14 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 ŽIVLJENJE IN POSLOVANJE NEKATERIH PERONIJEV V SREDNJEVEŠKEM PIRANU DARJA MIHELIČ Po ohranjenih virih si lahko predstavimo kolikor toliko zadovoljivo sliko življenjskega utripa srednjeveškega Pirana šele v osemde- setih letih 13. stoletja.^ To je obdobje usta- Ijevanja beneške nadoblasti nad zahodnim, obmorskim delom Istre, katere notranjost so imeli v posesti Goriški in kasneje Habsbur- žani.2 Življenje tedanjega Pirana so poleg omenjenih političnih v veliki meri usmerjale tudi naravne danosti: plodno, vinorodno za- ledje in morsko okno v svet.-' Različni poli- tični činitelji v zaledju, razdrobljenost po- sesti med mesta in fevdalce, obdavčitve in nevarnosti suhozemnih poti so oteževale po- vezave Pirana z notranjostjo." Na drugi stra^ ni je pomorske povezave mesta poleg drugih tveganj omejeval monopolistični položaj Be- netk. Kljub temu pa je morje tedaj med de- želami na različnih obalah predstavljalo pot in ne prepada. Zato tudi ni čudno, da so v Piran prihajali številni tujci z druge obale ¦Jadrana. To so bili zlasti poslovneži, ki so se neredko v mestu ustalili in si pridobili pra- vice meščanov. P>ronika je že pred časom pisala o vlogi in delovanju tujcev — Florentincev predvsem v finančnem življenju srednjeveškega Pirana.' Morda bi si bilo k temu zanimivo ogledati še drugo plat: kako so se doseljenci v Piranu znašli v vsakdanjem poslovanju. Predstaviti želim toskansko družino Peronijev, ki je bila po vsestranosti in uspešnosti poslovanja svo- jih članov izredno opazna od zadnjih desetle- tij 13. do druge polovice tridesetih let 14. sto- letja. Najstarejši podatek, ki sem ga zasledila v piranskem arhivu o enem izmed njih — bil je to Lapo, sin Rainerija Peroni j a iz Firenc — je kar se da »obetaven«. Gre namreč za že- nitno pogodbo.* To gotovo potrjuje dolgoroč- nejše načrte Florentinca, da se v Piranu usta- li. Njegove težnje po družbeni uveljavitvi v mestu nakazuje socialni izvor njegove izbran- ke Istrije. Bila je namreč potomka znane pi- ranske plemiške rodbine Apolonijev.' Dota, ki jo je pr'nesla v zakon, ni bila posebno velika. Obsegala je vinograd s pritiklinami v zaledju Pirana na področju »Pacugum« (danes Pacug), vrt v Marčani ter 3 beneške marke,^ katerih izplačilo je bilo razdeljeno na dva roka v dveh If.tih. Ob poroki je dobila posteljnino ter po tedanji navadi še hišno opremo (»infra do- mus«). V tako opremo so pogosto sodili (ba- kren) kotel, (železna) veriga za obešanje kotla, klop, vinski sodi, prt ipd. K bali je bila všte- ta tudi obleka, tunika iz svilenega damasta (.'Camore«). Vse našteto premoženje se v po- godbah o doti pa tudi v oporokah pogosto po- javlja. V tedanjem času so vsi omenjeni pred- meti predstavljali precejšnjo vrednost. Taka poročna tunika je stala npr. od 5 do 10 liber (malih denarjev). Za isto vsoto bi tedaj kupec lahko dobil 5 do 10 um (po. pribl. 80 litrov') vina. Kljub temu pa je marsika- tera bogataška hči prinesla v zakon več ne- premičnin in gotovine kot Istrija. Omenjena pogodba je bila sklenjena v piranski cerkvici Sv. Štefana. Poslovno je bil Lapo zelo uspešen. Z bratom Gracijem sta se v osemdesetih letih 13. sto- lelja preizkusila in potrdila na najrazličnejših področjih gospodarstva. Največ sredstev sta vlagala v trgovino. Oba sta se ukvarjala s pro- dajo žita, ki je v Piranu vedno našlo hvaležne odjemalce. Proizvodnja žita je bila šibka toč- ka piranskega gospodarstva. Čeprav je obči- na strogo nadzorovala domačo proizvodnjo'" ter količine žita, ki so ga domačini prinesli od drugod," in čeprav se žito tujcem ni smelo prodajati brez dovoljenja podestata,'- je bil Piran primoran žito uvažati. Za protiutež uvo- ženemu žitu je imel na razpolago vino, olje in sol. Piranski kupci so zlasti Laponu žito po- gosto odplačevali v olju domače proizvodnje. Toskanska brata sta trgovala in prekupčevala z vinom, ki je bilo ob olju glavno bogastvo piranskega zaledja. Bila sta med tistimi pre- možneži, ki so od občine jemali v zakup do- hodke od »tabern« in ostale prodaje vina na dîobno, dohodke od gostinske obrti,'^ peka- rij,'^ pravico do prodajalne (»stacio«), v ka- teri sta prodajala različne tkanine, sol, kože V prodaji žita je bila vloga obeh Floren- tincev dokaj opazna, čeprav nista bila niti edina niti največja prodajalca tega živilskega blaga. Popolno prevlado v preskrbi Pirana z žitom je namreč imel (sodeč po ohranjenih vi- rih) v osemdesetih letih trgovec Martinus Lu- gnanus iz Caorla. Vendar pa tudi pomen La- pona in Gracija» v žitni trgovini ni zanemar- ljiv. V letu 1285 sta npr. na kredit prodala ži- ta za malo manj kot 130 liber.'' To bi pri pri- bližni ceni žita 30 soldov (sold je dvajseti del libre) za star (83,32 litra") znašalo blizu 87 starov žita, prodanega na up. Naslednjega le- ta je ta vsota znašala celo čez 140 liber," kar bi bilo nekaj pod 95 starov. Na žalost nimamo podatkov o izvoru in dovozu tega žita. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 15 Lapo je v decembru 1286 kupoval večje ko- ličine olja, ki gai je (z žitom ali denarjem) plačal vnaprej. V začetku januarja 1287 naj bi od svojih dolžnikov — prodajalcev — prejel nad 10 urn olja (cena ki so jo v drugi polo- vici leta 1286 kupci plačevali za urno olja, je znašala od 4 liber do 4 liber in 7 soldov'**). Tega olja seveda ni potrošil sam, spet pa ne vemo, na katerem trgu je zanj našel odje- malce. Občina je nadzorovala izvoz večjih množin olja. Za natovorjenje olja v količinah nad 3 urne na ladje ali tovorne živali z name- nom, da bi ga odpeljali iz piranskega okoliša, je bilo potrebno podestatovo izrecno dovolje- nje.'" Nikjer ni omenjeno, da bi Lapo tako do- voljenje dobil. Verjetno je šel sam z oljem trgovat na tuje. O tem in o smeri njegovih trgovskih potovanj pa pregledani viri ne da- jejo podatkov. Poslovanje Lapona in Gracija je bilo raz- nolično tudi nai področju vinske trgovi- ne. Brata sta pogosto kupovala večje količine vina, redkeje pa sta ga prodajala. Vino sta ob nakupu običajno plačevala takoj, v pri- merih prodaje na debela pa sta ga (sodeč po virih) kupcem pogosto dajala na kredit. Na tak način sta večkrat prodajala vino, ki ga je kupec odpeljal prodat na trgovsko; poto- vanje, »viagio«, »viaticum«. Tudi za nato- vorjenje vina v množinah nad 3 urnami z na^ inenom izvoza iz piranskega področja je bilo potrebno podestatovo dovoljenje (gl. op. 19). Smeri vinske trgovine so pogosto vodile čez morje v italijanske dežele. Tam je trgovec, ki je v Piranu na kredit nabavil »vinum viati- cum«, vino prodal ter se z izkupičkom vrnil v Piran. V določenem roku (osmih dni do enega meseca) po vrnitvi je prodajalcu vina iz Pirana plačal že ob nakupu določeno ceno. 1'veganje in dobiček potujočega trgovca pri tem poslovanju prodajalca nista prizadela. Eačunal je lahko le na vnaprej dogovorjeno plačilo za prodano vino. V nakupe vina je Lapo vlagal visoke vsote. 20. decembra 1283^" je npr. od šestih prodajalcev nakupil 200 urn vina za 200 liber, ki jih je plačal takoj. Z na- kupljenim vinom sta Toskanca gotovo tudi sama odhajala trgovat drugam. Taka trgovska potovanja so pomenila določeno tveganje, ki je prinašalo dobiček ali izgubo. Za izkupi- ček od vina (in olja), prodanega na tujem, sta verjetno kupila žito, ki sta ga nato pripeljala v Piran in ga tam tudi prodala. Gracij je včasih tudi sam na kredit kupil »vinum viati- cum«, gotovo z namenom popotnega trgo- vanja.^' Tik pred koncem osemdesetih in v začetku devetdesetih let 13. stoletja tudi La- ponu trenutni finančni položaj ni dopuščal \naprejšnjega plačevanja kupljenega vina. Tako se je v novembru 1289 pri nakupu vina zadolžil za 77 hber in 12 soldov.^- Gracij je v letih 1283 do 1288 zelo pogosto nastopal kot upnik za »vinum taberne«. Naj- brž tu ni šlo za njegovo prodajo vina v gostil- ni. Verjetneje je od obč.ne vzel v zakup do- hodek od drobne razprodaje vina. Svoje do- hodke od gostiln, mesarije, solin, ribiških po- dročij, »hostarij« (za razliko od navadnih go- stiln »taborna«, kjer so točili le vino, je »ho- staria« nudila gostu hrano — kruh, vino in prenočišče) in mer je namreč piranska občina na vsakoletni dražbi dajala v zakup najvišjim ponudnikom. Glasnik jih je oklical vsako leto prvo in naslednje nedelje v maju, zadnjo ne- deljo maja pa so jih dobili najvišji ponudni- ki. Pogoj zanje je bil, da so piranski meščani ali da ž.vijo v Piranu dalj kot eno leto,^^ polagati pa so seveda morali tudi s precejšnji- mi sredstvi. Zakupniki občinskih dohodkov od »tabern« so nadzorovali prodajo vina na drobno in imeli pravico prejeti po 6 soldov od vsake nai drobno prodane urne vina.^*» La- pona srečamo v taki vlogi leta 1284^^ in 1304.28 Gracij je v osemdesetih letih 13. stoletja pro- dajal različno sukno (»linum«, »lana«, »fusta- neum«) v prodajalni (»stacio«). Lapo ga je v vlogi prodajalca te robe zamenjal v prvih le- tih 14. stoletja. Poleg naštetega je omenjen tudi v zvezi s trgovanjem z lesom." Oba brata sta se pogosto pojavljala kot stranki v različnih zadolžnicah, katerih vse- bina (trgovina, posojilo itd.) v večini primerov ni razvidna. V zadolžnicah sta v glavnem nsstopala v vlogi upnikov, redko dolžnikov. Kot posojevalca denarja ali prodajalca blaga na kredit sta se večkrat zavarovala pred pla- čilno nezmožnostjo dolžnika s tem, da sta sprejela v zastavo nepremičnine ali druge vredne predmete. Če je bil dolg pravočasno poravnan, je seveda upnik dolžniku pravice do imetja vrnil. Ce pa upnik ni v roku prejel izplačila dolga, je zastavljeno premoženje za- padlo in prešlo v upnikovo last. Na ta način je Lapo novembra 1286 pridobil hišo v piranski četrti »porta Campi«.^^ piranskem statutu so sicer tujci lahko dobili v last nepremičnine v piranskem okolišu le ob poroki z ženino do- to ali kot dediščino, sicer pa ne.^' Kaj pa je vplivalo na to, da je doseljenec prenehal ve- ljati za »forensem« — ali poroka z domačinko ali določen čas bivanja v mestu ali pa je za^ doščala že poslovna uspešnost — ni znano. Na stara leta, ko ni več sam potoval, si je Lapo pomagal s sklenitvijo družabništva (ko- mende^") s partnerji, ki so namesto njega od- hajali na trgovska potovanja. Maja 1325 je izročil 4 libre grošev (128 liber malih denar- ]ov=') Henricu pokojnega Siverija in Matheu 16 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 pokojnega Dominika Zivagle. Sla naj bi v Za- da r ali kam drugam, kupila sir ali drugo ro- bo v korist ali škodo obeh strani. Kupljeno bi nato prodala, kjer bi se jima zdelo naj- bolje. Robe ne bi smela tovoriti proti bene- škim uredbam. V roku enega meseca po skle- nitvi pogodbe bi z Laponom obračunala svoje poslovanje. Vrnila bi mu vloženi kapital ter tretjino dobička (ali pa mu odračunala tretji- no izgube).*^ Ta trgovska pot je bila verjetno uspešna, kar je Lapona spodbudilo, da je še istega leta sklenil novo pogodbo. Eden od dru- žabnikov je bil že omenjeni Henricus, drugi pa Çaninus pokojnega Hengaldea. Z dvema librama grošev sta krenila v »Polissano« ali kam drugam kupit sir, žito ali drugo blago, pač po lastni izbiri. V pri- merjavi 9 prejšnjo pogodbo naj bi robo sedaj pripeljala v Piran in jo tam prodala. Uspeš- nost poslovanja bi družabniki na zgoraj, opi- sani način obračunali 15 dni po njuni vr- nitvi.Iz obeh pogodb je razvidno, da Lapo '11 s togimi določili »traktatorjema« vezal rok in omejeval njune podjetnosti. Ob trezni pre- soji obeh potujočih trgovcev je bilo to gotovo koristno za uspešnost posla. Poleg tega se je Lapo udejstvoval tudi na drugih področjih. Aktivna udeležba pri na- kupih in prodajah nepremičnin daje slutiti na, velikost njegovega premoženja. Gracija sre- čamo v takem poslovanju redko. Leta 1285 je z bratom kupil vinograd z neobdelano zem-; Ijo v »Nucetu« (Nožed),^'' 1290 pa je prodal vinograd v »Calcarigni« (Calcarigle).''' Lapo je bil v tovrstnih poslih še okretnejši. Leta 1285 je prodal kočo v mestni četrti »porta Campi«,^* kupil pa vinograd z neobdelanim zemljiščem v »Carbonaru« (Karbonar).^' Na- slednjega leta je z nakupom svoji posesti pri- družil še vrt v Marčani.^8 Leta 1305 je na dražbi kupil vinograd v »Cavrigle« (Kaveri- je).ä9 Dvajset let kasneje, leta 1325, je kupil dve hiši v Piranu, od teh eno na dražbi."" Kratek čas pred smrtjo, ki ga je doletela v prvi polovici leta 1328, je verjetno kupil še dva vinograda v okolišu »Cellola« (Cedola). Občinski glasnik, ki je moral oklicati prodaje nepremičnin, je ta nakup razglasil z zamudo, šele februarja 1329."' V nekoliko drugačni zvezi je omenjen še kot lastnik vinograda v »Oalcinaru« (Kalcinar), ki ga je leta 1325 od- dal v najem,"2 ter kot lastnik hiš v piranski četrti »porta Mixana«: te je namreč obravna- vala njegova oporoka in pogodbe v zvezi z njo."3 To je seveda le del Laponovega nepre- mičnega premoženja."" Ce bi se našel njegov testament, bi morda lahko dobili popolnejši vpogled v imetje, ki ga je Lapo v življenju nakopičil. V letu 1295 se je Lapo ukvarjal tudi z ži- vinorejo. Konec maja 1295 je namreč s štirimi partnerji sklenil tri pogodbe o »socidi«,"' družbi z živino. Vanje je vložil nad 200 glav odrasle drobnice in nad 150 jagnjet. »Socide« z družabniki, ki so prebivali »in Carso« (Sa- vudrija), naj bi trajale štiri leta in pet mese- cev. V takih družbah so morali družabniki (v interesu obeh strani) skrbno paziti na živino, ki se je po preteku trajanja »socide« s pri- rastkom vred delila. Laponu kot »patronu«, ki je v družbo vložil drobnico, sta v vsaki cd omenjenih »socid« pripadli dve tretjini drobnice in njenega prirastka, pastirjem, »so- cidalisom« pa ena. Vzporedno z razširjanjem poslovanja in rastjo njegovega premoženja je potekal tudi Laponov družbeni dvig. 14. novembra 1301 ga srečamo z vzdevkom »civis Pirani« v vrsti gospodov, ki naj bi si kot zastopniki piranske občine izposodili od Benečana Mihaela Totola 120 liber grošev,"" bil je med izbranimi »sa- pientes«, modreci, ki so leta 1307 sestavljali piranski statut."' Tako je s svojimi (gospo- darskimi) zaslugami za mesto uspel uresničiti svoja stremljenja in bil uvrščen v vrste pa- tricijev. Zlasti v dvajsetih letih 14. stoletja se ni več pojavljal brez vzdevka gospod, »domi- nus«, »ser«. Tudi pri poslu ni bil več navezan na lastno delo, ampak si je lahko privoščil na- jetega, vnaprej plačanega delavca za pomoč, kot je npr. storil leta 1302."^ Posredno se po njegovi smrti omenja njegov nekdanji »servi- cialis«, ki je bil po poreklu iz Vidma."" Znanih je tudi nekaj podatkov iz njegovega osebnega družinskega življenja. Žena mu je rodila tri sinove, Bonsignora, Gracija in Rai- nerija. Umrla je pred njim. Lapo se je vnovič poročil z gospo Aldigardo iz rodbine Marche- si j ev. Tudi sin Bonsignor je umrl pred oče- tom, zapustil pa je dva otroka, Francisca in Istrijo. Sin Gracij je omenjen le enkrat kot upnik v zadolžnici leta 1303,'* to pa je tudi vse, kar nam je znanega o njegovem življenju. Sin Rainerij je podedoval očetov poslovni duh in razširil njegovo dejavnost še na druga področja. V zakonu z gospo Blanco pa ni imel moških potomcev, ampak štiri hčerke, Istrijo, Staxio, Lapo in Catarino. V pregledanih virih je Laponov brat Gra- cij poslednjič omenjen leta 1290 (prim. op. 35). Zapustil je sina Mingolina, ki ga sicer še nekajkrat srečamo, v svojem poslovanju pa ni imel kaj prida srečne roke. Lapo je dal zapisati oporoko 8. novembra 1327," umrl pa je pred majem 1328.^2 V pi- ranskem arhivu te oporoke žal ni najti. De- litev tako velike dediščine, kot je bila njego- va, pa seveda v virih ni ostala brez sledov. Za izvajalki testamenta je imenoval svojo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 17 vdovo, gospo Aldigardo, in vdovo po gospodu Sclavonu de BJono.^^ Njegov glavni dedič je bil edini moški potomec, ki bi še lahko na- daljeval Laponovo lin j io Peroni j ev — vnuk Lranciscus. Lapo je zapustil ogromno vsoto 400 Iber za blagor svoje duše.^^ Prav toliko je znašala tudi odpravnina oz. povrnjena dota gospe Aldigarde."'» Laponovi nasledniki, Aldi- garda, Raineri j in Franciscus so po njegovi smrti sicer še naprej prebivali v hišah četrti »porta Mixana«, vendar so morali zanje pla- čevati letno najemnino v višini ene marke sa- mostanu Sv. Klare v Kopru. Poravnavam te obveze lahko sledimo do leta 1335 (prim. op. 43). Največje volilo, ki je našlo odmev v vi- rih, pa zadeva Laponovo vnukinjo, Francisco- vo sestro Istrijo. Ded ji je zapustil 800 liber, k temu pa še dve obačili iz škrlata, vredni 150 liber, za doto. Njen soprog Marquardus, sin pokojnega lohanesa plemiškega rodu Petrog- na (prim. op. 47) je hladnokrvno izterjeval že- nino doto od svaka.°8 Morda je to vplivalo na Francisca, da si je hitro poiskal nevesto iz bo- gate rodbine Cavianijev, Marchesino. Tudi njena dota ni bila zanemarljiva, znašala je namreč 600 liber. Da ne bi bil prikrajšan za kak delec te vsote, je dal Franciscus skupaj z bodočim tastom oceniti dva vinograda, ki sta bila obljubljena nevesti za doto."' S pomočjo ženine dote je Franciscus uspel por terjatve sorodnikov. Gospa Aldigarda, Laponova vdova, se sama ni ukvarjala z »moškimi« posli. Svoja sred- stva je raje izročila v upravo drugim, bolj iz- kušenim. V začetku leta 1331 je za dve let' vložila 300 liber v trgovanje Francisca Zuc- harinija na piranskem področju. Dogovorila sta se, da ji bo nato vrnil vložena sredstva in pol dobička (izgube) od poslovanj a.Tudi za oi:krbo in delo s svojo živino si je našla dru- žabnika. Leta 1330 je za pet let sklenila »so- cido« za svojo živino z dvema partnerjema. Za dva vola, kravo in tele so se dogovorili, da se bo korist od dela z živino kakor tudi živina sama s prirastkom vred enakovredno razdeli- la med obe strani. Drugačni pogoji pa so velja- li za telico in tele, od katerih naj bi dve tre- tiini koristi pripadli Aldigardi."' Laponova vdova je napisala oporoko 5. 3. 1336.*"' V njej je očitna popolna odtujitev od družine Pero- mjev: premoženje je namreč namenila svoje- mu sorodstvu. Laponova smrt je na drugi strani odprla možnost za razmah podjetnosti njegovega si- na Raineri j a in vnuka Francisca. Dokler je ži- vel oče (ded), sta namreč poslovala v njegovi senci. Zlasti Rainerij je dejavnost Peronijev raz- širil še na nova področja. Tudi on je vlagal sredstva v trgovino. Na področju žitne trgo- vine se je pojavljal od srede dvajsetih let 14. stoletja dalje, vendar ne kot dovoznik in pro- dajalec večjih količin žita. Srečujemo ga kot kupca nekaj staro v žita letno, pri čemer je račune poravnaval vnaprej. Le v letu 1325 je večkrat nastopil kot prodajalec rži."' Pripom- niti je treba, da uvoz in prodaja žita v 14. stoletju v Piranu skoraj nista bila več pre- puščena nenačrtnim pobudam žitnih trgovcev, marveč ju je vzela v roke občina. Njeni za^ stopniki so nabavljali ali naročali dostavo ve- likih količin žita, ki so ga shranili v občinski žitni kašči, »fonticu«.°ä Upravnik te kašče in njegov pomočnik sta o nakupu in prodaji ob- činskega žita vodila lastno evidenco dohodkov in izdatkov,^ ki pa, žal, ni ohranjena. Vpo- gled v nihanje žitne trgovine in pomen po- sameznih trgovcev v njej ostaja zato okrnjen. Rainerij se je ukvarjal z grosističnim na- kupom vina. Junija 1333 je nabavil 110 urn vina (po ceni 6 grošev — 16 soldov za urno),"" 90 urn je plačal takoj. Že čez nekaj dni je del vina na kredit prodal dalje drugemu trgovcu, ki se je odpravljal na »viaticum«."" Srečamo ga tudi kot upnika za dohodek od vina, pro- danega na drobno v gostilni."" V primeri z očetom je Rainerij v svoje tr- govsko poslovanje vpeljal novo robo, živino in kože. Ta trgovina je usmerila njegovo de- lovanje proti celinskemu zaledju. Dokaj šte- vilne pogodbe z družabniki, ki jih je pošiljal s svojimi sredstvi na trgovska potovanja, ka- žejo na to, da se je v svojem poslovanju ustalil v vlogi »stansa«, medtem ko je sam redkeje potoval. Prva družba, v katero je že leta 1325 vložil kapital, ne omenja trgovskega blaga, ampak pušča potujočima družabni- koma proste roke v poslovanju."' Naslednje pogodbe v letih 1328 in 1330 so bolj določne: omenjajo pot v »Sclavonio« ali drugam, na- men potovanj pa je nakup živine ter njena dostava in prodaja v Piranu."* V povezavi z Rainerij evo preusmeritvijo na trgovino z ži- vino je tudi dejstvo, da ga pogosto srečuje- mo kot prodajalca kož."" Poleg omenjenega je nastopal kot upnik še v vrsti zadolžnic, ki so nastale ob njegovem trgovskem ali denarnem poslovanju. Pri tem je zelo verjetno pobiral obresti, kar je bilo za tedanjo krščansko miselnost pregrešno. Ne- redko je prejemal v zastavo nepremičnine.'" S temi je na veliko kupčeval, jih kupoval in prodajal." Tudi najemnine od hiš'- in (zastav- ljenih) vinogradov (prim. op. 70) so bile med njegovimi viri dohodkov. Novost v Rainerijevem poslovanju glede na očeta, ki je povezana z delovnim področjem vinske trgovine, je njegovo poseganje na področje obrti —• sodarstva. Podatek o tem omenja, da so nekateri prebivalci Oprtal j a 18 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 njemu in sinu mojstra Blancha, kletarja iz Pirana, v Sečovlje dostavili doge in dele dna za izdelavo sodov. V nasprotju z Laponom je Rainerij izko- r.ščal tudi morsko bogastvo. Ribolov se je v Piranu odvijal po natanko določenih pravilih. Občina je dajala ribiška področja vsako leto v zakup (prim. op. 23), zakupniki pa so iz svojih vrst izbirali nadzornika.''' Zakupniki, ki so imeli deleže v ribiških področjih pred Piranom, so smeli tam ribariti (ali dati riba- riti) v svojo korist v času med Sv. Mihaelom in koncem marca." Samo oni so lahko dobre štiri mesece med Sv. Mihaelom (29. septem- bra) in prvim dnem štiridesetdnevnega posta (pepelnično sredo) naslednjega leta ribarili z vlečno mrežo med Mogoronom in Pusterlo ter med Sečovljami in Savudrijo.'" Pač pa so bila ribiška področja v ostalem delu leta na voljo in uporabo vsakomur (prim. op. 75). Rainerija srečamo med takimi zakupniki »piscarije«. Za odškodnine so zakupn.ki pravico do ribolova podeljevali dalje izbranim ribičem. Ti so za dovoljenje za ribolov plačali včasih vnaprej dogovorjeno vsoto, včasih pa so po dru- žabniškem načelu (ki je vključevalo določeno tveganje) zakupniku izročili dogovorjen del (iztržka od) ulova. Rainerij se je gotovo poslu- ževal drugega, morda pa tudi prvega omenje- nega načina." Druga panoga, ki jo omogoča morje, je so- larstvo. Na osvojenem področju so Benetke vsiljevale svoj monopol ter omejevale in nad- zorovale proizvodnjo soli. Ce odmislimo tega vrhovnega oblastnika, je imela višje lastni- štvo nad solinami v Piranu občina. Od njih je pobirala sedmino donosa.'^ Tudi ta davek je letno dajala v zakup (prim. op. 23). (Pogojni) lastniki so soline pogosto oddajali v najem. Najemnik je za svoje delo običajno prejel do- ločeno vsoto v denarju ter polovico pridoblje- ne soli, od katere je bila že odtegnjena ob- činska sedmina. Lastniku solin je za plačilo najemnine izročal drugo polovico (ali pač do- govorjen delež) soli. Redkeje je najemnino plačeval v vnaprej določeni vsoti denarja ali soli. Rainerij je za najemnino oddanega dela solin zahteval plačilo v določeni količini so- li." Pogosto je najemal tujo delovno silo,*" nje- govo družbeno veljavo pa v letu 1336 potrjuje vloga izterjevalca, ki naj bi od Pirančanov iz- terjal občinski dolg kreditorju gospodu Ser- giju iz Pule.^' Rainerij napisal testament približno mesec in polža svojo mačeho, gospo Aldigardo.Bo- gaboječi mož je namenil cerkvi vrsto volil (de- nar za blagor svoje duše, za maše, olje, vo- sek), od katerih je zanimiva zapuščina 40 li- ber za duše tistih, od katerih je po krivici je- mal dohodke. Da bi odkupil svojo dušo, je del denarja zapustil tudi revežem. Po njegovi smrti je vdova gospa Bianca v skladu z izročilom oporoke vračala nekdanjim dolžnikom »male ablata«'^ in »usure«.*" Raz- prodala je tudi nekaj nepremičnega premo- ženja.*" V poslu se je kar dobro znašla: ni le sklepala družb za svojo ž.vino,*' najemala de- lavcev za obdelavo polj,*' nastopala kot upnica v zadolžnicah,** ampak je celo na- daljevala z naročili za dele sodov dobavljalcu iz Oprtalja.«" Za zadnjega nosilca Laponove veje Peroni- jev, Francisca, bi mogli reč , da je v uspeš- nosti poslovanja nekoliko zaostajal za svojim dedom in stricem. Na kredit je prodajal vino (potujočim trgovcem"" ali pa gostilničarjem za razprodajo na drobno"'), se pojavljal v vrsti zadolžnic, sklepal družbe za pašo svoje živi- ne,"^ živahno kupčeval z nepremičn.''nami"3 in najemal pomožno delovno silo."" Zlasti do stričeve smrti se je v pogodbah redno pojav- ljal kot upnik, kasneje pa se je pogosto zadol- ževal. S svojim udejstvovanjem pa je tudi on izpopolnil sliko poslovanja Peronijev. Decem- bra 1338 je namreč omenjen ob Matheu, sinu pokojnega Pappi del Senno iz Pirana kot so- prodajalec (torej dotedanji solastnik) »burc- la«, vrste tovorne ladje. Kupec je bil ladje- delniški tesar (»galaffarius«) Bertolomeus Pascualis iz Benetk."' Obenem z Laponovo pa je v Piranu živela in delovala še ena veja Peronijev. Njen prvi in glavni nosilec Nerij bi lahko sodil v Lapo- novo generacijo, čeprav je bil verjetno neko- liko mlajši. Prvič se je v pregledan-h virih pojavil kot upnik »Nerus Toschanus« v za- dolžnici leta 1304,"" nato pa naslednjega leta kot »Nerus, filius condam domini Peroni« iz Firenc."' Ponovno ga lahko najdemo v virih iz dvajsetih let 14. stoletja. V tem času je že imel vzdevek gospod (»dominus«, »ser«) ter pravice piranskega meščana. Tudi njegovo bogastvo je občina znala izrabiti. Ko se je le- ta 1329 zadolževala pri zastopniku kreditorja, gospoda Sergija »de castro Pole«, je bil Nerij omenjen v vrsti občinsk h porokov upniku."* Kljub pestri sliki Laponovega poslovanja ga je Nerij, sodeč po virih, prekašal po višini sredstev, ki jih je vlagal v poslovanje. Po- javljal se je kot prodajalec žita,"" redkeje vina'"" olja,'"' tkanin,'"^ kož,'"='za oskrbo svoje živine je >klepal »socide«.'"" Pri delu se je po- gosto posluževal najetih delavcev.'"' V letih 1328 do 1330 se je redno pojavljal kot zai- kupnik piranskih ribiških področij.'"" Zani- mivo je, da se z ribiči — najemniki, ki jim je dovoljeval ribolov, nikdar ni dogovarjal po načelu družabništva. Od njih je vedno zahteval najemnino v vnaprej določeni višini. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 19 Izredno široko je bilo tudi njegovo poslo- vanje z nepremičninami. Za ponazoritev omenimo le, da je v aprilu 1330 kupil hišo za 130 liber,"" v novembru hišo s kuhinjo za- daj za 290 liber,'"* ter še eno hišo na dražbi za 216 liber;'"" v decembru istega leta je pro- dal hišo za 300 liber,"" drugo s kuhinjo pa za 400."' Nepremičnine so mu omogočale tudi sprejemanje najemnin in zakupnin."^ Ob vsem tem je izredno veliko sredstev vlagal v posojila (»mutuum«). Samo v letu 1329 je seštevek kreditov (za trgovino s pre- mičninami) in posojil, za katera je bil upnik, znašal bajno vsoto nad 1000 liber. V primer- javi z Laponovim najuspešnejšim letom (1286, ko je nastopal kot upnik za nekaj več kot 170 liber) so bile Nerijeve investicije skoraj šest- krat večje. Upoštevati pa moramo, da so po- datki za Nerijev čas številnejši. Lapo je po- sloval v Piranu le nekaj mesecev na leto, s posojili pa se je le malo ukvarjal. Zdi se, da je tehnika trgovanja in kreditiranja od osem- desetih let 13. do dvajsetih let 14. stoletja do- živela precejšnje spremembe. Tudi Nerij je bil dvakrat poročen. Imel je štiri sinove, lohanesa, Lapona, Marka in Pe- rona ter hčerko Dolceto. Ko so odrasli, je bil včasih do njih prav neočetovsko posloven. Ko je v letu 1328 občini poravnal dolg za sina Marka, je kot zastopnik Markove matere, gospe Glirose, zahteval uradno dovoljenje, da si sme stroške povrniti iz sinovega imetja."^ Umrl je pred 19. aprilom 1333. Zapustil je ovdovelo drugo ženo Antolino, ki je skupaj, z Laponovim vnukom Franciscom izplačevala nekdanjim dolžnikom pokojnega moža »ma.~ le ablata«."* Od sinov se v poslu nihče ni posebej uveljai- vil. Razen Perona so se ostali trije pojavljali v glavnem kot dolžniki. Zaradi terjatve so jih večkrat sodno klicali na odgovor. Kadar se dolžniki tudi po tretjem pozivu niso javili in poravnali dolgov, so morali plačati posebno globo (poleg tretjinske, ki je bila posledica prekoračenja roka za poravnavo). Trije Ne- rij evi sinovi so doživeli take neslavne postop- ke."^ Pri Laponu je neporavnan dolg sprožil uradno dovoljenje upniku do posega v nje- govo premoženje, v skrajni posledici pa celo zaplembo pridelka njegovega vinograda."" Kdo je bil kriv teh poslovnih neuspehov, ali nesposobnost upravljanja s premoženjem ali mačehovski odnos nove domovine, pa ostaja za zdaj nejasno. OPOMBE 1. To je čas, ko se običajnim listinskim virom v Piranu pridružijo še notarske knjige (v na- slikajo razdobje od 1281 do 1320. Od 1325 je no- daljevanju NK). Notarji so vanje v skrčeni ob- liki vpisovali vsebine listin. Te knjige (zaradi neenakomerne ohranjenosti) različnoi podrobno tarskim sledila serija vicedomskih knjig (v na- daljevanju VK). Funkcija piscev teh knjig, viice- domov, se je za razliko' od notarjev postavljala v isto vrsto z občinskimi uradniki. Vse originalino gradivo, ki sem ga pri delu uporabljala, hrani piransiki arhiv (v nadaljevanju PA). Za opozorila in podatke se zahvaljujem dr. F. Gestrinu, dr. ¦ M. Pahorju, J. Peršiču in M. Žvanut. — 2. Za zgodovino Istre poleg splošnih del prim. C. de Franceschi, L'Istria — note storiche, Parenzo 1879; B. Benussi, Nel medio evo, Pagine di sto- ria istriana, Parenzo 1897; isti, L'Isitria nei suoi due milleni di storia, Trieste 1924; S. Rutar. Pregled isterske zgodovine, Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra, Slovenska zemlja II. del, Ljubljana 1897, 230—280; W. Lenel, Vene- zianisch—Istrische Studien, Schriften, der Wis- senschaftlichen Gesellschaft in Strassburg 1911; D. Gruber, Povijest Istre, Zagreb 1924; G. de Vergottini, Lineamenti storici della costituzione politica dell'Istria durante il medio( evo' I, Roma 1924, II, Roma 1925; M. Kos, Istra in. Slovensko Primorje v zgodovini, Od naseUtvei do konca 18. stoletja, Slovensko Primorje in Istra, Beoigrad 1953, 40--62; V. Bratulič, Pregled povijesti Istre, Rijeka 1954.— 3. Prim. A. Melik, Slovenija, Ge- ografski opis II, Opis slovenskih pokrajin 4, Slovensko Primorje, Ljubljana I960, 67—71, 144—146. — 4. Prim. F. Gestrin, Trgovina slo- venskega zaledja s primorskimi mesti od konca 13. do konca 16. stoletja, SAZU, Razred za zgo- dovinske in družbene vede. Dela 15, Ljubljana 1965. — 5. Brim. J. Peršič, Florentinec Francis- cus Benzini, banliir v Piranu (1338—1348), Kro- nika 23/1975, 138—148; isti, Dmzba florentinskih bankirjev Soldanieri in Piran, Kronika 25/1977, 12—18. — 6. Zapisana je bila 1. 6. 1282; 3. 5. 1290 je inotar Sclavionus condam Bilonis to- pogodbo obnovil, prim. PA, NK 6, f(olio) 22'. — 7. Zastop- nika te družine najdemo med sestavi j alci pi- ranskega statuta leta 1307, prim. C. de Frances- chi, Gli statuti del comime di Pirano del 1307 confrontati con quelli del 1332 e del 1358, Ve- nezia 1960, uvod k prvi knjigi statutov, 18; gl. še M. Pahor, Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja, Ljubljana—Piran, 1972, 27—32. —8. V dvajsetih letih 14. stoletja je marka znašala 8 liber, prim. PA, VK 1, f. 99'—100—16. 10. 1325. — 9. Prim. F. Gestrin, Pomorstvo srednjeveš- kega Pirana, SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede. Dela 21, Ljubljana 1978, 124.-10. Piranski statut je določal, da so morali piranski prebivalci dati popisati svoje žito, ki so ga prido- bili v piranskem okolišu, v roku osmih dni po tem, ko so ga raztovoirili v svoji hiši, prim. C. do Franceschi, n. d., 9/36, 133. — 11. Pirančani so moralni dati popisati tudi žito, ki so ga pripeljali od zunaj v piransko področje in ga tam razto- vorili, v roku treh dni po tem, ko so ga raz- tovorili ali pripeljali v Piran, prim. C. de Fran- ceschi, n. d., 9/37, 134.— 12. Prim. C. de Frances- chi, n. d., 9/39, 134. — 13. Gracij je a dvema dru- žabnikoma dal 22. 9. 1288 Lionu lohanis de Mora 20 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 za odškodnino dovoljenje, da sme po lastni izbiri v svoji hiši kuhati in prodajati, komur že- li, prim. PA, NK 2, f. 49. — H. Lapo je bU 11. 6. 1285 upnik za dohodek od pekarije »pancogou larije«, prim. PA, NK 2, f. 16'. — 15. Za lažjo presojo omenimo, da je po ohranjenih virih vi- šina sredstev, vloženih v žitno trgovino v tem le- tu v Piranu, znašala nad 565 liber. Pri tem je za 'več kot 385 liber žita prodal žitni trgovec Mantinus Lugnanus. — 16. Priim. S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem si po- sebnim ozirom na ljubljansko mero (16.—19. stoletje). Zgodovinski časopis 8/1954, 41. — 17. V tem letu omenjajo viri skupno vsoto sredstev, vloženih v žitno trgovino, v višini, okrog 600 li- ber, nad 345 liber od te vsote je odpadlo na Martina Lugnana. — 18. Omenjeni skrajnosti sta najpogosteje omenjeni ceni za urno vina v letu 1286. PA, NK 1, f. 72' — 21. 9. 1286 npr. navaja ceno 4 libre in 7 soldov; PA, NK 1, f. 75 — 24. 10. 1286 pa omenja ceno 4 libre. — 19. Prim. C. de Franceschi, n. d., 9/44, 136. — 20. Prim. PA, NK 1, f. 21.' —21. Prim. PA, NK 2, f. 38' — 31. 10. 1826. — 22. Prim. PA, NK 5, — 20. 11. 1289 in PA, NK 5, f. 6' — 30. 11. 1289. — 23. Prim. C. de Franceschi, n. d., 9/17, 127—128. — 24. Prim. C. de Franceschi, n. d., 9/11, 124—125. — 25. Prim. PA, NK 2, f. 2a—30. 11. 1284.-26. Prim. PA, NK 13, 22 — 30. 10 1304. —27. Prim. PA, NK 1, f. 14' —22. 10. 1282. —28. Prim. PA, NK 2, f. 40 — 29. 11. 1286: dolžnikova hiša je zapadla zaradi neporavnanega dolga za žito ;iz 25. 4. istega leta. — 29. Prim. C. de Franceschi, n. d. 6/20, 87—88. — 30. Za komendo gl. F. Gestrin, Pi- ranska komenda v 14. stoletju. Prispevek k pro- blemu tehnike trgovine v srednjem veku, SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede. Raz- prave 5, Hauptmannov zbornik, Ljubljana 1966. — 31. V času od 1286 (prim. PA NK 1, f. 73—73 — 2. do 7. 10. 1286, kjer je cena žita istočasno izražena na oba načina) do 1338 (prim, podatke o prodaji žita PA, VK 7, f. 180'—191' — 25., 2. do 11. 3. 1338) je stalni odnos med grošem in malim denarjem 1 : 32. — 32. PA, VK 1, f. 42' — 14. 5. 1325. — 33. PA, VK 1, f. 71 — 18. 7. 1325.-34. PA, NK 2, f. 23 — 14. 10. 1285 ; za vinograd in zemljo ob njem sta brata plačala 20 liber. — 35. PA, NK 10, f. 4' — 1. 10. 1290; za izkupiček je prejel 18 liber. — 36. PA, NK 2, f. 16 — 3. 6. 1285; kup- čija mul je prinesla 79 liber. — 37. PA, NK 2, f. 20 — 13. 7. 1285; nakup zemljišč ga je stal kar 150 liber. —'38. PA, NK 2, f. 40' — 1. 12. 1286; za vrt je plačal 51 soldov. — 39. PA, listina iz 13. 6. 1305; za vinograd je plačal 92 liber. — 40. Na dražbi je kupil hišo za 240 liber, prim. PA, VK 1, f. 121 — 24. 11. 1325; za nakup druge hiše pa je plačal 18 mark (po 8 liber, prim. op. 8), PA, VK 1, f. 105 — 23. 10. 1325. — 41. Klicar je 12. 2. 1329 objavil, da je Lapo za kupljena vi- nograda v Cedoli plačal 200 liber, prim. PA, VK 2, f. 225'. — 42. Čevljarskemu mojstru Armanu je dal Lapo 27. 3. 1325 za 6 liber v najem ome- njeni vinograd do 1. 11., prim. PA, VK 1,112'.— 43. Za najemnino omenjenih hiš so bili po nje- govi smrti dediči, vdova, sin in vnuk, dolžni pla- čati samostanu Sv. Klare v Kopru 1 marko letne najemnine, prim. PA, VK 2a, f. 113 — 26. 2. 1331, dalje PA, Idlstinj iz 24. 11. 1332 in izs 28. 2. 1334, ter PA, VK 4b, f. 215 — 5. 2. 1335. — 44. To nam dajejo slutiti nekatere omembe Laponove posesto, kadar so drugi Pirančani skušali opisati, lego svojih nepremičnin. 16. 8. 1289, je npr. Adalgerius Rufus dal hčerki v doto vinograd »in planu Re- xente apud Laponi Toscani et apud viam plubi- cam«, prim. PA, NK 6, f. 7—8. — 45. PA, NK 9, f. 1'—2 — 29. 5. 1295. Za »socido« gl D. Mi- helič, Socida v Piranu od 1280 do 1340, Sloven- sko morje in zaledje, Zbornik za humanistične družboslovne in naravoslovne raziskave 2/3, Koper 1979, 63—78. —46. Pa hrani original lis- tine z omenjenim datumom. — 47. Prim. C. de Franceschi, n. d., uvod, k prvi knjigi statutov, 18. — 48. PA, NK 13, f. 12' — 27. 12. 1302; za tri- najstmesečno plačo je Lapo plačal delavcu 10 soldov grošev (16 liber). — 49. PA. VK 2a, f. 50 — 4. 8. 1330; omenjeni nekdanji Laponov slu- žabnik je bil lacobus Furlanus »de Utino«. —• 50. PA, NK 13, f. 16 — 18. 9. 1303. — 51. Njegovo oporoko omenja PA, listina iz 28. 2. 1334. — 52. 1, 5. 1328 je že omenjeno prvo izplačilo njegove dediščine: Franciscus je svaku izplačal 300 liber od 800 liber, kar je Lapo zapustil za dotoi Fran- ciscovi sestri Istriji, prim. PA, VK 2,, f. 34. — 53. Prim. PA, VK 2, f. 88 — 21. 7. 1328 in PA, VK 2, f. 124' — 29. 9. 1328. — 54. PA, VK 2^ f. 88 — 21. 7. 1328. — 55. PA. VK 2, f. 36' — 3.5. 1328. — 56. Prim. op. 52, dalje PA, VK 2, f. 112' — 28. 8. 1328 in PA, VK 4, f. 16' — 14. 4. 1333. — 57. Šlo je za vinograda v »Carbonaru« (Kar- bonairu) in »Vigno^lah« (Vinjole), prim. PA, VK 2. f. 222 — 8. 2. 1329; ocenjena sta bila na 5 liber grošev in 15 soldov grošev (184 liber). — 58. PA, VK 2a, f. 100 — 29. 1. 1331. — 59. PA, VK 2a, f. 54'—55 — 24. 8. 1330. — 60. PA hrani originalni testament z omenjenim datumom. — 61. Prim. PA, VK 1, f. 38 — 4. 5. 1325; PA, VK 1, f. 42 - 13. 5. 1325; PA, VK 1, f. 52 — 4. 6. 1325; PA VK 1, f. 52 — 5. 6. 1325. 62. PA, listina iz 23. 2. 1327 npr. omenja nakup 200 starov žita za piransko občino v Rialtu. — 63. Upravnik >.fonitica« je moral vsak mesec pokazati podestatu obračune, prim. C. de Franceschi, n. d., 1/6, 25—27, — 64. PA, VK 4, f. 52' — 3. 6. 1333; PA, VK 4, f. 55 — 8. 6. 1333. — 65. Prodal je za 8 liber »vini viatici«, prim. PA, VK 4, f. 49 — 12. 6. 1333. — 66. PA, VK 2a, f. 61 — 19. 3. 1330. — 67. V druž- bo je vložil 40 soldov grošev (64 liber), družab- nika naj bi mu pokazala obračun poslovanja 8 dni po vmitiv; poleg kapitala naj bi dobil še tretjino dobička (izgube), prim. PA, VK 1, f. 97 — 3. 10. 1325. — 68. 20. 7. 1328 je v družbo vlo- žil 3 libre grošev (96 liber, malih denarjev), ob- račun od preprodaje živine v Piranu bi se izve- del 15 dni po vrnitvi partnerja, dobiček (izguba) bi se delil na dva enaka dela, prim. PA, VK 2, f. 86. Enako pogodbo z istim družabnikom le za nižjo vsoto 50 soldov grošev (76 liber) je skle- nil Rainerij 15. 9. 1328, prim. PA, VK 2, f. 121. Pogodba iz 4. 12. 1330 omenja dva vlagatelja sredstev (80 Uber), dobiček (ali izguba) bi se delil na tri dele med Rainerija, drugega »stan- sa« in »traktatorja«, prim. PA, VK 2a, f. 77'. —^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 21 69. 2. 9. 1325 je npr. prodal kožo za 20 soldov čevlarju iz Umaga, prim. PA, VK 1, f. 90'. 70. Večkrat je šlo v teh primerih za vinogra- de, ki jih je lahko (za dogovorjen čas) pustil v ob- delavi dotedanjih lastnikov — aolžnikov. Polovica pridelka in stroškov je pripadla Raineriju. po- lovica obdelovalcu; če dolg ni bil v roku povr- njen, je vinograd zapadel: prim. PA. VK 2, f. 177 — 13. 12. 1328. — 71. 29. 4. 1330 ie na dražbi kupil pol vinograda v »Spilugoli« (Špilugola) za 20 liber, prim. PA. VK 2a. f. 19; 24. 2. 1331 je na dražbi kupil pol hiše za 54 liber, prim. PA, VK 2a. f. 116; 15. 12. 1331 je na dražbi kupil vino- grad za 50 liber, prim. PA, VK 8. f. 212; 9. 5. 1333 je prodal del hiše in del koče v četrti »porta Domi« ter del vrta v Marčani za 20 liber, prim. PA. VK 4 f. 28'; 21. 6. 1333 je kupil na dražbi pol hiše v četrti »porta Mugle« za 26 liber, prim. PA. VK 4 f. 56—56'; 15. 10. 1335 je na dražbi kupil vinograd na področju »Vignole« (Vinjole) za 34 liber, prim. PA, VK 5. f. 109'; 3. 3. 1336 pa je (spet na dražbi) kupil dva vinograda v »Ca- stignolu« (Kaštinjol) za 107 in 117 liber, prim. PA, VK 5. f. 193. — 72. Prim. PA. VK 2. f. 112 — 21. 8. 1328 in PA. VK 2. f. 236' — 27. 2. 1329. — 73. Kupca sta naročila 300 dog po 16 denarjev (dolžine 6 čevljev po 34.77 centimetrov, prim., F. Gestrin. Pomorstvo.... 124) in 100 delov za dno po 17 denarjev, prim. PA, VK 4, f. 155 — 21. 12. 1333. — 74. Prim. C. de Franceschi, n. d., 10/2, 139—140. — 75. Prim. C. de Franceschi, n. d., 10/8. 141—142. — 76. Prim. C. de Franceschi, n. d., 10/7. 141. — 77. Po družabniškem načelu je Rainerij 23. 2. 1335 dal dovoljenje za ribolov šestim družabnikom, kar naj bi mu prineslo če- trtino dobička od prodanih rib, prim. PA, VK 4b, f. 219; oddaja dovoljenja lovljenja rib za vna- prej določeno vsoto pa je mogoče povzročila ne- izplačan dolg 4 liber za »palus« iz prej snega le- ta, ki ga omenja PA. VK 2a, f. 59 — 30. 9. 1330. — 78. Prim. C. de Franceschi, n. d., 9/24, 130. — 79. PA. VK 2. f, 221 — 31. 1. 1329 omenja najem- nino 6 (se)starjev soli letno ob Sv. Petru, najem- nik pa je moral plačati tudi občinski davek. — 80. Prim. PA, VK 4. f. 4' — 29. 3. 1333. — 81. Prim. PA, VK 6. f. 8' — 15. 3. 1336. — 82. PA hrani originalni testament iz 18. 4. 1336. — 83. Po krivici pobrane dohodke je vdova vračala npr. 18. 7. 1336, prim. PA, VK 6, f. 85. — 84. Vračanje obresti je omenjeno 30. 3. 1337, pirim. C. de Franceschi, Chartularium Piranense, Rac- colta dei documenti medievali di Pirano I. (1301—1350), Atti e memorie della Societa istria- na di Archeologia e Storia patria 46. Pola 1934, št. 120, 141. — 85. Gospa Bianca je 13. 12. 1338 prodala pol hiše v četrti »porta Mugle«, prim. PA. VK 8, f. 112. leto kasneje pa še vinograd, ki ga je Rainerij kupil na dražbi 15. 12. 1331, prim. PA. VK 8, f. 212 — 29. 10. 1339. — 86. PA. VK 7, f. 119 — 2. 2. 1338 omenja sklenitev »socide« za drobnico za pet let; Bianca naj bi po dogovoru krila dve tretjini stroškov in prejela enak del živine in njenih proizvodov. — 87. Prim. PA, VK 8. f. 55' — 24. 7. 1338. — 88. Prim. PA, VK 6, f. 132 --6. 10. 1336. — 89. Dve tovrstni pogodbi sta npr. iz 29. 11. 1336, pnim. PA, VK 6, f. 155 in iz 14. 6. 1337. prim. PA, VK 7. f. 66. — 90. Kot pro- dajalca »vini viatici» ga srečujemo zlasti v letu 1330, npr. PA, VK 2a, f. 63' —30. 10. 1330.-91. Prim. PA, VK 8. f. 218 — 14. 11. 1339. — 92. Prim. PA, VK 8. f. 240 — 13. 1. 1340. — 93. PA, VK 2a, f. 7'— 18. 3. 1330 ga omenja kot proda- jalca vrta, iz PA, VK 4b, f. 207' — 22. 1. 1335 izivemo, da je na dražbi kupil hišo v četrti »porta Mixana«, PA. VK 6, f. 13 — 15. 3. 1336 obravnava nakup polovice vinograda na področ- ju »Arcere«; 28. 7. 1336 je na dražbi kupil pol vinograda z okoliško zemljo v »Noxedu« (No- žed). prim. PA, VK 6. f. 93 ; na osnovi »intromisi- je,« pravica do posega v dolžnikovo imetje iz 1. 7. 1336. je Franciscus 28. 7. 1336 izročil na dražbo pol vinograda svojega dolžnika v »Castignolu« (Kaštinjol). prim. PA. VK 6. f. 93: PA. listina iz 15. 2. 1337 omenja še en nakup vinograda »Ar- cere«. — 94. Prim. PA. VK 2, f. 66 — 12. 6. 1328. — 95. PA, VK 8, f. 110' 7. 12. 1338. — 96. PA, NK 13, f. 18 — 9. 2. 1304. — 97. PA. NK 12, f. 1—1' — 15. 1. 1305. — 98. PA, listine iz 15. 11. 1329, iz 1. 12. 1331, iz 4. 2. 1333. — 99. Zito je prodajal v januarju 1329 ter v aprilu in maju 1330. prim. PA. VK 2. f. 204—210' — 15. do 29. 1. 1329. ter PA. VK 2a. f. 11 — 5. 4. 1330. in PA, VK 2a. f. 21 — 13. 5. 1330. — 100. 22. 7. 1330 je prodajal »vinum viaticum«. prim. PA. VK 2a. f. 48; upnik za vino je bil tudi v PA. VK 2a. f. 69' — 9. 11.1330. — 101. Olje je prodajal na kredit v PA. VK 2, f. 130' — 5. 10. 1328. — 102. PA, VK 1. f. 62 — 23. 6. 1325 omenja prodajo »pol- tremoli«, etrurske tkanine. —103. Kože je pro- dajal zlasti v letu 1330, prim. PA, VK 2a, f. 62 — 12. IIJ 1330. — 104. 26. 8. 1330 je dal v »socido« za pet let pet krav. Od te družbe naj bi dobil dve tretjini dohodka in živine, prim. PA, VK 2a, f. 54'. — 105. Prim. PA. VK 1, f. 1 — 1. 3. 1325. — 106. PA. VK 2. f. 86' — 15. 7. 1328 npr. ome- nja, da je Nerij skupaj z dvema družabnikoma kupil občinska ribiška področja v >Palude mal- ore», »Pademi« (Pademo), »Strugnani« (Stru- njan) in »Faxani« (Fazan). Zakup jih je stal 50 liber. »Palus maior« so s pravicami ribarjenja med Sv. Martinom in Sv. Petrom 19. 9. 1328 pro- dali dvema ribičema za 50 liber, prim. PA, VK 2, f. 122'. 6. 1. 1328 je prišlo do prodaje ribi- ških pravic za Fazan dvema ribičema za 20 sol- dov grošev (32 liber), prim. PA, VK 2, f. 199. — 107. PA, VK 2a, f. 18 — 30. 4. 1330; naslednjega leta je bil ta nakup preklican, prim. PA, VK 2a, f. 91' — 6. 1. 1331. — 108. PA, VK 2a. f. 67' — 4. 11. 1330. — 109. PA. VK 2a, f. 75' — 11. 11. 1330. — 110. PA. VK 2a. f. 80' — 16. 12. 1330. — 111. PA, VK 2a. f. 82 — 23. 12. 1330. — 132. 3. 10. 1328 je oddal za štiri leta v spolovinski zakup dva vi- nograda, prim. PA. VK 2. f. 124; PA. VK 2a. f. 80' — 16. 12. 1330 omenja njegov dohodek od na- jemnine za hišo. — 113. PA, VK 2. f. 94 — 31. 7. 1328. — 114. PA, VK 4, f. 17' — 19. 4. 1333 in PA, VK 4, f. 204 — 9. 1. 1334. — 115. Pravice do dolž- nika lohanesa, ki so izvirale iz zadolžnice iz 10. 10. 1333, je upnik 28. 8. 1337 odstopil drugemu. 14. 11. 1337 je bil lohanes uradno klican na po- ravnavo dolga, pa ni prišel, prim. PA, VK 7, f. 22 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 28 1980 140. Še vedno neporavnana zadolžnica je bila ' obnovljena čez deset let. Zaradi neupoštevanja sodbe o poravnavi dolga iz 21. 5. 1333 je dobil upnik 24. 11. 1335 uradno dovoljienje posega in izplačila svojih zahtevkov iz Laponovega pre-" moženja, prim. PA, VK 5, f. 114 . Istega dne so Lapona uradno klicali na odgovor za dolg iz 4. i 4. 1333; tudi tretjemu poziivu se ni odzval, kar j je imelo za posledico posebno globo, prim. PA, VK 5, f. 118—118'. Tudi za Markovo imetje so si upniki pridobili pravice posegov (»intnomissio«), prim. PA, VK 4, f. 30' — 14. 5. 1333, za dolg) iz 26. 2. 1333 pa so ga naslednjega leta sodno kli- cali na odgovor, pa ni prišel, prim. PA, lisitina iz 11. 2. 1334. Takih primerov bi lahko našteli še več. — 116. Prim. PA, VK 8, f. 193' — 28. 8. 1339. ,