Lelo 1874.
5
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos II. — Izdan in razposlan dne 20. januvarja 1874.
S.
Razglas finančnega ministerstva od 10. januvarja 1874,
o preklica dozdanjih nemških deželskih zlatih denarjev.
Nemško zvezno svetovalstvo je na podlogi členov 8, 13 in 16 postave o kovanji denarjev od 9. julija 1873 ukazalo preklic dozdanjih nemških deželskih zlatih denarjev in tistili vnanjih zlatnikov, kateri ,so po deželnih postavah izenačeni z domačimi zlatniki.
Z ozirom na občno važnost, ki jo ima ta naredba, razglašuje se tu niže dotično oznanilo.
I*retls s. r.
Oznanilo
o prrklini deželskih zlatili denarjev in vnanjih zlatnikov, z deželnimi postavami domačim zlatnikom poenačenih. Od 6. decembra 1873.
Na podlogi členov 8, 13 in 16 postave o kovanji denarjev od 9. julija 1873 (Drž. zak. st. 233) ukrenilo je zvezno svetovalstvo naslednja določila:
§• 1.
Počenši od 1. dne meseca aprila 1874 ne bode več za postavno plačilo veljal noben tak zlatnik (zlat denar) nemških zveznih držav, kateri je bil nakovan do dobe, ko je v moč prišla postava o kovanji zlatih denarjev nemškega cesarstva, od 4. decembra 1871 (Drž. zak. st. 404).
Po 1. dnevi aprila 1874 ne bode torej razen blagajnic, katerim je njih odkupovanje (zamenjevanje) naročeno, nihče dolžan, te zlatnike za plačilo jemati.
(Slovcuisoh).
2
Od iste dobe počenši izgubé vnanji zlati denarji, kateri so po deželnih postavah izrečeni da so enaki domačim, to svojstvo, da služijo za postavno plačilo. Taki denarji se ne odkupijo.
§• 2.
Kar deželnih zlatih denarjev zdaj hodi med ljudstvom, bodo jih v mesecih aprilu, maji in juniji 1874 po deželnih osrednjih oblastvih določene blagajnice tistih zveznih držav, katere so zlatnike kovati dale. oziroma po katerih ozemlji veljajo za postavno plačilo, po vrednostni primeri ustanovljeni v §§. 3 in 4 na račun nemškega cesarstva za plačilo jemale in pa tudi za cesarstvene zlatnike, oziroma deželske srebrne denarje zamenjevale.
Ko prejde 30. dan meseca junija 1874, ne bodo deželnih zlatnikov ni te blagajnice več za plačilo jemale niti zamenjevale.
§. 3.
Sledeči zlati denarji se bodo odkupovali po pristavljeni trdni vrednotni primeri :
Pruski Friedrichsd’or po...............................5 tol. 20 sr. gr.
kurhesenske pistole po................................ . 5 „ 20 „	„
virtemberški, badpnski, veliko vojvodski bosenski zlatniki za deset in pet goldinarjev po 10 gl., oziroma 5 gl. — kr. virtemberški cekini ali dukati (kovani po 1. 1840) po . 5 „	45 „
badenski cekini (kovani po 1. 1837, imenovani Rhein-
Golddukaten) po.................................5 „ 35 „
badenski zlatniki za 500 krajcarjev po...............8 „ 20 „
§• 4.
Za vse v §. 3 ne naštete zlate denarje nemških zveznih držav povračuje se samö vrednost čistega zlata, katero imajo v sebi, s 1395 grivnami (markami) ali 465 tolarji za fftrit čistega zlata.
Zategadelj bode blagajniei z zlatim denarjem vred, kateri naj se odkupi, vpoložiti dvojni popisek ali zaznamek, v katerem je posamezne denarje po številu, vrsti (podobi) in letnici skupno zapisati. Eden teli popiskov se s prejemnim potrdilom nazaj da in tistemu, ki ga o svojem času pokaže in izroči, plača se, — ako ne bode drugih spotik, — vrednost zlata, katero ustanovi denarstvena uprava. Deželska oblastva dadč na znànje dobo, od katere počenši bode moči vzdigniti odkupščine.
Zgornja določila ne veljajo za spominske denarje, svetinje in druge zlatnike, kateri niso edino v kolovanje mod ljudmi namenjeni.
§ 5
Dolžnost, denar sprejemati in zamenjavati (§. 2), ne veljd za preluknjane in take denarje, katerim je kako drugače in ne po navadnem kolovanji teža umanj-šana, niti za popačene denarje.
Gledé meje, doklej se smejo zlatniki v §. 3 naštetih kovov po kolovanji med ljudstvom na teži umanjšati, da veljajo še vendar za polnotežne, ostane pri dotič-nih določilih deželskih postav. Kjer takih določil nij, naj veljajo za polnotežne
taki zlati denarji, katerih teža ne ostaje za več nego pet tisočin izpod pravilno težo.
Ako se pri preskusu teže pokaže večji razloček, povračuje se metalna vrednost zlatega denarja po določilu danem v prvem odstavku §. 4.
V Berlinu, dne 6. decembra 1873.
Cesarstveni kaneelar.
Namesto njega :
Delbrück.
3.
Ukaz ministrov za pravosodje in finance od 16. jami va rja
1874,
o tem, je li dopuščeno izdajati vkupne zemljeknjižne izpiske o več knjigovpisnih stvaréh o štempeljski pristojbini za take zemljeknjižne izpiske.
I)a so odstranijo dvombe, ki so tu pa tam prišle na dan, vzvidelo se je ministroma za pravosodje in finance ukazati tako:
Ako stranka zaprosi, da bi se ji dal zemljiško-knjižni izpisek (ekstrakt iz gruntnih bukev) o več knjigovpisnih stvaréh, nič ne brani, po glasu postavljene zahteve izdati ali o vsaki posamezni knjigovpisni stvari poseben izpisek ali pa več knjigovpisnih stvari obsegajoč vkupen izpisek, ter bode v poslednjem slučaji po tarifni številki ,4/i7 a) pristojbinske postave idoč stanoviten štempelj opravljati ne po številu knjigovpisnih stvari, temuč samo in edino po številu porab-ljenil pol.
(«laser s. r.
Pretiš s. r.
4.
Ukaz pravosodnega iiiinistcrstva od 16. janiivarja 1874,
da se Budiševiška občina odkaznje pod okoliš Opavskega mestno-delegiranega okrajnega sodišča na Sleškem.
Na podlogi §. 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločuje se Budiševiška občina iz okoliša Klimkoviškega okrajnega sodišča ter se odkazuje pod okoliš Opavskega mestno-delegiranega okrajnega sodišča.
Ta ukaz pride v moč 1. marcija 1874.
Glaser s. r.