St. iS4 mmh viafua i itttid IM taiutt o>" JO- novembra 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVH -tacdohtoL! ta sprave R. U# Poumezne iteviike v Tata In okolici po 20 cent — OgUsi se računajo t Hiatott ene kolone (72 tnmj — Oglasi tigoK« In okrtolkor mm po 40 cent mmrtnkit, stiivak, poslanic« Sa vabila po L 1,-, oglasi denaralb zatonov mm po L X — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglaafc naroCnlna In reklamacije se pofllj^Jo iskl$*£no opravi Edinosti, v Trsta, a&ca •m PranČiSka Astfkeg* Štev. 20» L nadstropje. — Telefon aredniStvi in uprav* 11*9« „Odtujevanje iutstev" z dne 22. novembra, stranke, piše dobe- ;--*Popolo Venet®* glasilo popotarske isedno; , &V nemškem delu tridentinske Benečije ie veliko razburjenje radi nove določbe, ki tudi v povsem nemških krajih ustanavlja italijansko šolo kot obvezno. Ta naredba je res čudna, kajti — da govorimo resnico — tudi Avstrija ni narinjala italijanskim krajem nemške šole. Ne vemo, ali se ta korak italijanske šolske oblasti izvede z vso strogostjo. To pa je gotovo, da mora taka določba izzvati veliko zmešnjavo v glavah otrok prvih razredov. Ne moremo si predstavljati, kako naj se ti otroci, ne da bi poznali niti besede italijanski, edino le v šoli uče italijanski, dočim govorijo doma, v cerkvi in povsod le nemški?! ' Mi sodimo, da ta poizkus pripomore do tega, da se nam čustva Nemcev popolnoma odtujijo, četudi so se le priselili, a so pa gotovo že stoletja naseljeni v Zgornjem Poadižju. Razen tega so cele doline, n, pr. Pusterska, kjer pred vojno sploh ni bilo italijanskega življa in ga ni bilo tudi poprej nikdar. Kaka bo posledica vsemu temu? Govorila bo bodočnost, ali je bila to primerna pot do poitalijančenja Nemcev, Mi ne verujemo.* ~ . . • * * Ta izvajanja ;italijanskega lista .se iz-ogibljeio vsake politične ekskurzije. Strogo stvarna so. Nič ne govorijo — dasi bi bilo zelo vabljivo in je za nas neizogibno — o političnih posledicah, ki bi se utegnile uveljaviti v valovanju političnih dogodkov v Evropi, posebno pa v razmerju med italijanskim in nemškim svetom. rahlo namiguje «Popolo Veneto» na Razumljivo je^, ker bqj|>ik ne more otepati z rokami in groziti s stisnjeno pestjo. Vendar je zvenelo iz njih globoko sočutje s soplemenjaki, ki so mu vsi drugi govorniki — posebno tudi socijafistični — dajali krepkejšega izraza. Razprava o programa-tični izjavi avstrijske vlade, oziroma odzivi na izvajanja kancelarja o omenjenem protestu, so pokazala popolno soglasje vseh skupin v zbornici in s tem vseh strank političnega življenja v avstrijski republiki. Tako smemo govoriti o skupnem, zložnem protestu Nemcev v Avstriji proti raznarodovalni politiki na škodo Nemcev v Poadižju, kajti nikakega dvoma ni, da besede sočutja s soplemenjaki in protesta proti sistemu, ki se izvaja-proti njim, odmevajo živo v duši vsakega Nemca. «Popolo Veneto* je napisal resno svarilo — ki naj bi ga italijanski narod, predvsem pa njegovi oblastniki, ne prezirali — ko pravi, da more taka manjšinska politika popolnoma odtujiti Italijanom čustva poadiških Nemcev. To svarilo smo mi že gori spopolnili, rekši, da tudi Nemcev onkraj mej države! Ali si moramo res misliti, da bi bili oblastniki v naši državi res tako slepi in zakrknjeni, da ne bi razumeli, koliko škode more — če ne v bližnji pa v daljnji bodočnosti — donesti Italiji tako čustveno odtujenje med italijanskim in nemškim svetom?! To velja seveda v polni meri tudi z ozirom na velike koristi, ki jih mora in jih bo morala Italija-v bodočnosti še v večji meri čuvati v svojem razmerju do vzhoda, do Srednje Evrope in slovanskega sveta. Usodno bi bilo, če bi odločilni krogi v Le rahlo namiguje «ropo!o Veneto» na , v . , , . .. i . , t . , . i t ■ i i« „i , inasi državi hoteli prezirati dejstvo, da je take možnosti, ko pravi da bi moglo to Jugoslavija nacijonalna država z na- besnenje proti soli narodnih man,sin po- d ^ ) ujedinila nacijonalna ideja, polnoma odtujiti Italijanom čustva po-1• ^vo aočustvuie s svoiimi so- adiskih Nemcev in preko teh — to dostav- Kj zato. »vo sočustvuje S svojimi so . j j l -i-* ^ * • ~ plemenjaki, priključenimi k drugorodni ljamo nu — sedemdeseta,l^ , V * naii državi na* bi nc kokultumega m v narodnem' Pogiedu :zatiskali očesa Dred deistvom, da tudi skrajno občutljivega naroda. Ta narod pre- J °^csa , življa sicer danes težke dneve velike ne-: ^y"jfs°^°jfc^Venete: d« politika sreče, k, mu ne dovol u;e za seda,, dajnj raznarSdovanja v Julijski Kra- svoja čustva uvel,avl,al tudi preko svoph; d * d odtujevanja čustev! Ne z mej. Ah narodi morejo doživeti čase po- ... * ' j . - ' , _ . ' . . , '» . r t istimi besedami, pac pa stvarno so — nižanja in obnemoglosti, potem pa se "i ' • K?. *T i- * ■ * . i : . ___j- . ''k*" «____ ,pf,„ i kakor smo ugotovili v tem listu — isto zopet dvigajo mreagirajokrepka m vse ^ * naslov itaiijanske javnosti kar jih žali v njihovem čustvovanju. in {talijanskih državnikov: naj si z nepre- Narodi ki imajo voljo zazivljenje, ne J svobodoljubne narode umirajo. Posebno pa ne taki, kakršen ,e J odiiozno manjšinsko poli- nemški: s tolikimi energijami, s toliko ste- f:, 't^V .T'v—. " '[ '--u vilčno, gospodarsko in umstveno silo. Iz- j ***** ^^ ^^ vajanja avstrijskega kancelarja v narod- roam11 orzavajano nem svetu z ozirom na protest tirolskega deželnega zbora proti manjšinski politiki Italije v nemškem Poadižju prikrojena z diplomatično Svarila prihajajo od strani dalekovidnih mislecev in dobrih Italijanov, ki imajo go-so bila sicer i tovo srečo Italije pred očmi. Zato naj naši previdnostjo, j upravitelji ne prezirajo takih svaril! v@rit@v gmsSanske zbornice Ošd&pfitev nekaterih mednarodnih pogodb RIM, 29. Življenje, ki se je vzbudilo že včeraj na hodnikih Montecitorija je bilo v današnjih dopoldanskih urah precej živahnejše. V Rim je prišla že pretežna večina poslancev, da se udeleži zborničnega dela. Za današnjo sejo ni vladalo posebno zanimanje, vendar pa je bila galerija polna in tudi časnikarske lože so bile zasedene. Proti tretji uri so prišli v zbornico prvi poslanci in ob 15. uri je pričelo zasedanje. Po otvoritvi seje po predsedniku on. De Nicola je prečital tajnik Cappelleri zapisnik zadnje seje z dne 21. julija, ki je bil odobren. Nato je povzel besedo predsednik De Nicola, ki je prečital prošnje nekaterih poslancev za dopust. Po opravi teh formalnosti se je v vznesenih besedah spomnil tekom parlamentarnih počitnic umrlih članov Perrone, Piattija in Girardinija. Spomnil se je njihovih zaslug za domovino in obljubil, da jih bo zbornica ohranila v dobrem spominu. Za njimi je govorilo še nekaj poslancev, ki so se spomnili smrti še nekaterih bivših poslancev in senatorjev, nakar so se poslanci v znak žalosti dvigniti s svojih sedežev. Nato je predsednik prečital kraljevi dekret, s katerim je bil imenovan dr. Serpieri za podtajnika ministrstva za narodno ekonomijo s pravico, da se sme udeležiti razprav obeh zbornic kot vladni komisar. Nadalje so bili imenovani za ministre senatorji Garroni, Rossit Cagni in Volpi, guverner Tripolisa. Nato je ministrski predsednik Mussolini obvestil zbornico, da so bila ministrstva za kmetijstvo, industrijo in javna dela združena v enotno ministrstvo za narodno gospodarstvo. Za ministra je bil imenovan cn. Corbino. Na dnevni red so prišle ostavke nekaterih poslancev, ki pa so bile odklonjene, nakar je zbornica prešla k razpravi o trgovinskih pogodbah. Kot prva je prišla na vrsto pogodba, sklenjena dne 27. jan. 1923. s Švico. K besedi se je prijavilo več poslancev, ki so v svojih govorih poudarjali, da so se italijanski odposlanci vse premalo ozirali na interese Italije. Govorniki so z ozirom na potek pogodbe naglašali, da se je treba pri obnovitvi ozirati na domačo industrijo in skrbeti, da se odstranijo tež koče, ki se stavijo s švicarske strani italijanskemu ročnemu delu. Osobito je treba skrbeti, da se otvori švicarski trg za italijanska vina. Večina je tudi ugotovila, izdelkov, ki bi se dali zelo ugodno zamenjati za švicarsko živino za pleme. V novi pogodbi je treba paziti tudi na odajšavo carinskega postopanja in tranzitnega prometa. Opozorili so vlado tudi na to, da pripravlja Švica novo carinsko tarifo, ki utegne uničiti še onih malo koncesij, ki so jih uživali italijanski pridelki. Vlada naj torej prosi švicarsko zvezno vlado za prijateljsko popravo pogodbe v smislu, ki bo odgovarjal obema sosednima državama, ki se gospodarsko izpopolnjujeta. Po teh govorih je povzel besedo minister Corbino, ki je naglasil, da je izvoz v zadnjih devetih mesecih po sklenitvi pogodbe pokazal, da je pogodba dobra in da je vlada dovolj pazila na državne interese, čeravno bo skušala v bodoče doseči še več. Omenil je tudi težko stališče, ki so ga imeli italijanski odposlanci z ozirom na dvojne tarife obeh držav, kakor tudi z ozirom na stališče švicarskih poljedelcev, ki so skušali doseči čim več koristi. Sicer pa je ugotovil, da so bile italijanske koncesije res večje kot švicarske, vendar pa je z ozirom na dejstvo združitve vseh uradov, ki so mero-dajni za carinsko politiko, v enem ministrstvu pričakovati v bodočnosti znatno zboljšanje. Istočasno s pospeševanjem mednarodnega prometa in zvišanjem narodne produkcije raste tudi gospodarska neodvisnost Italije napram inozemstvu. Končno je spregovoril Še ministrski predsednik Mussolini, ki je poudaril, da so bili poleg gospodarskih merodajni tudi politični oziri, ki morajo dovesti do srčnih odnošajev med obema sosedoma. Nato je bil zakonski načrt odobren. Na vrsto je prišla konvencija z dne 12. kako boljše skleniti dvostranske pogodbe, kot pristopiti k skupni pogodbi, ki bo v kratkem predmet mednarodnega dogovora.- Kanada se je sicer uprla naseljevanju delavcev, je pa zadovoljna z naseljevanjem poljedelcev. Razen tega pa lahko služi kot trg za italijanske industrijske proizvode. Ker je bila komisija v nekaterih točkah drugačnega mnenja nego vlada, se je čutil minister Corbino primoranega zagovarjati vladno stališče, nakar je prosil komisijo, da spremeni svoje predloge v priporočilo. Nato je bil tudi ta dogovor sprejet. Po predložitvi nekaterii^mterpelacij je bila seja zaključena ob 18.W. Morebitni sklepa za Tanger in pridržki italijanske vlade RIM, 29. Z ozirom na vest v listu «Ma-tin» o sklepih konference za Tanger, se poroča iz uradnih virov; da ni dosedaj prejela italijanska vlada nikakega tozadevnega obvestila. Kakor znano, je svoj čas italijanska vlada izrazila svoje pridržke z ozirom na morebitne sklepe te konference; pridržki, ki jih upravičuje dejstvo, da ni Italija zastopana na konferenci za Tanger. Jasno je torej — po tem, kar govorijo v uradnih krogih — da bo italijanska vlada še-le tedaj lahko izrekla svoje mnenje glede sklepov konference za Tanger, ko bi dobila tozadevno uradno poročilo. PARIZ, 29. Tukajšnje zunanje ministrstvo poroča sledeče: Nekateri angleški in francoski listi so objavili poročila o pogajanjih na konferenci za Tanger, katera se vrši sedaj v Parizu. Ker so se pa delegati Francije, Anglije in Španije obvezali, da bodo varovali o poteku teh pogajanj tajnost, je treba sprejeti ta poročila z največjo rezervo. ____________ Frantosks-oiiSlefki spor In Pomrle Ponovne govorice o nezakonitosti zasedbe PARIZ, 29. Odhod sira Johna Brandbu-ryja, načelnika angleške delegacije v re- f>aracijski komisiji, je preprečil velike od-očitve, ki so se pričakovale od včerajšnje seje te komisije, in gospod Barthou je bil tako prisiljen prenesti razpravo o delekat-nih vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu, na jutrišnjo sejo. Kakor je bilo pričakovati, ni trajalo dolgo premirje med Anglijo in Francijo v reparacijski komisiji in danes pričakuje javno mnenje že zopet burne dneve. Odveč bi bilo ponavljati sporne točke, okoli katerih se gibljejo prerekanja teh zadnjih mesecev; v bistvu gre za raz-čiščenje vprašanja zakonitosti porurske zasedbe. Nejasnosti v tej zadevi je treba narediti konec. Dosedaj je namreč popoln zastoj dela v rudnikih Portrrja vzet temu vprašanju vsak pomen in njega rešitev bi imela le akademski značaj. Sedaj pa, ko se je zatček> zopet delati in ko prinaša industrija v Poruriu že svoje gotove dohodke, se mora pri določitvi uporabe teh dohodkov rešiti tudi vprašanje pravne oblike zasedbe, kar se je do sedaj iz obzir o v do Francije opustilo. Francija in Belgija zahtevate od reparacijske komisije, da bi se dohodki iz rurske kotline stekali v blagajne zasedb enih oblastev. Po današnjeh vesteh pa misli Anglija predlagati, da bi se vsi dohodki iz Porurja od začetka zasedbe sem izročili blagajni reparacijske komisije, ki bi jih imela pod začasnim sekvestrom, dokler se ne bi zavezniki v tem oziru sporazumeli med seboj. Ta predlog izgleda upravičen, ko ponavljati Francija in Belgija skozi vseh enajst mesecev, da ste šli v Porurje v imenu obrambe vseh zaveznikov in za obrambo interesov vseh zaveznikov. Ampak Francija se najbrže ne bo hotela pridružiti temu stališču. Francoska vlada tri namreč, sklicujoč se na 17. člen ver- sailleske mirovne pogodbe in na dogovor v Wiesbadenu, da ima pravico prisvojiti si vse dajatve in odškodnine v naravi, katere si lahko vzame iz zasedenega ozemlja in to brez privoljenja s strani reparacijske komisije, ali pa vsaj odbiti od skupnih dohodkov svote, ki jih je izdala za vzdrževanje zasedbe; in to ne samo za stroške porurske zasedbe, ampak tudi za izdatke za razna nemška ozemlja, ki so bila zasedena pred 11. januarja. Na vse to pa pravijo zadnje vesti iz Pariza, da so pogajanja med Parizom in Londonom za ublažitev spora v polnem teku in da se bo reparacijska komisija najbrže izognila vsaki preostri razpravi. Upanje za dosego vsaj gospodarskega sporazuma je veliko. Z drugimi besedami bo Anglija priznala dogovor v Diisseldorfu ter opustila vsako razpravljanje o zakonitosti porurske zasedbe. =^roL^^^tk^bt|Reparacgska komisija se bo bavila ravno te dni otvorjena. Nekateri poslanci so obžalovali, da niso bili o otvoritvi obveščeni, kajti udeležili bi se je kljub nasprotnemu političnemu naziranju, ker gre za ustanovo mednarodne važnosti. Pri tem so nekateri poslanci predlagali uvedbo obmejnih delavskih izkaznic za prekoračenje državne meje, kar se bo po zagotovilu ministra za notranje zadeve v kratkem zgodilo. Zakonski načrt je bil nato sprejet brez vsake diskusije. Kot tretja je prišla na vrsto odobritev trgovinske in pomorske pogodbe z Avstrijo z dne 28. aprila 1923. Takoj nato je prišla na vrsto odobritev carinskega in da stoje italijanske koncesije v velikem trgovinskega dogovora s Kanado z dne 4. nesorazmerju s koncesijami, ki jih je dala Italiji Švica. Nekateri so omenili tudi italijanski izvoz žita in močnatih industrijskih januarja 1923.« ki je posebno važen« ker je tesno zvezan z vprašanjem italijanskega izseljeništva. Jačini je poudaril, da ie v se- le z vprašanjem izvedencev PARIZ, 29. Na svoji jutrišnji seji se bo reparacijska komisija bavila izključno z vprašanjem ustanovitve odbora izvedencev, ki bodo morali ugotoviti plačilno zmožnost Nemčije. Proslava obSetnfce proglasitve albanske neodvisnosti. TIRANA, 29. Dan proglasitve neodvisnosti je vsa Albanija svečano praznovala. / V glavnem mestu se je vršil slavnosten sprejem, katerega se je udeležil tudi diplomatski zbor. žena Vorovskega umrla. SAN KASEN, 29. Dora Vororski, žena ruskega podanika, ki je bil umorjen v Lau-sanne. ie uznria. Bo] mcfl nemškimi nocllonollstl in sodiallstl Vladna kriza traja dalje. Stegerwald, Stre-semann ali Kardortt. BERLIN, 29. Nemška država preživlja kritične čase; vladna kriza, ki je nastala po ostavki Stresemanna, je hujša, kakor vsaka, ki se je po vojni pojavila v Nemčiji. Boj med strankami skrajne desnice in socijalisti je prispel do vrhunca. Socijalisti in komunisti so napeli vse sile, da prepre-čjo diktaturo desnice. Poleg tega se je ob tej priliki še bolj poostril boj med zagovorniki weimarske ustave, ki traja od leta 1867. dalje, t. j. od dneva, ko je bila pripravljena ustava za konfederacijo severne Nemčije; dalje so stopile na plan z večjo silo struje proti demokratski republiki, poostril #se je tudi razredni boj. Izhod iz sedanje krize je toliko težje najti, ker ne more Ebert seči po skrajnem sredstvu, t. j. da bi razpustil zbornico in razpisal nove volitve. Položaj državnih financ, življenske razmere, dalje politični položaj na Bavarskem, Saškem in v Turingiji ter dejstvo, da sta Porenje in Porurje zasedena po zaveznikih, vsi ti činitelji skoro izključujejo možnost rednega poteka volitev. Gotovo je, da Ebert tudi računa s temi dejstvi, radi tega skuša najprej s pogajanji najti kak izhod. Kakor znano, je včeraj pozval k sebi bivšega ministra Ste-gervvalda ter mu poveril nalog, naj sestavi vlado. Stegerwald je pristaš cen-truma (katoliške stranke) in sicer se nagiba k desnici; do 1. 1921. je bil pruski ministrski predsednik. Socijalisti so ga tedaj vrgli, ker je nastopil proti socijalističnim stremljenjem. Sploh se je v zadnjem času kazal prevelikega prijatelja diktature, radi česar se ga socijalisti bojijo in bodo gotovo nastopili proti kaki koaliciji s Steger-waldom na čelu. Nemški nacijonalci so izjavili, da so pripravljeni sodelovati s Stegerwjaldom pod pogojem, da jim le-ta zagotovi mesto pod-kancelarja ter primerno število portfeljev. Ostale stranke so bile pripravljene sprejeli te pogoje in so jim stavile kot protipogoj priznanje wcimarske ustave ter nadaljevanje Stresemannove vnanje politike. Nacijonalci so sprejeli ta pogoj in so se baje izrazili, da nimajo prav ničesar proti morebitnemu povratku Stresemanna. Toda pri tem so stavili še eno zelo kočljivo zahtevo in sicer, naj se izključijo iz pruske koalicijske vlade socijalisti. To zahtevo pa niso odklonili samo socijalisti, ampak tud demokrati. Zvečer se je Stegervvald spet podal k Ebertu ter mu poročal o izidu pogajanj, ki je bil popolnoma negativen. Stegerwald bo pogajanja nadaljeval. Snoči so se vršila pogajanja med parlamentarnimi skupinami meščanskih strank. Uspeh teh pogajanj še ni znan. V parlamentarnih krogih se je razširila vest, da bo Ebert bržkone poveril Kardorffu nalogo, da sestavi novo vlado. KOMUNISTIČNE PRIPRAVE Z znanim odlokom generala Seeckta so bile razpuščene komunistične organizacije. Ker je javno uveljavljanje komunistične stranke na ta način nemogoče, deluje stranka toliko bolj na skrivftem. Tako naj bi bile predvčerajšnje komunistične demonstracije nekak poizkus dobro organizirane ustaje. Vsaj tako je trdil včeraj pruski minister za notranje zadeve Severing v pruski zbornici. Dalje je minister trdil, da je dal ruski izvršilni odbor znamenje za ustajo; minister je nato prečital neko pismo tega odbora, naslovljeno na vodstvo komunistične stranke. Komunisti so tedaj zagnali velikanski krik; med krikom in ropotom je dal minister prinesti v zbornico celo vrsto zabojev orožja in municije, ki ga je vlada zaplenila komunistom. Minister je sporočil, da je bilo zaplenjeno 4000 pištol, 500 pušk in 24 strojnic. Mu poverjen s sestavo nove vlade BERLIN, 29. Stegenvald je izjavil predsedniku republike, da ne more prevzeti naloge za sestavo nove vlade. Ebert je tedaj poveril to nalogo Marxu, predsedniku centrnma. Haiiies roziJustll pofursko vlado Vojaška diktatura. PARIZ, 29. Listi poročajo iz Diisseldorfa: Med sejo začasne vlade v Koblenzu je višji vojni svet sklenil, da strmoglavi sedanjo začasno vlado" in proglasi vojaško diktaturo. Mathes je stavil ministre pred izbiro, naj se izjavijo za ali proti diktaturi; ministri se niso hoteli izjaviti. Nato je Mathes proglasil vlado za razpusčeno ter odpotoval v Diisseldorf, kjer je o tem obvestil Ti-rarda. Zdi se, da vlada noče priznati razpustitve. Včeraj so se vršila pogajanja med ministri in porenskimi zaupniki. Verjetno je, da bo vlada ostala na svojem mestu, kljub temu, da je Mathes izstopil. Dogovor nad Romunijo in Rusijo proti vojaškim konfliktom ob Dnjestra. "BUKAREST, 29. Včeraj je bil v Tiraspolu podpisan romunsko-ruski dogovor za omejitev vojaških priprav na meji pri Dnjestru. Po tem dogovoru, ki bo stopil po predhodni odofcritvi obeh prizadetih vlad v veljavo 1. decembra, se zavezujete obe državi, da bodete vsaka na stomu ozemlju zasledovali obmejne roparje. V Bukarešti se smatra ta dogovor za podlago bodočim pogajanjem za gospodarski dogovor, o katerem se že raspravlja v Tiraspolu. Poljsko odlikovanje kralja Aleksandra VARŠAVA, 29. Predsednik poljske republike Wojciechowski je odlikoval Nj. Vel. kralja Aleksandra z vojaškim redom «Virtute Militari* I. razreda. Ta red so podeljuje le osebam, ki so se udeležile vojne. Prvi razred tega odlikovanja so dobili sedaj le italijanski in belgijski kralj in pa francoski maršal Foch. Red «Vir-tute Militari* je obstajal v Poljski še pred njenim razpadom v XVIII. stoletju, pa so je obnovil, ko se je vzpostavila samostojna poljska država. Predsednik poljske republike je odlikoval s tem redom raznih razredov večje število jugosl. častnikov- voj-nikov, ki prejmejo odlikovanje iz rok kralja Aleksandra, ker jim ga sme izročiti po pravilih tega reda !e vojnik. Jngoslovensko-avslrijska komisija izvišiia svojo nalogo. BEOGRAD, 29. Mešana jugoslovensico-av-strijska komisija za rešitev nekaterih obmejnih vjjrašanj, katera je pričela svoje delo 22 oktobra, je končala svoje delo. Podpisanih je biio šest dogovorov, ki se ličejo obmejne cf.nc med obema državama. KONSTATACIJA IDENTITETE MORILCA DASKALOVA ' BEOGRAD 28. Od jugoslovenskih oblastev v Štipa uvedena preiskava o identiteti morilca bivšega bolgarskega poslanika v Pragi Daska-lova je ugotovila, da je morilčevo pravo ime Atanas Čičenkov, rodoma iz Štipa, kjer še žive njegovi roditelji. Čičenkov je osnovno ftolo obiskoval v Sttpu, srednje šole pa na Gr-ftkem in Bolgarskem. Pred dvema letoma je pobegnil od doma na Bolgarsko ter je sodeloval koi aktiven član v makedonski organizaciji. Po poročilih bo jugosiovenska vlada zahtevala od praške izročitev Cičenkova, ker je kot član makedonske organizacije deloval proti interesom jugo RRZPIS SLUŽBE. Obč;Ea Grahovo sprejme sposobnega slovenskega in italijanskega' jezika v govoru in pisavi. Plača po dogo* voru. Prošnje z navedbo dosedanjega služboi vanja naj se vložijo do 15, decembra 1923. Nastop službe najpozneje 1. januarja 1924, Županstvo v GRAHOVEM, 29. dec. 1923, 648 Zupan: Franc Florjančič« Velika zidana 8G m dolga enonadstropna hiša, nad njo 6 oralov gozda, v Zidanem mestu na Štajerskem, pri kolodvoru, križišče glavnih prog v Jugoslaviji. V hiši sc nahaja nad 40 let obstoječa živahna trgovina z mešanim blagom, se po ceni s trgovino vred radi bolezni proda. V hiši so velika skladišča za 20 vagonov žita, jako pripravna za veletrgovino z žitom in moko. Zelo ugodna prilika za rojaka, ima veselje do trgovine na drobno in de-t belo. Podrobnosti izveste pri LudvikU Smoletu, Ljubljana, Skrabčeva ulica 4 Jugoslavija. (644) MaJvKšJe cens plačujem za DNEVNI RED: 1. Poročilo likvidacijskega odbora. 2. Poročilo nadzornišiva. 3. Potrjenje letnih računov za leto 1922. 4. Morebitne dopolnilne volitve likvidacijskega odbora in nadzorništva. 5. Morebitni predlogi. (649) Likvidacijski odbor. Za s'učaj nesklepčnosti tega občnega zbora, so skliče 14 dni pozneje drug ob^ni zbor z istim dnevnim redom, kateri sme sklepati v smislu pravil brez ozira na visokost zastopanih deležev. kun, zlatic, lisic, dihurjev« vider, Jazbece v, mačk, veveric« krtov, divjih in domačih zajcev. D. Trst, Via Cesare Battisti št. 10 »I. nadst., vrata 16 35 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Zares genijalna misel, ki ima še to dobro na sebi, da je izvedljiva. Nikdo nc bo oviral Tr-žačanov, ca nc bi mogli ne smeli želeti, da sedanji položaj ostane trajen. In pri tem naj jin nikar ne tega dejstvo, ki ga je naglašal svetovalec Parisi, da ima Trsi od sedanje po-množiive prometa le bore malo koiisti, in pa dejstvo, na katero je opozarjal svet. Ucelii, da je sedanji položaj le prehoden in da bo promet iz Jugoslavije ubiral druge poli, čim bo rešeno resko vprašanje. Ti dve dejsivi naj ne vznemirjata tržaških trgovskih krogov, ko jim •bo vendar dovoljeno — želeti! V svojem včerajšnjem večernem izdanju sc je < PiccoIo» strupeno zaletel v neverne Tomaže v trgovski zbornici- Očita jim, da sc omejujejo le na zanikanje vzpostavc prometa, ne da bi najeli deliva v podkrepitev svojih trditev. S tem da se poslavljajo v vrsto * upornih elc-raentovs. Mi ne moremo — vzklika «Piccolo» — misliti, da so .se tržaški, predsednik trgovske zbornice in, končno, prireditelji nedavnega kongresa v Trstu podali k Mussoliniju le zato, da ustrežejo — «Piccolu». Ali je to argument! Kdo se mu more upirati? — To bi bilo vse lepo, da so sc rečeni gospodje podali v Rim li gospodu Mu&soliniju. Še lepše^ pa bi bilo, Če bi bil *Piccolo» povedal, kaj in kako misli g. Mussolini! Ali veruje tudi on, da jc prišla za Trst doba procvita. To bi moglo biti precej neprijetno za naš Trst ter precej motiti Trža-čane v njihovi »želji*. Kajti, Če je g. Mussolini tc vere, potem ne vemo, kako bo z nadaljnimi podporami iz Rima?! Cc pa g. Mussolini ne verjame, potem bi radi vedeli, kaka konkretna zagotovila je dal onim gospodom glede pomoči od strani vlade?! Eno veljavno pa je vendar izrekel «Piccolo^: kako da Nemčija favorizira Čehoslovaško v tem boju proti Trstu. Mi pa dostavljamo: kakor vabi Nemčija Čehoslovaško v Hamburg, menda bo vabila tudi svoje soplemenjake v in Garibaldi ter «ci>iskaia» tudi številne trgo- j vine. Dež je lil kakor iz škafa ter izpremenil' proti staremu mestu viseče ulice v potoke, ki j so se izlivali v jezero na trgu Unria. Mnogo ■ radovednežev je paslo svoje oči na nenavad- j nem prizoru; staromestni paglavci so se lovili in brozgali po vodi; smeha seveda tudi ni j manjkalo. Okoli 14. ure jc voda v veži mestne i hiše dospela že skoro pol metra višine. Mihec | in Jakec sta raz strehe mestne hiše mirno gle-! dala morsko — ekspanzijo, le nekaterim mest- j nim očetom je postalo menda tesno pri srcu, kajti poklicali so na pomoč mestne gasilce. Toda v tem času je Neptun, po enournem obleganju mestne hiše zopet umaknil svoje mokro kraljestvo za stare meje. Le Jupiter Plu-vius nadaljuje ofenzivo in otresa iz oblakov svojo jezo na mesto. Okoli 2. ure zjutraj se je nebo zjasnilo. Nesreča pri delu. Mehanik Salvator Lan-di, star 25 let, stanujoč v ulici Ruggero Manna št. 16, jc včeraj popoldne na južnem kolodvoru popravljal kotel pri neki lokomotivi. Delal je v notranjosti kotla ob svetlobi električne žarnice. Ko jc moral menjati mesto, je hotel premestiti tudi žarnico, pa pri tem je prije! žico na neizoliranem ene s tu. Radi tega je mladeniča spreletel močan električni sunek. Drug delavec, ki je prihitel na njegov klic na pomoč je skusil Landija izvleči iz kotla, ker je pa ta še vedno tiičal žico, se ga ni mogel niti dotaJuii-ti, ker bi sicer tudi njega prešinil električni tok. Sele ko je prere*tl žico, je bilo mogoče spraviti Laadija iz kotla. Mladeniča je tok tako pretresel, da je padel v nezavest. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično poklican na pomoč, mu je podal prvo pomoč, nato ga je dal prepeljali v mestno bolnišnico. Preprogo je ukradel. Predvčerajšnjim sta dva policijska agenta ustavila v zagati Punta del Forno moža, ki je nosil pod pazduho veliko preprogo. Radovedna agenta sta vprašala Avstriji. Prav ima «Picco!o*. ko pravi, da to 1 moža", kje je dobil preprogo. To vprašanje je ie zgodovinski gospodarski konflikt! Kar pa \ moža spravilo v vidno zadrego, naposled je ' _ * . . n * 1 t _______i____i t i • _ 1.___!l haL-oK^ fiA^nanra ne bo oviralo istega «Piccola*-, da nam ne bo morda že jutri zopet govoril, kako sta Avstrija in Cchoslovaška začela usmerjati svoj promet proti Trstu. Za pametne ljudi bi bil jz zgornje ugotovitve logični zaključek ta, da treba slušali g. Ucellija, ki priporoča delo! In sicer v smeri, da bi tržaika luka privabila k sebi čim več prometa iz podonavskih držav, zlasli iz Jugoslavije. Seveda se to nc da doseči samo s politiko zvenečih palrijotičnih fraz, kakor je v navadi pri *Piccolu». On zahteva od Tržačanov le to, da verujejo, da smo že v polnem razvoju, kar da bo na korist Trsta in Italije. In nikar naj ne gledajo resnici v obraz, ker bi jih to begalo v njihovi — želji. Drugega zares praktičnega nasveta jim ne da- rckel, da jo je kupil od nekega neznanca. Agenta pa nista bila zadovoljna s tem pojasnilom; povabila sta moža na orožniško postajo v ulici Orologio, kjer sc je nosilec preproge izkazal za 30-letnega Frana Palompicri, brez stalnega bivališča. Ker se je pozneje dognalo, da je bila preproga ukradena nekemu Gvido-nu Gregorio, stanujočem v starem mestu, je Kil Palompieri odveden v zapor v ulici Coroneo. Poskusen samomor starega upokojene«. Včeraj zjutraj si je hotel vzeti življenje vpokojenec Dionizij Rtissellato, star 69 let, stanujoč v ulici Sanita št. 5. S tem namenom se je z ostrim žepnim nožem porezal na več mestih po vratu in po levem zapeetiu. Njegovemu obupnemu činu je prišla na sled gospodinja, pri kateri je □ □□aanDaaaaDDDaaaaopanoD d □□□□□□□□□□□□□□ o a d d □ a d banc UstanovSjena 8e€a 1905. Oetaiška glavnica Lit. t5.000.e00*— popolnoma vplačana. Glavni sedež: Trst« Via S. MiceSd 9 (Lastna paiaSa). — Podružnici: A3&&ZI&, ZftKfl. a □ 12 □ □ a c a f □' Olajšuje vsake trgov z Jugoslavilo en i d potom zaveznega zavoda Jadranska Banka v Brno ara LJubljani in Zagr in nfenih podružnic v glavnih mostili Jugoslavije. pa>e kredite S* nakup blaga« subvencij« na blago. Inkasi efektov in raCunov. Informacije. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute. Jamstvena pisma In druge operacije po najugodnejSik pogojih. □ aaooooa o o a □ a p o o d p n o n p p d □□pdpdpdddppd □ pgppaDapp PODLISTEK Ljudmila Fivkova: ~ KRIMINAL <*5) Malokdaj sc sprehajamo dolgo, deccmber in januar imata le malo lepih dni. Običajno je blato, dež ali tako ledeno mrzlo, da ne mramo iti na zrak. Kadar ni zadostnega števila, nas vobče ne vodijo na dvorišče. V celici imamo 3 zvezke Engclhornove knjižnice. Na vsako osebo dajejo mesečno po 1 knjigo. Lotevam jse čitanja. Na polici v baroničinem oddelku vidim še druge knjige. «Ali si jih smem pregledati?* .. Baronica dovode. Tri Shavove knjige so, «£rquiklžche Weike», «Unerquikliche Werke» in «Stuck £ur Puritaner*. Zame so te knjige ogromnega pomena, ker se mi zdi, da sem preskrbljena za daljšo dobo. < Z mirno resignacijo prenašam ječo. Hudih utisov imam že dovolj za seboj in često si ponavljam, da bi moj mož prenašal vse to s smehljanjem na ustnicah. Oti bi tudi govoril s temi ljudmi zunaj na sprehodu. Česar jaz ne morem. Premišljam o naukih Tolstega o ena- kosti vseh, o bratstvu s siromaki — meni ta j vrede. V vseh udih žc čutim čudno utrujenost nauk ni jasen, ker nisem sposobna ljubiti mo- 'In ^lej, prinesli so nekaj, česar še ni bilo. Cela •11 " . .. • 1 • . 1 -__1 U „ n Vrl I ~ J/VIAJIi V^ArDlitut^O T" l> T fin | rilke in tatice, vriskajoče v celicah, plaka-joče in povdarjajoče svojo nedolžnost in kro-hotajoče se po dvorišču. — Moj cilj in moje življensko poslanstvo je pri moji deci. Ali more hoteti Bog, da ostanejo brez matere? Verujem, da sc vrnem k njim. Kar jc storil in kar dela moj mož, ima krepko idealno podlago in z lahkoto je žrtvoval začasno svojo čast. Pozneje bo inače, saj vem, za zdaj .je v očeh Nemcev — izdajalec. In zaradi sedanjega napačnega mnenja smo zaprti mi vsi. — Vse se premika in nagiblje h koncu in zopet bo dobro vse. Moja filozofija vodi k zaključku, da se vrnemo domov in tudi mož se mi vrne. 5. Pošiljatve. V soboto, na Marijin praznik, so nas prepeljali na Dunaj. Moja zaloga kruha, jabolk in peciva se krči in nimam še dovoljenja za posebno hrano, ker ni auditorja. Pondeljek, torek. Po iutranji slani vodi je treba želodcu nekaj predložiti. Prinesli so buče. No, če pojem vse, bom sita, si pravim. Toda ne gre mi, moj želodec se protivi in ne sprejema te hra- ne, ima . In zopst je pri kraju. Moje razmotrjhranje Mada a že nekoliko mračne«ši značaj — bojim se) bili!» Hcrraa, ki je dojcdla včeraj buče, renči, da tega ne more jesti. Neka kaševina jc iz paradižnikov. Po dveh žlicah se mi upira želodec š«* energičncjc nego včeraj. Temu pravim močen ali ne slab želodec», ki se tako krepko dvig;* in upira hrani. Kaj bo, če sc privadim njihov; vegetarijanski hrani? Pot me obliva in zopet me mrazi. Ali bodo klicali dcco, čc umrcml Sigurno nc bodo. Aii vsaj sestro? Madžarka me tolaži, da v četrtek in peteW zaslišujejo vojaške obdolžence in da me gumo pozovejo ter mi dovolijo hrano. Mad« žarka Ln baronica prejemata hrano iz gostilne Baronica si naročuje vse, kar sc da, Madžarka pa nekoliko skromneje, ker mora baje varčili Mož ji je poslal 100 K, toda ne piše ji in ^ menda tudi že zaprt, torej nc sme pričakovat več podpore. V četrtek nam dajejo zopetfbuče. Ne morem jih jesti, razen tega čutim posebne težav^ znake črevesnega katarja. Sedim kakor bolna) Baronica pričakuje vsak dan po 12. uri, k< raznafiajo došle pošiljatve, da jo pokličejo. V tem pa zove paznica, ki je zaradi njenega naj rečja ne morem nikdar razumeti, moje irm* Madžarka me suva: «Idite hitro, nekaj ste >io