_ : ~pZf ЖоМз<&1' с /® 4$Stđ&$&is .'WteHRtmSam« v djf®orvl ®ЗЗШ дегчЗДаДОгавм». W&röffiJna Bst«: Geto teto K 120*---, pol leta „: Ж 60'—, četrt leta K 30’—. Izven Jugoslavije: C«h> leto K 450’—. Inserat! ali oznanila se m» m£»najo po dogovora ; pri večkratnem inseriranju fdftieren popust. UpraniKftro sprejema naročnino, .... toerate in reklamacija ------- Telefon št. 229. NeOdfsSeil ßOlltlCeil list 20 SlßVSSlSkO IjilöSIWO ftosannesimk StevHSca st sun® * Куојг»<" „Streia* lakaja v pondeljek, sredo in petek» li*«d*ižlv« in uprevrtlšlvo je t Maribora, Koroika eesia št, 5. — 2 uredništvom se mer« дотегШ vsak dsn ssmm od 11. do 12. ure dopoktefe Ptokoptsi se ne vračajo. Nezaprte reklam so poštnine proste. --------Telefon Šl %. 125. itttvillssk Maslb©®*, SS. novembra lessi. Lebnih XIII. Popolni polom demokratov. Demokrati dobra vedo, da so s s*Ojo politiko popol loma zavozili,‘a da imajo le toliko pristašev, kolikor komi, zalo pridno ustanavljajo nove ^protiklerikalne“ stranke, da napravic jo S» večjo zmedo med volilci, kot pri. zadnjih volitvah, V Kočevju se ie n-slaiiGvila radikalna stranka, katera b‘o naenkrat najboljša stranka za Slo .renee, ako se posreči na račun demokratov ali samostojnežev dr. N, Zupaniču ali dr. Sajovicu priti do mandata. A v čašo radosti je kanila kaplja žalosti, ker so Kočevarji uvideli, kam pes taco moli in ustanovili svojo lastno stranko „Bauernbund“. List ^Radikal" poziva v 1. številki svoje pristaše, da naj gredo na shode Bau-©rabimcla in poročajo, kaj- se tam govori, Pomagalo ne bo nič, k večjemu se zna zgoditi, da bo predsednik radikalcev dr. Sajovic, Id je hotel biti voditelj samostojnežev, srečno prijadral v Bauernbund in tam dosegel kako vodilno mesto. Samostojneži so se izkazali še kot boljši koritarji kot demokrati. Pucelj ni bil zastonj podpredsednik, demokratske stranke, Koritarstvo, razsipavanje 'državnega davčnegal denarja, zraven pa izdajstvo kmetskih koristi, j» povzročilo beg iz stranke, katera bo v kratkem obstala iz vodstva brez pristašev, Ta položaj hočejo izkoristiti malkontente stranke) s pesnikom dr, Novačanom na čelu in ustanoviti novo zemljoraclnjičko stranko v /Trnovljah-, Prekorj«, Višnjivasi ih okolici teh oen iral. Izdajati hočejo baje novi list .„Nova vas“ in sicer v Celju, ki bo delal konkurenco tudi od pesnika Spin-Шегја urejevani „Novi Dobi“. Ali bodeta gamostojneža nadzornik Fr. Goričan in Blaž Kamenšak list financirana! a in sodelovala, še ni popolnoma sigurno, ker se njima ne more zajamčiti .siguren poslanski mandat, za kar teriro hrepeni ustanovitelj stranke dr, Novačan sam. j Žalostno za naše razmere je m j Maže naše liberalce v celi njihovi sebičnosti, da bomo imeli v kratkem poleg naše stranke 7 liberalnih strank, ki se bodo teple za kakih 10 pos. a list ih mandatov. Izključeno pa ni, da še neposredno pred volitvami izvali dr. Žerjav kako novo stranko, ki bo tudi imela kot edino in glavno točke svojega programa — lov za mandate in za korita Naši liberalci bodo ansled svoje strankotvornosti postali tako slavni ko — Abderiti! „Železna" in „zlata“ valuta. Bebastemu „Narodu“ je priskočil zopet radikalni evgenik dr„ Niko Zupanič na pomoč. Za nedeljo mu je na-pisal uvodnik pod naslovom „Železna valuta“, ki začenja s proslavo armade končuje pa s poveličanjem najreakci-jonarnega volilnega sistema večinskih strank ali „gutanja manjšine“, Iz dna svojega prepričanja je napisal radikalni prerok tudi . sledeče: „Naš kmet in) delavec globoko čuti, da je mogoče dandanes mirno zaspati saaino za železnim zidom pušk in topov." To pa to! Naš delavec in kmet ras globoko čuti, da gospoda mirno spi, ko njemu obesi puško na rann, ko ga pusti, da krvavi in pogine. Gospod Zupanič jb to tudi sam izkusil in lahko danes z mirno dušo trdi, da se dobro spi, med tem ko delovni narod trpi in gina, V svetovni vojni so srbski seljaki in jugoslovanski dobrovoljci —■ nacijo-paJni revolucionarji s svojo krvjo in s svojim življenjem tvorili varno zidovje, za katerim so velesrbski politični prvaki — med njimi tudi Zupanič mirno spali ter si kovali bogastvo. ^Samo železna valuta' dobro ob- orožene armade dvigne naš kurz na svetovni borzi,“ pravi nadalje in tudi to bo menda res, če se spomnimo na vse tiste, ki hodijo za prospeh) naše armade po raznih nabavnih komisijah m so zelo znani na vseh inozemskih borzah in v vseh prohtarskih krogih, kjer z največjo brezvestnostjo sleparijo in ropajo našo državo, Te pijavke so dobra znane in zelo veljavne v krogu sebi enakih in to bo menda tisto „dviganje“, o katerem govori g. Zupanič. Manjka nam samo še večinski volilni sistem in ko tega dobimo, se „železna valuta spremeni v zlato“. „Železne valute je precej’“, na vsakih 240 prebivalcev imamo po enega žandarja in nekoliko Wra. gjloveev, blizu 200.000 mož je pod orožjem in če dobimo še večinski volilni sistem, če se pogazijo vsa demokratična načela, če izgine vsaka iluzija državljanske svobode, potem imamo zlati vek, Srbija je izšla iz dolgoletne vojne izmučena in opusfošena, beograjski porodici je pa napočil predvečer zlatega veka. Stomilijonsko Pašičevo pre moženje v zdravi, zlati valuti je gotova dober znak za, to. P? edvečer je tu in pomnožena po-rotitca hoče s pomnožen(o reakcijo zapeče ti pravi zlati vek. Zlata bo dovolj v nikdar polnih žepih gotovih krog/v, narodu pa ostane „železni vek“, da v njGm pogine, To bo ostalo, dokler narod ne požene tistih ljudi, ki so za železnim zidom samo mirno spali in nikdar okusili muke in trpljenja. Paragraf 203. senžermenske mirovne pogodbe in predvojni dolgovi« Avstro-Ogrske. Te dni je bilo Citati po časopisih, da se v kratkem snide - reparacijska komisija antante, ki bo določila, koliko pripade avstro-ogrskega predvoj -nega dolga na poedine, nasledstvene uržave. Citatelje našega lista bo gotovo zanimalo, kaj določa ta § 203 mirovne pogodbe, ki se glasi: „Vsaka izmed držav, kateri se je odstopila kaka pokrajina bivše ayst -ruske monarhije, ali ki je nastala iz lazpada te monarhije, vštevši Avsiri-jo, mora prevzeti en del v železnicah, solnih rudnikih ali drugem premože -nju posebej zajamčenih dolgov stare avstrijske vlade po stanju z dne 28. julija 1914, Vsaka država mora prevzeti oni del zajamčenega dolga, ki po mnenju reparaeijske komisije odpade' na železnice, solne rudnike in druga imetja, ki so se odstopila po sedanji pogodbi ali pa ipo dodatnih pogodbah hotični državi Znesek obveze, ki jo mora prev -zeti vsaka država, izvzemši Avstrijo, od zajamčenega dolga, določi roperacijska komisija po načelih, katere ona kot prava spozna. Na ta način izr a -čunjeni. vrednostni znesek se odtegne od one svote, katero dolgu,e dotična država Avstriji za ono premoženje in imetje bivše ali sedanje avstrijska vlade, katero je dobila obenem z izročeno pokrajino. Vsaka država jamči le za oni del zasiguranega dolga, katerega je prevzela v smislu določil tega odstavka. Lastniki od države prevzetega dela zasiguranega dela nimajo nobene pravic® terjatve do kake druge države. Premoženje, ki je bilo špeeijelno določeno kot jamstvo za v tem odstavku uavedene dolgove, ostane tudi kot jamstvo za nove obveznice, V slučaju pa, da bi se moralo to premoženje porazdeliti med različne države, služi v pokrajini ene teh držav ležeči del tega premoženja le za od te države prevzeti del dolga kot jamstvo, izključiv-Si ostale dele dolga. Pri uporabi tega odstavka se pa smatrajo kot zajamčeni dolg one od bivše avstrijske vlade prevzete plačilne obveznosti, ki se nanašajo na nakup železnic ali sličnega premoženja. Razdelitev iz teh obveznosti iz virajočih bremen določi reparacijska komisija na enaki način, kakor za» 'amčene dolgove, — To ni jasno. Dolgovi, ki se prenese0o po določilih fega odstavka, se morajo glasiti v slučaju, da se prvotni dolg glasi na avstrijsko-ogrski papirnati denar, na veljavo one države, ki.prevzame dolg. Za konverzijo je merodajen oni kurz, po katerem je dolg prevzemajoča država v pričetku svojo veljavo zamenjala za avstro-ogrske kronske novča-niee. Temelj zamenjava avstrp-ogrs * kih kronskih novčanic v veljavo novih titrov se mora predložiti repara-cijski komisiji v odobren.e; ta zamo-re, ako se ji zdi to primerno, staviti zahtevo, da država, ki započne to zameno, modificira pogoje. Taka modi - fikacija se bo le zahtevala, če je komisija mnenja, da je vrednost veljave ali veljav, ki se naj substituira nominalni veljavi starih titrov, po za-menjalnem kurzu v dobi konverzije izdatno nižja, kakor je vrednost pr -votne veljave. Ako se je glasil prvotni avstrijs-jti dolg na eno ali več tujih veljav, se mora tudi novi dolg na isto ali iste veljave glasiti. Ako se je glasil prvotni avstrijski dolg na avstrijsko-ogrske zlate enote, se mora tudi novi "dolg glasiti na enake zneske v zlatih funtih ali zlatih dolarjih Združenih držav Severne Amerike, po teži line vsebine teh treh vel javnih,.novcev po zakonitih določilih, veljavnih dne 1, jan. 1914. V slučaju, da stari titri izrečno ali molče volitev veljave za plačilo po liksnem kurzu ali ipa kako drugo izbiro na prosto dajo, morajo novi titri nuditi iste ugodnosti. .Vsaka izmed držav, kateri se odda kaka pokrajina bivše avstro-ogrske monarhije, ali ki je nastala iz raz-» pada te monarhije, vpošfevši Avstrijo« mora prevzeti del nezajamčenega in po titrih reprezentiranega dolga bivše avstrijske vlade po stanju 28,’ 7, leta 1&14. Ta del se na-podlagi finančnih let 1911, 1912 in 1918 povprečno na bazi določenih dohodkov odstopljene pokrajine in odgovarjajočem skupnim dohodkom bivšega skupnega ozemlja Avstrije preračuna in sicer takih dohodkov, ki so po mnenju reparaeijske komisije najbolj pripravni podati pravično merilo za dotično zmožnost teh -pokrajin kaj storiti. Dohodki Bosne in Hercegovine se pri tem obračunu ne vpoštevajo. Avstrijska vlada mora pa prevzeti vse obveznosti bivše avstrijske vlade pred 28, julijem 1914, ki niso reprezentirane po v tej pogodbi o-značenih rentnih titrih, obligacijah , vrednostnih papirjih in novčanic. Nobena določitev tega odstavka in njega dodatka s6 ne sme uporabiti na one dolžne litre bivše avstrijske vlade, katere je avstrijska vlada v svrho izdaje novčanic pri avstro-ogrski banki založila. Dodatek: Dolg, ki se. razdeli na v odstavku 203. navedeni način, je ne -zajamčeni, s titri reprezentiran bivši avstrijski državni dolg po stanju 28. .7. 1914. Od tega dolga se odtegne oni del dolga, za katerega je bila vlada bivše kraljevine Ogrske v smislu od-dodatka, odobrenega od avstro-ogrskega zakona z dne 30. 12. 1907, drž. zait. št. 278 zavezana jamčiti in ki o-znači svoto, s katero so udeležene debele ogrske krone na skupnem dolgu Avstro-Ogrske. V teku trimesečnega roka po uveljavljenju te pogodbe bodo države, ki prevzamejo nezajamčen bivši avstrijski državni dolg, če tega niso že poprej storile, žigosale s posebnim ži-feom vse litre fega dolga, ki se nahajajo v njih pokrajinah. Številke teh žigosanih titrov se ugotovijo in vpoš- I ijejo z drugimi na to žigosanje se naslanjajočimi akti reparaeijski komisiji« Lastniki titrov, ki se nahajajo v. pokrajini za žigosanje obvezne drža-nostaem znesku titrov, in nimajo no-л e, postanejo z dnem pravomočnosti te oene tirjatvene pravice do druge države. Ce dokaže žigosanje, da je svote iz emisije bivše avstrijske države izvirajočih neza.amčenih titrov, ki. s« nahajajo v pokrajini ene države, nižja kot del tiste emisije, s katerim j« »eparacijSka komisija obtežila to dr.* žavo, mora ta država komisiji oddati nove litre in sicer v višini konštatira-nega dherenčnega zneska- Re^aracij-ska komisija bo določila obliko teh titrov in visokost posameznih odrezkov« ,Ti novi titri bodo nudili glede obres-tovanja in amortizacije enake pravice^ ko stari titri. Njih druge označbe s* ugotovijo z dovoljenjem reparacijska komisije. Glede zamenjave veljavnosti denar-» ja veljajo ista določila, ko v prejg-' niem odstavku navedena glede prvotnega nezasiguranega avstrijskega državnega dolga, ta. je glede papirne denarne veljave in glede slane veljave rn druge inozemske veljave. Ce pokaže žigosanje, da je svoia iz ene emisije nezasiguranih titrov bivše avstrijske države, ki se nahajajo v pokrajini ene države, večja, kakor, •e pa določila reparacijska komisija to državo, mora fa država dobiti od reparaeijske komisije odgovarjajoči del v smislu tega odstavka h danih novih emisij. Lastniki titrov nezc^aknčeaega bi» všega avstrijskega državnega däj||p ki se nahajajo izven 'držav,’Material: se je odkazaja pokrajina bivše, avstsiKs ogrske monarhije, ali ki so nastale i* razpada te monarhije, vpoštevši Av » siri d, oddajo potom njihovih vlad re» .jaracijski komisiji svoj’e titre, ki jim izda certiljikate, da imajo pravico do razmernega dela novih emitiranih ii> rov, ki se bodo izdali po doloedih tega dodatka Država, ki m prevzela, jamstvo za mre inv se avstrijske via-de, prevzame na-se tuai kupone m a morbzačne anuitete, ki so zapadle p* pravomočni vpostavitvi te pogodbe, M še niso bili plačani-“ iz teh določil sledi, da mora tucM »jaša država prevzeti med svoje drž« dolgove en del avstrijskega predvoj -nega posojila« Žigosanje se je pri nas že zdavnaj izvršilo in preostane le še, «a se dotične številke žigosanih obligacij vpošljejo reparaeijski komisiji r j.-’ariz, če se to še ni zgodilo. Tudi j« dolžnost ministrstva financ, da obija-» vi, koliko je bilo avstrijskega predvojnega in vojnega dolga ob času žigosanja v državi. Glede vojnega dolga veljajo dru -ge določbe te pogodbe, O tem pa prihodnjič. Na nizkem kurzu. Svoj čas smo objavili pismo preiskovalnega sodnika v beograjskem a-tentatOFskem procesu na poli o i jo y. Sarajevu, ki se poziva., da oskrbi material proti g. Djakoviču, komunističnemu narodnemu poslancu in sedaj čitamo, v beograjski „Repubhld“ od 23. oktobra naslednji, prav, značilni članek: ^Preiskovalni sodnik Vujič je prišel za Andjelkovičem, ki tudi ni bog-zna kaj obetal. Proces je zahtevi sposobnejšega in odpornejšega človeka kot je bil on, če tudi &e je vsaj de^ loma brigal za polložaij, ki ga je zavzemal ter je kolikor toliko Skušal zadostiti nadam, katere je ves pošteni * svet stavil na njegovo delo. Listom in vladi pa to ni ugajalo. Andjelkovič je moral oditi in na njegovo mesto je stopil Vujič. Oe bi naslednika s kon-kurzom iskali, boljega od njega ne bi bili našli. Svoj posel je započel z za-I gonotnimi intervivi In) z „uvajanjem : novih metod“. Prav hitro je izzval proti sebi vse branitelje obdolženih in *ггтшФ*ж#*а>гада* « jrtil sumnjo, v pravilnost svojega dela, Kot navaden štrnber je takoj kapi-jrat viadrte nakane ter se jim posvetil aa svoj poseben način. Po njegovi lastni izjavi je narodni poslanec D jakovi č nedolžen, ni nobene osnove za kazensko postopanje, krivda se mu pa vendar mora naprtiti, in zato poziva sodnik policijo, da mu pri tem pomaga. Mesto vestne, preiskave, prosto in ogabno koritarstvo, mesto službe po volji zakona pa hlapčevanje pred zahtevami režima. MADŽARSKA. f Karla so že prepeljali iz. i ■»mostana Tihany na angleško ladjo, ki se že pelje s Karlom'proti Carigradu. Madžarski politični v . w V drugem svetu bi tak akt izzval proti sebi (celo javno mnenje in podžgal k akciji največje dunove. Drey-fussova afera, zadeva, v kateri se ni šlo za toliko človeških življenj, slučaj, ta' fe bil mnogo lažji, je vzdignil suhar protesta celega poštenega sveta in je v boju proti, krivici in nepravilnosti sodne oblast| združil njajvečje sinove 'Francije. Pri nas pa sodnik odkrito priznava, dat dela na račun režima, da podira osnove, na katerih počiva skupnost — in ni nikogar, da hi to zasledoval ali da bi se vsaj zamislil v to, kako daleč se lahko pri nas slači in mrcvari človek in kako malo velja njegovo življenje. . . .“ Beograjski listi so. nekega dne za-' čeli poročati o inkvizicijah po zaporih o biričih in policajih, ki jetnike pretepajo in nečloveško trpinčijo. Ta poročila niso izhajate, iz človekoljubja, iz odpora proti divjaštvu, ampak iz strankarske gonje in mržnje. Danes se je pisalo, jutri pa pozabilo in grozodejstva so 'ostala na dnevnem redu. Branitelji zaprtih komunistov so se o-glasili, listi so priobčil^ njih proteste m pri tem je tudi ostalo, kakor so o StaK tudi vsi nedolžni, še naprej v zaporih. „Državotvorci“. Kongres , demokratske stranke v Beogradu je bil žalostna slika nesloge med današnjimi vladmovci. Kakor poroča zagrebški „J marnji list", so se vršile ostre in nervozne debate, ta-. ko da je kongres bil podoben Kakšnemu sejmu. V vseh vprašanjih se te oo-Kazalio široko nezadovoljstvo uetoga -tov stranke, Keienraii so: bveiczar Fribičevič, Milan Fribičevič, ar. Kukovec, dr, Križman, bečerov, uavido-vič, Marinkovič, Krstelj, Vojnorič in AndjOhč itd. Fosebno so se spopadli radi oddaljevanja od programa, ko e neki poslanec rekel, da so demokrati svoj program pustili radi tega, da oi se preriii do oblasti, je ta izdava vzbudila vihar ogorčenja. Slovenski liberalni listi bouo pa poročali o „sijajni manifestaciji demokratske misli. „Tabor“ bo gotovo pisal v tem smislu, saj j,e poslat svojega poročevalca v. Beograd. informacije „Tabora“ so res čudne. Mariborski „najboljši“ dnevnik je beležil, da se je udelež.lo policajdemo-kralskega kongresa v Beogradu 10U0 delegatov. Vsi drugi listi pa poročajo, da je prispelo v Beograd samo 510 delegatov. Taboriti čr^o svo„e tenor -marnje iz jako skrivnostnih studencev resnica- Demokratsko časopisje se Je s Karlovo aiero ravno tako blamiralo * kot svojčas s krikom o valutnem uspehu v razmer0u dinarja napram kroni i: 4. Ker čuti ta gospoda daleko -sežnost svoje blamaže, pa se zaganja sedaj v pisavo opozicijonalnih listov, in v dr. Korošca, ki so svarili vlado no- Protičevem in Pašičevem receptu k treznosti ter neprenaglenim kora -kom. Vedno stara pesem, kadar jo den mokratje zavozijo, je kriva neuspeha opozicija in dr. Korošec, ki pa sicer pri vladinovcih ne pomenita nič! Vladati — a pametno vladati, ni lahko , ker se sicer vlada lahko osmeši na zunaj ter na znotraj. Kaj porečeta k blamaži viacunoveev kralj m F'ašič, bomo nod sedanjim režimom —: težko zvedeli. O stoosemdesetih govori ta protest, mogoče jih je še več; lepega dne so’ se za njimi zaprla vrata „glavnja-če“ in sedaj suf ne ve, ali so še živi, ali pa so že mrtvi, Nade so ostale zunaj, tam, kjer je naša malomarna, v človeškem oziru tako pasivna javnost, ki dopušča, da se teptajo in gazijo moralna načela, da se pravosodje postavlja v službo politične korupcije ter da pada pri tem kurz svobode in človeškega življenja na najnižjo, котај še be&ede vredno stopnjo. Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Kralj in. P a Š i ft sta se vrnila nenadoma iz Francoske v Beograd Vzrok povratka so gotovo vlau-ni koraki napram Madžarski in AT -ni ji, s katerimi se nikakor ne strinja ne Bašič, še manj pa „mili“ zavezniki z velikoiantantnili krogov. Nr a š a v I a da je dose g i. a z delno mobilizacijo napram Madžarom toliko, da bo Kari detroniziran z madžarskega kraljevega prestola, da ho Madžarska razorožena, mobilizacijske stroške pa bomo trpeli sami in fudi z integralno od nas zahtevano izvršitvijo trianonske pogodbe ne bo nič. V Albaniji je odredil general Smiljanič zasedbo takozvaue — Franehet d’Esperayjove črte, katero smo že imeli v posesti leta 1918. Poročajo, da bežijo Albanci pred našimi četami med požigom svojih lastnih sel. 'Tiranska vlada je baje v največji zine denosti in se obrača za pomoč na Italijo. Velikosrbska zborovanja. ,Bti - kan“ št. 287 poroča z velikim zado -voljstvom, da se vršijo po Banatu ia Vojvodini velikosrbska zborovanja ob obilni udeležbi. Zborovalci kažejo baje veliko zanimanje za program „vel4-kosrbske stranke“ in zahtevajo, de dobi naša (država ime „Kraljevina Velika Srbija,“ Mesta, v katerih se vršijo ta zborovanja, so okrašena samo s srbskimi zastavami, To seveda ni separatizem, temveč „državotvornost“ — prve vrste in poročevalec! še pristavlja, da se na teh zborovanjih obsoja „separatizem“ in „demagogija“, ki hoče izvesti nekako „brezizrazno edinst yo“ na račun Srbije in srbskega naroda. Kdor še no ve ali pa ne razume, bo menda sedaj uvidel, da se samo Slovence in Hrvate zmerja s „separatisti.“ „Kruha, potem šele revizijo ustave!“ Tako se je razkoračilo novosadsko „Jedinstvo“, glasilo vojvodinskih Velesrbov. V članku pod zgornjim za-glavjem se zatrjuje, da je revizija u-stave „zlobna in nemoderna zahteva,“ Ustava je baje porojena ..v težkih mukah“ in sedaj bi jo izvestni poobun -jenci“ radi menjavali. „Mi Srbi-patri-joti smo zadovoljni z ustavo, saj je tako svobodna, da zainore po njenih določbah tudi katoličan postati minister. Hrvati so proti us tari, ker jo ne poznajo.“ Tako in v takem tonu pišejo п Čokorilovski listi o stvarni potrebi u-stavne revizije. Človek res ne ve, ali bi se smejal ali jezil; ako bi ustavno vprašanje ne bilo tako resno, bi bilo eno ali drugo na mestu. In resnega razpravljanja o važnih problemih ne najdemo v teh listih. To nam na zu naj in znotraj silno škoduje- Ker imamo dovolj denarja in dovolj časa, je g. Priteče vič odobril vsem učiteljem osnovnih šol dopust od 5, do 15. novembra, da se bodo lahko udeležili glavnega kongresa jugoslovanskega učiteljstva v Zagrebu. Na drž. stroške in z vodnimi dopusti se še ni dosiej organiziral nobeden stan SHS kraljevine kot Pribičevičeva služinčad JIJS učitelji. Paceljeva gorečnost za podelitev korit svojim zvestim pristašem in, agitatorjem presega vsa meje. Dan za dnevom prinaša Uradni list imenovanja samostojnežev brez zadostnih službama let ali brez službenin let kot u-radtdkov 7. čin. razreda pri pokrajinski upravi v Ljubljani, Te dni je bil imenovan tajnik Samostojne stranke Jamnik, kot referent za stanovsko organizacijo kmetov, o kateri nima niti pojma, v 7, čin. razredu, akoravno ni lihi leto dni služboval v državni službi. Kmetijski stiozovnjaki sami se zgra žajo nad temi imenovanji, ker je pri poverjeništvu v Ljubljani tenko stlO-kovnjalov, da nimajo prav nobenega dela. Mastiio plačanih uradnikov vedno več. za kmeb.stvd pa se ne mori nič, nobene iniciative ni od te velike množine strokovnjakov, le nekaj agitacije za Samostojno. Noben minister ne imenuje točko uradnikov, in smer popolnoma nepotrebnih, ko EoicetL ki si rairii: naj le plačuje kmet tiste ljudi, ki o*i razbili Kinoteke »r to pril lažnjivim gestern: „Boj za staro pravno“ . „Avtonomist“ poroča o razkolu v Samostojni kmetijski stranki. Osem poslancev (Kirbiš ni izvoljen, vleče le dijete) tvori tri skupine. Pucelj kot demokrat zagovarja „samostojno“ politiko, ki se tesno naslanja na demokrate, Droienika vleče srce nazaj k srbskim zemljOradnikom, Urek pa pomiš-l(a, ali bi ne kazalo spet menjati politične barve in prestopiti k radikal -cem, Katera teh struj ima več pristašev, se sigurno ne ve, ker bi nekateri radi iz skrbi za mandat pripadali vsem trem skupinam. V glavnem se gre za boj med Puceljem in Urekom, za tesno zvezo z demokrati ali proti demokratom, za inauguriranje politike, ki bi zadržala beg iz stranke, za smotren nastop proti malkontentem , ,ki pričnejo izdajati v Celju nov lis*, Položaj v stranki samostojnežev je resen opomin Ureku itd,, da ne more nobena stranka obstati, koje ustanovitev so povzročile osebne želje posameznikov, ne pa skrb za dobrobit in napredek ljudstva in države. Kak© vredno bi bila lahko vlada pridobila muslimanske glasove za listat o. Gospod sedanji minister Turek Karamehmedovič je izrekel za časa pogajanj glede vstopa muslimanov X vlado sledeče besiehe: „Pristanite na Protičev ustavni načrt, pa nam,ni treba plačati niti ficka za odvzeto, zemljo. Rajši kot Protičev ustav, podaril, je Paiič 'Turkom 200 milijonov, oeli državi pa naprtil centralistično ustavo, po katere reviziji v Protičevem smislu kričijo nad tri petin® naših državljanov. Naš vojni minister Zečevič zna povedati svojim ministrskim kolegom, da je odziv moštva na poziv prvega vpoklica zelo zadovoljiv in ha je naše vojaštvo trdno odločeno, da bramfcp-e-j® naše države proti vsem sovražnikom! Gibanje hrvat. bloka. Zborovanje hrvatskega bloka v Zagrebu je bilo strogo tajno, tako poroča starikavi denuneijant „Narod\ (Tisočere množice jso prisostvovale zborovanju, ki je bilo bag radi tega tajno, ker niso pustili na zborovanje demokratskih žurn teistov., Hrvaitski •biok že ve, zakaj ni pustil demokratskih Efijaltov na sestanek. Ako se demokratskim ovaduhom in lažiporočevalp cem pokaže duri, potem je zadeva tajna, protidržavna a baš samo radi dej st v a, ker niso smeh v, njo poriniti svo tega Špijonskega nosu demokratski špiceljni. Sijajna manifestacija Hrvatskega bloka, .V nedeljo, dne SO. p. m., se je v Zagrebu vršilo veliko manifestacij-sko zborovanje vseh političnih strank* zbranih v takozvanem Hrvatskem bloku. Zastopane so bile: Hrvatska republikanska seljačka stranka, St ranila prava, Hrvatska zajednica in Hit- vatska težačka stranka, Najjačja j# oila zastopana Radičeva stranka (Нг-vatska republikanska se^ačka stran-I ka) s 40 poslanci: Kot gosto sta pri-; sostvovala zborovanju narodna posl, a dr. Momčilo Ivanič iz Srbije in dr» Džafer K.ulenovič iz Bosne, Zborovarte ju je ‘predsedoval poslanec Stjepan RS‘ dič. Govorili so govorniki vseh strani: in burno odobravanje tisočerih Hrvatov je dokazovalo, da se Hrvati nikdar ш pod nobenim pogojem ne bodo uklonili pred nasiljem centralistov. — Zborovanje je trajalo do ‘A na 8. uro popoldan. Poslanci Hrvatskega bloke predstavljajo voljo 804.119 volueev. OK> priliki volitev v ustavotvorne skupščino je dobila Radičeva, stranka 280,66# glasov, Hrvatska težačka stranka 36 tisoč 856, Hrvatska zajednica 25,S6K9 in Stranka prava 10.785 glasov, Di*. Momčilo Ivanič (ршЈдаад rap-dikalne stranke, glavni urednik -Pm~ tičevega glasila, „Radikal“) je na zbfF rovanju strank hrvatskega bloka rekel sledeče: „Vidim, da Hrvati ne mr-ZRO srbskega nai’oda* toda prejiriöaö sem, da trpijo mnogo pod nasipom sedanje belgrajske vlade. Ne mislite pa, je nadaljeval dr, Ivanič, da je pri пад. v Srbiji boljše. Vi Hrvati imate -vsej izobražene in sposobne uradnike, -% Srbiji pa postavlja minister Priteče : vič za „policijske pisare“ ljudi brez« poštenja in brez vsake naobrazbe, .1 Srbiji najdete veliko število uradnikov, ki svojih služb niso dobili na podlagi šolskih spričeval, marveč na temelju legitimacij, izstavljenih od да~ kretanjatov demokratske stranke, i^or-Rejski pisar v Caribrodu je sam piš-znal da je do leta 1918 služil kot špi-jon bolgarske vlade. Drug policijski pisar ».uradnik) je bil navaden pan -dur; ker je bil strasten agitator z.te demokratsko stranko, ga ]e Pribičevič povišal, Zandarji uganjajo tudi v Srbiji raznovrstna nasilja. Toda srbsko ljudstvo se že dviga, proti svojim tiranom. Potoval sem po Sremu, Bački, Banatu, in povsod sem našel nezaiio:-voljimže. Našel šem jih tudi v Nišii Kragcjevcu in po drugih krajih Srbije,. kjer že povsod vre proti sedanji vladi. Prepričan sem, da bo seda«# vladi kmalu odzvonilo. Prišli bo$o noi-VI ljudje* ki bodo predstavljali prav» v olj o naroda« Takrat bo napočil čas, da se sporazumita Srbin in Hrvat kot: enakopravna brata,“ Govor Srba dr. Ivaniča je izzval viharno ixlobravan*-je vseh navzočih Hrvatov. Ako nas vsa znamenja ne molijo, se bližamo — sporazumu med Hrvati in Srbi« Priteče vič seveda ne bo posredoval, za-to bodo že Hrvati skrbeti .. . . yju -tarnji bst“ št,. 3504 od dne 81. p. тЛ Beležke. O naši politični orijtenlaciji ;piš® „öbzor“ št. 297 sledeče: (^Povratek kralja Aleksandra je za nas vse znak: da smo prebredli mrtvo točko v: razve-" ju našega političnega življa In da se zopet začnb državna politika, ki bo pritisnila na našo notranjo strankarsko politiko in na diietanfelvo v naši zunanji politični orijenitablj.,: Morama se odločiti ali za diktaturo alt za isti-nHo demokracijo, ali za Italijo ali proti njej! Mi imamo vedno francosko o-rijentacijo, a vedno doživljamo, da ho* če Francija nekaj od nas, česar Kline znamo, ali pa nočemo. Mi računam« na francosko pomoč, a Je ne dobimo, a tozadevna krivda ni na Francozih, ampak pri nas samih, ker se hvalimo, da imamo francosko orijenjarijo,: pa nimamo iiikake, radi tega se postopa tudi z nami kot političnimi nedrijenAN ranch Med izdatki za zgradbe najdemo v proračunu sledeče postavke: za popravo samostanov (pravoslavnih) v Srbiji 2,800.000 K, za Sokolski dom v Skoplju 400.000 K, za dozidanje gledišča v Skoplju 4 milijone K, za popravilo cerkev v Dalmaciji le 800,.000 K, (ta znesek je najbrž določen za-pravoslavne cerkve), dočim ni določen za popravilo katoliških cerkev, naHr-vatskem in v Sloveniji niti dinar,, niti vinar zä kršč. prosvetne narrrine »a. Hrvatskem in Sloveniji. A Mijub temu bi morali po zatrdilu demokratov — molčati, sicer smo — protidržavni »to-menti, Jažnosrbskl radikalci za Protiča. „Balkan“ piše: ..Fozdravi, ki jih dc-biva Stojan Frotič iz Južne Srbije, šo značilni simptomi tamkajšnjeg& meea- davoVjstva. Radikalci т cmoRiimem delte Srbije simpatizirajo za Prolife radi tega, feer se P roti ft zavzema za — složno delovanje vseh strank, posebno. pa radi njegovega nepomirljivega aasprotstva naprai» Svetozarju Pribe feviftu, ki je zakrivil razsul državne avtoritete v Južni Srbiji.“ Muzika je prva. Zadnjič smo poročali, da imajo beograjski politični prvaki nov reqepi za ustvaritev narodnega zadovoljstva iu to naj bi bile zabave in slovesne parade. Revizija ustavo, državljanska, svoboda,/poštena vestna uprava* soci jahti napredek itd. to je postranska stvar* napravite veliko parado ini vse bo dobro l Tega mnenja se je poprijel tudi „Balkanov“ dopisnik, ki piše v, št, 986 tega L,sta to smo iz Grme gore. Pravi, da je Orna gora zelo zadovoljna, ter ima isto u-redbo, kot vSumadija, Cetinje vživa v. slan slavi, želi si pa v tem tudi novejših taktov in prvenstvo v tem ima — vojaška muzika“- Splošna beda v tej deželi, narodovo ogorčenje vsled korupcije äp ua^jnih metod raznih u-pravnih organov, vde to je postranska stvar — prvo jo muzika in zato zaklinja ta patrijot Cicviaričevega kova brate Sumadinee pri vsem, kar jim je sveto, pri skupnih vojnih žrtvah za o-svofcojenje, da muzika na vsak način ostane ua Cetinju ter se ne premesti V Kotor;, kakor zahteva neki vojni referent „prečanm“ seveda,, ki nima smisla za srbstvo in za velikansko važnost muzike. Gozdovi gorijo, narod strada, nezadovoljni, razočarani in vfded raznih postopanj ogorčeni ljudje se „bunijo“, bežijo v Šumo, pa to ja postranska stvar, dobrobit Črne gerne jo odvisen od muzike in parade. Domače vesti. 'Živeli nesebični zadjtgipuifl V ptujskih odvetniških krogih je vzbudilo veliko pozornost, da je pred.’id nifc Zadružne zveze v Celju, odvetnik dr. Božič, ki je med vojsko prav veliko zaslužit pri blagovnem prometu -nadzorstvo Zadružno zveze ve s lom marsikaj povedati — svojo dela-nost prenesel tudi v Ptuj. Ni zadosti, da je v Celju soudeležen pri vseh mogočih kapitalističnih podjetjih, sedaj ■# Џ izbral Ptuj za sedež svoje „delavnosti.“ V Ptuju vse odobrava člane* v „Jugoslaviji“ od 1. t. m. in se čudi, da je dr. Božič, velik kapitalist ir \ o-dilni mož raznih kapitalističnih podjetij, še vedno predsednik Zath. zveze v Celju, katera ima namen po v z -dignili kmetijsko zadružništvo. Žalostno znamenje za demokrate jo in kaže yeliko ljubezen do kmetskega strun in smisel za kmetsko gospodarsko orga -nizacijo, da načeljuje njihovi organizaciji — advokat, vodja kapitalist'čnih organizacij, o katerega zadružnemu znanju in mišljenju je objavil pred leti demokrat Stibler uničujočo kr tiku. Ni se čuditi, če je mož kapitalist, vodja kapitalističnih organizacij, zelo -slabo poučen o kmetijskem zadružniSt- j УИ- Tako vzgajamo kmeta za patrijo- j ližem t Včeraj so prignali kmetje \% \ mariborske okolice od vojaške oblasti zahtevano živino in vozita. Kmetje so bili točno po prepisu ob 16. uri predpoldne na določenem mestu ob koreški železnici. Vojaška straža jih je pustila s konji in vozovi v ograjeni prostor, kjer bi naj sprejela nalašč za to ! določena vojaška komisija od kmetov pripeljano blago. Kmetce so bili točno zbrani, a komisije ni bilo od nikoder do 1. ure popoldne. Od 10. pa do ene are čakati na milost vojaške gospodo, to je že višek komoditete na račun kmetske potrpežljivosti. Ako bodo po stopale vojaške komisije pri sprejemu konj in voz tako malomarno, potem se ne smemo čuditi, ako zna priti tu in tam do neprijetnih izgredov. Vojaška komisija je tu radi kmetov, ne pa — kmetje radi ienuharsko brezobzirnih komisarjev. Kdo bo odslej reševal obmejno siovensfvo? Dopis iz Št. lija v. Slov. gor.: Znanega pritepenca Mermoljo pri nas čaka srbijansko-demokratsko-aarodnosooijalisiična kompamja z veliko radostjo. Srb Mijovič, ki bi rad vse popravoslavil in posrbil, agent Geršak, železničar Novak in še par takih cvetk se pripravljajo na spre -jem onega moža, ki bo s svojimi ku-marcami in Črešnjami, ter s svojimi sto-tisočaki odrešil St, lij strašnega klerikalnega lintverja. Odslej bodo samo Srbi MijOviči, agenti Geršakove sorte, razni Novaki in Mermoljevci reševali obmejno slovenstvo. Saj je „S. Nared“ pisal, da bo Merami, a prinesel v St. Ilj vsaj narodnega duha! A to pa to! Joj, bo to lep narodni duh! in sicer duh Mermoljevih srčnih pri-ateljöv Hojnigga, Paskola in Hornitz-ryja! Živijo Mermo^ev narodni duh! Ta duh je otel St. Ilj in druge ogrožene kraje na meji pred germanst -vom; ta duh bo te kraje popravosla v il in srečna bo obmejna domovina!! Qj narodni junaki Hopiigg, Paskolo , Hornitzky, Geršak, Mermoltja, slava vam, slava vara, da ste v dolgih de-setletnih bojih oteli naše lepe kraje narodnega pogina!, Kaj so v primeri s temi narodnimi junaki: Vračko, Kelemina, Sorko, Thaler, Zebot, Freiham, Fluher, Bauman, Cimperc, Zel-zer, Haue, Lilek, Spari i, dr, Vsi ti so se samo za šalo in na videz borili za slovenski značaj Sit. lija. Otel ga je le Mermolja! Zato pa ima sedaj tudi pravico, da s Srbom Milovičem dela na to, da se St. Ilj popravoslavi, posrbijani. Saj slovenstvo ni moderno» Kaj pravite St. Iljčani k temu ? Pogreb preč. g. celjskega opata Ogradi se je vršil minuli pondeljek. Pogreb je vodil rojak, blagopokojnegs* creč. g mariborski prošt Matek, ki je govoril tudi poslovni govor. K zad njemu počitku je spremilo priljubljenega opata 70 duhovnih sobratov, meu temi poteg mariborskega prošta in dveh kanonikov, še ptujski g. prošt, konjiški arhidijakon дд šmarsid kanonik. Kako je bil rajnij priljubljen v Celju in okolici, so pričale tudi množice vernikov vsteh stanov, ki so se u-deležiie v ogromnem številu (pogreba. Naše eenj. naročnike opozarjamo, da se morajo po novih predpisih vršiti nakazila po položnicah tudi v dinarjih in ne v kronah, kaka? je bi-o to doslej predpisano. Železniška sprememba. ’ РобецМ s t?. novembrom t. 1. je pri D-brzovlar kih 3, 4, 9 in 10 ukinjen sprejem lokalnih potnikov na progi Maribor gl. ! kolodvor —. Rakek iu obraten- Navedene vlake smejo uporabljati le potniki v tranzitu preko naše države, potniki iz inozemstva v našo državo in pomiki iz naše države v Inozemstvo. Viakom 7-507 in 568-8, bo priklopljen v Mariboru oz. Zagrebu en voz vseh treh razredov, ki bo služil lokalnemu prometu med Mariborom in Zagrebom Podporne društvo organistov v Celju je imelo dne 25- p. m. svoj številno oUskan izvanredui občni zbor. Zbrali so se organisti in glasbeniki iz vseh krajev blovemje in Medjimur-ja* Govorniki so povdarjali mizerni položaj organistov v gmotnem in drugih ozirih. Društvo si je izvolilo nov odbor, ter se preostrojilo v organizacijsko društvo organistov in glasbe alko v za Slovenijo iu, Medjimurje, Soglasno je bila sprejeta resolucija z zahtevami organistov po zboljšanju sedanjega položaja* Prijave in vprašanja naj se pošiljajo na predsednika los. Jarii-a v Petrovčah pri Celju. Velike tatvine v Slovenskih goricah. V raznih delih Slovenskih goric so se v zadnji dobi dogajali številni .vlomi in tatvine, V Cogetincih, Sta-netiucih in A udre n e ih so tatovi pokradli raznovrstnega blaga v vrednosti ,30.000 K. Tatovi niso bili domačini. Med njimi so bili trije 15- do 191etni iantalini, ki so bili zaradi tatvine že lečkrat kaznovani, eden celo sedemkrat, Spretnemu in neumornemu za -sledovanju orožništva od Sv. Antona se je posrečilo spraviti pod ključ drzne uzmoviče, katere čaka zasluženo plačilo, orožnišfvu od Sv. Antona pa hodi izrečena zahvala za izsleditev ia-*ov, ki so bili prava nadloga za Sto5 v enske gorice« Redov na tehtnici- Redov 20. pp. Janez Šolaj iz celjske okolice ie pisal nekod od albanske mete v svojo domovino, da se mu godi slaba pri vq -jakih. Njegovo pismo je prišlo v roke vojaški oblasti, ki je odredila proti Šolaju temeljno preiskavo glede njegovega telesa na širino in *ežo. Preiskovalci Solaja so dognali, da je tehtal pri vstopu v vojaško službo 81 kg, po onem zanj usodepolnem pisanju pa 83 kg. Premer čez prsi pa se je temu „nezadovoljnežu“ povečal v vojaški u-nilormi za celih 6 cm. Po tej temeljiti telesni preiskavi na živem Solaju je dognala vojaška oblast, da je lagal v svOjGiu pismu in so ga izročili sodišču radi prestopka po §104 kaz. zaktma . Zadeva redova Solaja, katerega so tebi tali in merili po srbijanski metodi, se je zdela tudi „Narodu“ tako protidr-žavna, da jo je razpredel na dolgo in široko ter dokazal p.rotidržavnost naših slovenskih fantov, ki se morajo bo riti v jnžni Srbiji z Arnavti in malarijo. Topovski ogenj na dveh! koncih naše kraljevine. V boju smo z Albanci, katerih obmejna sela bombardira naše topništvo. Madžari pa so se lotili minulo soboto Prekmurja, katerega Gladiatorji Reva knjiga. — Bros« (33. nadaljevanje.) Ni bilo težko, spoznati gladiatorja ffirpina na njegovih silnih prsih in širokih plečih in na njegovem brezobzirno šaljivem, hrupnem govorjenju. Njegova tovariša sta spadala, po njuni zunanjosti soditi, k istemu bo-jevitemu rokodelstvu, kakor on — Hipija, borbeni učitelj in Euhonor, rokoborec in pestač. Vsi trije so se glasno in hrupno smejali. Ni bilo dvoma — že tešč so »i privoščili radodarne čaše vina. “„Nikar mi ne govori“, je pravil Hirpin, dvigal svoja mogočna pleča in z zadovoljstvom opazoval pozornost, ki jo je vzbujala njegova silna postava, „nikar mi ne govori! Videl sem iih vse, — Dakijce, Cimbre, Galijce * Btrnpce vse mogoče barbare — ampak pri Herkulu, pritlikavci so v primeri z njim! — Povem ti, orjaški, ru-menolasl German, ki nam ga je dal oezar pretečeno poletje za leva, niti četrt ure bi se mu ne mogel u ~ stavljati — I Morebiti, da je bil nekoliko višji, — voda rast, postava, pri -rateJji Mene menda ne. boS imenoval kozlička, ki mu še rogovi niso pognali, kaj? In glej, toliko posla mi je dal v borbi s eeštusom, da bi se ne hotel ge enkrat poskusiti z njim, niti za meh vina ne! — Kaj praviš k temu, moj malček Grk, he — ? Mislim, dani preslabo za začetnika, kaj — ?“ Euhenor, lepo vzraščen mlad človek izredne telesne moči in pravilnega, pa v celoti odurnega lica, je nekoliko pomislil, nato pa zbadljivo vprašal: „Ali si bil trezen, ko si se poskusil z njim — ? Morebiti si pa že posesal poln meh vina, preden si si nadel tiste tvoje debele usnjate rokavice?“ Hirpin je prasnil v smeh. „Pijan ali pa trezen — ti prav dobro veš, kakega kova sem, prav ka -kor jaz poznam do pičice tvojo težo in dolgost tvojih rok —, ej, in tudi tvoj pogum, čeravno bi ga no meril s šest-čevelisko palico! — Poslušaj, bratec, tisti moi Britanec bi pojužinal človeka kakršen si ti, pojužinal bi ga s kostmi in kožo in z vsem, kakor bi jaz pojužinal pečeno prepelico in bil koj pripravljen še za eno, pa še ust bi si ne izplaknil —! “ Temna senca zlobe je šinila pre-! ko pravilnega Euchenorjevega obra - za« Omalovaževanje njegove moči in njegovega poguma ni bilo po njegovem okusu, pa pestač je bil po poklicu in hladnokrvnosti vajen —. Premagal se je, prezirljivo je pogledal po tovarišu, ki se je že nekoliko debelil, in rekel:* „Dal bi se denar narediti iz njega, ako bi prišel v dobre roke, in bi ga postavili v areno!“ Mečeborec Hipija se ilotedaj ni me šal v pogovor in komaj da je pazil, ;aj govorita tovariša,, Euhenorjeve besede pa so vzbudilo njegovo pozor -nost, vznevoljen in z zapovedovalnim obrazom človeka, ki govori s podlož -nim, je rekel Hirpinu: „Zakaj pa ga nisi takoj pripeljal k' meni? Ce ga pustiš, da ti uide iz prstov — slabo se ti bo godilo!. Pazi, Hirpin! 2e boljši borci kakor si ti, so se zapletli v mreže in velike igre v. amfiteatru niso več daleč! (Treba mi ie le besedico ziniti, pa te pošljejo v areno, kjer boš dobrodošla žrtev roglja,temu trizobu in spletenim vrvem!" Hipija je govoril resnico. Ni še bilo dolgo, kar mu je Ne -ron po dolgoletni gladiatorski službi, in po mnogih zmagah milostno pdda- 30 obstreljevala madžarske tolpa w-Zapadne Ogrske v okolici Koprivnice. Topovski ogenj na obeh koncih hg8o države pa ni rosnega značaja! Iz Maribora. 'Na veliki kongres demokrate*! v. Beograd sta odpotovala iz МдгГооп* g. profesorja Voglar in Strmšek. Tudi g. dr. Pivko se mudi v Pragi na nekem dobrovoljskem kongresu,. Kako morejo dobiti profesorji redne,, mepo-stavne dopuste za politične kongrese in še povrh potegniti potno nagrade (ne povrnitev stroškov!) iz raznih. Prnbičevičevih tajnih fondov? Ljudje, katerim se gabi zajemanje in IDS korit pravijo: za, demokratsko gospodo jo še vedno dovolj državnega denarja in prostega Časa, dasiravno kričimo e nujni potrebi pozitivnega dela. Dvojna mera. Pred nekaj dnevi je vojni dobičkar velemilijonar žid Rosenberg obhajal z raznimi demokratskimi vodilnimi uradniki v svojem stanovanju v Gregorčičevi ulici neko slavnost kije trajala do belega dne. Vrišča in trušča je bilo toliko, da so bile vse stranke v hiši po koncu in da je odmevalo po celi ulici. Jedna stranka v drugem nad-str 'pju je zaman klicala stražo, da napravi red, a straže ni bilo nikjer, Govori se, da stražniki dobro vedo, da se teh „pojedin« udeležujejo razni uradniki od okrajnega glavarstva, sodnije, okrajnega agrarnega urada, zato ne pridejo blizu, da ni treba »motiti« vele-možne gospode pri njih zabavi. Šepeta se po mestu, da se mnogokrat pri Ro-senbergu pozno v noč hazardira. Gotovo bi naši stražniki in detektivi, s ko fimi je, Bog bodi zahvaljen, Maribor v prav obilni meri preskrbljen, tudi to morali dognati, a strah, da — zasačijo kakega velmožnega gospoda od vlade itd. pri z bankovci obloženi mizi, prepreči vse. Sijajne pojedine, izleti z avtomobili itd. itd. pa pomagajo da davčna oblast zatisne oko in ne vidi velikanskih dohodkov tega demokratskega žida. O predaji mariborskih vojašnic , ki so last mestne občine, se bo raa motrivalo v kombinirani seji prizade tih odsekov občinskega svefa, članov mestnega sveta in klubovih načelni -kov v četrtek, dne 3. novembra, oh 18. uri. Plenum občinskega sveta ,p< se bo o tem predmetu posvetoval 4 petek, dne 4. novembra, ob 18. uri. Dopisi. Sv. Peter niže Maribora* Skoti Slovenske ljudske stranke dne 1. novembra je prav dobro uspel. Obisk v vsakem oziru zadovoljiv.: Predsedoval je župan Fluher. Poročal je poslanec dr. Hohnjec. Ljudski stranki in Kmetski zvezi, odnosno njenim . voditeljem se je enoglasno izreklo popolno za upanje. Sklenila se jet tudi resolucija. v kateri se zahteva nedeljena Slovenija in se protestira zoper nameravano parcelacijo Slovenije, in resolucija zo per nastopanje financarjev, Id pregle-davajo kmetske kleti /in popisujejo ar» kar se v njej nahaja. ril leseni meč, znamenje, da mu te treba več služiti v ainuteatru. Upokojeni gladiator pa ni mogel živeti brez dražila, ki mu ga je nudil njegov usodni poklic, in še vedno j« živo hlepel po dvomljivi slavi gladil:-terski. Zato si $e ustanovil posebc * borbeno šolo za gladiatorje in je kmalu bil neoporekljiv strokovnjak v vse л vprašanjih arene in mečeborbe l.ul lienec dveh Cezarjev in slaven po svojih sijajnih borbenih prireditvah v ai c iiteafru. Kako so bile plemenite Rimljanke zaverovane v možatega gladiatorja smo že povedali. Njegov smehljaj je ospodoval nad ženstvom, njegova beseda pa je bila postava med gladia» vorji. Hipijevih groženj so se ti pretepači pc poklicu huje bali ko moča in kopja* In Hirpin je imel eno slabost — bal se je borbe z mrežo Nekoč je nastopil ж amfiteatru kc secutor*, oborožen s samim mečem, — oroti retiariju**, ki je nosil trizob in mrežo — in imel je nesrečo. * Izg. sekutor •=» zasledovalec. ** Retiarius mrežar, 8TRAZA« 2, uevembra 1921.' JEaJfcsrjrala,. Iskreno zehvaJjujema vse, ki so nama povodom smrti predrage hčerke s svojim sočutjem lajšali najino gorje, a posebne hvaležnosti zatrjujeva velečast. gospoda prof. Ivana Vreže za vodstvo pogreba in tolažujoči nagrobni govor ter gosp. prof. Hinka Druzovič in pevski zbor Moškega učiteljišča v Mariboru za ganljivi žalostinki. V Limbušu, dne 31. oktobra 1921. 6to Matüda in Simon Vodenik. Jajca iz! hladilnice prodajamo vsak dan ra Glavnem trgu — v Mariboru, komad po 2.80 K. — Ekspertno društvo. Matheis, Suppanz ll£o. Cvetlična ulica štev. 18. Nsjishrenejšo zahi-alo izrekam s tem g. dr. Ruprehtu, asistentu na kirurgičnein oddelku tukajšnje bolnice, za izvrstno uspelo težko črevesno operacijo in za ves trud, ki je pripomogel, da sem tako hitro ozdravel. 611 Simon Šterr-, Fram. Dn7nr I Gotove Obleke, po-Г Ш.Ш I vršnike in vse potrebno za zimo se dobi najcenejše pri I. TRPIN, v Mariboru. Glavni trg 17. 1—2606 Harmonij in pianino se proda. Maribor, Magdalenski i trg 4. 607 : Divjačino fazane, jerebice i. t. d. kupi vsako število Ivan Roy, Maribor, Glavni trg št. 3. 4-8 S93 »tekaj tat št pitajta srebrne krone po 10 K srebrne 2 krone „ 20 K petkronske „ 50 K Kupim vsako množino. Avgust Wapper, zlatar 'V Mariboru, Sftoloa uliCB'1 iDomaasso^. Boljša sobarica d’ vešča v serviranju in pospravljanju se sprejme pod sprej|m-Ijivimi pogoji in proti pomffiitw potnih stroškov. Ponudb* »a-Mary Gatti, VeMki Bečkerek, Sokolski trg 15. a—.2 £9-1 3-4 597 Boljša gostilne z z vsem inventarjem v prometnem kraju se vzame v najem. Ponudbe pod šifro: «Savina37» na upravo «Straže». 2—2 5Г ICino aparat! popolnoma kompletni se proda za ceno K I0.000 K. Ogleda se pri oglasnem zavodu 1. Sušnik, Maribor, Slovenska.ulica št. 15. 3—3 5-S8 Vsakdo naj inserira v „Straži“! Prvovrstni trapistovski SIR se dobiva pri üafija iahy, iaribor, Maribor, Glavni trg. j STEHOTIPISKJt i s popolnoma izvežbana, vešča slovenščine in nemščine, ki je bila že v službi v večjih pisarnah se išče za prijetno službo proti visoki plači. Osebno se je predstaviti ;med 10. in 12. ali med 15. in 17. uro. Jugoslot/enski Lloyd d. d. Maribor, SuŠfea cesta 45, (Kreozbof)-. m Ф -m m pr ш m mm* ih« nismiiii ®mm zimsko perilo čevlje, dokoleniee (gamaše). dežnike dežne plašče 2 i copate, nogavice, torbice za trg ♦ petovslne košare in razno galanterijska blago kup te $ % najbolje in po zmerni ceni pri tvrdki % |1. '$ФФ Jafceb Lah, Rärihor, Glavni trg 2. | ♦♦♦fr« »♦♦♦«♦♦♦♦« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<1f Zbirajta m Jiskonii dem"!L M m m 14 M N Spodnještajerska ljudska posojilnica Stilna ulica štev, 6. i Mariboru rs§» zadr, z neoin. zav. Otbx>eetuJe vloge ’po ^% im ^Vi°/o Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo Ш brezplačno. Б8 Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav» biščih na najlepšem prostora v Maribora. U m Џ M ВХЖХЖЖЖЖЖЖЖ*ЖЖЖЖЖЖЛЖХЖЖХЖЖХ*ХЖХ*ЖХЖ*ЖШЖШ* Rentni Im IsawsSkMelMi tämvmM fslaafeoj® posojilni I $ m ш ' c & m K и«м 5ЛВД* № даевК&К JD60SL0VENSS1 LLOTD d. d. v Mariboru, Ruška cesta 45 (Kreuzhof). № тш ■gg 1 V naši tovarni na električno Obleke za moške obrat Obleke za dečke Dobavljamo Iz nale velike zaiose Blago (štofe) za moške in ženske neobvezen ogled našega podjetja da si svojo potrebo kmalu krijete Samo za prekupce. s Ш