. Nemški vojak Schneider se je hvaül v neki guStanjski gostilni, da ima 11.000 kron Malgajevega denarja, ostalo so si njegovi nemški tovariši razdelili med seboj. V smrekovem gozdu na tolsto- vrškem hribu si žrtvoval za obrambo naše jugoslovanske zemlje svoje mlado nadepolno življenje — ti idealna zlata duša I Gruda jugoslovanskega Korotana, katero si tako ljubil, naj Ti bode lahka, dokler Tvojih junaških kosti ne pre- peljemo v Tvoj i moj roistni kraj, lep prjjazni slovenski Sv. Jurij ob Južni železnici. France Gorlški. Vspomin prijateljuSternu. Komaj je minula noč in se je zjasnilo jutro, že si nas zapustil, brate. Tako zgodaj se je zgodilo vse, da je bilo težko vživeti se v to misel. Tvoje življenje je bilo sklenjeno z našim, bil si brat med brati. Zato se je vsak pre- strašil pri misli, da si odšel od nas za vedno, da nam je umrl brat. Žalostna je in mučna, in nerada se je naselila v naša srca. Ob početku svojega življenja so ti ugasnile oči, a okusil si že življenje, takšno, kakor je, resnično in brez ve- selja, ki je bilo morda za te še hujSe kakor za nas. Veselil si se le z nami, ko smo iskali ciljev, visokih in daljnih, ko smo živeli v lepih, opoinih sanjah lepe bodočnosti. Sedaj je minulo zate vse trpljenje, gor je je prestano in po- zabljeno. Neizpolnjene so ostale lesanje, ki so živele v tebi in v katere si ve- roval. Dolga je še pot, ki leži pred nami in vsi vemo, da se le počasi bližamo cilju. V skupnem delu smo bili zdru- ženi vedno in ko so se uresničile prve nade, so vstale v tebi druge, še lepše. Kdor te je poznal, je veroval v čas, ko bodo izpolnjene vse. Toda težje bomo dosegli vse, kar si nam pokazal v daljavi, brez tebe, dragi brat. Kajti izgubili nismo samo tebe, svojega pri- jatelja in brata, tudi vsi neizčrpaniza- kladi tvoje bogate du5e so za nas mrtvi in izgubljeni. Žalostni smo nad tvojo smrtjo in nad izgubljenim življenjem, ki je ko- maj zaevetelo in ki se ne vrne nikdar več. A umrle niso tvoje misli in tvoji načrti, za vedno bo ostal v nas spo- min na te, blag in iskren, ki ne bo umrl nikdar. Kakor je pretekla noč in se je pokazala zlata zarja, tako se bo dvignilo kmalu na nebu solnce, visoko in velicastno, napočil bo dan, ko bodo izginile sanje in ko bo pred nami sa»ia lepa resničnost. Povsod bo takrat sveta pomlad s svojim solncem in spomin na te nam bo mila misel, ki se bo napajala ob ljubezni in hvaležnosti do tebe, naš ljubi, dobri brat. Roš Mirko. strsr :*; Stev. 72 ki jo slavi pregovor. Spominjajte se svojih trpečih bratov! Kakor bo Srb in firvat daroval za naše, daruj tudi ti, slovenski rojak, za srbske in hr- vatske ohromele in pohabljene junake! Kjer v odborih za ta cvetlični dan ne sodelujejo vojaške oblasti, naj se pošiijajo prispevki deželni vladi, po- verjeništvo za soc. skrb v Ljubljani. Odbor za proslavo jugoslovenskega Petrovega dne: Mara dr. Brejčeva, Franja dr. T a v- čarjeva, Alojzija Štebi. Nadporoč- nih Franc A h č i n, major Martin C o- larič, mag. svetnik Franc G o v ek ar, stolni kanonik Frančišek Kimavec, dr. Anton Milavec, Bogomir Udo- v i č, kapitan Slavomir Verhunc. Začasna ustava kraljestva Srbov, Hrvatov in Slo- VenCeV. Konec. ENAJSTi DEL. | Vojska. Člen 110. Vojna dolžnost je za vse držav- ljane enaka. Člen 111. Vsako leto se v zakonu o budgetu določi, koliko vojske stoji stalno pod zastavo. Člen 112. Tuja vojska se ne more vzeti v državno službo, vojska kraljestva pa se ne more postaviti v službo kake druge države brez odobrenja Narodnega predstavništva. OBČE IN PREHODNE NAREDBE. Člen 113. Ta začasna Ustava se ne more spremeniti ali razveljaviti v celoti ali v poedinih delih, in veija samo tako dolgo, da stopi v veljavo definitivna ustava. ki jo izdela Ustavotvorna Skup- ščina. Člen 114. Dokler se ne izvrši izenačenje za- konov za vso državo, tako dolgo osta- nejo v veljavi oni zakoni, ki so do danes veljali, v kolikor niso v proti- slovju s to ustavo in v kolikor jih Na- rodno predstavništvo ne izpremeni. Člen 115. Ta začasna ustava stopa v veljavo, čim se objavi. Člen 116.' Ko stopi Začasna Ustava v veljavo, položi kralj prisego po čl. 50. Člen 117. Ko stopi v veljavo ta Ustava, po- stänejo ti zakoni polnomočni za celo državo, v kolikor niso v nasprotju z odredbami te Ustave. 3. Zakon o ministrski odgovornosti od 30. januarja 1891. 2. Zakon o uredbi državnega sveta od 21. decembia 1901. 3. Zakon o uredbi Glavne kontrole od 1. maja 1892. 4. Zakon o državnem budgetu od 4. aprila 1903. 5. Zakon o ustroju vojske od 27. januarja 1901. Člen 118. Dosedanji predsedniki in člani Dr- žavnega sveta, Glavne kontrole in ka- sacijskega sodišča ostanejo v obvezi. Člen 119. Kasacijsko sodišče v Beogradu razširi svojo kompetenco tudi na teri- torije bivše Ogrske ter na Črno goro. Člen 120. Stol Sedmorice v Zagrebu in Vr- hovno sodišče za Bosno in Hercegovino se smatrata kot samostojna, kasacij- skemu sodišču v Beogradu koordini- rana oddelka skupnega Vrhovnega in kasacijskega sodišča. Člen 121. Stol Sedmorice razširi svojo kom- petenco s tern, da se pri njem za pravno področje Slovenije in Dalmacije osnuje poseben, njemu koordiniran senat. Člen 122. Vršenje prava v smislu čl. 51. in 87. pripada kasacijskemu sodišču v Beogradu. Člen 123. Spore med administrativnimi in sodnijskimi oblastmi rešuje mešan se- nat, sestavljen iz treh odposlancev dr- žavnega sveta in treh odposlancev ka- sacijskega sodišča. Temu senatu pred- seduje po letih najstarejši Član. POLITICNE VESTI. Kriza v deželni vladi v Ljubljani. V svoji seji 8. tm. je deželna vlada za Slovenijo sklenila, da n e poda demi- sije. Koalicija se je torej še vzdržala. Iz Narodnega predstavništva. V seji 5. tm. so 3 poslanci slovenskih strank vlcžili predlog gleda ustanovi- tve vseučilišča v Ljubljani s 5 fakulte- tami. — Med zakonskimi predlogi jo tudi načrt o preosnovanju srbske na- rodne banke v Narodno banko kralje- stva SHS s sedežem v Beogradu in podružnicami v Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Osnovni kapital bi bil 50 milijonov dinarjev v ziatu. — Na vpra- šanje poslanca dr. Šimraka na ministra dr. Korošca, ali se bo letos rekviriralo žito, je dr. KoroSec odgovoril, da re- kvizicija še ni sklenjena, ter da bo glede ureditve prehrane pozval zastop- nike vseh strank na ctogovor o pri- mernih ukrepih. — Na tozadevno vpra- šanje je fin. minister Ninčič izjavil, da je sedaj še nemogoče rešiti finančno stran invalidskega vprašanja. Za naj- hujše slučaje pa se bo skušala najti pomoč. — -Gdobri se predlog odseka za proučevanje škode vsled vojnih grozovitosti, da se zahteva odškodnina. Italijanl na Reid zopet napadli Francoze. Dne 5. tm. so italijanski vo- jaki na Reki zopet napadli francoske, med njimi tudi nekega generala, ki ga je povrh še množica opsovala in oplju- vala. Dogodki na Reki. Laški kapetan Venturi — renegat iz hrvaške rodbine, ki se je pisala Host — je iz zasede iz revolverja ustrelil francoskega vo- jaka. — Reško narodno večo je poslalo italijanskemu generalu Grazioliju oster protest proti postopanju laškega voja- štva na Reki. — Delegacija kraljestva SHS v Parizu je izročila predsedniku mirovne konference pismo, v katerem se pritožuje nad italijanskim postopan- jem na Reki z našim prebWalstvom in zahteva, naj interaliirana komisija takoj razpusti laški narodni svet. De- legacija še ni dobila odgovora. Italijani postajajo ponižnejši ? »Berliner Tageblatt« poroča iz Haaga: Govori se, da je Italija zdaj priprav- Ijena, odpovedati se svojim zahtevam glede Jugoslavije in Dalmacije, da, celo glede Reke, če dobi ugodnosti v Afriki in Mali Aziji. Poljska republika. Komisija polj- ske narodne skupščine za ustavo se je izrekla za republikansko obliko dr- žave. Država se bo imenovala poljska republika. V NemČiji so konzervativne stranke pričele hudo gonjo proti vladi, ker je pustila podpisati mir, s katerim je osra- močena cast Nemčije. Nemci 2e danes mislijo na revanžo. V Nemčiji javno govore, da bodo imeli najprej vojno s Poljsko, nato pa s Francijo. IZ KOBOTANA. V Velikovcu se je ustanovila 28. jun. Narodna Čitalnica, ki bo za razširjen- je narodne in državljanske zavesti veli- kega pomena. Ali bodo morale naše čete Iz Celovca? »Jugoslavia« poroča 8. tm. iz Beograda, da ostanejo jugoslovanske čete tako dolgo v Celovcu, dokler bodo imeli Lahi zasedeno progo Be- ljak-Sv. Vid in sicer brez ozira na mo- rebitno rešitev celovškega vprašanja na mirovni konferenci. MARIBORSKE NOVICE Mestni sosvet marlborskl je v seji 4. tm. sklenil, v aprovizačno svrho najeti 5-milijonski kredit pri Ljubljan- ski kreditni banki. Ustanovi se novi nadzorovalni odsek za občinski gospo- darski urad. Izvoli se nov kuratorij gospodinjske sole in sicer gospe Mai- strova, dr. RoSinova in Majcenova ter gg. prof. Dolar, Pišek. Cene mesa in zivil se revidirajo. Prodaja pcciva na trgu in ulicah se prepove. Tržnemu nadzorniku se naroči, vse na trg pri- peljano meso natančno preiskati. Izlet na Uršulo. Mariborska^ po- družnica SPD priredi v nedeljo dne 13. julija izlet na Uršulo. Odhod v so- boto dne 12. julija ob pol 16. uri po- poldne ;: vlakom do Guštanja, odtam peš na Uršulo (1700 m), krasen raz- gled čez slovenski Korotan in Štajer- ske gore, prenočišče, v nedeljo dopol- dne na gori planinska veselica s pet- jem planinskega oddelka, sodelujejo razna narodna društva. Popoldne odhod na postajo. Proviant se naj vzame seboj. Mariborsko partijo vodi g. dr. Brence. »Marburger Zeitung« še vedno piae, kakor da Maribor ni v Jugoslaviji. »Marib. Delavec« odločno zahteva od oblasti, da dajo slovenskemu narodu zadoščenje za zločine, katere je storila »M. Z.« 1.1914 in 1915 s svojim de- nunciranjem nedolžnih naših žrtev. Se pridružujemo v polnem obsegu. Na državnem moškem učiteljišču v Mariboru je napravilo maturo 13 kandidatov in 4 kandidatinje." !z Jugoslav, dem. strafe Zbop zaupnikov celg3ke- ga ofepožja JDS se vrši 27. tm. ob pol 9 uri dop. v ceijskem Narod- nem domu. Opozarjamo že danes naše somišljenike. Obširneje pri- hodnjlč. DNEVNE NOVICE. Navodilo za cvetHČnl dan! Kot navodilo, kako prirejati cvetlične dneve, naj služijo sledeči praktični podatki. V vsakem kraju naj se osnuje odbor 2en, deklet in mož brez razločka prepričanj. Na prvi sestanek naj jih pozove župnik ali župan ali kak drug ugleden mož dotične občine (nadučitelj, trgovec, urad- nik, jurist i. p.) Na sestanku se odbor popolni z ženami in možmi po nasvetu prisotnih tako, da so zastopane vse stranke in vsi sloji. Celotni odbor iz- voli načelnika ali načelnico ter blagaj- nika. Nato se povabi na sodelovanje čim več deklet (gospodičen), ki se zbe- rejo dne 12. tm. ob 8. ali 9. uri zjutraj v osrednji pisarni (na župnišču, župan- stvu ali v šcli), kjer dobe 1 egiti ma- cije, da so pooblaščene pobirati prosto- voljne prispevke in darila na korist na- šim invalidom. Dekieta (gospodične) prinesejo s seboj v koških c vet lice in večjo lahko steklenico, na kate- ro prilepijo nap.is »Za invalide!« Nato gredo na ulice in po hišah pro- dajat cvetice; skupila mečejo kupci v steklenice sami. Kadar je steklenica pol- na, se nabiralka vrne v osrednjo pisar- no. Tam steklenici odbijejo dno, pre- štejejo denar ter zapišejo svoto poleg nabiralkinega imena. Sodelujoče dame in gospodje sortirajo bankovce, drobiž in znamke (po sto komadov v en za- voj). Po odbitku morebitnih stroškov je posl^ti skupni skupiček na naslov: Oddelek za socijalno skrbstvo (za vojne invalide) v Ljubljani. Uradniš/.e plače. Ministerski svet je sklenil, da se dozdajne doklade urad- nikom ukinejo in se namesto njih uve- dejo staine doklade in sicer: za 11. Čin. razred 450 K mesečno, za 10 č. r. 500 K, za 9. 550 K, za 8. 600 K, za 7. 650 K, za 6. 700 K, za 5. 720 K in za 4. 800 K. Izven tega dobi vsak uradnik navede- mh razredov za ženo in vsakega otro- ka po 90 K mesečno. Vpokojenci, vdo- ve in sirote dobe po 300 K mesečno, za ženo in deco pa po 50 K mesečno. Ostali uradniki dobe nove doklade po razmerju svojih1 plač. Doklade se ra- čunajo od I.jul. in se prično likvidiratj z 10. tm. Pod sekvestrom je posestvo in grajščina Marije Weidenbusch (Miethe Guteneg) pri Dobrni. Sekvester je g. Apih na Do'orni. Uvoz italljanskega blaga je osr. vlada dovolila. Carina se bo računala po minimalni tarifi. 2000 srbskih novlncev je 7. tm. zapriseglo v Ljubljani. Svečanost je nu- dila lepo sltko demokratskega ustroja srbske armade. Razredna loterija se uvede v naši dižavi. Minister za trgovino je vse po- trebno pripr^.vil. Prekmurski renegat, nadporočnik Tkalec, ki so ga — kakor smo poro- čali — naše čete ujele, je glasom naj- novejših vesti na eskorti \z Ljubljane v Zagreb pobegnil. Dosmrtno pregnanstvo namerava predlagati Francija za bivšega cesarja Viljema. Kakor je izjavil angleški min. predsednik Lloyd George, bo sedež so- dišču, ki bo sodilo Viljema, v Londonu. Prisega vpokojenih častnikov in voj. uradwikov. Ker je ministerstvo za vojno in mornarico odredilo, da morajo vsi vpokojeni častniki in voj. uradniki položiti pismeno prisego, se pozivljajo, da se v najkrajšem Času javijo pri na- slednjih pöveljstvih: Pov. mesta Ljublja- na, orožniška postaja Kočevje, Štaj. ob- mejno poveljstvo Maribor, Polkovna okrožna komanda Pliberk, i Polk. okr. pov. Celje v svrho položitve prisege. Podrobneje podatke dobe imenovani pri gori omenjenih poveljstvih. Graški Nemci izganjajo celo Slo- vence, ki so tam hišni posestniki. Ta- ko mora nadinženir Fran Žužek do 15. tm. izprazniti stanovanje v svoji lastni hiši. Pri nas pa se nekaterniki, tako na pr. tudi socijalno demokratični »Naprej«, pritožujejo, da se iz naše države izganjajo Nemci brez povoda, kar seveda z veseljem ponatiskuje inače tako prazna »Cillier Zeitung«. Socijalistom čestitamo na pobratimski ideologiji z naSimi Nemci! Izkaz posredovalnice sioven- skega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejmejo se: 2 knjigo- vodja, 3 potniki, 12 pomočnikov me- šane stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 pomočnik modne in galan- terijske stroke, 2 kontoristinji, 3 pro- dajalke, 1 učenec, 3 učenke. — Službe iščejo: 3 kontoristi, 4 poslovodje, 3 pot- niki, 6 skladiščnikov, 26 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov želez- ninske stroke, 12 pomočnikov manu- fakturne stroke, 16 pomočnikov špe- cerijske stroke, 2 pomočnika rnodne in galanterijske stroke, 15 kontoristinj, i0 blagajničark, 30 prodajalk, 4 učenci in 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce, člane druStva, licence in učertke brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Gg. trgovce prosimo, da se pri nastavljanju trgovskega in drugega osobja vedno poslužujejo naše posredovalnice, ki bo skušala željam kar najiatančnejše ustreči. Jugoslovanski Grasilec. Gasilska župa gornjegrajskaima svojo skupno vajo z orodjem na Ljub- nem dne 13. julija t. 1. od V2 3. do V2 4. ure popoldan, pri kateri vaii so- delujejo požanie brambe iz Luč, Ljub- nega, sv. Frančiška, Rečice in Mozirja. Ker je to po več letih zopet prva skupna vaja gasilnih društev, katere vaje so za prospeh gasilstva zelo po- trebne in koristne, se županstva in drugi prijatelji gasilnih društev vabijo k pregledu in nadzorovanju vaje. Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana je napravila za vsa v Jugo- slovanski gasüki zvezi Ljubljana s združena gasilnadruštva enotna pravila. Pravila so dotiskana v obliki knjižice in so pri predsedstvu na razpolago. Vsako društvo dobi dve knjižici. Cena 50 v — s pošto 55 v. »Gasilska župa v Žalcu« sklicuje v nedeljo, dne 20 julija t. 1. povodora prvega župnega zleta v Sv. Peter v Savinski doliai izvanredni občni zbor ob 3. uri popoldne v Solsko poslopje Ütv. 72 z nastopnim dnevnim redom: 1. Poro- čilo o ustanovnem občnem zboru »Ju- goslovanske gasilske zvcze v Ljubljani«. 2. Slučajnosti. — Pred občnim zborom se vrši javna vaja z gasilnim orodjem krajevnega gasilnega druStva. Občnemu zboru sledi veselica v^ prid domačega gasilnega društva. — Župni odbor. CELJSKE NOVICE. Proslava rojstnega dne kralja Petra v Celju. V petek zvečer bnkljada z godbo in petjem. —- V soboto zju- traj v farni cerkvi slovesna maša s petjem Celjskega pevskega društva. — Med dnevom se bo s pušicami na- biralo po celjskih ulicah za invalide. — Popoldne od 5.—7. ure v mestnem vrtu godba v prid invalidom; splošno slov. žensko društvo v Celju priredi istotam kavarno in slaščičarno. Celjsko pevsko društvo pozivlja vse moške pevce, da se udeleže v če- trtek 10. tm. ob 20. uri v mali dvorani Nar. doma pevske vaje za proslavo rojstnega dne kralja Petra. S plavicami izzivajo nekatere nemške frklje po celjskih ulicah. Opo- zarjamo redarsko oblast, da temu iz- zivanju stori energično konec. V preintimnih razgovorih z raz- nimi znanirni nemškimi pouličnjaki vidijo celjski Slovenci večkrat bivše celjske redarje, ki so sedaj v naši službi. Ne pade nam v glavo, omeje- vati tem ljudem svobodo občevanja, svesti pa si naj bodo, da naši Slo- venci, ki jim je žalostna zgodovina niinolih let še živo pred očmi, preve- liko njihovo intimnost s pouličnimi pretepači izza bivsih dni težko gledajo. Netnški ovaduhi. Pišejo nam: Ker čitamo, naj bi se tudi v Ljubljani se- stavila komisija, ki naj dožene nemške ovaduhe, ki še bivajo med nami, opo- zarjam, da se po Celju še vedno klatijo taki izvržki po ulicah. Dva sta celo še vedno v službi pri okr. bolniški bla- gajni, ki je mimogrede v soc. dem. rokah, ftiha in Celinšek, ki med vojno nist?, druga delala kot Slovence denun- cirala in iih spravljala na fronto. (Price na razpolago!) Ta dva izmečka spa- data na obtožno k!op, da se jima od- šteje zasluženo število batin, ne pa da se jih pusti prosto gibati in se dan za dnem shajati z raznimi drugimi enakovrednimi bratci. Obrtnlški sestanek danes 10. tm. zvečer ob 20. uri (8 uri) se vrši pri Pepci (Ploj) na Bregu. Otkritabeseda! Pišejonam: Razna društva z deŽele hodijo tudi po Celju s polami in nabirajo prispevke za svoje jprireditve. To se mora enkrat nehati. Mi Celjani imamo za razna svoja društva toliko narodnega davka, ' da ga itak komaj zmagujemo. Trgovsko-obrtna zbornfca za Slovensko Štajersko zasigurana. De- želna vlada v Ljubljani je na tozadevni poziv iz Beograda, naj se izjavi, pri- poročila ustanovitev samostojne tr- govsko-obrtne zbornice za Slovensko Štajersko. Brv čez Savinjo, katero je raz- drla zadnja povodenj, se mora na vsak naCin čimprej v red spraviti na ta ali drugi način. Upamo, da bo mestni so- svet v svoji prihodnji seji o [stvari temeljito razpravljal. Nasveti iz ob- činstva pa so potrebni in dobrodošli in jih sprejema tudi naše uredništvo. Stresanje prahu z oken. Prejeli smo: Nekateri Ijudje v Celju imaio to slabo navado, da z oken stresajo prah in celo smeti iz svojih stanovanj na ulico biez ozira na pasante. Policija naj bi izdala tozadevno strogo odredbo Saj moramo požreti dovolj nesnage a ulic, ni treba, da nam ta užitek po- večajo še brezobzirni someščani. Svinjskakuga se je pojavila tudi v Celju. vsled Cesar so tedenskisvinjski sejmi ustavljeni. Jungschützen-hauptmannl Pišejo nam: K notici v »Jugoslaviji« z dne 6. tm. »Kaj pa častniki Jungschützev? omenjam, da tudi po Celju hodi tak krvnik — sliši na imc Derganz — ki je pošiljal našo mladino na morišče, ker je bil »hauptmann.« Vžigalice pridejo. Gospodarski urad okr. glavarstva v Celju nam javlja: Tekom prihodnjih dni dospe večja množina vžigalic. Razdele se aprovi- zacijskim pododborom in občinam po 45 K zavoj (po 100 škatljic). Cena za oddajo v "Celih zavojih po 100 škatljic je dološena na 47 K, za nadrobno prodajo Skatljic pa 50 vin. Zdravstveno poročilo. Potom tu- kajšnjega fizikata smo izvedeli, da je nastopila v Celju griža. V Gosposki ulici se je pojavilo 5 slučajev. Oddali so se v bclnišnico, ojfiroma so tako izolirani, da od njih ni nevarnosti. — Vsakdo, ki trpi na driski, in če je celo blatu primešana kri, naj nemudoma slu- čaj naznani magistrate da se razšir» jenje prepreči. Črne koze v Liscah so prenehale. Bila sta le dva slučaja, ki sta bila takoj oddana v bolnišnico, Pri vseh domačih in sosedih so bile stavljene koze. Stetn je bil daljni raz- voj cpidemije preprečen. Berg- und Hüttenwerk Store uraduje in dopisuje dosledno nemško. — Kako dolgo še? Okrajna bolniška blagajna v Celju naznanja vsem prostovoljnim članom prejšnje graške Splošne šta- jerske delavske bolniške in podporne blagajhe, da jih sprejme v svoje po- dročje, ako se podvržejo pravilom okrajne bolniške blagajne v Celju. Vsi tisti naj se zglasijo v uradnih urah v pisarni: Vodnikova ulica 5. Vojnim invalidom na znanje! Vsak čas prihajajo invalidi k meni s prošnjami za podpore, preskrbo dela, preskrbo koncesij itd. Tovariši — inva- lidi, ako res hočete, da Vam pomaga- mo in Vas zastopamo v smislu našega programa, je vaša sveta dolžnost, da pristopite k zvezi kot člani (članarina 1 K). Pomagali bomo vsak čas, pa iz- ključno članom Zveze. Člani se spre- jemajo le v naši pisarni v Ozki ulici št. 3 v Celju. V imenu odbora Zveze Fr. Koštomaj. Iz Zveze vojnih invalidov. Na občnem zboru 29. m. m. je bil izvoljen predsednikom Al. Leskošek, za pod- predsednika Mihael Pak in Franc Spe- glič, za tajnika Ivo Meznarič, za pod- tajnika Albert Puncer in Gustav Me- sarič, za kontrolo Peter Knaust in Alojz Dolar, za blagajnika Fr. J. Bač, ter kot odborniki: Ivan Arnšek, Rudolf Leskošek, Franc Gračner, Jos. Streicher, Mat. Kolar, Ignac Paušer, Franc Špes, 1. Goričan, Fr. Oset, Jos. Lenart, Fr. Koštomaj. Čebelarska podružnica za Celje in okolico. priredi v nedeljo 13. julija ob 15. uri poučni sestanek pri čebel- njakih gosp. Levstika na Miklavževem hribu, in potem gosp. Kosija na Bregu. Na dnevnem redu bode razmotrivanje o praktičnem čebelarstvu. Če bodo se konečno udeleženci posvetili tudi čebe- larski literaturi, bode odvisno od nji- hovega duševnega razpoloženja in od financijelne moči posameznikov. Na ve- selo svidenje! Vsaj ponoči nam dajte mir! Iz Zavodne smo prejeli: Dolgo smo po- trpeli in tudi pristojne oblasti opozar- jali, sedaj pa se zatekamo k Vam, gos- pod urednik: povejte tisti mladini, ki ima svoje pevske vaje pri zelenem travniku, naj ji te vaje zadostujejp in naj nas prebivalcev, ki smo počitka krvavo potrebni, ne osrečujejo ob 1. ali 2. uri ponoči s svojim afrikanskim vpit- jem. Saj mi, ki smo pri zdravju, to že še prenesemo, bolniki pa težje. Da mo- rajo po cestah rjoveti tudi nemške pes- mi, nam je istotako nerazumljivo. Re- darsko oblast pa prosimo, naj napravi redl DOPiSI. Petrovče. Ciril-Metodova podruž- nica v Petrovčah ponovi v nedeljo, dne 13. julija ob 16. uri (4. pop-) gledališki veseloigri »Raztresenci« in »V Ljubljano jo dajmo« — v dvorani gospoda Vo- denika. Ker je čisti dobiček deloma namenjen šolarski knjižnici, vabi k obilni udeležbi: odbor. Gotovlje. Izobraževalno druStvo v Gotovljah priredi v nedeljo 20. julija veselico s petjem, tamburanjem in gle- dališkimi predstavami: 1. Don Fernando, strah Asturije ali spreobrnjeni ropar. 2, Čašica kave in 3. Kuplet »Župan«. Začetek ob 18. uri v dvorani g. Malgaja v Gotovljah. Vabimo k obilni udeležbi. Vransko. Tu je umrl 2. t. m. g. Matija Sevnik, nadoficijal v pokoju, V visoki starosti 80 let. Pokojnik je'slu- žboval skoro polovico svoje življenjske dobe pri sodniji na Vranskem. Bil je blaga in rnirna duša in je ostal vedno zvest svojemu narodu. Kako je bil po- kojnik priljubljen, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležil ves trg. »Vranska Vila« mu je zapela v poslednje slovo, na grobu pa mu je govoril g. 1. Kramar. Mir in pokoj njegovi duši! Tamburaški koncert na Vran- skem. V nedeljo 20. t. m. se vrši na Vranskem koncert tamburaškega zbora iz Zagorja. Čebelarska podružnica za gor- njegrajski okraj zboruje v nedeljo, dne 13. julija ob 14. uri na Kropi pri čebelarju gosp. Fr. Krajnc po sledečem sporedu: 1. Zapisnik zadnjega zboro- vanja. 2. Čebelarjenje v Žnideržičevem panju. (Poroča g. Valentin Pulko, nad- učitelj na Gorici) 3. Med in njegova uporaba v gospodinjstvu. (Poroča gosp. Josip Terčak, nadučitelj v Ksaveriju.) 4. Pogovor o naročitvi sladkorja za jesensko krmljenje. 5. Slučajnosti. Hrastnlk. Paznik nam piše: Kar ste zadnjič obljubili, namreč, da bo imelo naše mezdno gibanje kmalu vspeh. ker je vzelo zadevo v roke vodstvo jugoslovanske demokratske stranke, se je hitro uresničilo. Po pri- zadevanju g. podpredsednika dr. Žerjava je vlada res v velikern obsegu ugodila našim zahtevam. Poduradniki in paz- niki bomo znali ceniti nastop JDS in njenega zastopnika v vladi dr. Žerjava. Pričakujemo pa tudi, da se bodo po- vrnili v našo stanovsko organizacijo tisti tovariši, ki so nas maloduSno v prvi razburjenosti zapustili. Le dobra, čisto stanovska organizacija nam bo pomogla do uspehov! Dosegli še ni- smo vsega, toda v slogi je moč ! Dr- žava pa lahko na nas računi, na naSo zvestobo in udanost, kadar bo v sili. Iz Rajhenburga. Naš občepriljub- Ijeni narodni zdravnik dr. Schmirmaul se je odselil v svoj rojstni kraj Jare- nino. Blagemu in kremenitemu znučaju želimo še mnogo srečnih let v zaslu- ženem pokoju. — Pri nas se je usta- novila pred^dobrim pol letom Zadružna elektrarna, ki pa izvršuje inštalacijska dela tako po polževo, da se čuje obče mrmranje. Gg. odbornikom in veSčakom želimo malo več amerikanske hitrosti in podjetnosti! — Na Sajevčevem po- sestvu v Anžah pri Rajhenburgu so našli železno rudo, ki se je izkazala pri analizi kot prvovrstna. Slovenski podjetniki, pobrinite se! — Posavske podružnice kmetijske družbe si name- ravajo osnovati lastro zadrugo. V ta namen sklicani sestanek zastopnikov poedinih podružnic z obeh bregov Save je storil važne sklepe v tem oziru. Rog. Slatina. (Koncert celj- skega pevskega društva dne 6. julija 1919.) Po prihodu pevcev in gostov s popoldanskim vlakom v Sla- tino je na kolodvoru ogovoril zbrano občinstvo predsednik celjske^a pev- skega društva g. Ivan Rebek; od- govoril mu je predsednik čitatnice g. Fabijan. Za zastavo pevskega dru- štva so se pomikali pevci in gostje na verando pred zdravilski dom, kjer je zbrano občinstvo zapelo himno »Lepa naša domovina«. Velika dvorana zdra- vilskega doma je bila nabito polna domačih in tujih gostov. Videli smo goste iz Griž, Celja, Sv. Jurja, Šmarja, Rogatca in dosti okoličanov. Častno zastopani so bil« v Slatmi se mudeči S:bi in Hrvati. Celjsko pevsko društvo je pod vodstvom učitelja g. Pregl-a zapelo par srbskih in slovenskih me- šanih in moških zborov. Glasovirni virtuoz g. Li car je povzdignil umet- niški nivo tega večera s krasnim pro- izvajanjem umetniških točk. Na koncu je ogovorila hrvaška gospa pevski zbor z izrazom navduSenja za naše ujedi- dinjenje, nakar se je vsula iz galerij ploha rož na pevce. Gosp. dr. Gvidon Sernec iz Celja je poudarjal po- membnost dneva, ko se prvič razlega slovanska pesem v tej krasni dvorani, zgrajeni nemškim tlačiteljem. Poudarjal je, kako so vrli možje temeljito spre- menili nem5kutarsko lice Slatine in sosednjega Rogatca. Omenil je, da naše veselje 5e ni neskaljeno, ker ječe sto- tisoči najboljših rojakov pod tujim jarmom. Slovanska pesem pa ni utih- nila v časih popolnega suženjstva; ona je vzbudila v nas vseslovansko misel, pa tudi sedaj naj oznanja, da je v zvezi in vzajemnosti Rusije, Poljske, Češke ter Jugoslavije — velika slovanska bodočnost, katero opeva slovanska pesem. S pesmijo »Lepa naSa domo- vina«, katero je občinstvo poslušalo stoje, se je zaključilo pomembno slavje. Čisti dobiček sijajno uspelega koncerta je namenjen novoustanovljeni čitalnici na Slatini. Čitalnka za Rogatec in okolico priredi v nedeljo 13. tm. ob pol 16. uri veiiko veselico na vrtu g. Em. Supanca v Rogatcu. Petje, godba, narodna igra »Tri sestre«, prosta zabava, šaljiva pošta. V slučaju slabega vremena se preloži za teden pozneje. Slov. Bistrica. Cvetlični dan je dal 2000 K dohodkov. Lep uspeh! Oplotnica.Prosimgospodaurednika »Nove Dobe« za izjavo, če sem biljaz pisec, ali v zvezi s piscem članka, ki je bil objavljen kmalu po narodnem shodu v Oplotnici, tičoč se nemčurskega obč. odbora, radi Cesar me zdaj, ko je isti res razpuščen, nesramno preganjajo, na čelu jim najhujši pomagač orožnik Letonjo. UČitelj Hren. (Radevolje Vam potrjujemo, da dotičnega dopisa nismo prejeli od Vas in da ga tudi niste Vi pisaii. Uredništvo.) Bralno društvo VuČjaves priredi v nedeljo 13. jul. ob 4. uri pop. v go- stilni Majer-Nemec v Bučečovcih tom- bolo na dobitke. Čisti dobiček je na- menjen vojnim invalidom v župniji in koroškim beguncem. Iz tega povoda pričakuje mnogobrojne udeležbe: odbor. Zadnja poi*očila Obsodbe radi protirevolucije na Ogrskem. LDU. Budimpežta, 8. jul. Te dni so stale pred sodiščem osebe, ob- tožene radi protirevolucijonarnega puča. 11 oseb je obsojenih na smrt z ustre- ljenjem, 6 na dosmrtno ječo, nekatere na 15 let ječe. 76vobtožencev je opro- Sčenih. Kakšno armado ima Bela Kun? LDU. St. Germain, 8. jul. Pa- riski listi poročajo, da šteje armada ogrskega diktatorja Bela Kuna 200.000 mož; od teh pa je komaj polovica ob- oroženih. Brockdorf f-Rantzau — poslanik NemČije na Dunaju. LDU. Berlin, 8. julija. Nemško- avstrijski državni urad za zunanje za- deve je pritrdil predlogu nemške vlade, da se imenuje grof Brc^ckdorff-Rantzau poslanikom Nemčije na Dunaju. Jeza, slabo počufje in nevolja so posledice zaprtja in slabe prebave. Mnogo je ljudi, ki na tem trpe, ne da bi se za to brigali in mnogi, ki hočejo zlo odstraniti s črevo dražečimi, 2elodec slabečimi odvajalnimi sredstvi. Ti vsaj ne vedo, da se dobi izbomo želodec krepčajoče, črevo ne dražeče lagodno odvajafno sredstvo: Fellerjeve čisto rast- linske rabarberske »Elsa« kroglice. U- činkujejo zanesljivo in lagodno, ne pri- vadiio na odvajalna sredstva in jih tudi ženske in otroci radi vzamejo. Vedno in vedno sliSimo o draženju črevesa vsled rabe močno učinkujočih odvajalnih sredstev in zato je bilo potrebno, da zopet enkrat opozonmo na Fellerjeve lagodne »Elsa kroglice«. 6 Skatlic tega izbornega domačega sredstva stane le 12 K. Naroči se pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 356. (Hrvat- ska). Tudi Fellerjev bolečine Iaišajoči »Els? Fluid« 6 dvojnatih ali 2 specijalni steklenici za samo 24 K, se lahko ob- enem naroči, da imamo ta izborna do- mača sredst,va vedno pri roki, ako so se nas vsled prepiha ali vlažnosti lo- Ätran 4. »NOVA DOBA« Štev. 72 Karo! Vanič» Celie Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. §fJL6JE"9Llt7 JBL 11Ä JL^^^JLJJL Mdrugazom.iav. PrcSernova «Kca if. 15. ««"1 In pol od »so V*»j2 joj tile bolečine. Na tisoče je prijateljev in pristašev vseh »Elsa«-izdelkov. Ovoj in poštnina se računa posebej, alt čim več se naroči, tern več se prihrani. «lügO _O* BEÜIE. V četrtek 10., petek 11., sobota 12. HoteS p**i d©fori nadi veseloigra. DopdivSčina Van Hoyba Velika Ecpämüsiaflrca drama. V glavni viogi Bernd aider. Prodam iobačno zalögo z vso opremo, naslov se izve v upravništvu. 989 1 Lepa težka fcrava je na prodaj. Več se izve na Bregu St. 33, Celje. 998 1 Gospodtčna, dobra računarica, išče pi- sarniškega dela za na dom. — Ponudbe prosim, na upravo lista pod »Cas je zlato«. 2 para novih žeoisfeth čevljev za oddati. Črepinšek v Dijaškem domu. 1000 Možka oblclka, nova, srednje velikosti in svetle barvc se proda. Vpraša se pri M. Zabukovšeku, krojaškem niojstru v Celju. Mem moSo frgoyino v Celju ali v bližini Celja, tudi v Sa- vinjski dolini se sprejme. Ponudbe na upravništvo. 991 1 Mihael lUtzi^Ber lončar», Kapucinska ul. 3, Ceije. Naznanjam cenj. občinstvu, da imam v zalogi lončene peči, vsake vrste ploLče za štedilnike ter različno posodo po 987 hnizki cenah. ' 3—1 Sprejmem t&koj 906 2—1 kuharico katera zna dobro kuhati, imela bi tudi par svinj v oskrbi, ter pospravljanje sob. Natančnejše se izve pri Ferdo Pu- steku, trgovcu v Šmarju pri Jelšah. štev. 10.948/19. Razglas. Vojaška uprava razpolaga s 7 — 8 vagon suknenih, bombaževih in plat- nenih cunj in ^3 — 4 vagoni starih nerabnih čevljev oziroma usnjenih od- padkov, kar nudi naprodai. Omenjeno blago se nahaja v pro- storih vojaške pralnice v Vevčah (zra- ven Jožefove-dolske papirnice) ter je kupcem ondi na vpogled. Interesenti, kateri žele kupiti na- vedeno blago, se vabijo, naj čim prej, najpozneje pa do 20. julija tl. pošljejo dotično pismeno ponudbo z označbo cen za cunje ter usnjene odpadke; ob- enem natančni naslov kupca navesti. Ponudbe je vložiti v dva ovitka; na zunanjem bodi zapisan naslov in- tendance (sedai uradujoč v realki), no- tranji (zapečateni) pa mora biti brez naslova z označbo — Ofert za cunje in usnjene odpadke. Vojaška intendenca za Slovenijo dne 5. julija 1919 v Ljubljani. Oglaševalec glasovirjev G. F. Jurasek se mudi sedal nekai dni v Celju In se priporoča cenf. lasinlkom glasovirjev za oglaševanje isllh. Natančne naslove prosim na upravnlštvo llsla. 999 1 Fina krojašha delavnica! Izificlujcjo se obfeke za go* spode in dame po meri in novi modi. Vljudno se pri- poroča alavncmu občinstvu Mifiael Šerbec, krojač Glavni trg Celje St. 9, I. nads. © Hlira.ln ¦ollda« postreiba I O Foioapaffaft, velikost 9 X 12 in žepni sistem kodak se proda. Naslov se izve v upravništvu. 1C02 5—1 Pozor! Žitne odpadke, dobro pičo za pe- rutnino in drugo živino, razpošilja po po- vzetju z vrečo vred po 75 kg, postavljeno na štacijo v Celju po K 50'—. Umetni in valjčni mlin Jo^ip Kürbisch, Celje. 3—2 I srebrna damskn ura in 1 inožka ura se po ceni proda. Naslov v upravništvu Nove Dobe. 976 2—2 V najem se da dobro znana go.stilna z mesarijo, hlevi in malo kmetijo. — Rudolfa Domainga nasl., Sp. Dravograd. 970 3—2 Haprodnj je dvovprežni vitelj (gepl) za K 1400—. Cretnik Jože, stavbenik, Sv. Jurij ob juž. žel. 954 2-2 Ksvo žgano In gnrovo. rozlnc. oljo, Erdal-krcmo, llbalo (blks), vse vrste barve za oüloKo, maztlo za vos, ne- frole), Bveče, vžtgalice, splth vse špecerljsko in kolouljaluo blago na debolo in drobno priporočn tvrdba nasproll Narodnega dom a. 986 1 V v vrečah bruto pro neto kg po K 6"40 oddaja, dokler je kaj zaloge, Zadružna Zeeza u Celju. 982 3-2 Dote&rea oseba, katera je v soboto 5. julija v trgovini R. Stermecki pri blagajni pomotoma vzela zavitek, v katerem ie bila večja svota denarja, last gdČ. Kristine Poglavc pri R. Ster- mecki, naj istega takoj vrne, sicer se jo naznani orožništvu, ker se vse ose- be, ki so bile isti !čas v rrgovini, pozna. 983 2-2 Na prodaj je velika stiskalnica (preša) za sadje ali grozdje stiskati; nova praktična iznajd- ba za hitro delo. — Prodam tudi čez leto starega furcca in bika. Vpraša se pri tesarskem mojstru J jžef Werb- niku, Gaberje (ob novi cesti) 134 pri Celju. 978 3-2 Ppähtikantinja se tako] sprejme v pisarni pri R. Sterm^clo, CeSje. Zahteva se lepa pisava in znanje tesnopisja. Znanje hrvaščine daje prednost. 994 2-1 981 Slrojid u Diselov sfroj po možnosti starejšo moč, veščo v po- pravilih, sprejmem v trajno službo. Ponudbe z zahtevki na naslov: Jakob Zadravec, paromlin, Središče ob Dravi. 2-2 Zaradi pomanjkanja traverz, katerih sedaj ni dobiti, naj si vsakdo pri meni naroči napravo žBlEzo-bBtonshihtPsverz ki so enako močne in zelo po ceni. Korošec Dragofin, stavbeni mojster v Braslovčah. ČEVLJHRSKA DELAVNICA Hud. Zontič Kocenova (Špitalska) ul. štev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104—50 Maks Zobuhošeti modni atellje rp{|» Cankarjeua c. za gospode W5»JÖ šteu. 1 MW Dojaške in urad- niške uniforme po men u najkrajšem času. 265 52-26 Posestvo obstoječe iz 2 hi5 in veükcga vrta, na prodaj v Gaberju. Vpraša se v upravi Nove Dobe. 953 3-3 Na proctej je posestvo na Lomu. obč. Topolšica pri Šoštanju, obsegajoče 6 ha njiv, t>'/2 ha travnikov, 2J/2'ha pašnikov. AS ha gozdov, liišo in gospodarsko poslopje. Pojasnila daje Posojilnica v Celju (Narodni dom). 847 - 9 Proda se 2 Seiferf liljorio z vsemi pritiklinaml po zelo nizki ceni. Dopisi na poštni predal šr. 124, Lju- bljana. t 958 3-3 ifsaliDwsfnö in! :Eaii .0 undo 167 104-66 frgjovina s šp&cerojskim bSagom! bae*vami in d©- žeSnimi pridelke. Pravo črno isiaiilo 21 čevlje iz res dobrih, pravih s terpentinom zgotovljenih' surovin. Prispela je večja lcoličina in to vrsta št. 0 (teža 45 gr.) 1 groos 220 K » » I. » 60 » 1 » 320 K » » II. » 80 »1 » 410 K Pravo nalji pralRO io 10—15 meterskih stotov v kosih po 1 kg se pod ugodnimi pogoji takoj odda. B. Junker, agenturna komisija Zagreb 37, Petrinjska ulica 3. 111. 925 4-4 Sed9a**$ka en tape« i&ä