Naročnina mesečno 25 Din. za inozem* »Ivo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno ot) Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je t Kopitarjevi ul. 6/11) Črk. račun: Ljub-liana it 10 6M) ia 10.149 ra inseralei Sarajevo St*. 75(j\ Zagreb Stv. 59.011, Praga-Duuaj 24.797 Uprava: Kopltar-jeva b, teiefou 2999 Telefoni uredništva: dnevna služba 205» — nočna 2996, 299* la 205» Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dueva po prazniku Še o slovenskih učnih knjigah Jugoslavija in abesinsko vojna Zadeva slovenskih šolskih knjig jo morda zdaj naše najbolj perečo kulturno vprašanje. 0(1 njegove ureditve je namreč odvisno, kakšnega duha se bo mladina navžila v času svojega šolanja in kako bo znala gledati v bodočo na našo kulturno in narodno rast Že davno smo ugotovili, da naše lift; rodno vedo v jugoslovanskih učbenikih, ki zdaj preplavljajo našo šole, niso niti daleč dovolj vpoštevane. Proti takemu omalovaževanju sc bo pač treba upreti, kot so so Črnogorci, kakor smo poročali pred kratkim. Toda ne samo to: te knjige so se začele prav letošnje šolsko leto valiti na naš šolski trg v slovenskih prevodih, proti čemur smo nastopili že v posebnem uvodniku. In to vpra-nje je tuko boleče, da se je treba k njemu zopet in zopet vračati. Iz tega bi kdo utegni) sklopati, da Slovenci nimamo v dovoljni mori sposobnih profesorjev, ki bi zmogli zadovoljivo spisati nekaj šolskih knjig. Dejstvo i ni je, da so slovenski profesorji takrat še, ko slovenskega učnega jezika nismo imeli, napisali v tujem jeziku izvrstne učne knjigo, ki so nad po! stoletja služile vsem šolam bivšo monarhije, kot n. pr. Mož; nikovi učbeniki matematike ali pa Kocenovi atlanti. Ko smo v 60. lotili dobili slovensko nižje gimnazije, se je mudilo za učbenike, a tudi takrat je n. pr. Pr. Erjavec tako samostojno priredil Fcllockerjevo Mineralogijo ali Pokornyjevo Živalstvo, da komaj še moremo govoriti o prevodu. Pred 31). leti si je jela slovenščina počasi, a vztrajno osvajati pot tudi v višjo gimnazijo, za kar gre zasluga predvsem škofu Jegliču in njegovim zavodom v Št. Vidu. Slovenska učna knjiga je bila prvi pogoj za to. Prav takrat nastalo Društvo slovenskih profesorjev je organiziralo spisovanje (ne prevajanje) učbenikov, preskrbovalo pisateljem dopust in knjigo celo samo zalagalo. Po zaslugi škofa Jegliča jn Društva nas prevrat 1. 1018 ni našel čisto nepripravljene in naše srednjo šole so so mogle gladko posloveniti. Novim potrebam, ki so nastale z uvedbo realnih gimnazij in spremembo učnih načrtov, smo mogli prva leta kolikor toliko zadostiti in bi gotovo dobili sčasoma za vse predmete dobre učbenike, da ni prišla jeseni 1. 1929 proslula monopolizacija učnih knjig. Vse knjige in njih odobritve so postale čez noč »privremene«; po razpisu se, naj bi v bodoče izbirali rokopisi za enotne učbenike za vso državo. Da rokopisi slovenskih profesorjev riri tem ne bodo dosti prihajali v poštev, ;je bilo jasno vsakemu, ki razmere pozna. Ta; kili idealistov pa celo pri nas ni bilo, ki bi zraven 20—24 ur pouka (tako je bilo zadnja leta pri nas. dočim so imeli v drugih banovinah k večjemu po 18 ur na teden!) pisal nčne knjigo, ne da hi vedel, če se bodo kdaj tiskale in rabile, saj tudi noben založnik ne hi na slepo investiral svojega kapitala. Ker Se je hkrati znižala doba za veljavnost odobritve in so se še spreminjali učni programi, (pa tudi iznašla »protidržavnost« nekaterih, faprav odobrenih knjig) je začelo slovenskih učbenikov primanjkovati, naše zavode so pa vsako jesen preplavljali prospekti in reklamni gratis-izvodi raznih helgrajskih za-ložništev. Ti so imeli svoje izdaje davno plačane in zaradi velikega odjema tudi pri novih riziko ni bil nevaren, pri nas so pa takrat odločujoči »pedagogi« šo forsirali uvajanje srbskih učbenikov, ki so ;že zaradi terminologije. pa tudi zaradi jezika in iiisave delali v šoli več zmede kot koristi. Ker je tudi največji »unitarist« uvidel. da tako ne gre. so se pojavile najprej v latinici tiskane belgrajske izdajo (te so vsilili zlasti po hrvatskih srednjih šolah, kar tvori tudi košček takozvanega »hrvatskega vprašanja«!), nalo pa so prišli celo »udžbenici štampani na sjo-venačkom jeziku«. Da si ohrani oziroma razširi trg, se je namreč belgra.iski založnik ali pn avtor obrnil na kakega slovenskega učitelja ali profesorja ter mu milostno ponudil par jurjev za prevod svoiega učbenika. Izdal ga je potem z istimi klišeii in v isti slabi opremi, samo da v slovenskem tekstu mrgoli še polno tiskovnih napak, kot je bilo n. pr. lani ugotovljeno glede Padivojeviče-vesra Zemljepisa za I. razred. Vsekakor se mi ne zdi potrebno, da slovenski profesorji in učitelji za skledo leče pomagajo raznim belgrajskim »fabrikam udžbenika« osvajati naš književni trg. Ali je n. pr. treba, da pri nas prevajamo nemške .vadniee, katerih se-stavljalec najbrž ne zna nič bolje nemški kot vsak naš starejši profesor, ki niti ni germanist pn stroki? Ali pa da uporabljamo pri nas. kjer imamo strokovnjake a la Sovre, latinske učbenike, katerih avtor misli, da je »aoniln« moškega spola (orno!)? Na ta način smo prišli n. pr. do neke latinsko čitanke za VTTT. razred (1), o kateri pravi zadnja Poslanica Društva prijateljev humanistične p-imnnzlie _ kar smo že nekoč pribili — na str. 5: Tn je pravi vzor šolske knjige, kakršna ne sme biti. Snmo v latinskem besedilu ■ie Lino tiskovnih napak (med njimi Horva-tins — Horac!) Komentar dokazuje poleg neverjetne površnosti tiuli strokovno nesposobnost sestavljavčevo. Je to resničen škandal in deln sramoto jugoslovanskim klasičnim filologom. Dolžnost prosvetne uprave bi bila. da knjigi aprohacijo vznme. ker nas smeši pred vsem svetom, ne glede nn to. da je zn učenca neporabna.« Pa tudi v drugih strokah, mislim, ni tnko dovršenega učbenika, da bi ga bilo treba varndi tegn prevesti. Če smo mogli pred iln leti ko ni bilo še nobene popolne slovenske gimnazije, dohiti izvirne, našim razmeram in naši mladini primerne učbenike, bomo mogli tn tudi danes, ko imamo slovensko univerzo in kn — kot unamo — tudi akademija ni več daleč. Tn to kljub temu. dn so naši pedagogi obremenjeni s šolskim in i-z-venšolskim dolom bolj kot drugod, kaj še, da Naši interesi bodo zaščiteni a « «w»» HV0B ona a u t sns v^« »s^ias 99 Velik zunanje-politični govor predsednika vlade dr. M. Slojadinovica Belgrad, 18. oktobra, m. Danes popoldne nekaj po 5. se je sestal klub skupščinske večine, kateremu je prisostvovalo veliko število narodnih poslancev, na sejo pa je prišel tudi predsednik kr. vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič z nekaterimi ministri. Ob vstopu v skupščinsko dvorano so predsednika kr. vlade poslanci burno pozdravljali, nakar je imel dr, Stojadinovič sledeči govor: »Pretekli so že trije meseci, odkar smo bili zadnjič skupaj, in smatram zaradi lega za svojo dolžnost, da vas seznanim z dogodki, ki so se odigrali v zadnjem času po svetu in pri nas Poslužujem se današnje seje Kluba skupščinske večine, pričakujoč priliko, da podani slična pojasnila tudi pred plcnumom narodne skupščine. Zunanja poli lika Že v svoji deklaraciji pred narodnim predstavništvom jc kr. vlada izjavila, da ostane zunanja politika naše države tudi v bodoče ista, kakor je ostala doslej: spoštovanje pogodb in s pogodbami prevzetih obveznosti, zvestoba zaveznikom Male zveze ju balkanskega sporazuma, tradicijonalno prijateljstvo do Francije To so bile naše prve besede. Toda jaz sem smatral za svojo dolžnost, da morajo besedam slediti tudi dejanja. Tako je tudi bilo. Sestanek MZ na Bledu Koncem avgusta jc prišlo do sestanka zunanjih ministrov držav Male zveze na Bledu. Moj sestanek s češkoslovaškim zunanji mminislrom dr. Benešem in romunskim zunanjim ministrom ritule-scom je potekel v največji prisrčnosti. To, kar se je storilo na Bledu, je bilo svoječasno objavljeno v posebnem komunikeju za javnost. To jc brez dvoma znano tudi vam, toda to, kar hočem tukaj posebej poudariti, je, da se je na blejski konferenci zopet pokazala popolca solidarnost interesov in soglasje mnenj med češkoslovaško, Romunijo i>n Jugoslavijo. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno. Ker je bilo potrebno soglasje za dotedanjo diplomatsko akcijo, so se ob tej priliki orisale glavne smernice za današnje delo. Mi smo na Bledu obravnavali vprašanje podonavskega in vzhodnega pakta, ob-or žilveno vprr.janje, vprašanje o povratku Iiabsburžanov in tudi vprašanje o vpadih v Abesinijo. Nikdar do tedaj ni Mala zveza z večjo jasnostjo in večjo odločnostjo povedala tega, kar misli. Bilo je tudi razgovora o dvomiselnih vprašanjih, o neodločenih situacijah. Mi smo smatrali, da je prvi pogoj za pravilno rešitev vseh vprašanj: jasnost in odrejenost. Če se želi, da se nekaj neprijetnega ne zgodi, potem ni druge poti, kakor iti naprej, javno in odkrito povedati to, kar se misli. Mala zveza nima drugega cilja pred seboj, razen vzdrževanja in okrepitve miru v donavski kotlini. Prepričani smo, da je bilo zasedanje na Bledu činitelj, ki bo močno koristil temu cilju. Mir na Balkanu Neposredno po sestanku z dr. Benešem in Ti-lulescom sem ime! na Bledu sestanek s turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom. Lahko vam rečem, da so naši odnošaji s turško republiko pri- srčni. Skupaj s Turčijo, Romunijo in Grčijo tvorimo blok balkanskih držav, katerih osnovno načelo je: t. mir na Balkaau; 2. Balkan balkanskim narodom. Skupnost 70 milijonov Ker sem na Bledu imel sestanek tudi s tedanjim grškim ministrskim predsednikom Caldari-som, pa tudi s sedanjim predsednikom grške vlade generalom Kondilisom, sem v teku letošnjega leta imel priliko ugotoviti istovetnost pogledov v vseh vprašanjih mednarodne politike ne samo z našimi zavezniki iz Male »zveze, temveč tudi z našimi prijatelji iz Balkanskega sporazuma. Vsled tega jc naša država krepko zavarovana s tesnimi prijateljskimi zvezami in pogodbami z ene strani z Romunijo in češkoslovaško, z diuge strani pa z Romunijo, Grčijo in Turčijo. Vseh teh 5 držav s svojimi 70 milijoni prebivalci imajo skupne poglede na vsa važna politična vprašanja ter so vedno pripravljene, da svoje koristi branijo v celoti, tako na političnem, kakor tudi na gospodarskem in finančnem polju in nazadnje, če bi bilo potreb.— kar naj Bog ne da — tudi na vojaškem polju. Ta politični sistem Male zveze in Balkanskega s|>orazuma ima za nas svojo tradicionalno in iu.Viviio dopolnilo v vednem prijateljstvu napram veliki republiki Franciji. Imel sem priliko, da selil bil po pozivu predsednika francoske vlade njegov gost v začetku meseca septembra. Toplina sprejema, pozornost, ki so mi je poklanjala, prisrčnost razgovorov z. Lavalom, vse to so znaki prisrčnih prijateljskih odnosov, ki vežejo ti dve državi, Francijo in ,Jugoslavijo. Tako sem v Parizu imel priliko, da konstaliram popolno soglasje glede vprašanja zunanje politike, v kolikor se tiče naše države. Po teh sestankih na Bledu in v Parizu se je pojavil temen oblak na vedrem nebu evropskega miru. Pred 15 dnevi se je pričela vojna med Italijo in Abesinijo. Ta dogodek res da ni prišel nepričakovano. Mi smo ga že na Bledu predvidevali, ker smo ob tej priliki v komunikeju dejali, da jc naša država gioboko iidana ideji miru in da vso slavljamo v službo miru. Edino sredstvo te politike _ smu istotako izjavili — smatramo, da I more biti ženevska institucija Zveze narodov. danes v Ženevi, jc naša pravica, ki-r smo voljni izpolnjevali svoje dolžnosti ob splošni solidarnosti in radi kolektivne varnosti. Če ne bomo mogli izvažali v Italijo, bomo zahtevali, da kaka druga država prevzame ta izvoz. Ce so nekatere države uvažale gotove vrsle blaga iz držav, ki nočejo sodelovati pri gospodarskih sankcijah, tedaj bomo mi zahtevali, da to blago kupujejo le države, ki izvršujejo sankcije, od nas. Ce nimamo dovolj deviz za odpla čevanje kuponov inozemskih upnikov, bomo zalite vali od leh upnikov nove olajšave glede plačevanja. Vojno je treba lokalizirali Vidite, lo je eno, kar delamo danes v Ženevi. Naš glavni cilj je, da v sporazumu z drugimi loka-liziramo vojno nevarnost, da se ta ne bi prenesla tudi v Evropo, a naš gospodarski cilj je la, da pri izvrševanju sankcij naše narodno gospodarstvo ne bi utrpelo kake škode. Radi uresničitve teli težkih skupnih ciljev je neobhodno potrebno, da v vsej državi vladata absoluten red in mir, da med politi?-nimi grupacijami ne bi bilo sporov in zaoslrenosti, da na vseh straneh vlada atmosfera pomirjenja in pomirljivosti. To je bila želja kraljevske vlade že v početku njene delavnosti, toda danes bolj kakoi včeraj imam dolžnost, da v imenu kraljevske vladi.' naslovim ta apel na vso državo. Mir in sloga, to je ono, kar moramo imeli pred očmi pri vsem našem ravnanju. Naša država in volna z jO Spor radi Abesinije bo dovedel v težko preizkušnjo Zvezo narodov. Od lega, kar bo ona storila topot, bo zavisela njena bodočnost. Naši predstavniki v Ženevi so izjavili v sporazumu •z vsemi našimi zavezniki in prijatelji, da mi ostajamo zvesli Zvezi narodov. Ta naša zvestoba more pa medtem imeti danes zelo nepovoljne posledice, ko se dela na gospodarskih sankcijah proti Italiji, s katero smo v najtesnejši gospodarski zvezi: 2(1 odstotkov od celokupnega našega izvoza gre v Italijo. .laz sem imel priliko, ila opazim gotovo skrb naših gospodarskih krogov, posebno izvoznikov. V tem pogledu je posebno važen položaj naše lesne industrije, zatem izvoz živine iu nato izvoz cercalij ild. Ce bi sc zaprl italijanski trg za nas, je vprašanje, kje bomo našli drugega kupca za naše proizvode. Če ne bomo dobili deviz 0(1 izvoza v I tulijo, kako bomo imeli devize za plačevanje bonov za naše državno posojilo v ino- ; zemstvu. Vse In so problemi, s katerimi se mora kraljevska vlada resno baviti, ter smo posvečali i vso pozornost, ki jo ta problem zasluži. Naša država in sankcije Vsak dan sem v telefonski in brzojavni zvezi z našim zastopnikom v ženevi in sem dal instruk-cije v leni pogledu, da bodo pri vprašanju gospodarskih sankcij naši int?resi maksimalno zaščiteni; ne bi bilo prav, da Jugoslavija sorazmerno odnese največji del slroškov radi spora, katerega ona ni niti želela niti izzvala in ludi za nj?ga ne more prevzeti najmanjše odgovornosti. K sreči sam tretji odstavek čl. 16 pakla Zveze narodov določa rešilev za ta slučaj. V tem paragrafu stoji, da so države, članice Zveze narodov, dolžne priskočili na pomoč druga drugi, če bi vsled izvajanja sankcij bile preveč prizadete. Naša diplomatska aktivnost v Ženevi je danes usmerjena v t.-m smislu, da se ta pozabljeni paragraf privleče zopet iz arhiva in stepi v veljavo. Mi hočemo solidarnost v Ženevi z ogromno večino članov Zveze narodov, toda smatramo, da je treba pakt Zveze narodov uporabiti v celoti lako, kakor se glasi. Ta pakt ne določa samo do'ž-nosti, temveč tudi pravice, in to, kar mi zahtevamo bi dobili za spisovanje učbenikov znižanje učne obveznosti ali celo dopust, kar se jc baje včasi dogajalo. Tudi smatrajo pri nas profesorji univerze za svoj poklic znanstveno delo, ne pa »industrije učbenika« za vse razrede srednjih šol in bi se najbrž ženirali pisma, kakršno leži pred menoj in v katerem mi neki univerziteni profesor in akademik z lastnoročnim podpisom priporoča svoja učbenika za Tli. in IV. gimnazijski razred ... Sicer pa ni tolika sila, da bi morali na vsak način takoj in za vsak predmet imeti tiuli knjigo. Skušnja kaže, da se da vsaj v reali-jah nekaj doseči tudi brez knjige, gotovo pa je boljši noben učbenik kot slab učbenik! Treba jc samo smotrene organizacije in delitve delil, kol jo je začela ljubljanska sekcija Profesorskega društva s svojim odsekom za šolske knjige, brž ko se je monopolizacija v praksi izkazala vsaj zaenkrat kot neizvedljiva. Največ po njegovi zaslugi sme letos dobili več kot ducat dobrih, izvirnih učbenikov. Med njimi jc tiuli eden s tole poučno zgodovino. Neki naš strokovnjak je svojčns dobil »laskavo« ponudbo helgrajske-ga avtorja, dn bi prevedel njegov (zelo povprečen) učbenik v slovenščino. Za ponudbo pa se je lepo zahvalil in poskrbel, da sino dobili mesto prevoda izvirno delo, ki jc bilo liri strokovnih ocenjevalcih doma in v Belgradu deležno popolnega priznanja. Enako kot Profesorsko društvo bi morala tudi strokovna organizacija učiteljev meščanskih šol, eventualno s sodelovanjem profesorjev, poskrbeli za dobre izvirne učne knjige za meščanske šole. Tudi lisli, ki so se nekoč navduševali za srbohrvalskc izdaje iz materialističnih razlogov štednjo. so menda sprevideli, da je eventualna nižja cena takih knjig več kot izravnana s slabšim papirjem in vezavo, zmazanimi klišeji in tiskovnimi napakami. Tako je knjiga v pedagoškem in higi-jenskem oziru manj vredna in zdrži redko več kot eno leto uporabe. Slednjič naj omenim šc gospodarski moment. ki v teh časih krize ne sme biti zadnje vprašanje izvirnih, doma tiskanih in veza; nih učbenikov, je tudi vprašanje zaposlenosti naših stavcev in knjigovezov, naših založnikov in knjigarnarjev. Cc je že drugim šolska knjiga samo »trgovski artikel«, naj lin nam poleg kulturnih momentov tudi gospodarski ozir merodnjen la ne bo zopet na nov način odtekal denar oo Savi! Profesor. V tem duhu se je vodilo vse delo kraljevske vlade tudi v njeni notranji politiki. Prijavljena je nova velika politična stranka Jugoslovanska radikalna zajednicn. kiiteri pripada večina današnjega kabineta. Stranka je tudi odobrena, toda nikjer s« niti ministri, še manj pa državni uradniki ni*o čez mero angažirali ua strankinih konfcrcncuh pri delu za organizacijo te stranke. Obl.-isli se ne mešajo v organiziranje te stranke. To smo dejali javno v narodni skupščini, a lo ponavljam danes ludi vam tukaj: Potrebne so nam veliko politične stranke. Te niso potrebne niti meni osebno kot predsedniku uiti kraljevski vladi kol celoti, marveč so potrebne naši državi, da hranijo našo državo iu družabni red, da hranijo ideale, ki so nam vsem dragi, da se stavijo v službo kralju in domovini danes v miru kakor ludi jutri kot vojaki. če bi bilo potrebno v slučaju vojne, da vse lo čuvajo in branijo. „Državi ni dovoli samo policija" Državi ni dovolj samo policija iu orožni-' štvo, temveč ji je potrebno ludi dobrovoljno in brezplačno orožništvo in vojaštvo, in lo so člani državotvornih in narodnih strank. Druge se ne bodo nili dovoljevale. Po naravi sami ljudje težijo k združevanju. Človek je socialno bitje, je dejal neki filozof, iu iz te same človekove narave bo izšlo tudi združevanje pri tej veliki politični stranki. Male stranke so po sami naravi obsojene na smrt. Vsak želi bili v veliki, čim največji skupini. V leni smislu verujemo, da ima tudi .IKZ veliko bodočnost, ker bo njej pripadla velika vloga v državnem življenju naše države. Toda njeno ustvarjanje bo šlo postopoma s svojim naravnim tempom brez prisiljovanja, brez pritiska, po svobodni volji naroda. Pri tem ustvarjanju bodo morda kje tudi kaki lokalni spori, ho tudi kako osebno nasprotstvo. toda sčasoma se bo vse uredilo in vse spravilo v red z. zmago tistega, ki je v narodu najmočnejši in kogar narod bolj ljubi. Čeprav večina ministrov v vladi zasleduje delo pri ustanavljanju stranke, moreni kot predsednik vlade izjaviti tudi lo, da je vlada eno, stranka drugo iu narodna skupščina nazadnje nekaj tretjega. Vlada in skupščina Odnosi vlade napram narodni skupščini so definirani v deklaraciji kraljevske vlade, kateri ostane vlada tudi danes v celoli zvesta. To je delovni program vlade in ona bo po leni programu nadaljevala svoje delo, prepričana, da bo tudi v narodni skupščini naletela na popolno razumevanje iii vsestransko sodelovanje. Vlada želi tega sodelovanja. Za to je vlada dala doslej dovolj dokazov in nadejam se, da lin te dokaze imela priliko tudi v bodočnosti nuditi, .laz sam celo smatram še več. da nili z ustanovitvijo posebnega kluba poslancev ■lltz ni trebil hiteli vse dotlej, dokler se vsem narodnim poslancem ne nudi dovolj časa. ila se v miru (»predele, na katero stran hočejo. Vlada je le Štiri mesece svojega obstoja delala, ker je imela dosti problemov 7,a reševanje. fnfriganfom Spominjale se one razburjenosti duhov po petoniajskib volitvah, s|)oniinjatc se zagrebških scen s plemenskimi zastavami, spominjate se jugo-fašisličnih govorov v skupščini. Mi smo imeli tudi gospodarske probleme. Začeli smo delo nn cestah, železnicah, izdelali uredbo o kmetskih dolgovih. Toda medtem ko smo mi na vladi delali na po-mirjenju strasti, branili naše interese v Ženevi, medtem so nekateri naši nasprotniki — intrigirali. Niso šli nili med narod nili v svoje volilne okraja, ker niso imeli poguma, da se pojavijo pred svojimi volivci, ki v ostalem niso mnogoštevilni. K sreč' število teh intriganlov ni veliko. Kuj bomo postavili nasproti tem iiitrigantnm? Ničesar drugega kol delo. resnico in čas. ker ta je tudi dober zdravnik za mnoge stvari kakor tiuli za politične intrige. (Nadaljevanje na 2. strani.) Klub skupčinskc večine »tuji danes. kukor smo Obveščeni, pred novim konkretnejšim dolom v /vezi z izvolitvijo predsednika narodne skupščino dne 20. oktobra. Kraljevska vlada prepušča klubu, tla >e ho to vprašanje rešilo, kot smatra kluh za najboljše. Klub ostane samo v prijateljskih stikih z ,IRZ, temveč tudi z drugimi političnimi striijumi. Liubše nam bo, a ... Radi ustavnih odredb se vlada ne more mešali v čislo parlamettlurne odnose, kar bi bilo v slučaju, da imate pred seboj čisto parlamentarno vlado. Ni stimaje. da lin nam ljubše, če boiuo ua predsedniškem mestu v narodni skupščini videli ljudi, s katerimi liiiinu mogli lažje sodelovati in delati in s katerimi se bomo lažje sporazumeli. Itadi lega ho imela več koristi kraljevska vlada, a boga mi, tudi sama narodna -kiipsčiun. Prepuščam vam torej, da vprašanje novega pmlsedništva narodne skupščine sami rešile, kakor smatrate za najboljše ia najprimernejše. Kur se tiče kraljevske vlado, ho vršila dolžnost, šla Iki po poti, ki je začrtana po ustavi in njeni deklaraciji, ne oz.iru.je se ue uu levo ne nu desno, in šlu bo po pravi poli vedno naprej v službi kralju, narodu in domovini! Laza Markovič pri dr. Mačku Ptrva naloga nove poljske vlade Poiskati stihe z ljudstvom Varšava, 14. oktobra. Čeravno opozicija trdi, da sc z odstopom Sla-vvekovc vlade ni ničesar spremenilo in da {Src prav za prav Ic za izmenjavo straže«, prevladuje vendarle vtis, da je sprememba v vodstvu velikega pomena. Lahko se Irdi, da ic po 10 letih Poljska dobila vlado, ki ne izhaja več iz kluba polkovnikov«., ki so do smrti maršala Pilsudskega imeli vso oblast v rokah. Tri osebnosti, to s o predsednik Koscialkowski, ki jc priznan znanstvenik in gospodarsko izobražen človek, nadalje Poniatowski in Kviatovski jamčijo za t o, da prehaja Poljska iz rcvolucionan-e dobe v dobo mirnejšega razvoja. Poljsko gospodarstvo je dobilo voditelje, ki svoje avtoritete ne črpajo več iz dejstva, da pripadajo klubu polkovnikov, marveč iz cele vrste sposobnosti, ki so jih na delu pokazali. Nova vlada ima tudi po svojem sestavu izrecno nalogo, da zopet poi$če stikov z ljudstvom. Zadnje volitve so pokazale, kako malo se ljudstvo zanima za državno politiko. Bile so varnostni signal in predsednik poljske republike ga jc razumel, ko nove vlade ni poveril ljudem iz stare ekipe, ampak novim morem, ki bodo mnogo lažje poiskali stare, nekoliko pozabljene stike z narodom. Ime novega predsed- nika vlade, ki je kol notranji minister pomiril j Ukraj«Ace in jih dejansko privedel v sodelovanje j z vlado, je nadaljno jamstvo, da na tem polju Poljska noče več ponavljati zmot nedavnih let, ampak da hoče Ukrajinec pritegniti k državotvornemu ustvarjajočemu delovanju, kar bo revolucionarne elemente v Ukrajini prej uničilo kot še tako stroge : policijske naredbe. Nova vlada hoče v istem duhu ' pomirjenja izdati zelo obširen zakon o amnestiji za politične prestopke. Za program si jc vlada postavila pet točk, ki jih je predsednik vlade naštel v svoji prvi izjavi in ki so: prosveta, zunanja politika, vojska, državno gospodarstvo, državna uprava. Tudi s katoliškega stališča je nova vlada pomirljiva in jo brez prikrivanja pozdravljajo, ker so se bali mnogo hujšega. W. K. Poljski parlament sklican Varšava, 18. oktobra. AA. Ministrski svet ic na svoji včerajšnji seji sprejel zakonski načrt o novih pooblastilih predsedniku republike. Načrt so žc včeraj popoldne poslali predsedniku sejma. Pričakuje se, da l>o že danes ali jutri objavljen ukaz predsednika republike o sklicanju parlamenta na izredno zasedanje. Zagreb, 18. okt. b. Ugledni prvak bivše radikalne stranke in sedanji član izvršilnega odbora J R/. dr. Laza Markovič ic bil sprejet danes pri dr. Vladimirju Mačku, s katerim se je razgovarjal nad dve uri. Ti razgovori so obravnavali vsa aktualna vprašanja, ki jih je treba urediti za mirno sožitje med posameznimi narodi v državi. Ur. Markovič se je seznanil v vseh podrobnostih s stališčem g. dr. Mačka, enako pa se je seznanil dr. Maček s pogledi dr. Markoviča, (orej s stališčem, ki ga zasto pa novo ustanovljena JRZ. V političnih krogih' ne dvomijo, da je Laza Markovič prišel v Zagreb.po inicijativi JRZ in torej njegovo akcijo ni smatrati kot osamljeno in osebno. Glavna diskusija se je vodila o hrvaškem vprašanju. Po razgovoru z dr. Mačkom je izjavil dr. Mar-( kovic časnikarjem svoje veliko zadovoljstvo, da je j bil sprejet od dr. Mačka iu da je ob priliki debate I z njim ugotovil, kar mu je hiio sicer že itak poprej I znano, da ima dr. Maček globoko razumevanj? /a i vsa vprašanja glede odnosov med Srbi in Hrvati iu da jr na to razumevanje pri njemu tudi danes naletel. Dr. Maček je bil v svojem razglabljanju in i pojasnjevanju izredno moder in logičen. Dr. Mar kovič je poudarjal potrebo, da se vzpostavi zveza I z dr. Mačkom, in sicer v interesu političnih razmer v državi in z namenom, da se zadovolji željam Hrvatov. Dr. Markovič je posetil tudi enega izmed O neposrednih okoliščinah nenadne preosnove avstrijsko vlade nam še manjkajo zanesljiva poročila. Za enkrat jo mogoče dati kolikor toliko verno sliko le na podlagi imen. ki so iz vlade izpadla, oziroma ki so se v novi vladi pojavila. Pri tem moramo ugotoviti, da sta izginila dva zelo vidna Jleiimvehrovea, ki pa sta pripadala oni siru j i Heiimvohra. ki j« zagovarjala postopno zbli-žatije z Nemčijo. To sta major F o y in baron N e u-s t ii t t e r - S t ti r m e r. Prvi se je odlikoval lani v julijskem puču. pri katerem je kancler Dollfuss prišel ob življenje. Že takrat se je uamigavalo, da je bil morda tajinstveni Fev- le v kakšnem dogovoru s hillerjevskimi puntarji, ker njegovo obnašanje. ko jp bil cerniran v vladni palači od liit-lerjeveev. je hiio takšno, da je vzbudilo vsestranske dvome v njegovo lojalnost. Major Fcy je glavna žrtev vladne preosnove. Tudi baron Neustatter-Stiirmer ie bil odkrit pristaš sporazuma s Hitlerjem. Z njihovim izgonom iz vladne čete se je lleim-\vehr nekako notranje očistil in prezračil ter je heiniwehrovska ekipa v vladi poslala bolj enotna in strnjena za vrhovnim vodjem, ki je knez Starhemberg. slednji je lorej dosegel, da je od pod i I z \odilnih mest vse Nemčiji prijazne heimwehrovske rliihrerje in ves heitn\vehrovski pokret postavil v službo brezpogojnega in lojalnega prijateljstva z Italijo. Zelo značilno jo ludi. da je izginil iz vlade znani kršcanskosoeialni kmelski voditelj dr. Ueiter, ki je bil odkril pristaš sodelovanja z Nemčijo v zunanji politiki, v notranji politiki pa kol dosleden demokrat eden najbolj nevarnih nasprotnikov heinnvehrovske diktature. Pritisk na kanclerja Schuschnigga. da je odpustil tega nadarjenega in pogumnega sodelavca, je torej moral biti silno močan in je knez Starhemberg brez dvoma moral izreči nedvoumne grožnje, da je njegov odhod dosegel. Odhod tir. Ueilerja pomeni torej podčrlanje Italiji prijateljske politike nove avstrijske vlade, kakor jo tudi udaren dokaz za to, da hoče avstrijska vlada strumno nadaljevati avtoritarno stanovsko organizacijo državnega življenja. Namesto odslovi jenih Iloimwehrovcev sta prišla dva izrazilo Starhembergova zaupnika Baar-IJaarenfels v notranje ministrstvo in dr. I)raxler v finance. Ileimwehr je zasedel ž njima dva silno važna ministrska resora v avstrijski republiki. V socialno politiko je prišel krščanski, a avtoritarno usmerjeni znanstvenik 3*2 letni dr. Dobretsberger. v pravosodje s Heiimvehrom ljubimkujoči a sicer kot priznani upravni uradnik nevtralni dr. Winfer-slein. Dr. Si robi je nekdan ji Dollfussov zaupnik, a uživa pri lleiinwehru največje zaupanje. Da bi rešil, kolikor so sploh še da rešili, je zvezni kancler Schuschnigg dosegel, da je obdržal v svojih rokah tri važne resore. lo je predsedni-štvo vlade, vojno in prosvetno ministrstvo. To so pa ludi poleg socialne politike edine postojanke, ki jih danes v Avstriji še drže krščansko-socialni pripadniki novega režima. Toda, da bi bila zmaga Heimwehra še bolj vidna in njegov vpliv še bolj Irden in trajen, je Starhemberg, ki je vrhovni vodja patriotične. fronte, v kateri je zvezni kancler samo namestnik svo-i«*ga podkanclerja Starhemberga, izsilil nov zakon, ki uvaja v Avstriji redne milicne čete. Z novim zakonom namreč se morajo vse oborožene prostovoljne četniške organizacije, ki so do sedaj smele pod .kupno streho domovinske fronte živeti svoje ločeno življenje (lleimatschutz. Sturmscharon, Frei-heitsfront) združiti v eno samo enotno organizacijo miličnikov pod poveljstvom kneza Starhemberga, ki ima tudi vsa pooblastila, da ustvari organično sodelovanje nove avstrijske milice z redno zvezno vojsko. To pomeni najprej, da je Avstrija na zvit način podvojila, če ne pot rojila moč svoje armade, ne da bi bila kršila besedila mirovne pogodbe, in si v novi armadi miličnikov dala tisto vojaško rezervo. za katero je že toliko časa moledovala v Ženevi. Nadalje si je knez Starhemberg kol vodja Heiimvohra dal v novi milici, ki ji poveljuje čisto sam. močno hrbtenico za svoje notranjepolitične ambicije. Nadalje dobi Heimwehr v svoje roke vpo spori no in vojaško odgojo mladine, kar pri sedanji miselnosti avstrijsko mladine pomeni silno veliko. Slednjič je na ta način vsa obrambna moč Avstrije postavljena v nepretrgani fronti proti Nemčiji in je v službi tradicionalnega prijateljstva z Italijo. Zakaj jo prišlo do leh preosnov. Verodostojni razlogi nan^ niso znani. O tem samo lahko ugib-Ijemo. Položaj Avstrije jo v današnji mednarodni napetosti brez dvoma zelo kočljiv. Italija je zaposlena v Afriki in najbrže ne bi mogla več z vso svojo udarno silo branili avstrijskih meja. Lahko se zgodi, da se lakomnost nemškega narodnega socializma vsled vojne v Afriki uoveča. Avstrija bi Tri i esrece JRZ v Rajhenburgu V Rajhonburgu je bil občni zbor .11!/, oh velikanski udeležbi tukajšnjih mož iu fantov volivcev. Na občnem zboru sla poročala o političnem položaju gospoda dr. Stanovnik iz Ljubljane in župnik Tratnik iz. Rajhenburgii. Zu predsednika je bil izvoljen g. Ludvik Kržišnik, trgovec, za tajnika g. -lurij Šturm, upokojeni orožniški slriiž-mojsler, za blagajnika pa Miha Žniavc, trgovec. Ostali odborniki so kmelje, delavci in obrtniki. Za okoliš bivše občine Senovo je hil izvoljen pododbor. ki bo, brž ko se bodo proli ljudski volji združene občine ruzilružile, kur je nu merodajnem ineslit že zagotovljeno, začel samostojno delovali. Ob zaključku občnega zbora je bila na predlog predsednika g. Kržišuika sprejela pozdravim iuzojavka ministru g. dr. Korošcu in banu dr. Nallačenu. Dunajska vremenska napoved: V prostih legali bo močno vetrovno. Padec temperature. Nekoliko dežja. uglednih sotrudtiikov dr. Mačka, dr. žigu Soli | ter bil z rijini v enotirnem razgovoru. Tudi z njim ' sc je razgovarjal o političnih vprašanjih in o mož-' nosti sodelovanja. Možnost sodelovanja brez dvo-I ma obstoja, ker SDK ni in tudi nc žrli biti ograjena z obzidjem. Ko ho imel po svobodnih volil-| vali dr. Vladimir Aiaček možnost, da sc razgovarja z legi I i mil i m i predstavniki Srhov vseeno jc, čc jc lo JRZ ali skupina Davidcvič Jovanovič , sc bodo vprašanja lahko hitro rešila na zadovcljsivo v seh. Dokler pa tega nc ho, p.i laliko prid • samo do preliminarnih razgovorov, s katerimi sc lahko omogoči znosno ozračje. Po razgovoru z dr. šolo se jc dr. Markovič podal k dr. Vilderju ter bil ludi z njim v daljšem razgovoru. Razgovori, ki jili je imel predstavnik JRZ s predstavniki SDK. nc vežejo uiti ene, nili druge strani. Tudi odnosi do izvciiparlamentnrite opozicije cslanejo še naprej kol so bili dosedaj. kajti na zborovanjih t? opozicije hodo tudi v bodoče sodelovali predstavniki SDK kot delegati dr. Mačka. Dr. Žiga šola odpotuje ua zborovanje v Aleksinac. L na ko ho odšel tudi kot delegat dr. Mačka na zborovanje v Šnbac. V političnih krogih gledajo na te razgovore z gotovim optimizmom in tndi z upanjem, da sc bc omogočil razvoj političnih razmer s pomočjo polnilne demokracije. Prenovtjenje avstrijske vlade Glavna žrtev Fey - V znamenju zveze z Italijo bila v hudi stiski. Vsled lega je morala v prvi vrsti I oskrbeli svojo lastno nevarnost in jc po našem I mnenju za to iincla ne samo privolitev svoje zaveznice Italije, marveč tudi Francije in Čehoslova-ške. Na drugi strani pa je hotela Avstrija svoje prijateljstvo do Italijo ludi javno demonstrirali, da ji sedaj. ko jc zaposlena v Abesiniji, olajša položaj v zaledju, da jo nekako razbremeni na evropskih mejah ali ji vsaj delno odvzame skrbi za obrambo avstrijske neodvisnosti. Vse (o je dosegel Slarhcm-lierg z operacijo, ki se je izvršila nu Dunaju v čc-Irtek zvečer. Ne bomo pu se motili, če bomo rekli, da je dejanski vladar naše sosede.postal sedaj vodja Hciin-vvehra knez Starhemberg. Spremembe, ki hodo sIp-| dilc še v upravnih službah posameznih zveznih ! dežel, bodo našo trditev gotovo potrdile. Iz posameznih krajev Nižje Avstrijske je |-;ci--|ielo ua Dunaj vec oddelkov lloiiuvvohra. Pravijo, da so prišli po nalogu vlade, da preprečijo vsak incident, ki lii ga lahko povzročila rekonstrukcija Scliiisehiiiggovpga kabineta. Kaj bo sedaj Fey Dunaj, 18. oktobra, b. Danes jc policija storila obsežne varnostne ukrepe v mestu, ki pa so v glavnem ostali neopaženi. Javnost je opazila samo v glavnem zasedbo vseh dohodov do kancelar-skega poslopja. Bivši minister major Fcy ic izdal proglas na formacije dunajskega Ifeimvvehra. v katerem jih poziva, naj ostanejo disciplinirani in da naj sc nc pustijo od nikogar izzivali. Policija je lo njegovo deklaracijo zaplenila. Lisli zelo različno komentirajo rekonstrukcijo vlade, toda se splošno izraža zadovoljstvo, da je iz vlade izpadel dr. Fey. Nekateri se celo norčujejo, kako bo sedai živel major Fcy, ki jc bil sedaj časten major in bo prejemal pokojnino lc v višini 170 šilingov. Svoje skromno stanovanje jc Fcy žc zdavnaj zapustil in si najel drago slanovanje z 8 sobami. London, 18. okt. AA. Agencija Reuter podaja italijansko .stališče glede angleških varnostnih odredb v Sredozemskem bazenu takole: Italija je proti ojačenju angleških pomorskih sil na Sredozemskem morju iu se ne more strinjati s tem, da se Angleži pri tem sklicujejo n a ojačenje italijanskih čet v Libiji, ki ni naperjeno ne proti Angliji uiti prot Egiptu, nego služi le ojačenju varnosti v koloniji, ker se med tamkajšnjimi domačini v zadnjem času šfrl protilfalijanska agitacija. Italija je pripravljena /.manjšati svojo vojsko v Libiji, čc sc libijska plemena, umirijo in Angleži umaknejo svoje vojne la-dijc iz vzhodnega dela Sredozemskega morja. London. 18. okl. A A. Times, so objavile podrobno poročilo o vojaških varnostnih odredbah v Kgiptu. V Aleksandri.!! se uredi začasna baza za angleško vojno mornarico. Angleška In egiptska vojska sc ojačita. — V Aleksandrijo prispe v kratkem še ena brigada angleških vojakov, ki jo hodo v primeru potrebe odposlali na libij. mejo in v Sudan. Ze tc dn! pa se odpošljeta na vzhod dva ba-ialjnna cgiptskcga in angleškega vojaštva. Kairo, 18. oktobra. A A. Na zapadno .....jo se vedno prevažajo čete in vojni iiinteriial s pomočjo obalnih in drugih manjših ladij. Oddelki konjenice so imeli velike vojne vaje v pustinji vzhodno Kuire. Sedaj .so jih poslali na zatulil. Civilnim letalom je prepovedan polet nad zapadlimi obmejnim ozemljem, ker so egiptska vojska pod vodstvom angleških oficirjev utrjuje. V kratkem bodo prepovedali civilnim letalom leteti ludi preko ozemlju med Suezom in Pori Saldom. 'jo in Anglijo Mjansko stojišče Pred sankcijami Nocoj ob pol 8 je izbruhnil v plinarni požar, ki bi ni ogel biti usoden za vise mesto, ako bi se razširil. S kotlu, kjer kuhajo katran, se je razlila goreča tekočina na plin, in precej je nastal ogenj. Poklicani so bili gasilci, ki .so prihiteli z motorko in z aparatom na peno ler so ogenj pogasili. Škoda še tli ocenjena. Na mestni klavnici je bil uslužben 35-let-ni Jože Avbol, ki je pomagal mesarjem in mešetarjem pri njihovem poslu. Ob (i je odšel spat na podstrešje gostilne Lesjak v Mesarski ulici. Preden pa je prišel do sena, kamor se je hotel vleči, je omahnil z lestve in padel fi metrov globoko. Razbil si je glavo in so ga v brezupnem stanju prepeljali v bolnišnico. Blizu Vrhnike je današnji popoldanski vrhniški vlak povozil 67-letno zaselinico Marijo Štrukelj, ki je lam v bližini najbrže nabirala krmo za iirešiče. Ženica je bila precej gluha ler najbrže ni slišala žvižga vlaka. Vlak ji .je odrezal nogo in jo občutno poškodoval na glavi. Poklicani .so bili ljubljanski reševalci, vendar pa je zdravnik odsvetoval, da bi jo prepeljali v bolnišnico, ker jp njeno stanje brezupno. Ženeva. 18. okt. c. Danes je zopel zasedal odbor za gospodarske kazni proti llali.ji. Delo le počasi napreduje. Govorilo se je zopet največ o einhargu na orožje. To prepoved so danes sklenile izvajati še Norveška. Ilel-gija in Jugoslavija. Holandski delegat jo sporočil, da bo Hoiaudija točno izvajala vse. kar bo ZN sklenila, francoski delegat je opozoril. dn se mora prejirečili, iln bi nekatere dr/.ave po posredovanju držav, ki niso v ZN. prodajale v Italijo. Švicarski delegat jc zopel opozoril na škodo, ki jo bo utrpela Švica. Antlionj- Helen je vso lo mučno debato zaključil s predlogom, da naj sc določi datum, kdaj hodo morale vse države prekiniti trgovino z Italijo. Ta predlog j,, hil dostavljen redakcijskemu odboru, .lulri dopoldne se sestane odbor 18, ki ho sprejel nn znanje ves načrt, izdelan od strokovnjakov in pravnikov. Vojna v Abesiniji Uradno poročilo št. 22 Rim, 18. oktobra. AA Agcncija Štefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando jc izdalo la-le 22. komunike: Raz.en izvidnih poletov letal na eritrejskem in somalijskem bojišču ni nič novega. Domačinski poglavarji sc še zmerom pridružujejo Italiji in ji izrekajo svojo zvestobo. Pri Adui se je odlikoval lirenški polk Pariz, 18. okt. Kakor se tukaj izve, se je pri zavzetju Adue najbolj odlikoval lirenški polk štev. 87, v katerem služi veliko mladeničev iz Julijske Benečije. Prvi častnik, ki jc padel na bojni (ronti, je neapeljski podporočnik Mario Morgan ti 11 i, ki je padci pri Adui. Ze v svetovni vojni je bil na Pasubiu, kjer jc ostal živ, in se je vojeval ludi v Libiji pod generalom Orazianijeni. Hmelj Žalec, IS. oktobra, ekom današnjega dne je nastopilo v hineljski kupčiji zopel živahnejše, razpoloženje. L! i I o je Liani reč precej zanimanja in i povpraševanja za vse vrste blaga in sc plačuje /.a povprečno prvovrstno 26-29 Din, za drugovrstno 10 -2j Din in za tret jevrstiio 1 + ilo IS' Din za kg. Oživelo pa je zlasti tudi po-, vpraševanje za najboljše in tudi v barvi brezhibno blago, za katero se je plačalo danes že do 32.30 Din in nudilo /,11 neko večjo imi-lijo res izlminega blaga celo tudi že 33 Din za kg. Kakor izgleda, je v inozemstvu še vedno dovolj zn ni 111 sinja za letošnji savinjski ; hmelj ler stalno od časa do časa še prihajajo , nova naročila zanj. Žalec, 18. okt. i I n noizprcnioiijctio mirni zaključni tendenci se nadaljuje z nakupovanjem letošnjega ga pridelka, ter za boljše iu najboljše blago plačuje iz prve roke '-'S :M Kč. 1. j. nI l!2 Din za kg. tlnčitn sc za slabše srednje blago plačuje 2."i 27 Kč. t. j. 4."i j(i |>i„ m kg. Tudi v Roudnici in Psičku je kupčija Ic bolj mirna in se plačuje za najboljše blagu ilo 2,'i Kč, I. j. -t."i Din za kg. Več povpraševanja pa jc Slilošno le za cenejše, četudi v kakovosti in zlasti v barvi nekoliko slabše blago. Abesinci niso vdrli v Somalijo A d is Abrha. 18. okl. AA. Abesinski službeni krogi iz.javlja.io. da 111 točna vAsI, da lii I11I1 abesinski oddelki vdrli v italijansko Somalijo. Nadalje sc demantirajo govorice o uporu plemena Adflle. Klevete Italijanske lake so odprte Belgrad, 18. oktobra. AA. Italijansko poslaništvo nas naproša za objavo le-le zavrnitve: Netočne so vesli, ki so jih razširile neke časopisne agencije v inozemstvu in so jih objavili tudi nekateri jugoslovanski listi, da so italijanska pristanišča zaradi obrambe zaprla 7. mrežami in. plavajočimi niinami, kar naj bi oležkočalo vsto"p in odlicd ladij trgovinske mornarice. Nasprotno, vsa italijanska pristanišča so popolnoma odprta trgovinski mornarici in ladje lahko vozijo brez kakršnekoli nevarnosti vanje. Prav tako jc neresnična in brez vsake podlage govorica, da bi tujci, kt hočejo obiskati Italijo, naleleli na velike težkoče. Kdo je Vehip paša šel abesinskega gener. štaba Neguš jc imenoval za šefa abesinskega generalnega štaba, lorej za dejanskega najvišjega poveljnika abesinskili armad, Vehip p a š o, nekdanjega lurškcga poveljnika na južnem odseitu Dai:-dancl iu poznejšega poveljnika III. lurške aritJa.Šc. Vehip paša si je v svetovni vojni pridobil naslov »junaka iz Gallipoli«, V Abesinijo nikakor ni šel po naročilu tedanje turške vlade iz Ankare. Kajti /e dolgo ni bil v Turčiji, kjer jc na lisli lislili generalov, ki v Kemalovi Turčiji radi samostojnega mišljenja niso zaželjeni. Hrabri in izkušeni ge neral jc imel druge nagibe, da danes poveljuje če Icin proti Italiji. Ob premirju jc bil Vehip paša v Islanhiilu z mnogimi drugimi vred Zaprl. S pomočjo italijanskih listni pa sc mu je posrečilo, da je ušel v Italijo. V vlaku, s katerim sc je vozil, pa jc bil nekdo umorjen. Obdolžili so njega in polne dve leti je v Rimu sedel v ječi, predno jc bila njegova nedolžnost dokazana. Po odpustu i/, ječe je odpotoval v Nemčijo, prisegel pa jc Italijanom maščevanje. Ker mu podnebje na severu (v ilannovru) ni ugajalo, jt odpotoval na Dunaj, pozneje v Grčijo in končno v Egipet. Iz Egipla pa je pred 3 meseci udšel v Abesinijo, kjer ga jc neguš postavil na najvišje v,o desetletja močno pod italijanskim političnim vplivom. kar turški politiki trenutno ne odgovarja. Tako si tnoremo tolmačiti izjave, da na-vojaško lako važnpm mestu, kakor so bosporske in dar-danclskc ožine, ni mogoče tolerirali organizacij, ki ;stoje pod inozemskimi vplivi . Tradicija masonerije v Turčiji je zelo poslra. Znano je. da je lakozvano mladntiirško gibanje za časa vlade Abdul Flamida bilo delo prostozidarjev. Zalo je imenovani sollan lože prepovedal. Središče predvojnega niasonskega gibanja v Turčiji je bil Solun, kjer živi največ judov na Balkanu. T11 so bile močno razvite italijanske, francoske, grške in judovsko lože, ki so tajno vodile zakulisno politiko v ('arigrodu. Ustanovljena je bila 110 francoskem vzorcu ludi htslnn luršku frii-niasonskn centrala (Irand Orienl Otlomam, ki ic na višku svoje moči štela 40 lož. Njeni vodilni politiki so bili sledeči Turki«: David fohen. Haphaelo liicri. Nicolas Forlc, Jaques Souhaini. Vsa veliliu sluva mnsonskih bratov v Carigradu, ki so razprezuli svoje nirežp še dalje po vsem Orienlu. pn je sedaj končana, odkar nacionalistu na Turčija ne trpi tajnih podzemskih organizacij. ki dobivajo navodila za svoje delo iz inozemstva Prof. Blondel v Ljubljani Nocoj lili M zvečer govori v francoskem klubu prof. na politični šoli v Parizu g- (Jeorges Blondel o političnem in gospodarskem položaju povojne Kvrope. Pokojninsko zavarovanje trgovcev Združenje trgovcev za mesto Maribor je dalo pobudo za ureditev važnega socialnega vprašanja, ki zadeva trgovski stan. Opetovano je že obravnavalo možnost pokojninskega zavarovanja svojih članov, sedaj pa je začelo akcijo, da bi se to gibu-nje razširilo na večji teritorij ter se izvršilo v okviru Zveze trgovskih združenj Dravske banovine. V času gospodarske negotovosti, ko danes še trden trgovec ne ve, kaj ga čaka jutri, je to gotovo resna in razveseljiva pobuda, ki ji je treba posvetiti vso pažnjo. Saj vidimo vsi, koliko bivših trgovcev-revežev pritiska danes na tuje kljuke ler so s svojimi rodbinami navezani na tujo milost. Gotovo ne bi bilo danes v vrstah trgovcev Inkih revežev, če bi se bilo vprašanje pen-zije rešilo že prej. Mariborski trgovci tukaj opozarjajo na slična prizadevanja v drugih poklicih; pokojninsko zavarovanje odvetnikov in notarjev je že izvedeno, snujejo ga sedaj tudi že zdravniki. Uprava mariborskega združenja trgovcev se je obrnila nedavno na Pokojninski zavod zn name- ščence v Ljubljani, da bi on organiziral penzij-sko zavarovanje mariborskega trgovstva, lako da / bi se v prostovoljnem oddelku zavarovanja otvo-rila posebna, popolnoma ločena skupina, kalero I bi tvorilo zaenkrat mariborsko trgovstvo. Kal pa so dobili trgovci negativen odgovor, ker sme zavod po se'danjem zakonu zavarovali samo nameščence. Že 1. 1928 pa je Pokojninski zavod predložil ministrstvu za socijalno [mlitiko predlog novega zakona, po katerem bi smel zavarovali v posebnem oddelku tudi samostojne gospodarje, ki opravljajo slična opravila, kakor zavarovanju zavezani nameščenci. Ta predlog Pokojninskega zavoda pa še do danes ni bil rešen. Združenje trgovcev v Mariboru se je sedaj obrnilo na Zvezo trgovskih združenj Dravske banovine, ki naj ukrene vse potrebno, dn ustanovi v svojem okviru penzijsko zavarovanje trgovcev. Gotovo je, da bo | pobuda mariborskega trgovstva naletela na živahen odmev v vseh trgovskih krogih in da bo I imela tudi pozitiven uspeh. 40 letnica prosvete v Dobrepoljah v nedelj o, dne 20. ohlobra Spored: Sobolu, 19. oktobra: Ob 7.30 zvečer bakljada z godbo, nato v Prosvetnemu domu otvoritveni govor in tri slike i/, društvenega življenja. Nedelja, 20. oktobru: Ob 9.45 sprevod članov z godbo v cerkev. Oli 10 sv. maša in govor (govori g. Jože Košiček). Popoldne ob 3 Prosvetnem I domu koncertna prireditev s sodelovanjem Glas- ' benega društva v Dobrepoljah. Po koncertu zabavni večer s pesmijo in godbo'pri pogrnjenih mizah. Mariborska občinska seja Zo v včerajšnjem »Slovencu« smo poročali o občinski seji, ki se je vršila v četrtek zvečer. Na tej seji so bili izvoljeni tudi posamezni odseki in sicer: Kuratorij mestnega mladinskega! doma in mestnih dnevnih zavetišč: dr. Sušnik, Grčar, prof. Prijatelj. Kuratorij mestne oskrbnišniee: Prijatelj, Stahej. Komisija za podpiranje brezposelnih: Aljančič, Prijatelj. Komisija za zbiranje dece za počit, kolonijo: Aljančič, Grčar, Ozvatič, Zebot, dr. Sušnik, Veronek, dr. Miler. Pomožna akcija za siromašne sloje mesta Maribor: širši odbor dr. Juvan, Zebot, dr. Miler, Jemec, Roglič, Grčar, Aljančič, Foiortag, Leskovar, Saboty, Gole?, Kores. Ožji odbor: dr. Juvan, Zebot. Tržni odsek: Zebot, dr. Miler, Hohnjec, Jemec. Krajevni šolski odbor obrtno-nadalje-valne šol»: Sojč, Jemec. Odbor za pregled volivnih imenikov: dr. Juvan, Zebot, Grčar, dr. Miler, Hohnjec, Staboj. Ubožni svet: dr. Juvan, Aljančič, Grčar, Stahej, Golež. Mestni mladinski svet: Aljančič, Ošlak, Ozvatič, Prijatelj, Kotnik, Leskovar, dr. Pihlar, Kuratorij zavoda za pospeševanje obrti: Sojč, Munda, Sahoty. Muzejsko društvo: Zebot, Pogačnik. Rekrulacijski odbor: dr. Sušnik, Stahej, Ozvatič, Grčar. Pohorska železnica: Roglič. Požarna bramba: Zebot, Leskovar, Šprager. V upravo gasilske čete: Zebot. Javna kuhinja: Kores kot član, Wurzinger kot namestnik. Upravni odbor: dr. Juvan, Zebot, Grčar, Hrastelj, Stabcj, dr. Miler. Krajevni šolski odbor: dr. Juvan, dr. Sušnik, Grčar, Ozvatič, Prijatelj, inž. Jelene. Kuratorij študijske knjižnice: dr. Kovačec, Grčar, dr. Sušnik, Stabcj, Prijatelj. Kuratorij Vesne: dr. Juvan, dr. Kovačec, Pogačnik, Saboty, Grčar, Žebot, dr. Sušnik, Hrastelj. Olepševalno društvo: dr. Kovačec, Ošlak, Žitnik. Ka mestno disciplinsko sodišč« 1. stop.: člani: dr. Miler, Ozvatič, Stahej, Prijatelj. Gledališki odbor: dr. Miler, Stabcj, dr. Sušnik, Žebot, Grčar, Saboly. Komisija za cenzuro filmov: Barle, Prijatelj, Staboj. Gradbeni odbor: Zebot, namestnik Staboj. Pri tajni seji je bilo sklenjeno: Pri ureditvi plač mostnih uslužbencev jo bilo sprejeto: Napredovali so dr. Novak v 10. stopnjo osnovne plače, ilr. llojko v 1. skup. položajne plače, Franjo Kambergor dobi funkcijsko doklado, Bezlaj France napreduje v 6. stopnjoDsnovno plačo in so mu prizna višja stanarina, Zorzut Lud. napreduje v 7. stopnjo osnovne plače II. kat., Kolar Božidar napreduje v I. položajno skupino II. kateg., Andlovoo Ivan napreduje v 7. stopnjo osnovne plače III. kateg., Bahun Eliza napreduje v 5. stopnjo osnovne plače III. kat., Kocjan Draga dobi draginjsko doklado za polnoletno hčerko. Novšak Kari dobi rodbinsko doklado, rnvnotako Trstenjak Zofija, Tušak Franjo pa dobi stalnost in se mu vštejejo leta. Vpokojeni so: Hugon Hinterleeh-ner, Mihael Deutschman, Adolf Milner, Frane Marko. Alojzij Scheucher, Valerija Schinner in Simon Klemenčič. Prošnji Pirca Radivoja, da se še ne (< strani paviljon v Cvetlični ulici radi potrebno regulacijo Cvetlično ulice, ni bilo mogočo ugoditi. Shoda v Brežicah in Šmarju Ponovno sporočamo, da so ho vršil shod v Brežicah oli 10 dopoldne v Narodnem domu in ob 3 popoldne v Š m n r j u pri Jelš a li v Katoliškem domu. Nn shodu v Brežicah govorijo: bivši predsednik oblastne samouprave v Mariboru dr. Josip Leskovar, tajnik Marko Kranjc iu župnik Jožef Tratnik. V .Šmarju pri Jelšah pa govori poleg prvih dveh govornikov na shodu v Brežicah šc odvetnik dr. Tone Ogrizek. — Udeležite se teli taborov v čim večjem številu! Prav tako, kakor boksar nasprotnika premaga l§d bonbon kašelj Shod JRZ Ljubljani Sm ar\u pri V nedeljo bo takoj po jutranji maši shod in občili zbor JRZ za občino Šmarje pri Ljubljani. Vsi, ki vidite v lej stranki našo narodno in gos|>o-darsko rešitev, sle vljudno vabljeni, da se tega važnega shoda udeležile, predvsem volivci. Govorili liodo govorniki iz Ljubljane. _PROIZVOD .UNION., ZAGREB. Nevaren požar sredi vasi V sredi Hiške vasi pri Mirni peči je izbruhnil ogenj. Ognjeni zublji so v hipu objeli slamnato slrelio hiše posestnika Grlice Jožeta. Streha je s strešnim stolom vred popolnoma zgorela in tudi zidovje, ki ni bilo kdovekako močno, je po požaru močno zrahljano, lako da bo treba ostanek najbrž podreti. Knko je požar nastal, so ne ve točno. Vnščnni sumijo, dn so ogenj podtaknili ci-i gani. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo velra, si-i cer bi bila ogrožena skoraj vsa vas, ker bi bil ogenj preskočil od hiše na poleg stoječi skedenj In kozolec enojnik, od tam pa naprej na sosednja poslopja. Mirnopeški gasilci, ki so bili hitro na mestu nesreče, so ogenj lokalizirali in pogasili, tako da novomeškim gasilcem, ki so se s svojim avtomobilom in motorno hrizgidno pripeljali iz Novega mesta na kraj nesreče v dobri četrt uri, ni bilo treba sodelovati. Ob tej priliki moramo pohvalno omeniti organizacijo, disciplino in pripravljenost novomeških gasilcev; saj so se že par minut po alarmu odpeljali izpred orodjarne na požarišce. Griža v Krški dolini ponehava Sadni ogled na Grosupljem Agilna podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« na Grosupljem je priredila v nedeljo, dne 13. oktobra izredno uspeli sadni ogled, ki se je vršil v šoli, in sicer v prostoru, ki je že od vsega svojega početka namenjen za gospodinjsko šolo, oziroma za gospodarsko izohrazho naših občanov. Prostor je bil izredno lepo okrašen. Na najlepšem kraju je visela z vencem in belimi nageljni okrašena najnovejša slika Nj. Vel. kralja Petra II. Po mizah naokoli pa so bile med cvetjem dalij. vrtnic in nageljnov razstavljene številne sorte zimskih jabolk. Hruške nam je pobrala letošnja majska slana, vendar pa so bili razstavljeni krasili vzorci pastorjevke in pa moSt-nica oziinka. Obiskovalci so z največjim zanimanjem ogledovali res lepe in številne vzorce jabolk. Sadjarji so se v častnem številu udeležili sadnega ogleda. Po sv. maši je bila otvoritev. Predsednik je otvoril ogled ter poudarjal velik pomen sadjarstva za naše kraje. Hkratu se je zahvalil vsem, ki so pripomogli do tako lepe razstave in njenega uspeha. Zanimivo in zelo poučno je bilo predavanje sadjarskega referenta kr. banske uprave g. Flega. V svojem predavanju je poudaril, da tista nesrečna trditev, da pri nas sadno drevje ne uspeva, ni samo grosupeljska bolezen, ampak da se la bolezen vleče od Grosuplja tja do novomeške kotline kljub temu, da je taka trditev z ozirom na dane uspehe dokazana kot velika neresnica Po predavanju je g. Flego določeval sadne sorte in odgovarjal nn razna vprašanja sadjarjev Ta sadni ogled, ki je bil prvi, je pokazal, da gojimo pri nas vse preveliko sadnih sort. Popoldne se je sporazumno z g sadjarskim referentom določil sadni izbor za Grosuplje in njega okolico. Te sudne sorle bo gojila naša podružnica v svoji nn novo ustanovljeni drevesnici za sadjarje v svojem okolišu. Da je sadni ogled tako lepo uspel, se moramo predvsem zahvaliti g. banu dr. Marku Natlačenu. okr. kmetijskemu odboru. Jugoslov. tiskarni in njeni knjigoveznici. Jugoslov. knjigarna pa je poklonila vse sadjarske in vrtnarske knjige svoje izdaje, ki so na razstavi vzbujale največje zanimanje. S tem darom je hkratu položila temelj zn podružnično knjižnico. Vsem darovalcem najprisrčnejša zalivala. Naši mladi podružnici pa želimo največjega uspeha. Ljubljana, 18. oktobra. Nadaljnji razvoj epidemije griže v lepi Krški dolini je zajezen po požrtvovalnem delu higijen-skega zavoda in zdravnikov, katerim so pomagali prav lako lokalni faktorji, zlasti duhovščina in učiteljstvo. Griža se je pojavila že julija, bili so samo lahki slučaji. Težji slučaji so sc pojavili šele sredi septembra. V Valično vas pri Šmihelu je bila griža zanesena iz črnomaljskega okraja. Od tu se jc razširila vsled nepazljivost' in nepoučenosti prebivalstva na razne vasi, tako v Klečet, Šmihel, Brezovo reber, Draščo vas, Dešcčo vas, Budganjo, Gornji in Dolnji Vrh, Vrhovo itd. Vse te vasi spadajo pod občino Žužemberk. V nevarnosti so bile tudi sosednje občine' Zagradcc, Dvor in Ambrus. Kakor hitro je bil v Šmihelu ugotovljen 13. septembra prvi slučaj smrti zaradi griže, umrl jc cerkovnik, je ban g. dr. Natlačen odredil, da je odšla zdravstvena pomoč v omenjene vasi. Higi-jenski zavod je odposlal tja dva zdravnika — epi-demiloga dr. Bonača in dr. Korbarja, dalje dva izolirna avtomobila in desinfeklor. Oba zdravnika in drugi zdravniki so izvedli najprej vse ukrepe, da omeje širjenje griže, ki jc posegala že v sosednje občine. V centru epidemije, v Šmihelu, jc dr. Korbar odpravljal z dvema avtomobiloma bolnike v novomeško bolnišnico, ki jih je vsega spre- jela 162, 30 bolnikov pa v Ljubljano, ki so za nje izpraznili sobo internega oddelka, n lažje druge bolnike so namestili v baraki. Toliko bolnikov jc bilo odposlanih v bolnišnico do 15. t. m. Nekateri bolniki so se branili prevoza v Ljubljano, drugi so odhajali radevolje. Vsega je doslej bilo znanih in neznanih obolenj na griži 5t)0, od teh jih je 34 umrlo, kar je normalna umrljivost pri tej bolezni, ki znaša 10 odstotkov. 1/. občine Žužembek same je bilo odposlanih v bolnišnico 128 bolnikov. Iz drugih občin ostali. Imunizacija prebivalstva proli griži je popolnoma uspela V ta namen so zdravniki vporab-ljali cnterovaccino iz šole za narodno zdravje v Zagrebu. Imuniziranih je bilo v občini Zagradcc 1157 oseb, v občini Dvor 800, v Ambrusu in Kam-nem vrhu 189. Tc občine se tvorile nekak obrambni pas proti nadaljnjemu širjenju griže Ker so bili zdravniki v Novem mestu preobloženi z delom, je odredil g, ban, da sta odšla tja dva zdravnika-vo-lontcrja na pomoč. Stanje bolnikov v bolnišnicah je danes naslednje: V Novem Tresti! še 120 in v Ljubljani 25. Pohvaliti je treha dobro organizacijo obeh novomeških bolnišnic, ki sla dosegli rekoro v st.ilcžu bolnikov, a sta zmogli, da je b' o postavljenih šc 155 postelj. Širjenje epidemije je omejeno ter sc že na haja v študiju pojenjavanja. Naši železničarji v Nemčiji Ljubljana v nevarnosti Slika iz bodoče vojne Sredi noči naenkrat zatulijo sirene, po cerkvah bije plat zvona. Ljudje beže v kleli in v la namen že prej zgrajena zaklonišča. Luči ugasnejo, vse se pogrezne v globoko temo. Po trgih in ulicah nameščeni zvočniki vpijejo: »Sovražna letala se bližajo! Bežite v zaklonišča! Ohranite mirno kri! Pozoor!« Sirene in zvonovi utihnejo. Cujejo se le se povelja policije in vpitje bežečih ljudi. V par minutah so vsa poslopja izpraznjena. Vse je pod zemljo. Od daleč se začuje naraščajoče brnenje motorjev. Z Rožnika se zabliska reflektor in meče ogromne žarke proti uebu. Sovražnik se je približal in že zagrmijo obrambni topovi in zaregljajo strojnice. Z Marijinega trga se čuje močna detonacija, ki ji sledi druga tam nekje iz Tivolija. Cim-dalje huje grmi in freska. Na več mestih se pojavi iznad hiš ognjen svit. Ljudje po kleteh obmolknejo od strahu. Nad njimi grmi in poka kol, da je konec sveta. Ko pa je stiska največja, in ko tudi najhrabrejši že obupujejo in se tresejo za življenje, pride zaželjena pomoč. Namah obmolknejo topovi. Tudi strojnice, razjx)stavljene ob robu mesta prenehajo sipali svoj ogenj proli nebu. Rojx)t motorjev v zraku postaja močnejši iu že se oglasijo zvočniki: »Naša letala so napadla sovražnika, ki se polagoma umika!« Po mestu brnijo telefoni in po žicah švigaio povelja. Še trenutek in že drve po ulicah gasilski avtomobili. Kolodvor je v plamenih in tudi na Slaretn trdu gori. Gasilci, opremljeni z maskami, so kmalu na mestu. Par trenotkov še in že mečejo njihove brizgalne naprave močne vodene curke v plamene. Brnenje v zraku je pojenjalo, sovražnik se je moral umakniti. Le od daleč se še čuje regljanjc slrojnic, kalerim se pridružujejo zdaj pa zdaj še male detonacije. Na mnogih krajih se pojavijo na ulicah pošastne postave z maskami in zaščitnimi oblekami, ki preizkujejo s posebnimi aparati zastrupljeno ozračje. Pred pošto so ravnokar ugotovili iperit. Ze so na mestu razkuževalci. S seboj imajo poln tovorni avto klorovega apna, ki ga posipljejo po zastrupljenih tleh. Poveljstvo ima polne roke dela. Prihajajo vedno nova poročila o škodi, tperitne bombe so padle pred bolnišnico, v Šiški in na Žabjeku Pred sod-nijo je vrgel sovražnik bombo s lozgenom S tem pa razkuževalci nimajo dosti posla, ker ga je povečini že razkrojila, v miru tolikokrat prekleta — i sedaj velika dobrotnica ljubljanska megla. Le malo raztopine žveplenih jeter razpršijo še v zrak in že javijo strokovnjaki, da fozgena ne morejo več ugotoviti. Takoj nalo pa dobijo poročilo, da je na Taboru padla bomba z neznanim strupom. Na označeno mesto odhiti posebno opremljena ekipa, ki pa ugolovi iperit. katerega pa ie sovražnik pomešal z drucimi, manj nevarnimi sirupi Neumorno delajo ekipe za uničevanje strupov, brizgajo, grabijo, p-osipaio in spirajo, dokler se da ugotoviti še količkaj strupa. Tudi reševalni oddelki imaio dela čez glavo. Odnašaio in odvažajo ranjence in zastrupljence in jim nudijo prvo nomoč. Mnogim, ki bi bili sicer izgubljeni, reši zdravnik z injekcijami življepie. Samartani jim slačiio zastruplieno obleko in iili odvažaio v posebnih avtomobilih v zasilne bolnišnice. Pa tudi vžigalne in razstrelilne bombe so zahtevale nekaj žrtev. Proti Sv Jakobu drvijo avtomobili z delavci in potrebnim orodjem Na šolo je padla bomba in podsula par ljudi v kleli. Prične se mrzlično raz-kopavanje, da ne pride jiomoč nrepozno Drugi oddelek razkopava ruševine, ki jih je povzročila bam-ba na Marijinem trgu. Uničeni so kablji. kanalizacija in plinske cevi, toda pridne roke bodo kmalu tudi to škodo popravile. Na Starem trgu pa medtem še vedno gori. Klkib nadčloveškim nano-rom gasilcev se ogeni še vedno širi med starimi hišami in ozkim ulicami. Na pomoč jim prihile tovariši, ki so medlem že pogasili ogenj na kolodvoru. tem se pridruži še več gasilcev iz okolice. 7. združenimi močmi kmalu lokaliziraio in pogasijo požar. ki bi lahko postal katastrofalen za vso mestno četrt. Ekipe za ugotavljanje strupov javijo poveljstvu. da je po vsem mestu sirup uničen, nakar zopet zatulijo sirene in zadone zvonovi, lakrat veselo, zakaj nevarnost jc minula. Inž D. F. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, tasta|anje v žilnem sistemu, razburjenost. nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno »Inhoat olajšamo Pe popijemo vsak dan čašo »Prani Joselove« grenčlce Kolu am Rliein (Kolin, Kelmorajn) jc našemu narodu znano nemško mesto. Naši pradedje so romali dolga stoletja semkaj ter so obiskovali veličastno stolnico. V spomin na ta romanja jc napisal lela 1901 |x>znejši lavantinski škof dr. Andrej Ivarlin knjigo »V Kelmoraju«, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu v letu 1903. V tej knjigi je pisatelj podrobneje opisa! razne romarske cerkve in tudi to stolnico. Mesto ima 95 katoliških in 9 protestantovskih cerkva. Danes ima 720.000 prebivalcev ter ie glavno zapadno središče železniškega in letalskega prometa. Mesto ima največji prostor za ponočno prislajanje letal v Evropi. Ima dalje dosedaj največji stadion na evropski celini, kier je prostora za 73.COO gledalcev. Poteg lega stadiona ima 116 prostorov za gojitev športa vseh vrst Univerza, visoka šola za glasbo ler razne strokovne šole uživajo svetovni sloves. Železničarji udeleženci poučnega potovanja so prispeli iz Hamburga v to zgodovinsko in v prometnem oziru jako važno mesto, v nedeljo, dne 29. septembra kmalu po 7. Nemški stanovski tovariši jiod vodstvom svojega ravnatelja g. dr. Jo-sepha so |im priredili prav prisrčen sprejem. Predvsem pa jib je razveselilo, da je došel k sprejemu tudi naš konzul iz bližnjega Dtisseldorfa g. Panlič I., ki jim je izrekel dobrodošlico v domačem jeziku. Po okrepčilu v kolodvorski restavraciji, so jih odpeljali stanovski tovariši v posebno šolo za varnostne naprave. kjer so jim praktično razkazali vsakovrstne sisteme varnostnih naprav, ki jih sedaj uporabljajo nemške železnice pri svojem izredno gostem prometu. Po ogledu te šole sla prepeljala dva avtobusa udeležence na tovorno postajo Koln-Gercon, kjer so imeli priliko ogledati si najmodernejši kolodvor za sprejem in za oddajo tovornega blaga. Pisarna za sprejem in oddajo blaga je v veliki dvorani. kjer sede železniški uradniki za odprtim pultom. S lem ie omogočeno strankam, da vidijo uradnika pri delu. V praksi se je la naprava izkazala kot iako koristna. Uradnikom so na razpolago razni stroji za izračunavanje prevoznih stroškov, za seštevanje itd. Skladiščni delavci imajo svojo ob-lačilnico. umivalnico, kuhinjo in jedilnico. Cvetlice v lončkih ali v vazah krasijo jedilnico, izboren ra-dio-zvočnik pa jim prinaša med odmori govore, predavanja in glnsbo. Za prevoz komadne robe iz skladišč v železniške vagone in obratno služijo delavcem motorni vozički, ki jih imenujejo radi izborile okrelnosti »martinčke«. Taka prevozna sredstva so pa tudi nujno potrebno, če morajo delavci dnevno r>o več sto vagonov razložiti, naložiti ali pa tudi preložili. Na glavnem kolodvoru je kaj živahen promet. Ce ludi kolodvor ni obsežen — saj ima le devet prevoznih lirov •— prihaja in odhaja Iu dnevno redno okoli 550 brzih in potniških vlakov, t. j. približno desetkrat več, kakor v postaji Ljubljana gl kol., kjer se upelje in razpusti ali prevozi dnevno redno le 55 potniških in brzih vlakov (ob nedeljah nekoliko več). Da je mogoče lako živahen promet vlakov izvršili brezhibno, brez zakasnitve in varno, ima kolnski glavni kolodvor posebno varnostno napravo, ki omogoča zaporedni uvoz večjega števila vlakov na isti lir Cim je del lira zastavljen po kakem vlaku, je zaščilen z rdečo lučjo, kar jximen, da sme sledeči vlak voziti le do mesta, kier je nameščena la luč. Jasni napisi tolmačijo potnikom, kje se nahaja njih vlak Gneče ali prerivanja ni. Posebni predor: in otočtli peroni so določeni za vsako smer potovanja, kar znatno olajša potnikom orijentacijo in dostop k vlaku. Le prehitro je gostom minulo bivanje v Kolmi. Pri večerji so se jugoslovanski železničarji poslovili od svojih nemških stanovskih tovarišev koln-skega ravnateljstva, ki so s svojim gostoljubjem in s svojo res tovariško ustrežljivostjo dosegli, da gostje nikoli ne bodo pozabili svojega, če ludi le kratkega bivanja v Kolini. V napilmci je omenil slovenski govornik, da so kolnska Ila tudi za- Slovence zgodovinska, ker so semkaj skozi stoletja romali naše pradedje. Zato je prav, da se v spomin na lo zgodovinsko dejstvo oglasi tudi ob poučnem potovanju železničarjev — Slovencev slovenska govorica in slovenska — pesem. Slovenska zahvala domačinom za gostoljubni sprejem, slovenska zahvala zastopniku domovine g. konzulu Panfiču, ki je smatral za svojo dolžnost mudili se ves čas našega bivanja v Kolnu v naši sredi. In milo je zadonela slovenska pesem — v zalivalo in v slovo ... —s— Progovnega čuvaja povozil brzovlah Maribor, 18. okt. Ko sn šli danes zjutraj šo ob mraku delavci iz Cerknice pri Mariboru proti Št, Ilju na delo, so opazili, da leži približno 1 km od postajo Cerknica proti Šl. Ilju na progi razmesarjeno truplo nekega moškega. Obvestili so takoj orožniško postajo v Šl. Ilju, odkoder so poslali patruljo, ki je nn licu mesta ugotovila, da je mrtvi 33-lotni progovni ob-hodnik in nočni čuvaj Ruport Panzi iz Je-lencev št. 12. Ponesrečeni se je najbrž ponoči po jire-glodu proge odpočival na tračnicah in je pri tem vsled utrujenosti zaspal ter ni slišal prihajajočega vlaka. Vsled megle pa ga tudi nj zbudila luč lokomotive, liil je to brzovlak, ki vozi iz Maribora ob 3.45 in je takoj nn mestu prizadejal smrtne poškodbe progovnemii obhodniku. Odrezalo mu jc levo roko pri rajni, desna stran lobanje je prebita, da so mu izstopili možgani. Razen toga ima tudi razparan trebuh. Prispeli banovinski zdravnik jc ugotovil, da ,ie morala smrt takoj nastopiti vsled težkih telesnih poškodb. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico v Št. Ilj. Zapušča ženo in 5 let starega otroka. Pokojni je vršil ležko službo 12 let vestno in marljivo. Novo mesto »Praznik cvetočih češenj., Klnlmndova drama v 5 slikah, se ho vprizorila kot otvoritvena predstava drevi oli 8 v Prosvetnem domu. Zračni plinski napad na Novo mesto Im danes ob 10.25 popoldne. Znak prihoda vojnih avl-ionov bo dan s sireno. Prebivalstvo se opozarja da se oh priliki vežhe pokori v vsakem oziru od redbam policije ler redileljstvn, da bo vaja čimbolj poučna in pa da se ne bi pripetila kakšna nesreča Drobne novice Kote dar Sobota, 1!». okiobra: Peter Alkuntora, spoznavale!'.; Etbin, opat. — Zadnji krajec ob O.ilO. Herschel napoveduje dež in sneg. Novi grobovi -f- Pri Sv. Juriju ub sičuviiiei je uniria gosp.. Marija M i belič, vdova po nadučitelju Josipu Miheliču. Bila je vzorna in skrbna mati svojili oirok. Blag ji spomin! -f Šmarje pri Ljubljani. Žrtev materinstva jc lioslala Ana Podlipec z vasi Drenik št. (i pri tirosupljein; prej ju bila vdovu Žitnik, roj. Dotin-šek, pd. Tralnlkovn z Vina. Porodila jc živo hčerko. ženo so potem z rešilnim avtom peljali v Ljubljano, kjer so pa izjavili, du ni več pomoči. Med vožnjo domov jc izdihnila svojo blago dušo. Naj ji sveti verna luč! Možu Janezu in vsem sorodnikom naj 1)0 tolažnik Jezus. Pogreb bo v nedeljo, 20. t. m. ob 9. Osebne vesli — Za drž. pravobranilca v Ljubljani jo imenovan dr. Jože Vidmar, dosedanji namestnik drž. pravobranilstva. Ljubljana .'■) Sv. masa za turiste iu izletnike bo julri v kapeli Vzajemne zavarovalnico nb pol sedmih. © ( lani banovinskega odbora za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka naj so zberejo danes ob popoldne pred palačo banske uprave na Blchvnisovi cesti. 0 Prof. Blnndel v Ljubljani. Včeraj jo dospel v Ljubljano prpf. (ieorges Blondel, profesor na visoki šoli za politične vede v Parizu, kjer predava gospodarske vede. Prof. lilondel jo velik prijatelj Jugoslovanov ter je že večkrat prepotoval Jugoslavijo. V Ljubljani bo drevi imel v Francoskem institutu predavanje. 0 Za cerkev uu Barju v črni vasi in za ne-katere druge dobrodelne ustanove je blagopokojni g Kosler Josip iz Ljubljane volil v oporoki precejšnji del svojega premoženja. Tn veliki dobrotnik dobrodelnih ustanov je bil med drugim tudi lastnik precejšnjih zemljiških kompleksov v Lipah št. 15 na Barju jiod kat. obč, Tomišelj in Trnovsko predmestje. Glede leh zemljišč se vrši j>o manjših ali večjih parcelah prodaja iz proste roke, ! katero vodi g. notar Karel Pleivveiss kot izvršilne i oporoke. Ogled sc bo vršil v nedeljo, dne '20. okt. 1 I. I. ob 10 dopoldne v Lipah na Barju. Vse po Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčice. Registrirano od Min. doc. pol. In nar. /Ar. S. br. 15.485 od 2.1. V. 1935. Zakaj godrnja njegova gospodinja? Zato, ker snovi, ki jih z znojem izloča koža, posebno trdno prilepijo nesnago na perilo. Toda čemu jeza? Saj Zlatorogovo lerpenti-novo milo s svojo obilo in gosto peno z lahkoto razkroji vsako, pa tudi to nesnago. Perilo je po pranju kakor novo, snežno belo in duhteče. PVOTERPENTINOVONILO — Intcrvcncija v odvetniških zadevah. Pred dnevi sc je mudil v Belgradu zastopnik Odvetniške zbornice v Ljubljani, odvetnik di. Anton Urbane, ki jc poselil zaradi raznih aktualnih, odvetniški poklic zadevajočih vprašanj, pravosodnega ministra dr. Miškulina in ministra brez portfelja dr Miho Kreka in /. njima obširno konferiral o vseh vprašanjih. Oba gg. ministra sta pokazala veliko razumevanja za vsa pereča vprašanja in izrekla svojo pripravljenost, da se bosta toplo zavzela za upravičene želje in težnje odvetnikov. — Sadna razstava v Jevniei, ki jo bila olvor-jena preteklo nedeljo, je bila prav dobro obiskan.«. Razstavljene so različne vrste izredno lepega sadja. Razstava bo odprta še danes in jutri v nedeljo do večera. Vsem priporočamo obisk le lepe razstave. Zračni napad i-a Zagreb z bombami in plini. Predvčerajšnjim so v Zagrebu priredili veliko vajo z zračnim napadom na mesto in z obrambe proli lc temu. Vse dopoldne so se pripravljali sodelujoči in tudi vse prebivalstvo Zagreba je kazalo veliko zanimanje za vaje. Ob 11.30 so zatulile sirene po vsem mestu, znamenje, da prihajajo sovražna letala. Sirene so tulile celili pel minul. Medtem so s cest izginili vsi pasantje v bližnje veže in markirana zatočišča. Od treh stran' je priletela nad mesto po ena sovražnikova eskadrila, vsaka po 9 letal, ki jih jc sprejelo protiletalsko topništvo na obronkih mesta in oddelk strojnic postavljenih na večjih poslopjih, 7. živahnim streljanjem Letala ko medtem začela metali bombe v obliki raket. Rdeče so pomenile razdiralne in vž galne bombi-, bele pa plinske bombe. Na ulicah so se pojavili oddelki Rdečega križa, ki so nudili prvo pomoč, ter gasilski oddelki, ki so pričeli gasiti od bomb zažgane objekte. Medtem je obramba važnejša poslopja ovila v neprodirno meglo, da jih skrije pred napadalci. Letalski napad je trajal le pet minul. Sovražne cskadrilc so sc morale zaradi prehudega streljanja protiletalskih topov in strojnic hitro umakniti. Bilanca napada je bila: 13 mrtvih, 03 ranjenih, 65 ljudi jc bilo zastrupljenih s plinom, na več krajih mesta pa je izbruhnil požar. Pri vajah je sodelovalo vsega skupaj 2300 ljudi. Vaje so prav dobro uspele. — Nesreča otroka. V Ijubliansko bolnišnico so prinesli enoletnega Draga Rozmana, delavčevega sirnčka z Brezovice. Otrok rc doma polil po sebi vroč čaj ter dobil resne opekline po prsih in rokah. Tatinski tipi pred malini senatom. Stari kolar .lože je nepoboljšljiv cerkveni tal. Lani jo na Preski v cerkvi ukradel 2 dežnika, letos pa .jo poleti pobral i/, cerkvenega nabiralnika v Kranju 28 Din. lože sc jo izgovarjal, da mora skrbeti za otroke, pa ne dobi dela, zalo si pomaga lakolo. Kil je obsojen na 0 mesecev strogega zapora. — .lako!) iz Lipsenja je znan v tihotapskih vrstah. '/.o I. MK51 jo ukradel iz hleva posestniku Jakobu Roku 5000 Din vrednega konja in ga prodal v Italijo. Pred malim senatom jo pripovedoval dolgo zgodbo iu zatrjeval: Gospodje sodniki! Če ukradeni konja, ga bogatinu, ne pa revnemu kmetu. Za konja je dobil o mesecev nagrade v obliki ri-ceta. -- Sem zadovoljen! tako je dejal France Mirnopecan, ko jo bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora, ker jo 10. septembra ukradel nekemu ljubljanskemu odvetniku suknjič, hlače in drugo malenkosti v vrednosti K40 Din. France je beračil po hišah in oprezoval, kje bi kaj izmaknil. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Dorgeles Roland: Leseni križi, Prevedla Ivanka Klcmencič. Ljudski knjižnica, zv. 58. Izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1935. vStr. 274, cena 35 Din za broš izvod, 45 Din za vez. izvod. — Prvih deset let po vojni smo dobili cele skladovnice vojnih romanov, dram in spominov najrazličnejših kakovosti. Tudi Slovenci jih imamo nekaj. Z »Lesenimi križi smo pa dobili delo svetovnega slovesa, najboljši vojni roman sploh, ki jc bil napisan. Po pravici pravi pisatelj sam o svojem delu: To ni roman, to niso stvari, ki sem jih doživel: to je nekaka prcuslvarjcna resničnost. Niti za hip mi ni bilo na mar, da bi vodil dnevnik svoje stolnije. Imel sem višje stremljenje: ne pripovedovati svoje vojske, ampak podati vojsko sploh. Neobhodno bi bilo potrebno, da pride ta čudovita knjiga v slednjo našo družino. Priljubljeno Ljudski knjižnica« je izvršila z njeno vzorno opremljeno izdaio lepo kulturno delo. trebne informacije dajo g. nolar Karel Plei\voiss | v Ljubljani, Kralja Pelra I rt' 2. • Svečana otvoritev nove zgradbe drž. me-sčanske šolo Frana Levstika v Mostah. Po priza-| rlevanju občinske uprave in celokupnega občin-! h koga odbora so je nedograjeno zavetišče iz leta I I OH 1 primerno adaptiralo ža prostore novo mešč. , šolo, dosedaj stisnjeno v II. nadstr. tukajšnje narodne šolo. Mlada šola štejo v drugem letu obstoja že 240 učencev in učenk. Zavod ima letos tri razrede in 3 vzporednice. Kako potrebna nam je bila ta šola. dokazuje dejstvo, da se je v letošnji prvi razred vpisalo I tO učencev. Starši mlati i m; so zelo zadovoljni, da njihovi otroci nc hodijo v eno uro oddaljene šolo, zadovoljna so pa tudi ravnateljstva ostalih mešč. šol. ker je naša J šola razbremenila vse ostale. Po mnenju strok. | komisijo šola povsem odgovarja higijenskim načelom. Slavnost z blagoslovitvijo so bo vršila v nedeljo.' dne 20. oktobra ob 10 dopoldne v slavnostni dvorani v pritličju. Prav iskreno vabimo vse starše in prijatelje naše mladine. Kino Union Danes ob 16, 19.15, 21.15 | MASKARADA Paula Wcssely Režija Willy Forst i Predprodaja vstopnic od 11—12.30 in od 15 dalje • Ekskurzijo v ljubljanski botanični vrt priredi danes Prirodoslovno društvo. Po vrhi bosta vodila gg. asistenta botaničnega instituta na univerzi gg. Tomažič in Lazar. Vstop prosi. Zbirališče ua dolenjskem koncu Karlovškega mostu ločno ob 1 5. člani in prijatelji društva so vabijo k čim številnejši udeležbi. • Igra ?Stilmondski župan« na Rokodelskem miru. Jutri ob pol S zvečer otvori Rokodelski oder novo sezono z vprizoritvijo pretresljive drame Stilinondski župan . Ilclo je izredno lepo in prav primerno za sedanje dni. Predprodaja vstopnic bo jutri dojVoldne od 10—12 in zvečer prod pričetkom predstave. © Kino Kodeljevo, tel. 31-—02. Danes ob 20. Pesem sonca. Lavri Volpi, slavni tenorist milanske j Skale. Krasno petje z nepozabno vsebino. Cene ! Din 6.50. 5.50. 4.50. 3.50 in 2.50. • Tečaj za dekorativno pisavo, ki ga priredi Društvo izložbenih aranžerjev, so bo vršil od —(>. oktobra du koncu novembra i. 1. \ Trgovskem domu. Namen,jen ji; predvsem društvenim članom, obenem pu tudi gg. trgovcem in njihovim nameščencem, ki s« za io posebno panogo aranžerskega udejslvoviinjii zanimajo. Prijave sprejema Ivrdka Nova založba na Kongresnem trgu. katere specialna izložba, aranžirana v lo svrho, vzbuja še |jo-sobno pozornost. Opozarjamo vse udeležence, da se bodo v soboto, fine 26. I. 111. ob priliki olvo-rilve tečaja sprejemale zadnje prijave. KINO SdOGA IJUBLJA^SK« DVOR Telefon 27 30 Danes ob 16, 19.15 in 21.15 in jutri v nedeljo ob 15, 17, 19 in 21 premiera najnovejšega reportažnega filma Abesinija 1935 Življenje v Neguševem črnem carslvu. Šege in običaji prebivalstva, življenje na dvoru v Addis-Abebi, vojaštvo, verstvo, kraji, kjer sc vrše krvavi boji. Krasen dopolnilni spored in nov zvočni tednik. Predprodaja vstopnic od 11-—13 in od 15 dalje. • Vsak torek in soboto, počenSI danes, sc vrši tečaj esperanta za začetnike od 19—21 v šoli r,n Grabnu, Cojzova c. 5. Samo še danes, v soboto. 10. i. ni. se sprejemajo novi tečajniki od 18.45 do lil v šoli na tirahnu v sobi 51, 17. Pridite vsi, ki se za esperanlo zanimale! ■ Mnogo goli na trgu. Včeraj je bila na trgu ogiomna množina gob. Na 5 vrstah so prodajale gobarice nad '200 košar jurčkov, lepili iu zdravih. Večina gob prihaja ila Irg iz okolice Vodic nn Gorenjskem. Smledniku. Dobrove iu Brezovi«:. V gozdovih omenjenih krajev gobe jirav bujno ra-slejo. Tržno nadzorstvo je odredilo posebno tehtnico za gobe in določilo cone majhnim gobam 0. velikim 7 Din za kg. © Ivan Bizoviear. vrtnarstvo, sporoča, da ima novo telefonsko št. 89-26. 0 Prijeta tatica. Na zanimiv način je bila prijeta 33 letna tatica Marija Goriančeva iz Ljubljane, ki jo je policija žc več dni zasledovala. Policija je namreč dobivala pritožbe od raznih trgovcev, ki jih je ta deklina ociganila. Prihajala je namreč v trgovine, izbirala blago, zlasti razne vzorce, blago vzela, za račun pa naročila, naj ga pošljejo tja in I tja. Seveda trgovci nisi nikoli dobili plačanega blaga. Imela je tudi navado, da je med kupovanjem i kaj izmaknila Tako je v četrtek zvečer p-rišla v Zornovo trgovino v Lepodvorski ulici, izbrala kov-I čeg, tri torbice in dva pasova ter naročila, naj ! pošljejo v6e skupaj na naslov neke gospe v Žiber-lovi ulici. Med tem kupovanjem je na tihem izmaknila lepo torbico ter jo hitro skrila pod plašč. Ko jc odhajala, pa ji jc med vrati naenkrat padla torbica na tla. Presenečena prodajalka je tatico hitro prijela ter poklicala stražnika, ki jo ie od-vrdel na policijo. Gorjančcva je znana tatica ler jc to žc enajstič, da ima zaradi lakih tatvin sitnosti s policijo in sodiščem, kamor bo tud; sedaj oddana. 0 Hibe — ljudska hrana! Zadnji čas je opažali na petkovem ribjem trgu zanimivo konkurenco. Na Ogrinčevi stojnici sc prodajajo savske ščuke mnogo ceneje kol domače. Včeraj je bilo iz Siska pripeljanih 200 kg savskih ščuk, lii so bile majhne |io 8 Din kg in velike 12 Din kg, dočim so bilo včeraj domače ščuke 16—18 Din kg; po-prej, ko ni bilo konkurence savskih ščuk, so bile 21—26 Din kg. Gospodinji' s^ sc včeraj kar pulile za savske ščuke, kajti lahko si dobil majhno ščuko že za JI Din. O petkih naj bi torej postale ribe. ljudska hrana! Neki ribič iz Kresnic jo |iri-riescl nn Irg posebno ribo, imenovano bolen. podobno sulcu, ki je tehtala 2 kg. Ponujal jo je po 15 Din kg. Ostalih sladkovodnih rib jc bila manjša izbira. Postrvi so bile 85 Din kg, lipani 30, klini 12 in pečenke 8 Din kg. Maribor □ Narodno obrambni dnevi. Dne O. novembra zvečer in 10. novembra dojx>ldne priredi Branibor v Mariboru narodno-obrambne dneve, ki naj bi postali vsenarodna manifestacija za obmejne brale /,ato naj bi vse druge organizacije opustile v teli dneh prireditve in vcselice. □ Na Oplenac priredi skupinsko potovanje Putnik v slučaju zadostnega števila prijavljenih v dneh od 1. do 4. novembra. Cena vožnji jc Din 220 do 100 iu se jc prijavili Putniku. □ Izleti z avtokarom se vršijo v prihodnjih dneh, in siccr 24. oktobra v Ciradec, 26. in 27. oktobra v Judenburg k spominski svečanosti za ju-denburške žrtve. Vse informacije daje Putnik. □ Salezijansko solrudništvo ima v nedeljo, dne 20. t. m. ob 4 pojx>ldnc sestanek v stolnem žup-nišču. Vabijo se ludi neudje. Govori g. provincijal dr. Franc Valand. □ Mariborski grad gori. V nedeljo ob 10 se vrši ob vsakem vremenu velika zaključna gasilska vaja mariborske gasilske čete. Ves stari grad bo naenkrat v plamenih in ves aparat mariborskih gasilcev bo zbran, da grad reši. Vodo bodo pripeljali gasilci v tankih, ki morejo dajali vodo v dveh ceveh io minut. Po Magirtisovi lestvi bodo prišli gasilci tia streho in ga bodo po hudem naporu rešili raz-rušenja |io ognju. □ Koliko stanejo hišice v delavski koloniji. Sedem let stanujejo že lastniki hišic v delavski koloniji v teh zgradbah. Vsak mesec plačujejo za večje hišice Din 475. za manjše p;i Din 350 najemnine, pa šc do danes nimajo defiuitivnega obračuna. Nobeden ne ve, koliko je še dolžan za hišico, dasi so med najemniki tudi taki. ki so najbrž takoj še pre-ostalo vsoto odplačali od svojili prihrankov, da bi tako čim prej |ioslali dejanski lastniki hišic. Prav bi bilo. da bi sedanja občinska uprava, ki je poka zala toliko volje za temeljito delo. ustregla tudi prebivalcem delavske kolonije ter napravila končen obračun. n Mariborska slovenščina. Pri napisih jx> mariborskih ulicah bi morala tudi oblast paziti na pravilno slovenščino. 7 napisi v nepravilni slovenščini se sami omalovažujemo. Tako visi na pr. v oknu neke gostilne v Vetrinjski ulici naj?is: Danes ofen7.iva na novo došli mošt. Vabi se vsih na dobro kapljico. Naj bi mestno načelslvo dalo pregledati napise. H Poravnalne zadeve. Okrožno sodišče jc po-trdilo v konkurzu Marije Tomažič. trgovke v Mariboru, prisilno poravnavo. Upniki III. razreda dobe 25% terjatev. Za končano se izreka poravnalno postopanje Kolomana Presa. Irgovca v Domanjševcih. fl Na včerajšnjem ribj?m trgu so prodajali sardete po 12 Din. škombre jxj 14 Din, mole jto 20 Din. očade jia po 18 Din za kilogram H Nesrečna vožnja. Ko so se peljali v Jareni-no trije sejmarji iz Maribora, je zadel v njihov avlo drugi avlo, ki ga je vodil šofer Ivan Ploj Avlo s sejmarji se je pri leni zvrnil v jarek, vendar pa so vsi dobili samo male |x>škodbe. □ Kolo v Dravo. Ko se jc vozil mehanik Ivan Bradač z brodom iz Pobrežja ua meljsko stran, je naslonil svoje dvokolo na zatvornico na brodil. Ko je po pristanku na meljski strani brod ar odslranil zatvornico, jc kolo zgubilo oj5oro iu je zdrčalo v Dravo, ki ga je odnesla, da ga ui bilo več mogoče najti._ 1 Z vozom v osebni avto. V Ciosposvctski ulici jc zavozil dvovprežeu mesarski voz v osebni avtomobil, ki ga jc šoliral Viljem Slekovec. Pri udarcu se jo zdrobila šipa na avtomobilu. r "i Hlod je padel na nogo 53 letnemu delavcu Francu Kušnecu iz Sv. Lovrenca ua Pohorju. Ker mu je hlod levo nogo zmečkal, so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. 1*1 Hrbtenico si jc zlomil pri padcu s strehe 00 letni delavec Sovac Peter iz Oseka in jc moral iskati |iomoči v bolnišnic. H Sod je razneslo. Ko jc peljal vinogradnik iz SI. Petra pri Mariboru v mesto tri polovnjakc vinskega mošta, je eksplodiral na Aleksandrovi cesti blizu gostilne Vlahovič sod in |X> cesti se jc razlilo okrog 000 litrov mošta. n / brizgalno nad gorečo travo. V gramozni jami blizu Koblauja v Koroškem predmestju so otroci zažgali suho travo in grmičevje. Nastal ie tak dim, da so bližnji stanovalci menili, da gori 3 Zračni napad na Celje. Julri, v nedeljo, bo v času od 14—15 vaja zračnega napada na Celje in okolico. Znak za začetek vaje bo pok bombe na Hribu Sv. Jožefa, takoi nato petminutno zvo-aenje v vseh cerkvah v mestu z istočasnim piskanjem vseh tovarniških siren. Prestanck nevarnosti bo zopet naznanilo z vsemi zvonovi zvonenje v mestu in piskanje tovarniških siren 5 minut s kratkimi presledki na vsako minuto. Glavni deli vaje bodo pred kolodvorom in pred poslopjem mestnega poglavarstva v Prešernovi ulici. Vsi, ki sodelujejo v službah, morajo biti zbrani na določenih mestih že ob 14. Občinstvo sme to vajo opazovati v notranjem delu incsta le med črtama Cankarjeva in Vodnikova ulica ter Savinjo le na naslednjih krajih: v drevoredu od kolodvora, v prostoru za nakladanje desno od koloavora na hodnikih ulice dr. C jregorja Žerjava, na hodnikih Prešernove ulice od hišne štev 19 naprej v smeri proti Krekovi ccsti. Občinstvo naj' bo na določenih mestih vsaj do 14.15, ker je po znaku rievarnesti do konca vaje promet ustavljen. Na dani znak nevarnosti sc mora ustaviti ves promet v mestu. Vsa vozila morajo umakniti takoj v najbližje dvorišče, vendar pa nc smejo zastavili vbodov. Avtoizvoščki pred Celjskim domom se morajo umakniti na dvorišče mestne hranilnice. Okna / vseh hišah morajo bili zaprta. Prav tako morajo biti zaprla tudi vrata, pa nc zaklenjena. Osebe, ki se pripeljejo v času vaje z vlakom, počakajo na kolodvoru. Osebe, ki hočejo na brzi vlak, morajo biti na ko:odvcru že ob 14.15, Paziti je na to, če bi se ponovil napad, kar bi se zopet naznanilo z znakom nevarnosti. Kdor bi se ne držal teh predpisov bo kaznovan od 10 do 1000 Din, odnosno z zaporom 1 do 20 dni. Ce bo vreme slabo, bo vaja preložena. & Danes vsi t« koroški večer. Od centralnega odbora Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane smo dobili obvestilo, da bo prišlo na koroški večer v Celje ludi b parov v ziljski narodni noši, ki nam bodo na družabnem večeru predstavljali koroško ziljsko ohcet. Kaj takega v Celju še nismo videli, zato upamo, da se bodo Celjani v obilnem številu odzvali vabilu in danes ob 8 zvečer vsi prišli na družabni večer Kluba koroških Slovencev. e> Delavstvo Cinkarne v Ceiju se tem polom zahvaljuje vsem darovalcem, kateri so podprli delavstvo ob priliki zadnje stavke Ptuj Naplavljcno moško truplo. Drava je naplavila pri Sv. Marku niže Ptuja truplo nepoznanega moškega. Iruplo je že močn-> razpadlo in je ležalo v vodi približno dva meseca. Utopljenec je star 25 do 30 Icl, močne postave visok pa jc 170 cm. Ker je truplo popolnoma golo, sc skiepa, da ie utonil pri kopanju, Pokopali so g.i na prkopabšču pri Sv. Marku. Istovetnost ni ugotovljena. Nezgode ir. nesreče. Hudo se je ponesrečil Ljudevit Letič, sin posestnika v Pobrežju. Padel ie tako nesrečno da si je zlomil desno nogo nad kolenom. — Franc Šumenja prevžitkar v Osluševcih, je dobil s kolom po glavi s lako silo da je obležal nezavesten s smrtnonevarno poškodbo. _ Jožel Kolarič, posestnik na Grajani jc v prepiru udari' s pestjo po veliki šipi, da se je razbila, pri čemet si je nevarno poškodoval desno roko — Vsi ranjenci sc zdravijo v ptujski bolnišnici. Trbovlje ui nobene nevarnosti, da bi se ogenj razširil. Zborovanje puscstniko* novih hiš za Trbovlje in okolico, bo v nedeljo dne. 20. okiobra ob 10 dopoldne v Društvenem domu v Trbovljah. Na zborovanje vabimo vse posestnike, ki so svoje, hiše zidali po I. 1018. — Društvo posestnikov novih hiš. Jesenice Reševalni voz. Pri zadnji nesreči v tovarni se je ponovno izkazalo, kako nujna je za Jesenice Nihava reševalnega voza. Vsa razpravljanja o vzrokih nesreče desno ali levo sn v momentu nesreče mnogo manj važna, kakor pa hitra pomoč ponesrečencu, lics je, du imamo lastno bolnišnico, vendar In ne zadostuje zn zdravljenje vseli primerov. posebno še. če pomislimo, dn je krnj in-duslrijski. licšcvalni voz bi služil tudi vsej okolici In hi bil važna socijnlna pridobitev kraja. Počastitev dela. V strojnih obratih tovarne so včeraj počastili delovni jubilej slrugarja Itobičn Matevža, ki jc prvič prispel nn šiht leia 1885 v oktobru. V imenu direkcije mu je prod mojslr in uradnišlvoni izrekel priznanje ohrulovodja ing. Sauer. Obratni inženjer Jurij \Vagner pa je v Ip-|icni nagovoru naslikal vrednost in jionos delr njegovega petdesetletnega zvestega službovanja. Starejšo oseho z:, raznašnnje časojiisa išče uprava Slovenca na Jesenicah. Krekov dom. Gospodarstvo Zahteve našega tesnega gospodarstva Stališče do zasebnega kliringa in eveniuelnih sankcij V pelek, dne 18. oktobra t. 1. se jp vršila pri Zvezi industrijcev skupna konferenca predstavnikov lesne industrije in trgovine v dravsfld banovini. Na konferenci se je vsestransko razmotril sedanji položaj to naše najvažnejše gospodarske stroke ter njeni izgledi za bližnjo bodočnost. V smislu sklepov konference se je sestavila obrazložena spomenica, katero je posebna deputacija izročila gospodu banu dravske banovine dr. Marku Natlačenu. Gospod ban je obljubil, du bo v spomenici izražene želje lesne široko proučil ter da se bo v mejah dejanskih možnosti zavzel za njihovo udejslvitev. Glavna zahteva navedene spomenice je ta, da se našim lesnim izvoznikom omogoči hitrejša realizacija njihovih klirinških terjatev napram Italiji. V to svrho naj Narodna banka še nadalje po dosedanjem načinu odkupuje klirinške terjatve naših izvoznikov. Ako Narodna banka na la predlog no bi moght pristati, pn nnj dovoljuje izvoznikom nn IKMlhigi klirinških nakazil vsaj kredite po ugod-nostni obrestni meri. Državne finance Pravkar jc objavljen izkaz finančnega ministrstva o državnih linancih v mesecu avgustu 1935, iz katerega je razvidno, da so znašali v avgustu letos dohodki splošne državne uprave b29.7 milj. ljunija 1935 622.8, lani avgusta 6711.7 milj,). Izdatki pa so znašali -177.7 (427,6, oz, 478.3 milj. Djn). Lc-lo.s se avgustov termin za neposredne davke ni lako izrazilo poznal kot lani, saj so splošni neposredni davki prinesli letos avgusta 193.0 milj., lani pa 214.0 milj. Din. Boljši so bili letos kot lani državni dohodki pri trošarinah, monopolih in nekaterih državnih gospodarskih podjetjih. Skupno so v prvih 5 mesecih proračunskega lela 1935-1936 znašali državni dohodki (splošna državna uprava) 2.755.26 milj. Din (lani v istih mesecih 2.781.2 milj.), izdatki pa so znašali 2.207.65 (2.215.5) milj. Din. Vendar jc treba vpoštevati, da vsi zneski dohodkov niso bili izročeni glavni državni blagajni, ker so jih zadržala državna podjetja za svoje potrebe. Ta zadržani znesek je znašal 300.9 milj. Din (305.1 milj.). Neizplačane obveznosti so narasle pri splošni državni upravi od 65.96 milj. konec julija na 103.9-t milj. konec avgusta, pri podjetjih pa od 62.-15 na 121.5 milj. Din. Obenem s tekočim izkazom za avgust je objavljen tudi izkaz za cclo računsko leto 1934-1935, ki jc trajalo od I. aprila 1934 do 3t. avgusta 1935. Iz tega izkaza je razvidno, da so znašali dohodki splošne državne uprave v lem razdobju 6.698.1 milj. Din (proračun 6.914.35 milj., 1933-34 6.467.1 milj.), izdatki pa 6.319.0 milj. proračun 6.914.35 milj., 1933-34 6,507.t milj. Din). Od vseh izdatkov odpade na osebne 3.814.6, na stvarne pa 3.142.5 milj. Din. Pri osebnih izdatkih je bil proračun prekoračen za 0,83?». pri stvarnih pa so bili izdatki dejansko za 20.3% nižji kot jih je določal prora-čiui. Za presojo položaja državnih financ je velike važnosti, da del državnih gospodarskih podjetij ni izročil vseh dohodkov glavni državni blagajni, in'^icer 386.1 milj. Din. To so presežki železnic, vozarinska taksa in dohodki gozdov in rudnikov. Tako dobimo, da jc dejansko picjcla glavna državna blagajna samo 6.312.0 milj. Din. kolikor jc tudi približno izvršila izdatkov. Primerjava dohodkov in izdatkov bi v zadnjih dveh letih pokazala presežek dohodkov nad iz- Kar se tiče nedavno uvedene privatne kompenzacije, se je že prve dni, ko so so pričela klirinška nakazila trgovati na zagrebški borzi, lako trdi spomenica, pokazalo, da so le kompenzacije izvoznikom škodljive Ier prinašajo koristi le raznim špekulantom. Zalo se zahteva, da se privatne kompenzacije zopel ukinejo. Da se razčisti vprašanje likvidacije naših klirinških terjatev, nnj Narodna banka točno ugotovi stanje klirinških dolgov napram Italiji Ier naj vodi o teli dolgovih stalno razvidnost. Da se naši izvozniki lesa obvarujejo pred škodo vsled tečajnih razlik, naj se postoječe klirinške terjatve napram Italiji, vsaj kolikor so krile z obvezami naših izvoznikov iz Italije, obračunavajo brezpogojno po klirinškem tečaju. Spomenica so je dostavila vsem niorodajnini mestom, zlasti gospodu predsedniku kraljeve vlade iu gospodom ministrom za trgovino iu industrijo, za finance iu za šumo in rude. I datki, in sicer lela 1934-35 za 379.06 milj. Din, za | 1933-34 pa bi bil izkazan deficit v znesku 40.0 milj. Din. Toda vpoštevati je treba, da glavna državna blagajna ni prejela vseh državnih oohod-I kov, na drugi strani pa sc nebroj izdatkov 111 do-: hodkov vrši na breme in v dobro prometnega računa glavne državne blagajne in ves ta promet ni izkazan v izkazih finančnega minislra, pač pa v zaključnih računih, od katerih pa za 1933-34 šc ni gotov. Naša letina 1935 Kmetijsko ministrstvo jc /tnalo podatka o naši lotili i za 1035 'ter sedaj objavlja samo skupne podatke za najvažnejše žitarice Ier za koruzo. Iz teli podatkov je razvidno, da je bila lotos letina pšenico in rži holjša kol lani. vse dru«re vrsto žita in pa koruza izkazujejo slabši pridelek. Pridelek koruze je tako slab kol že doluo ne iu je bil zabeležen le v letih 1927 in 1028 slabši pridelek. V naslednjem podajamo tabelo o letošnjem pridelku ter primerjavo /. lanskim letom in povprečjem 1023 -1934 (v tisočih met. slotov): 1025 1031 1934 1935 pšenica 21.838 18.51X1 19.894 ječmen 3 953 4.099 3.782 rž 1.985 1.953 1.958 oves 3.235 3.331 2.278 koruza 35.409 51.512 23.053 KADAR POTREBUJETE OBLEKO preglejte tudi naša sukna v naših prodaialnah. ki so danes do kvaliteti enakovredna nalboli dovršenim inozemskim proizvodom, a v ceni mnogo usodnejša. VLADA TEOKAROVIClKOMPa Jamčiti Ta pregled nam jasno kaže, da je letina pšenice bila boljša kot lani. vendar je še zaostajala zn povprečjem. Ječmen izkazuje v primeri z lan-I skiin letom zmanjšanje pridelka, pa ludi zaostaja j za pridelkom v povprečju zndnji 10 let. Letina rži I je bila razmeroma dobra, saj je rolo tnalo prekosila lansko količino pridelka. Zelo slabo pa ie lelos obrodil oves, katerega je za tretjino manj kol lani (če ni kakšne pomote seveda, kar se pri naši statistiki kaj rado -zgodi; op. urod.). Zelo ! slab |in je lelo'-uii pridelek koruzo, loda nasprotno je kakovost zelo dobra in je blago zelo lepo in suho, lako da letos ne bo trgovanja z umetno sušeno koruzo, ker je. ne ho treba dosli umetno sušili. Pridelek koruze je več kol za polovico manjši od lanskega, toda upoštevali je. treba, da smo lani imeli rekordni pridelek koruze, saj je lo razvidno iz povprečja, ki daleč zaostaja za lanskim pridelkom. Za presojo položaja na pšeničnem trgu je važno, koliko znaša domača potreba in koliko smo doslej izvozili. OJi začetku sezone, lo jo v začetku julija, se je računalo, da znašajo zaloge stare pšenico komaj 10.000 vag. ali 1 milj. mel. stolov. V normalnih časih do velike krize lela 1031, ki je vse račune postavila na glavo, jc znašala domača potreba pšenice 20.0 milj. mel. slotov. od toda] pa se je notranji konzulu zelo zmanjšal in gu jc cenili na 17—1« milj. met. slotov. Po lem računu bi letošnji pridelek, posebno še z ozirom na stare zaloge Iz prejšnje kampanje zadoščal za krilje vseh potreb in omogočal znaten izvoz. V lej smeri smo se ludi pogajali s Češkoslovaško. Toda pokazalo so jo. da ho ostalo za izvoz zelo malo blaga, ker je Irebn računali ludi na ustvaritev nekaj zalog blaga. To je seveda pri nas ležal; problem, ker nimamo primernih skladišč, v katerih bi so blago dovolj časa lahko držalo. Akcija za zgradbo silosov, ki je zelo potrebna, doslej še ni pokazala nobenih sadov. V lakih razmerah nam ni mogoče računati z izvoznimi presežki in jo prav, če je Privilegirana izvozna družba obdržala blago doma v skladiščih. Ni pa pravilno, tla zduj ne intervenira na žilnem 1 trgu, da na ta način prepreči špekulacijo z žitom. ; kajti ud sedanjega dviga cen na žilnem Irgu kmet v Vojvodini nima dosli. ker je blago že prodni. Na drugi strani pa govore interesi pasivnih krajev zn lo. ila bi morale bili ceno prehrane nizke. Zla.-li je lo aktualno z. ozirom na dejstvo, da je problem prehrane v važnih krajih naše države naravnost življenjskega vprašanja za nas. Ali Ima država interes pn visokih cenah kupovati z.a te kraje žilo, koruzo. Golovo je in zalo je treba ubrali pri |>o-liliki cen srednjo pol, da se zadovolji- lako vsi važni življenjski interesi našega naroda. V naslednjem priobčujemo še nekaj številk o izvozu naše pšenice v zadnjih kampanjah (od I. julija do 30. junija): 1031 1932 113.IDI Ion za ofKI.fi milj. Din. i 032 1033'27.fi I e Ion zn 11.3 inilj.. 1033- I",131 10.310 Ion za -JI.-I milj. in 10:1! 1935 11 1.444 Ion za 15-1.7 milj. Din. Veliki izvoz v pretekli kampanji pa je bil omogočen predvsem iz zalog od prejšnje dobre letine 1033. ko je bil uradno cenjen pridelek nu 20.3 milij. met. stolov, do-čiin je znašala cenitev za lani is.(i milj. stolov. Naša po-ojila na puriski borzi. Padec naših pa-I plrjev na pariški borzi se dn razlagali lako, da je dne 11. notiralo n. pr. I"/, srbsko posojilo še > ku-i poiiom, dne 15. pa jo noliralo lo posojilo brez kupona. S 15. oktobrom je namreč prenehal triletni ; moratorij za naše dolgove v inozemstvu ter so sc-I daj odtrgali kupone zu Iri lela trajanja lega moratorija. Za lo posojilo n. pr. so znašali kuponi za In j Iri leta ."iti.ll (rane. franka. Nn podlagi sporazuma I pa so dobili upniki li.ll friinc. franka v gotovini. 50 frankov pu v fundiiig-obvoznieah. Tečaji v sredo pa izkazujejo dvig papirjev na pariški borzi. Tečaj zn mizarsko strokoMio risanje /,a mojstre iu pomočnike priredi /bornim /a ir govino, obrt iu industrijo v Ljubljani. Prične se dne 20. oktobru I. 1 .ob H. iui zjutraj in sc vrši Nsuko nedeljo ud S. do 12. ure od 20. oktobra 19v> do junija 19)6 \ tehniški srednji šoli v I jnbljani (vhod Mnrnikovu ulica si. 9, preko dvorišča, levo pritličje, učna dvorana šl. T). \ tečaj se sprejemajo tudi mizarji izven I jnb-Ijune. Prijavo se sprejemajo nu dan otvoritve v učilnici. Pouk jc bre/pbo-cn Povišanje glavnice. Zagrebške uornico za i bombažno industrijo i/kuzujojo /.u 1934 pri glavnici 5.0 milij. I)in in bilančni \soti 61.7 milij. ' Din za leto I95+ 1.1 milij. čistega dobička (k temu je prišteti še prenos i/ tO-)-) v /.nosku (1.5 milij. Oinl. Sedaj bo obenetnu zboru predlo/eno zvišanje glavnice. Dotok zlata v Švico. Belgijo in llolandijo Ier Francijo. V dobi od 8. do 15. oktobra je zlati zaklad švicarske narodne banko naraslel za 0.3 milj., zlate devize pa zn 0.7, tako da je skupno z zlnlimi devizami znašala podlaga 1.401.1 milj frankov. Belgijska Narodna banka beleži v dobi od 3. do 10. oktobra povečanje zlatega zaklada za 183 inilj. na 17.35 milj. frankov. - V dobi od 8. do 14. oktobra se je zlati zaklad llolandske banko povečal za li.l na 5111.8 milj. goldinarjev. Verjetno je. rln je lo zlalo prišlo večinoma iz Italije za plačilo njenih nakupov sirovin. Znižanje diskonta v Holandiji. Holandska banka je znižala diskont od 6 na 5 odstotkov, zadnje zvišanje jc bilo dne 16. septembra od 5 na 6 odstotkov v svrho obrambe valute. Borza S.48 -8.58, ua zagrebški pa na 8.325 8.425 in ns belgrajski 8 149 8.449. (irjki boni so notirali v Zagrebu 28.50 denar, v Belgradu pa 20.15 29.85. Angleški luni ju na zagrebški borzi naraslel na 242.0,-) 244.55, tla belgrajski pa ua 24 1.22 244.82. Španska pezcla je uotirala v Zagrebu 5.05 blago, v Belgradu 5.75 blago. I jubljana. Aiuslerd a u i 21 >04.04 297o,j.|, Berlin 1750.08 1709.1)5, Bruselj 715.01 740.67, Curili 1424.22 1411.29, London 214.83 210.80, Pari/ 288.43 -280.87. Praga 181.12 182.22, Trst 155 3° do358.47. Promet ua zagrebški borzi je znašal brc/ kompenzacij 020.111 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.25125, l.oiulon 15.12, Newyork «17.25. Bruselj 51.70, Milan '25. Madrid 41.95, Amsterdam 208.15, Berlin 121.55. Dunaj 50.25, Stockholiu 77.95, Oslo 75.95, K<>|»nli:igcn 67.50. Praga 12.725, Varšava 57.85, Atene 2.'HI, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, I lelsingfors d.6075 Buenos Aires 0.835. Vrednostni papirji Ljubljana. 7'. inv. pos. 74 70. agrarji II 42. vojna škoda proniptna 115 i3S, begi. obv 56 58 8"„ BI. |x)s. 72 74, 1% BI. pos 61 65, 7', no-DIIB 07 60, T: stab. pos. 75 bi. Zagreb, dr/,nili papirji: 7'V invest. |>osojilo 72 75, agrarji 43 bi., vojna škoda 117 330 (110), 10. 337 339, II. 137— 330.50, 12. 339 bl„ d', begi. obv. 59.50 bi.. 8"„ Blerovo posojilo 73 den. 7% Blerovo posojilo o I - 05, 7', slab. [Xis. 70 78. Delnice: Trboveljska 100- 110 |5is 40 bi, Osi sladk. lov. 120 den. Belgrad. državni papirji: 1% invest. posojilo 77 78, agrarji 14.75 blago, vojna škoda 330 340 (340, 3(7). KI. 138.70- 330.50 (339). II. 339 110 (339, 337..50), o",', begi. obv. til 61.75 (01.50). 8",; Bler. pos. 76 blago. 7'; Bler. |*>s. M.50 den. (05), 7»„ slab. pos. 7<1 blago. Delnice: Narodna banka 5750- 5SOO, Priv. agr. banka 217 -219 cm 216). ' Ži(iti trg Tendenca za pšenico jc nekoliko mirnejša in je i bila danes imenovana cena 175. Položaj na trgu pa ( je nejasen, čeprav pri pšenici nismo naravnost interesirani pri izvozu v Italijo. Stara koruza slane banaška 107.50, baška pa 106 108, nova, času pri „ merilo suha, /n deccmher-jnui.ir pa 05 .50. Moka je \ ceni nadalje ostala čvrsta in slane 27.5 20.5. Novi Sad. Koruza: bč. in srem. 102 ' 105. lian! | 102 106. Vse ostalo neizprem. Tendenca slaba : Prouicl srednji. ! Sonibor. Pšenica: bč. okni. Sombor 167 166. 1 ghč., srem. in slav. 167 loo. jbu. I6H 170, gbd. i 170 172. bč. i 11 ban. |X)tiska 175 177.50. bč ladja Begcj 173—175, bč. ladja Kanal I70 I72. Oves neizprem. R/ ne nolira. Ječmen: bč. iu srčni. 63— bi kg 130 132.50, spoml. in bar. neizprem. Koruza: bč. in srem. 102 104. Osl.ila koruza neizpr. Moka: šl. 8 115 125. Oslalo neizprem. Tendenca 1 omahujoča. Promet 41 vag. Živimi Mariborski svinjski sejem dne 18. oktobra. Na današnji svinjski sejem je hilo pripeljanih 282 svinj. I Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 6 tednov stari 40 - 50 Din. 7 0 tednov stari 60 -80 Din. 1 4 mcsece slari 120 100 Din, 5 7 mesecev stari 200 do 250 Din, S lo mesecev slari 300 160 Din, I lelo slari 500 580 Din za komad. Kg žive le/e 4.50- 5.50 Din. kg mrtve le/e 7.50 0.50 Din. Pro danili je bilo 147 komadov. Dne 18 oktobra. Dr nar Neizpremenjeni so ostali tečaj i Berlina. Curilia in Newyorka, dočim so vsi drugi tečaji narasli. V zasebnem kliringu je italijanska lira na ljubljanski borzi ostala neizpremenjena na 101.80 do 304.20, dočim je ua zagrebški bor/i popustila na 293.80-'200.20, v Belgradu pa jc uotirala 300 blago. Avstrijski šiling je 11.-1 ljubljanski borzi popustil na Hmelj Žalec, dne IS oktobra Uradno poročilo tr/nega nadzornika: Potek kupčije sicer bolj miren, vendar cene nc izpremenjene Ier posebno /a najlepše blago čvrste in zalo tudi živahnejše povpraševanje. Partijo •Hoeliausstieh-. menda najboljšo partijo v Sloveniji. se je prodalo za Din 33. . Kulturni obzornik Čas št. 1-2 »Čas« stopa s Lo dvojno številko v svojo 30, leto. Hoče biti aktualen in res zajeti vsa vprašanja, ki jih nosi s seboj današnji čas; hoče biti sodobna publicistična revija, na znanstveni višini ter hoče tudi borbeno oblikovati obličje novega časa kot sta ga njegova prednika Rimski Katolik« in »Kaioliški obzornik«, Nova številka stopa v nov letnik z imenom di. Kreka, katerega osebnost jc za sedemdesetletnico očrtal izrazito urednik F. Terscglav. V par oznakah jc zajel bistveno gonilno silo lega res središčnega slovenskega moža kol takega, ki jc bil povsod ves in ves človek. Ta poteza ga je naredila za orjaški pojav, ki je ves živel in delal le za druge, za svoj slovenski narod. — V najvažnejše sodobno socialno vprašanje je posegel dr. I. Ahčin z razpravo »Kolektivizem in osebnost«. Otipljivo naznači v prvem delu vse komponente, ki vodijo v današnje malikovanjc mase in povprečnega človeka: propad aristokracije in meščanstva, prolctarizacija kmečkega stanu, pomanjkanje religije, diktatorska politika, marksistična filozofija in industrijalizacija: vse to ustvarja svetovno mehanizacijo, ki jc j>ravi obraz sedanjega sveta Posebej dobro navaja razloge, zakaj jc tak koloktivi-stični človek v škodo človeške družbe. Nasproti njemu poslavlja človeško osebnost Ier zahteva za bodočnost, da pri vsej potrebni zahtevi skupnosti, ki naj velja zlasti za materialne stvari, polaže po-vdarek tudi na duhovno svobodo, ki človeka šele dela človeka, njegovo notranjo osebnost. To pa bo mogoče samo v krščanski ureditvi družbe. — Gr. C»og;ila podaja zanimivo psihološko analizo reli-gijoznega doživljanja, Ier razglablja ostro načine religijoznega vzgajanja. Loči dobro religijozno dre-suro brez osebnostnega sodelovanja, Ier res pravo religijozno vzgojo, ki ima za poskdico ne samo religijozno spoznanje, ki je lahko religijozno neplodno in suho, temveč resničnostim religijozno življenje. Dresura jc religijozna vezanost, religi-lozno doživljanje pa religijozna sproščenost, po ka- teri »stremi sodobna katoliška mladina v mladinskem gibanju«. — Dr. Fabijan fiskira za začetek samo nekaj najosnovnejših norm v razmerju »Katoliške akcije do politike«, ki je danes zelo potrebno ter se večkrat zamenjuje. — Odvetnik dr. Voršič Josip priobčuje svoje predavanje v društvu Pravnik«, slrokovno predavanje »Kakšna bodi zakonodaja v zaščiki upnikov«. Podrcbno nakazuje potrebo po tej zaščiti, podaja stališča pravnikov, podčrtava svojo tezo s praktičnimi zgledi ter predlaga važne novosli. — Prav tako politično in gospodarsko važno in praktično vprašanje jc načel dr. Leon Kocjan z zahtevo * Zaščite živinoreje pri nas«. V ostrih barvah prikazuje posledice slabe zaščite naše živinoreje proti boleznim itd., podaje osnovne principe, ki pri nas še niti zagotovljeni niso ter zahteva posebno uiedilcv veterinarske službe po zgledu drugih držav. — V -obzorniku, so priobčenc nove resolucije permare-ntnega odbora za evharistične kongrese, Potočnika Lojzela oznaka Masarykovili nazorov o vernosti, Ložar-jevo poročilo o študijskem potovanju nemških in in podonavskih arheologov po Jugoslaviji, Sušni-kovo poročilo o profesorskem kongresu. Tem poročilom sledi več ocen najnovejših naših in tujih teoloških in filozofskih knjig. — V »Zapiskih« zavrača urednik Juša Kozaka kozerijo »Svetovni nazor« »v Književnosti« Ier prav lako brošurico »Kako je s Cerkvijo«. Taka jc vsebina novega »Časa«, katoliške revije, ki ima za seboj žc zavidljive tradicijo 30, let. (Letno 60 dinarjev.) Brandl-trio Intimni koncertni vočeri, ki jih po svoji zasnovi prireja ljubljanska Glasbena malica, se morejo ponašali, dn sestavljajo lep in vreden del našega koncertnega življenja, zlasli, ker jim je cilj resna umetniška vrednota. Zadnji tak koncert so je prav po omenjeni vrednoti povzpel zopet zelo visoko, ko je zajel i uinelniško reprodukcijo priznanega tria, ki ga 1 sestavljajo dame Fnni Branili (violina). Beatriro I Heii-herl (čelo) in Magda Rusv (klavir). ' Duševni vodja tria ie menda Mariborčanka ga. Brandlova, ki svojo skupnost nepretrgoma dviga po umetniški vrednoti. Tako je sedaj la trio. ki nam je sicer že znan iz ponovnih zelo upravičenih svojih koncertov pri nas, zopet srečno I stopil umetniško stopnjo navzgor, ko je uvrstil medse novo čelistko iz pariških krogov in s leni celoto. Dani spored ui prinesel novosti, temveč sc je v bistvu naslonil na romantično smer. ko se je v glavnem naslonil na Bruhinsov c-dur Irio in Cajkovskega a-niol Irio. Krajše vmesne skladbe Cassndoja sonalu nello slilo anlii-o ospngnuolo zn čelo In klavir in Skrjabina cismol eluda Ier Chopina cismol scherzo (za klavir) sc po svojih stilnih znakih osnovnemu občutju niso loliko oddaljilo, da hi molile celotno ubranost. Koncert lahko označimo kol zrelo umetniško doživetje. Prehod čez vso tehnično problematiko je vodil naravnost k vrelcu prave umetnosti, iz katerega kipi napoto notranje doživljanje in sila omočijo, kar je 01111 prvinskn snov, ki človeka pritegne in napolni z bljiženslvoiu umetniško skrivnosti. Tako je bil ob I0111 glasbenem življenju proslor poln različnih vrednot. Čistost in i polna lepota toilov. ki jih zmorejo vse umetnice rlarovitm izvabljali svojim Instrumentom, se je vredno družila z jasno plastiko sorazmerno uravnovešeno zgradbe. Zato so zaživeli značaji uniol-11 in. ki jim je bila dana poleg lega tudi velika moč, ki je za umetnice izredna. Zlasti pn jo valovalo bogastvo čuvstvonega svela, ki se slogu večino izvajanih skladb ni |>rav nič upiralo, kar pa '/. 'druge strani ludi razlaga izbor sporedu: saj jo prav s čuvstvenini obetom narava lako bogato obdarila ženo. — Vse pa jo končno izzvenelo v plemenitost glasbenega življenja, ki pa je bil jioln večer, in kar označuje ta koneerl kol zrel umetniški dogodek. Mala tlubadovn dvorana jo bila še dovolj dobro zasedena. Škoda le, da si lake prireditve ne morpjo najti Siršili plasti dojenialeev. Sicer je bilo to, čeprav- okrnjeno, doseženo s tem, dn se je izvajanje 110 radiu prenašalo. Kar se pn tiče možnosti razširjenja števila prisotnih poslušalcev samih, ie ugodna obetana namera, dn si bodo iniimni k.....-orli poiskali večji in upamo ludi bolj akustični prostor. * Istočasno se je vršila v opornem gledališču premiera Puccinijeve opere Mndame liutlerflv. o kaieri pa bom mogel poročali šele po reprizi. V. U. Popravek: V poročilu o albumu jugoslovanskih motivov gospo Lnvrlnovc je tiskarski škrat napravil iz slike: fresko . kar naj vsak blagovoli popraviti. Založnik Jovan K. Šaranovič jc v eni knjigi izdal »C j c I o k u p n a dela Pclr.i Petroviča Njegoša« na 657 straneh. Knjiga, ki jo je uredil dr. Danilo Vušcvič jc izšla v Belgradu (velika osmina). Kot 12. zvezek Novosti iz bos-herc. muzeja v Sarajevu je izdal kustos tahiošnjega muzeja Milan Karanovič knjigo z naslovom -Problem Kolina bana-. Cena 10 Din. Naročili (Muzej, Sarajevo!. V seriji »Moderni hrvatski pisci , ki jo izdaja založba -Binoza« v Zagrebu, je izšel roman T r i sata«, ki se peča s problemom osvobojeni.! Me-djiniurja in bo doloma zanimiv ludi za slovensko stran. Pri Cvijanoviču v Belgradu jc izSel prevod Goethejevc -Pandore«, ki ga je oskrbel znani srbsl o kateri so dolga stoletja korakale rimske legije v Brindisi, sedaj moj avtomobil srečuje vojaške kolone, ki marširajo v Neapelj in odondod v vzhodno Afriko. Mesti Capua in Caserta, kateri sta videli že Hanibalove vojake, sta postali zopet veliko vojaško taborišče. Pod košatimi platanami pri Ca-serti počiva vojaštvo. Najmanj '2000 mul, ki so namenjene v vzhodno Afriko, mežika v vročem solncu in modro miga z ušesi: slika iz najlepšega miru. Neapelj je kakor razburjeno mravljišče. Vojaki so lačni, zato mora mesto imeti več živeža kakor v drugih časih. Promet na cestah se meša vso križem. Le cestna železnica se še drži cestnega reda. Toda tudi zamišljeno je postalo to mesto. Prebivalci pač vidijo silen vojaški razvoj, ki se razvija pred njimi. Najprvo so gledali po dva, tri vojaški transportne parnike na teden. Danes pa jih je že 7—8 na dan, ki prevažajo vojaštvo v Afriko. Nosači, kočijnži, čistilci čevljev, holelski sluge, hotelirji, trgovci, vodniki tujcev na svoji blagajni občutijo, da je vojska. Vsi največji hoteli 60 namreč prazni, ker ni Angležev. Godba igra jazz pred praznimi kavarnami. Le okorni vojaški čevlji tolčejo takt. Mladi vojaki zamišljeno sede in pričakujejo, kako bodo v nekaj tednih poslušali originalno afriško godbo. Na molili se že nekaj mesecev ponavlja vsak dan ista slika. Z godbo ali brez nje korakajo vsak dan nove čete iz vojašnic v pristanišče. Danes so prišli alpinci od francoske meje. Vojaška zveza s Francijo je omogočila, da so lahko zapustili francosko mejo. Pred transportno ladjo »Sardegna« se ustavijo in odlože težke tornistre. Obleka iz šoto-rovine je vsa prepotena. Velike temne lise se poznajo na obleki. Vojaki so žejni. Tamle žubori sveža kristalno čista voda iz vodnjaka. Še enkrat se hočejo napiti te neizmerno dragocene tekočine, preden bo tropsko solnee začelo sušiti njihova grla. Tudi pes, ki pojde z vojaki, hoče imeti svoj del. Nato napolnijo svoje posode, ki drže '2 litra, ter stopijo v vrsto. Zadoni jiovelje: »Na krov!« S planinsko palico v roki, s puško čez rumena, klobučevinast klobuk na glavi, za klobukom pa orlovo pero. Tropska čelada in pa dvoje čevljev je spravljeno na tornistri. Tako zapuščajo trda domač« tla. Tuintani krvavordeč nagelj krasi olivno rjavo obleko. Proti drugemu molu drdra poljsko topništvo. Najbrž je prišlo naglo povelje, da morajo čez morje. Zakaj, topničarji so oblečeni še v sivo-zeleiie obleke, kakršne nosijo domače garnizije. Medtem je solnee zašlo za morje. Mrak napolni zaliv. Ob bližnjem molu je zasidran parnik »Tevere«. Del čet, kutere so se vkrcale nanj, je še enkrat stopil na trdna tla k vojaški paradi. Danes se je pripeljal prestolonaslednik, ki se hoče posloviti od vojakov. S hrbtom je obrnjen proti ladji in je za glavo višji ko njegova okolica. Molče in nepremično gleda, oblečen v generalsko uniformo, vojake. Nič manj ni resen, knkor spremljajoči ga častniki. Za njimi se je postavilo fašistično vodstvo. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu, general Baistrocehi s svojim hripavim glasom spregovori nekaj besed o izvrševanju dolžnosti in pokorščini kralju in voditelju Mussoliniju. Molče poslušajo vojaki njegove opomine. Tema je, ni mogoče brati obrazov vojakov. Slede nagla povelja, puške zdrče v pozdrav. Nekaj gibov in med zvoki kraljevske koračnice" paradira pehota. Gledalci ploskajo. Grozeče se svetlikajo nasajeni bajoneti. Čete in gledalci so presunjeni, ko polkovno zastavo neso nu krov ladje. Ta pogled je pretresel vse. Tu ni več govora o kakem nazaj. Naglo so vsi možje na krovu. Višji fašistični tajnik mi ponosno razlaga, da lile vojaki iz Jakina (Ancona) pred tremi dnevi še niti vedeli niso, da morajo v vzhodno Afriko. Zato so tudi oblečeni v zelenosivo uniformo z gamašami in kratkimi čevlji ter plinskimi maskami. Trudni so in noč je že. Ko hi prišli, nam je razlagal, kako nedeljo po-popoldne, pa bi videli, da je navdušenje vojakov in gledalcev mnogo večje. Marsikak vojak najbrž še danes ne ve, da bo tudi on kmalu skozi neapeljska vrata marširal v daljnjo Afriko. In še večkrat bo večer v Neaplju, ko bodo otožne vojaške pesmi donele nad zalivom, ki zaradi svoje lepote otežuje človeku slovo od domovine. Angleška luka Huita v Palestini je sedaj polna angleških vojnih ladij, ki varujejo to pristanišče, kjer se končajo veliki petroiejski vodi iz Iraka. Slovenski misijonar na Kitajskem Iz pisma misijonarja o. Kereca SUDAN 000 jO UGANDA KENIA Yunnanfu na Kitajskem, 30. avg. 1935. Meseca aprila sem dospel v Yunnanfu. Moja isija v zapadni Kitajski je, organizirati tudi tukaj katoliško akcijo in šolstvo. Sinovi teme so prehiteli te kraje in razvili tu precej močno propagando. Zato moram tukaj sedaj orati zelo trdo grudo. A upam, da jo bo rosa milosti božje namočila in zrahljala. Prvo moje delo je bilo, lotiti se učenja tukajšnjega jezika. Zraven sem pa pripravljal staro poslopje, da bi v njem vsaj za silo pričel svoje delo, potem ko bom nekoliko zmožen jezika. Od cerkvene oblasti sem dobil 25.000 franc. frankov, to je 2500 indokinskih piastrov. Pričel sem takoj pri oblasti prositi za pravico javnosti za osnovne šole, obrtne in srednje, ki so silno potrebne. Kako dolgo že tukaj misijonarijo, vendar do sedaj niti ene katol. šole ni, nobene mladeniške organizacije. V starih časih je to še šlo, in moram reči, da so misijonarji brez tega spreobrnili lepo število naroda, da je statistika lanskega leta prineslu: 17.516 kristjanov, 351 krstov odraslih ljudi in 3503 krstov zavrženih poganskih otrok. Številka krstov odraslih je zelo nizka v primeru s srednjo, severno in južno Kitajsko, kjer lahko en sam misijonar toliko doseže, kar tukaj en vikarijat, ki obsega pol yunnanfske province. In to je krivda, ker ni nobene ustanove, ki bi privlačila pogane bolje h katoliški veri. Medtem pa protestanti s svojo mogočno organizacijo v šoli in v družbah zavzemajo močne prostore in veliko mas ljudstva. V težkem stanju se nahaja Yiinnan, Scč>van in Kvai Cu, tri velike za-padne provincije, kjer dosedaj šolstvo in kat. akcija stojita na ničli. Veliko borbo sem vodil skozi štiri mesece, da sem 28. avgusta končno dosegel pravico javnosti. Vprašate me, ali nam vlada pušča popolno svo-Dodo na šolskem polju? To je bilo do 1927. A potem se je ta svoboda vedno bolj krčila, dokler nas niso v tako Stisko spravili, da če kaj imamo, «o Italijanski general De Bono na severni fronti z daljnogledom opazuje abesin. postojanke nad Aduo Skopi Škot. »Kako je pa to, da ti je brada tako zrastla?« Škot: »Pred 10 leti so šli vsi moji bralje od doma in so vzeli s seboj tudi britev.« Hotel na vulkanu Pretekle dni so 1740 m visoko na ognjeniku Etna slovesno blagoslovili hotel italijanskega planinskega društva. Sprva so hoteli na Etni zgraditi le navadno planinsko kočx) za turiste, ki bi hoteli prenočiti na Etni. Ker pa je medtem turistovski promet na Etni vedno naraščal, so sklenili zgraditi tam večji hotel s 50 posteljami. S tega hotela bo čudovito lep razgled po pre krasni |x>krajini in na morje. Novi hotel so imenovali na čast njegovega ustanovitelja, slovečega kil nika, vseučiliškega profesorja Salvatora Citellija — Rifugio Citelli (Citellijevo zavetišče). Slovesnost se je udeležilo mnogo ljudi, med njimi tudi državni tajnik Manaresi, ki je predsednik italijanskega planinskega društva. Italijanski vojaki kuhajo na prostem. Iz Neaplja v Afriko Tujezemshi časnikar popisuje slovo italijanskih vojakov od domovine Škof dr. Gregorij Rozman Pismo iz Amerike Cleveland, 26. septembra. Pravkar sn je končal evharistični kongres v Clevelandu. Množico so razhajnju. Pri sklepni procesiji je sodelovalo po cenitvi časopisja «00.090 ljudi. Ko je kongres končan, razumem, da tuji gostje niso mogli prehvaliti discipline, reda in točnosti nn ljubljanskem evharističnem -kongresu. Ima clevelaudski kongres svoje, sijajne točke, ki nadkriljujejo vse, kar sem doslej videl. Cerkva je v mestu malo tn niso velike, postavljene za posamezne narodnosti lam, kjer bivajo. — Tako so okraji, ki imajo mnogo katoliških cerkva, drugi iili pa sploh nimajo. Ker pa se delovne priložnosti zelo menjajo, se zgodi, da se delavci s svojimi družinami preselijo in tako nastanejo neprijetni problemi, kakor ini je pravil pomožni škof Me i-adden, ki sc skoraj ne dajo rešiti, da namreč sloji naenkrat katoliška cerkev v okraju, kjer ka-.oličanov več ni, drugod bi bila pa potrebna, /goji sc, da ena lionfesijn proda cerkev drugi. Župnik Plevnik nu je pravil, da je svoj čas v Chicagi kupil cerkvico, ki je bila prej v posesti že treh različnih konfesij zaporedoma. Zaradi pomanjkanja cerkva je odbor kongresa vzel v najem od mestno občine Public Auditoriuni in Stadion, za oboje je plačal najemnine en dolar. Public Auditoriuni je velikansko poslopje z ogromno glavno dvorano in neštetimi stranskimi dvoranami in prostori. Pod poslopjem in velikim trgom so.še podzemsko dvorane. V eni je bilo postavljenih 150 oltarjev, lam sc je noč in dan spovedo-vtilo, tudi v avtomobilih, ki so >parkali okrog Auditoriuma, se je zadnjo nor spovedovalo (p. Ilugo tiren n. pr. jo spovedoval v avtu šoferje). V eni podzemskih dvoran je bila dobro uspehi misijonska razstava. Stadion sloji prav v bližini Auditorija ■ ria obali jezera. Arena je manjša kot ljubljanska, a tribune so dvonadstropne pod streho in imajo nad 60 vrst sedežev. Spored kongresa je vseboval eno nianifesta-eijsko zborovanje, na katerem jc bil glavni govornik, kakor suni že omenil, bivši guverner in predsedniški kandidat Albert Smilil. Vsi govorniki so -o obračali predvsem proti brezbožnemu konmni-tem pa sc v Mačkovcu in Marlinji vasi. Od nas so odpeljali okoli 25 oseb, večinoma mladino in otrokev bolnišnico v Kandijo in Ljubljano. Umrl pa jc samo eden v ljubljanski bolnišnici in sicer Al. Korclcc. fant star 22 let iz Mačkovca. /.daj je bolezen ponehala in ni več novih obolenj. Da se jc zakol i la [ la grda bolezen tudi pri nas, jc vzrok, ker nimajo: ljudje po vaseh dosli globokih in zadosti zavarovanih stranišč in pa ker nimajo dobre pitne vode. To jc bilo |X)selmo še letos, ko je vsled dolgotrajne suše in hude vročine zmanjkalo vode tudi po vodnjakih — studencev pa itak nimamo ' in so bili ljudje primorani pili vodo iz Temenice. Ta pa je, kakor jc znano, prav nesnažna, saj pero v njej po vsi temeniški dolini vse perilo, drobovino in čreva zaklanih živali, napajajo na njej vso živino, se sceja v njo ponekod i gnojnica, se kopljejo v njej vsi, posebno otroci dopoldan in popoldan, da je večkrat kar kalila, nekateri pa mečejo v njo še poginule živali. In lako onesnaženo vodo rabijo potem ljudje za pijačo in kuho. Potem ni čudno, če se pojavijo kužne bolezni, posebno šc letos, ko je bilo slifnjc Temenice vsled dolgotrajne suše neua-, vadno nizko, da še nekateri mlini ob njej niso mogli mleti. Sassnasiila ljubliana 1 .Vočito shrlho imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg .">: mr. Kuralt, (ios-posvetska cesta 1 in mr. Holdncc deii., Ui'tisk a cesta :tl. ..... 1 V.u II. simfonični koncert. Ljubljanske OI It ar-iHoniir. 1,1 bo za češkoslovaški drž. praznik, a>. I. iu.. hodo wl I".....dfUfcn dalje vstopnice v predprodnji pri blagajni kina tln.ion. Telefon 2221. . I Ob (Ivojsetlel n iči umiku srbske nojske ni Ijud tlvii čez Albanijo bo v ponedeljek ub S »večer v samostanski dvorani v Šiški pod okriljem VitireiiciJeve konference. predaval o svojih doživljajih g. Fran llade.šcck. I Kino Kodcljevo: Danes ob -Ji Pršem soncu. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20 Robota, 19. oktobra: Med včeraj in jnlri. Red A. Nedelja, 2(1. oktobra: Frak ali Otl kroja&ca dn ministra. Izven. ..... Ponedeljek, 'JI. oktobra: Direktor Calnpo. Hed (,. Torek, '22. oktobra: Zaprto. OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 19. oklobra: Rlpoletlo. Iz,von. Oloboko znižane oene od -I IM r i navzdol. Nedelja, 'jn. oktobru: Marlamc nulIcrHn. Izven. Ponedeliok, 31. oktobra: Zaprto. M ARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 19. oktobra: ob 50. Tartuffe. Tteii C. X odeli a, 20. oktobra ob 2(1: Udaja nri Navori. Ponedeljo, '21. (tk tnlira: Zaprto. Torek, 23. oktobra ob ai: Medvedji ples. Premiera. r«i n. Radio Programi Radio Liubliana t Sobota, IU. oklobra: 12.IM1 O.etr. drn in st.ru, na kav naprej t (-plošče) 13.15 Vreme, poročila 13.011 f'ns. ob-vest.i.la 1:1.1.1 C,-v drn in strn, pa kar na.prej| (Molče) Htm vreme 18.1» Ploščo 18.91 OtivorHev razstave Krnit-cela Kralja (govori dr, Stole) 18,tO Važna -/.iilinuja politična vprašanja (dr. Kuhar) 19.11(1 l"'as, vreme, porodila, srmred, obvestila 19,:m Nacionalna' ura 19..m Prenos i« Prane 20.110 .Inka Smodlnkn in nogomet — zvočna igra 22.011 čas. vreme, poročita, spored 2*2.15 Sc pokaj okroglih, poleni pa ■ 'zn-jilk! Itadijski orkester. — Konec ob 2.1. Drugi programi i Soboto, Iff. oktobra. Hrt urad: 30.00 Srbski v f-cr 22.2» TzH.Jitkji fflasba #.»0 PloS?e — Zarjrrb: >».00 Slovanska prln«ba 21.M Mnmdol. hi kitarski konerH 22.1;"» Narodno pesmi — Dunaj: 17.»» Voja.škn ffOflba Narodni e pesmi 19.2.'» -L Slrauss: Ca«liostro na Dunaju, <>poot.io '23.1 (H Plesna plasba ncrlin: 20.1» Za vsakotra pokaj - fralislava: 20.10 D v r v osel i uri Frani,f url: 2».lfl Vnliki koneort Esperanto ali Internasional? Še dve leti — in preteklo ho 50 let, odkar že obstoji esperanto. Dr. T.ndovik Zamcnhof, poljski zdravnik, sicer židovskega pokolenja a po duhu Slovan, je, uvidevši nujno potrebo po mednarodnem jeziku sam ustvaril tak jezik, ki naj bi bil pomožno sredstvo za sporazumevanje med narodi. L. 1887. je izSla njegova slovnica, ki je kmalu izpodrinila mnogo težji >>volaprik«. Hsperanto je imel žc koj v začetku mnogo nasprotnikov, a jc šel nemoteno svojo pot in je danes že tako razširjen, da ga nobena sila ne more več ustaviti. Žc nešteto učenjakov jc poskušalo ustvariti kak boljši nadomestek za esperanto, pa vsi poskusi so se dosedai izjalovili In zakaj? Ker dosedaj šc nihče ni mogel kaj popolnejšega ustvariti. Vsi mednarodni jeziki, ki so nastali po letu 1887., so nekaka kopija csperanta. Tudi Internasional, izum dr. P. Mitroviča, profesorja trgovske akademije v Sarajevu, bo zadela ista usoda, kakor vse druge poizkuse, ki so danes žc v pozabljcnosti. Enostavnejše slovnicc, kakor jc csperantska, &[ skoro ni mogoče misliti. In kako malo besed rabiš za vsakdanje življenje! Pomislite, da lahko samo iz enega korena tvorite nešteto novih besed. Ako sc naučiš sto esperantskih korenov, znaS žc najmanj 1000 besed, ki jih tvoriš s pred- in priponami. Samo en primer: sana (zdrav), sano (zdravje), raalsana (bolan), malsano (bolezen), sanigi (zdravili), malsanigi (napraviti, da kdo zboli), sanulo (zdrav človek), sanulino (zdrava ženska), malsanuio (bolnik), malsanulino (bolna ženska), sa-ntilcfo (zdravilišče za moške), sanulinejo (zdravilišče za ženske), gesanulejo (zdravilišče za moške in ženske), malsanulcjo (bolnišnica za moške), mal-samilinejo (bolnišnica za ženske), gemalsanulejo (bolnišnica za oba spola) itd. Iz navedenega primera je razvidno, koliko novih l>esed sc lahko tvori iz enega samega korena. Škoda, da nimam pred seboj še slovnice g. dr. Mitroviča, da bi vam mogel pokazati na primerih prednost csperanta. Rečem pa lahko že sedaj, da je škoda za vsak trud, ki si ga prizadevajo učenjaki s sestavljanjem novih jezikov, ker se jih nihče ne bo ttČtl, kajti vsak se bo rajši poslužil /.c dobro preizkušenega espcranlo. Ah ne bi danes vsakogar, ki bi hotel uvesti kako novo dolžinsko mero, smatrali za neumneža, ko imamo žc meterski sistem? Obdržimo to, kar se je žc izkazalo za praktično in ki je žc razširjeno po vsem svetu. Ne iščimo novih potov, ako s pridom lahko uporabljamo žc dobro izhoicna pola. Golobič Peter. Sprat Jutri Gradjanshi: Ilirija N'i mnogo leh srečanj. Največ po eno nn lelo iinaiuo priliko gledati in vsakokrat se vrši stvar v velikem stilu. Tekme med' Ilirijo in firadjan-skim, k temu še prvenstvene, sc prištevajo k nni-večjim nogometnim dogodkom Ljubljani* in lo so tudi v resnici. Važnost jutrišnje prireditve pa še poveča ta velik pomen, saj gre za previižnc točke, ki jih bo vsakdo hotel pisati sebi v dobro v dosego cilja in zmanjšanja .icizvestnosti in ner-voznosli. Vse, kaže torej, da bomo jutri gledali veliko borbo dveh odličnih nasprotnikov, dveh klubov, ki nosita barve Zagrebu, oziroma Ljubljane in ki se lega v polni meri zavedata. Sporlno borbo in lep nogomet l. Program je prav pester ler kaže, d:, -c bodo leios odigravali na področju mariborske podzvezc važni športni dogodki. Predvsem jc tukaj državno prvenstvo v teku in skokih, ki se bo po vsej priliki vršilo v Mariboru v drugi polovici januarja. Termini prireditev so sledeči: Dne 12 januarja: Klubski dan ln. januarja: Podzvcz.no prvenstvo v ,muku in slalomu pri Celjski koči; izvede SPD Ceijc lb, februarja: Podzvc7.no prvenstvo v teku in skokih na prenovljeni skakalnici v Št. Lovrencu na Pohorju. I/, programa in iz poteka seje |e preuči razvidno, da je zavladalo v mariborskih zimskosport-nih organizacijah prcccjšnjc mrtvilo, nasprotno pa so Celjani nenavadno živahni in delavni. Celo vrsto prireditev nameravajo izvesli izvec. programa M/SI'. Tako bodo imeli verjetno letos banovinsko prvenstvo v slalomu in medmestno tekmo v slalomu Zagreb : Celic. Prvič priredi v naši državi celjska podružnica SPD v Skarjah pod Ojstrico za binkošt-11 c praznike »slalom-gigante« za prvenstvo Logarske doline. Celjani so zgladil: letos tudi novo skakalnico v Pohllall. — Druga skakalnica, ki sc ie na teritoriju podzvezc letos temeljilo preuredila, je v Št. Lovrencu na Pohorju, kjer sc bodo lahko iz vajali ludi 50 meterski skok. Lista najboljših plavalcev LPP v I. 1935 Gospodje. 50 m prosto: Vfilfan SKI '20.S. Dc-monle SK I 20, /iherl S KI 20.2: 100 m prosto: \Vilfan SK I 1:01.4, Ccrcr SK1 1:04.9. /iherl SKI 1:05; 200 m proslo: Wilfaii SKI 2:24.2, Schell SKI 2:32.2, Cerer SKI 2:335.2; 400 m prosto: 1'u.v SKI 5:24.7, Ccrcr SKI 3:30, Mihalek SKI 5'.35.6; 1500 nt prosto: Fux SKI 22:47.4. Mihalek SKI 23:13.1; 100 m prsno: Ccrer SKI 1:22, Binder SKI 1:24.2, Močnik SKI 1:27.4; 20(1 ui prsno: Ccrcr SKI 2:58.8. Hribar SKI 3:05.5, Rosfacher SSKM 3:06.3; 100 m hrbtno: \Vilfan SKI 1:11.4. Schell SKI 1:17.3, Smer du SSKM 1:38.2. Dame. 50 m prosto: Groschel SKI 34.2, Bradač SKI 34.2, Šiška SKI 34.0; 100 m proslo: (iro-scliel SKI 1:17.2. Šiška SKI 1:21.2, Bradač SKI 1:22; 400 m prosto: Bradač SKI 7:00; 1011 m prsno: Fine SKI 1:30.0, Wcnier SKI 1:40.2, Binder SKI 1:40.4; 100 m hrbtno: Bradač SKI 1:34.8 Ravnikar SKI 1:50.8, Lavrenčič SKI 1:52.8. Prvenstvo II. razreda Korotan : Grafika Jutri ob 10 dopoldne se srečala gornja kluba v boju za točke na igrišču Korolana. Boj ho sigur no napet, ker bo hotel Korotan dobili prvi dve točki, medtem bo jih Grafika potrebuje, da nc zgubi konlakt s prvoplariranitui. Sicer jc Grafika favorit, loda ker nastopi z rezervami, jc izid uegolov. JadramKeka. Lokalni derbv zaiuitltiega tlela Ljubljane med imenovanima kluboma pripelje na igrišče vedno dostojno šlevilo navijačev. In v nedeljo? 'Po srečanje nc odloča le o lokalnem jirvenpitvu, lemvce tudi o pr-vciihIvii ilrugoga fazredn. Šlevilo navijačev bo rndi tega gotovo šc povečano. Poslednje igre obeh moštev pričajo, da-liorlo prevelika razočaranja izostala. Tekma sc začne nn igrišču Reke rib 10. Nastop lallko-alletov »Gorenjca«. V nedeljo dopoldne ob pol 10 priredi Inhko-ntlet; s k a nekeijn »Oorenjenc interni laliko-ulleUki ineeting. Hog' ve kakšnih rezultatov ne hotlo fantje postavljali, saj imajo šele pur rednih treningov zn seboj. Letos bo dovolj, čc bo sturtulo zadostno domačih atletov, rezultati bodo Inki. kakršne unč začetniki postavljajo. Ni pn s tem rečeno, ila prireditev ne bo zanimiva; nasprotno, prepričani smo, dn bodo gledalci jiojiolnotna zadovoljni, saj .so si ntlc li |iroeoj enako močni. Starlali bodo v teli-Ie disciplinah: tek 1500 ni. 100 m. skok v daljino, krogla. 400 tn in ,30110 ni. Po niectiuffu se vrši jifveiiNtvena hnz. tekma med Ilirijo in tln ren.icem. « pričetkotn ob 11. Vstopnina k nbc mn pri red it valuti je initiitiiuliiti. Popoldne jc nn igrišču Kovinarja prvenstvena migom teknili med Kovinarjem in Gorenjcem. Sodcr |io zadnji Gorenjčevi tekmi ni ležko soditi kdo lio zningal. Nn.ivci jclnc.ic je, dn bri (i. šr nndnlje ostnl lire/, ločk. SK Kamnik tez. atl. sekcija priredi dnncp zvečer projiagandni nastop, na katerem bodo zastopani poleg domačih težko ntletov tudi en član Uoxiug kluba de Mnlhhoiisc ler člani Ilirije in Slovana. Obeta sc leji sporlni večer: vsi atleti se nahajajo v jako rloliri formi, prireditelj SK Kamnik pn upa, da bo sporlno občinstvo s številnim obiskom -pripomoglo domačim fiintom-nlletom do pojiolnogn uspehu. .1. O. Moskva. 17. okl. Ii. Rcpiezciitiiiicn Moskve proli rcjirezenlaiiei I 'urigrnrlrt 2:1 (2:0). Gledalcev je bilo rinrl 150.000. Odprle planin*/■''■ poninjaitli, t >«t ,m druil-nn s rti: I',-.I n, barvana jesen-!.;i u:ira\.i \al.i phinliira iu ljubitelje priro,|p. Spodnja k,ic» ua IVoliui Imi šc odprta in oskrbo\ana \ sobolo in \ nedeljo, dne I!1, ill 2. I. tn.: ieseuski Iz.prnhotI mimo Sc. Krifn i,- ravno v sedan iom čiisn ctia^lven. Kr javci-va km-a na Vršiču ic tiskrlsu-ana redno ob solwttnll in v notcltah. lili Irpnui \rcnienn Ini s nol^otn ill v n-leljo rudi osk r br>\anti Ornžnovn k"ča na črni prsii. iz kalrrega vrhnnea j<» očarljiv rn/irlnd na .lulijskr Alpe ter da leč na itnlijansko tmemljc do morja, uli liollinjskeni ie/eru nudila cenen ,,ddih pitslujartl. i ZijiUirog in Sv. .1 a ne/. Dollt \ Knmniški lli-trici je stalno (ldprf letin prijeten iz.lct skozi je-enslio ti travo in, novi pnfi rt,iti po desnem brrgu tli-lrice. Iloni na Krvaveti jr stalno oskrltovtMi i,-r privablja šicvltne i7.1ct,rrtke. Ko čn nn Veliki Planini ie prijetna i-zlelua ftir-ka v Je sen! mimo Sv. Primoža s itovralkmn na lin! preko Kamniške Itintrice.. Weekeud karre pocenijo i/.lete, da morejo planinci f.e v soboto popoldan na vrhove. k|er liriea-kujejo sončnega vzhoda. s K Ilirija llia:einl:n sekcija). Vodstvo hn/euske srkeiie p,y/.ira igralke: Ivtco, Silvo, llarinko. Otiuino vn. Za j če vo. Ilernikovo. Milico. Vlnslo in PriliovSko-vo. da so /.glasijo ,lre\ : itlt 18.:t0 v klubski solil kn-varne Ev ropa, t'dole/.ba za vse navedeno obve/.ua. STA' Uosle. Dravi ob 20 slrngo ob\e/eu In riidi jillrišnjih lei.i-nl zelo vajen .sestanek vseh no^onte-tnšev. Iver bo opremo -.- Tacen preskrbe] gospodar, morajo \.si člani, ki utajo kal kllilkive opreme doma. islo prinesli na -estanck. tlnnl, ki s-i ilauon prosti, nnj se oh le sigurno /glase na igrišču. Seja n,i-liora nogomelne setiei-je lio drevi oh in.:Vi Obvestili so meti soltoi Slililfm olijnrr I lnbtjansl:i h,lujo iirtloljo. t 'Si. 1. ni. v ln,ielu .lelou , kjer Ivo sede/ le^a kluba, veliko šaliovsko jtriredile\, li '..-ilc-i bod . meli iiro-i ilo«ton vsi snhisli iu titiiatelji -alin • K auia in ol,o liee. Začetek bo predvidoma ob štlrili p„|iololnim pogledom Raussa (kmeta) me je pogledal izpod obrvi. »S e no r I en i en te,« je odgovoril zamolklo in po vsem videzu potrto, »ne [»vprašujte me po senoriti; kadar sem med vami, ne mislim nič rad nanjo.« Namrdnil se je in se ozrl po dvorani, ki je bila polna kadečih in pomenkujočih so častnikov. Nato kajpada nisem več silil vanj. »Seiiores, lo so bile zadnje besede, ki sem jih slišal iz njegovih ust do neke poznejše druge prilike. Že drugi dan smo namreč vkrcali in odrinili na tako težko pričakovani pohod v Peru. Posih-mal smo čuli za dela Gasparja Huiza šele ob priliki svojih bojnih spopadov. Mož je bil imenovan za vojaškega branitelja naših južnih pokrajin. Dvignil je pa rt i do. Njegova popustljivost do premagancev pa ni bila po volji tamošnjetnu civilnemu upravitelju, nekemu površnemu, čemernemu človeku, ki je bil sumen na vse in vsakogar. Poročal je vrhovni civilni upravi črno o Gasparju Ruizu; neko njegovo poročilo je vsebovalo tudi ovadbo, da se je Gaspar Ruiz javno in z, velikim pompom poročil z neko žensko rojalističnega mišljenja. Nastali so med njima še razni drugi spori. Nazadnje se je jel civilni upravitelj pritoževati zaradi Ruizove nedelavnosti in je celo namigoval na nekakšno njegovo izdajalstvo. češ da pri človeku s takim prejšnjim življenjem ne bi bilo to nič nenavadnega. Gaspar Ruiz je zvedel za to. Jeza je vzplamtela v njegovem srcu. Žena, ki mu je vedno stala ob strani, je z zlobnim hujskanjem znala le-to krasno podpihovati. Ne vem za trdno, je li bilo res — kar je pozneje tožil — da je vrhovna uprava izdala nalog, naj ga primejo. Po vsem videzu pa je resnic«, da je začela civilna uprava mešetariti 7. njegovimi častniki in da je Gaspar Ruiz zvedel za to njeno spletkarjenje. Ko je upravitelj neki večer priredil tertulllo, I se jc v mestu nenadoma pojavil Gaspar Ruiz in v spremstvu šestih zaupnih mož odjezdil proti vhodu upraviteljeve palače. S klobukom na glavi in v polni bojni opremi je stopil v salo. Ko je upravitelj jezno nastopil proli temu, je Gaspar Ruiz zgrabil nesrečnika okoli pasu, ga kot otroka odnesel iz srede prebledelih gostov in ga z zunanjega stopnišča treščil na cesto. Ze sam objem togot-nega Gasparja Ruiza bi bil zadostoval, da bi vsakemu hrustu iztisnil dušo iz telesa; konjeniki Gasparja Ruiza pa so vrhu tega v upravitelja, ko je že negibno ležal pod stopniščem, izstrelili še svoje pištole. X. Po lem delu pravice — kakor ga je sam imenoval — se je Gaspar Ruiz v spremstvu večjega delit svojih čel umaknil čez Rio Bianco in se na nekem griču utrdil. Stolnija rednih čet, ki so jo bili nepremišljeno i»slali nadenj, je bila obkoljena in skoraj do zadnjega moža uničena. Druge ekspedicije, čeprav bolje organizirane, so bile prav tako brezuspešne. V teh krvavih spopadih se je jela pojavljati tudi njegova žena. Sedela je na konju ob njegovi desni strani. Gaspar lluiz, ki je po svojih uspehih postal ošaben in samozavesten, zdaj ni več osebno napadal na čelu svoje patride, marveč je kakor kak general, ki vodi armado, ostajal v ozadju, kjer je dobro krit in večidel na stalnem mestu dajal svoja povelja. Ženo, ki so jo posihmal pogoslo videli ob njegovi strani, so imeli dolgo časa za moškega. Vsevprek se je govorilo o skrivnostni belo-poltni glavarki, kateri so pripisovali poraze naših čet. Kakor kaka lndijanka je sedela okobalo na konju s širokokrajnim moškim klobukom nn glavi in s temnim plaščem nn sebi. Pozneje, ko 6ta biln na višku svoje slave, je bil ta njen ponclio zlato-izvezen in la čas je bila žena tudi opasana z mečem ubogega Dona Antonia de Leyva. Ta stari čiliški častnik je bil, ko mu je bilo pošlo strelivo, s svojimi šibkimi silami vred nesrečno obkoljen in je umrl pod rokami araukoških Indijancev, ki so bili zavezniki in pomočniki Gasparja Ruiza. Ta usodni poraz je še dolgo ostal in živel v ljudskem spominu kot lako zvani »Pokol na otoku«. Meč tega nesrečnega častnika je podaril ženi sam arau-koški poglavar Peneleo. Zaradi tega so Indijanci, obvladani od njene zunanjosti, od smrtne bledoče njenega obraza, ki mu, kakor je kazalo, nobeno vreme ni bilo na kvar, in od njene hladnokrvnosti v boju, jeli gledati nanjo kot na nekakšno nadnaravno bilje ali vsaj veščo. Po zaslugi tega ljudskega praznoverja se je zelo dvignil v tem zaostalem plemenu prestiž in ugled Gasparja Ruiza. Cul globoke maščevalnosti je prevzel ženo tisti dan, ko si je opasala meč Dona Antonia de Leyva. Nikoli se ni ločil od njenega boka, razen, kadar se je preoblekla v žensko obleko. To pa ne morda zato, ker ga je hotela ali pa mogla rabili, marveč zato, ker ji je tako dobro delo, ko jo je bil po ledjih kot večen spomin in simbol osramočenega republikanskega orožja. Bila je nenasitna. Razen tega pa pot, na katero je Gasparja Ruiza zavedla njegova žena, ne pozna konca. Pobegli ujetniki — in teh ni bilo mnogo — so pripovedovali, kako mu more že s samim šepetajočim izpodbujanjem popolnoma spremeniti obraz ter mu nanovo obuditi v srcu omahujočo mržnjo. Pripovedovali so, da je po vsakem spopadu, po vsakem napadu, po vsakem uspešnem delu odjezdil k nji in se ji zazrl v obraz. Ob nobeni priliki ni popustila naduh hladnoča njenega obraza. Njen objem, seiiores, je moral biti res hladan kot roke kipa. On pa je skušal njenemu ledenemu srcu vbrizgati tople krvi. Pri mnogih angleških častnikih, ki so gi tedaj obiskali, je ta nenavadni značaj njegove slepe ljubezni zbudil pozornost.