2-2006
52
2-2006
53
njih ne razmi{ljate, za ve~ino situacij od jeseni 
do pomladi so ustrezna izbira brez pogostih 
preobla~enj, dodajanj ali odvzemanj.
Pri jaknah in puloverjih imamo na voljo 
precej ve~jo izbiro, ki zamegli osnovno idejo. 
Klju~na odlo~itev je, ali izberemo membran-
sko ali nemembransko obla~ilo. Najbolj znane 
nemembranske tkanine so dru`ine tkanin 
schoeller, powershield in windpro, medtem 
ko sta najbolj znani membranski tkanini 
windstopper in windbloc. Vmesna varianta je 
windbloc ATC, v katero so namenoma nare-
jene luknjice. Tako sicer prepu{~a minimum 
vetra, vendar bistveno izbolj{a dihanje in 
s tem udobje pri uporabi. Omeniti velja {e 
softshell izvedbe materialov goreteks in 
conduit, a kot sem `e rekel – gre na~eloma za 
odli~na obla~ila, njihov problem je le v tem, 
da s konceptom softshella nimajo prav veliko 
zveze. Obstajajo {e razne druge manj znane 
tkanine, ki velikokrat niso ni~ slab{e od bolj 
znanih, a tudi dra`jih.
Membranske tkanine so teoreti~no pov-
sem odporne na veter, dihajo pa bistveno sla-
b{e od nemembranskih, posebej se to poka-
`e, ~e jih nosimo v kombinaciji z vetrovko. 
Ve~ina obla~il z membransko tkanino presla-
bo diha za aktivno uporabo pri temperaturah 
nad 5 do 10 stopinj celzija, svoje odlike pa po-
ka`ejo v vetrovnih, suhih in hladnih razmerah. 
Ampak tukaj spet tr~imo ob vpra{anje potreb-
nosti te za{~ite, posebej ob upo{tevanju, da ta-
k{ne razmere niso pogoste in da v nahrbtniku 
obi~ajno nosimo {e vsaj lahko vetrovko. Pose-
bej za tiste, ki se hitro znojijo, so nemembran-
ska obla~ila verjetno bolj{a izbira, enovitega 
odgovora pa seveda ni. Moram pa opozoriti, 
da je v smislu aktivne uporabe ve~ina softs-
hellov primerna zgolj za hladnej{e mesece. Se-
veda ni ni~ narobe, ~e jih v toplej{ih mesecih 
uporabljamo v funkciji termoobla~ila (thermal 
layer) v situacijah, ko nismo aktivni. Dobra re-
{itev za poletne mesece so brezrokavniki iz 
tankih materialov (windstopper next to skin), 
ki nam pred vetrom {~itijo sredico telesa, ob 
tem pa se ne po~utimo, kot da bi bili v savni. 
Veliko se govori tudi o vodoodbojnosti softshel-
lov. Pri tem opa`am, da veliko ljudi ena~i ne-
premo~ljiv (waterproof ) z vodoodbojen (water 
resistant). Vodoodbojnost v praksi pomeni, da 
de`ne kapljice zaradi povr{inske obdelave tka-
nine drsijo po njej in se ta namo~i po~asneje 
kot navadne tkanine. Za rahlo sne`enje ali ro-
senje je to na~eloma dovolj, kaka dolgotrajna 
ali intenzivna mo~a pa nam bo precej hitro pri-
{la do `ivega. V tak{nih pogojih `al odpovejo 
tudi obla~ila, ki so deklarirana kot nepremo~-
ljiva. A o tej temi nekaj kasneje. Nekje vmes 
je beseda vodoodporno, ki jo razume vsak po 
svoje. Nekateri kot vodoodbojnost, drugi spet 
kot nepremo~ljivost.
V na{ih trgovinah je ponudba softshella 
zelo velika in modelov je preve~, da bi jih 
na{tevali. Od znanih blagovnih znamk manjka 
le par imen (Marmot, Arc’Teryx, Montura, 
Mountain Equipment, precej skromna je tudi 
ponudba The North Face). Zastopane so prav 
vse variante softshellov, o katerih smo govorili, 
cene pa so seveda zelo razli~ne. Toda velja 
dobro razmisliti, kaj pravzaprav potrebujete 
in `elite.
Prihodnji~ pa {e ve~ podrobnosti o moder-
nih zgornjih slojih »~ebule«. m
Vsak na svoji gori
Sedim na klopci pred samotno ko~o,
z nikomer ne želim si govoriti,
v ti{ini sku{am misli umiriti;
naj mir zaceli v du{i rano žgo~o.
Sedi{ na klopci in mol~e uživa{,
kjer ni vsiljivcev, naglice in hrupa,
kjer tvoje se srce odpreti upa
lepoti, sre~i. Tam resni~no biva{.
Oba sva tam, a vsak na drugi gori.
Pod nama ista zeleni dolina,
nad nama pne se mavrica, modrina,
pojo di{e~ napev obema bori. 
V oblake, moje sle, pogled upira{, 
a mojih nežnih pisem ne odpira{. 
Metka