PoStnlna plačana v gotovini Leto X., Št« 4 („JUTRO" št* 20 a) Ljubljana, ponedeljek 26. januarja 1942-XX Centi cent. 79 Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase tz Kr. Italije ln inozemstva Ima Unione Pubblioita Italiana S. A., Milano PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ui o. ieiefon Št 31-22. 31-23 31-24. 31-25 31-28 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj - Naroča se posebej in velja mesečno L 2.50 Za inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarif u CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera: Unione PubhlieHa Italiana S. A^, Mila no zmaga v Libiji Vzhodno od Agedabije so bili potolčeni sovražni oklopni oddelki — Velik vojni plen — 14 angleških letal sestreljenih — Bombardiranje Malte Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je dne 25. januarja objavil naslednje vojno poročilo št. 602: Na včerajšnji dan so se razvijali siloviti bc ji vzhodno in jugovzhodno od Agedabije. Motorizirane oklopne edinice osi so obkolile in uničile nekaj sovražnikovih oklop-niških formacij. Celotni vojni plen je do včeraj zvečer obstojal iz 81 topov in 143 tankov; med njimi je nekaj 28-tonskih ameriške proizvodnje; več zajetih tankov je v dobrem stanju in se uporabljajo v naših odredih, število ujetnikov je znatno, dasi še ne točno ugotovljeno. V teku operacij »o kopninske edinice sestrelile odnosno na tleh uničile 11 angleških letal. Italijansko-nemške letalske formacije, ki uspešno sodelujejo v borbi motornih oklopnih divizij, so napatlle sovražnikovo zaledje ter obstreljevale letališke terene ter zbirališča mehaniziranih sredstev; en »Hurrican«, ki je bil prisiljen pristati, se je vžgal. V sred n pni delu Sredozemskega morja so edinice naše vojne mornarice, ki so sprem- ljale neki konvoj, sestrelile dve sovražni torpedni letali; neko tretje torpedno letalo ter en aparat tipa »Beaufighter« sta bili uničeni od nemškega lovskega letalstva. Nekaj članov posadke je bilo mogoče rešiti in ujeti. Akcije uničevanja pristaniških naprav ter vojaških objektov na Malti so se nadaljevale. Angleška ietala so v pretekli noči metala zažigalne bombe na Catanio in Camisso, ne da bi povzročila škodo. Posadka nekoga letala, ki se je zrušila v morje Noto, je bila ujeta. 14 napadov na Malto v enem dnevu Stockholm, 25. jan. d. Po informacijah iz Londona, ki so semkaj dospele v soboto popoldne ,je bilo na merodajnem mestu v Londonu objavljeno, da je italijansko in nemško letalstvo v zadnjih 24 urah 14-krat bombardiralo Malto. Mnogo teh napadov je bilo po priznanju Londona zelo težkega značaja. mrazu vzhodni fronti Odbit napad južnovzhodno od Harkova — Živahno udej-styovss]e letalstva — 110 sovjetskih letal sestreljenih v enem tedms Iz Hitlerjevega glavnega stana, 25. jan. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na vzhodu se nadaljujejo borbe v hudem mrazu. Pri obrambi sovjetskega napada v prostoru južnovzhodno od Harkova je bilo več sovjetskih tankov sestreljenih. Nemško in finsko letalstvo je prizadejalo sovražniku na kareiijski fronti velike Izgube na ljudeh in materialu. V vodah Ribiškega polotoka je bil manjši transportni parnik potopljen. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, je dovedel v Severni Afriki napad nemško-italijanskih oddelkov do popolnega uspeha. Severnovzhodno od Agedabije so bili močni angleški oddelki z velikimi izgubami pobiti in vrženi proti severovzhodu. Zajeli smo številne ujetnike. 143 tankov in 80 topov je bilo zaplenjenih ali uničenih. . Na Malti so nemška bojna letala z bombami težkega kalibra bombardirala Lues ln Halfo. V času od 17. do 23. januarja je izgubilo sovjetsko letalstvo 110 letal. Od tega je bilo sestreljenih 59 v zračnih borbah, 17 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala pa so bila uničena na tleh. V istem času smo Izgubili 16 lastnih letal. Berlin, 25. jan. s. V komentarju k nemškemu vojnemu poročilu pravi DNB. da je delovanje nemških podmornic krepko podpiralo v zadnjih tednih borbe vojske in letalstva na obeh krilih gigantske evropske fronte. Zmagoviti napadi podmornic v Atlantiku in v Sredozemlju na oskrbovalno ladjevje in na sovražne bojne ladje so bili izredno učinkoviti tudi kot razbremenilne akcije v prid italijanskim in nemškim četam, ki operirajo v severni Afriki. To velja tudi za delovanje podmornic v Ledenem morju, kjer so podmornice olajšale operacije Fincem na tem severnem krilu kopne vojske. Močna uporaba podmorniških sil v imenovanih morjih ni preprečila nemškim podmornicam, da ne bi dosegle velikih uspehov, omenjenih v vojnem poročilu dne 24. t m v severnoameriških in kanadskih vodah, kjer je bilo potopljenih 125.000 ton sovražnega brodovja. S temi akcijami so bila glavna pristanišča ob severnoameriški in kanadski obali prvič direktno ogrožena z močnim uničevalnim orožjem osi. ki bodo tudi poslej imele v teh morjih odlične uspehe. Celinske borbe krepko podpira letalstvo, ki napada sovražno zaledje, vojaške naprave in motorna vozila za oskrbovanje prvih črt. V severni Afriki razvija letalstvo osi izredno živahno delovanje. To je tem bolj upoštevanja vredno, ker angleška propaganda, da bi opravičila neuspehe angleških čet v Libiji, vztraja pri tem, da delovanje angleškega letalstva onemogoča slabo vreme. Sovražne kolone, ki so bile v neredu pognane z odseka Agedabije, so bile neprestano cilj bombnikov osi. Ob koncu svojega komentarja pravi DNB, da ni mogoče še oceniti važnosti ofenzivne akcije sil osi, vendar so že doslej doseženi uspehi zelo veliki in prav jasno kažejo, da akcija močnih britii^rih sil nikakor ni zmanjšala ofenzivne *mči Italijanov in Nemcev v Afriki. Odbiti napadi pri Kurska Berlin, 25. jan. s. Severnovzhodno od Kurska so bili včeraj odbiti novi napadi sovražnika. Kljub izredno hudemu mrazu — zabeležili so 41 stopinj pod ničlo — so potem nemške napadalne čete prešle v protinapad in jim je uspelo, da so se polastile nekaterih krajev Finski odsek Helsinki, 25. jan. s. Poročilo glavnega štaba o vojaških operacijah: Na fronti Karelijske ožine je finsko topništvo uničilo sedež nekega sovražnega poveljništva in skupino zaklonišč za čete ter številna taborišča. V prvih črtah nič novega. Na fronti Svira je naše topnišfrafteaielo in povzročilo eksplozijo v nekem sHadišču streliva ter je razpršilo sovjetski oddelek, ki se je pripravljal za napad. Nadaljnja dva sovražna napada z dvema stotnijama je naša pehota odbila. Fronta vzhodne Karelije: V južnem odseku nič novega, v severnem odseku bombardiranje murmanske železnice. V vzhodni Kareliji so bili obstreljevani in razpršeni kontingenti neke sovjetske pehotne kolone, ki je korakala na zamrznjenem jezeru, in kolone četveronožcev. Včeraj ponoči je sovjetsko letalstvo trikrat napadlo Helsinki. Odvržene bombe so povzročile neznatno škodo. V teku tretjega napada je protiletalska obramba angleškim letalom onemogočila, da bi odvrgli bombe. Velik uspeh nemških podmornic v ameriških in kanadskih vodah Berlin, 25. jan. s. Glede velikih uspehov nemških podmornic v severnoameriških in kanadskih vodah se doznavajo sledeče podrobnosti: Med 8 ladjami, ki jih je potopil pomorski poročnik Hardegen. je bil velik angleški parnik »Ciclope« z 9076 tonami, registriran v Liverpoolu in dve ameriški pe-troleiski ladji »Malay« z 8207 tonami in »Marness« z 9576 tonami. Nadalje je bila potopljena neka ameriška cisternska lad- ja, angleška petrolejska ladja »Coinbra« s 7668 tonami, ameriški parnik »City of Atlantic« s 52S9 tonami, ameriška petrolejska ladja »Allan Jackson« s 6653 tonami ter neki parnik, ki je plul pod ameriško zastavo z imenom »Ciltvaira« s 3779 tonami Kako blizu obale so bile zadete ladje, kaže dejstvo, da sta sprednja dela dveh potopljenih petrolejskih ladij molela iz vode, dočim je zadnji del bil potopljen. Vseamerlška konferenca Berlin, 25. jan. d. V zvezi z panamenško konferenco v Rio de Janeiro Je bilo v soboto od pristojne strani na Wihelmstrasse rečeno, da zaenkrat še ni mogoče dati kakega službenega komentarja k tej konferenci, ker še manjkajo avtentični in jasni podatki o vsebini na konferenci sprejetih resolucij. Na Wilhelmstrasse pa k temu pripominjajo, da se že zdaj lahko z vso odločnostjo zatrdi, da kakršnekoli resolucije, ki utegnejo biti na njej sprejete, ne bodo mogle prav nifi vplivati na nadaljnji politični ali voJaSkj razvoj, kakor tudi ne na zmago držav uedinjenih v berlinskem paktu treh velesil. Ankara, 25. jan. d. Kakor je bilo javlje-no v soboto lz Teherana, Je posebni Roose-veltov odposlanec William Bullitt, ki se Je doslej mudil v Teheranu, zapustil iransko prestolnico ter odpotoval v Moikm, Kronski svet v Tokiju V navzočnosti cesarja Je razpravlfal o vprašanjih notranje polit&e in odobril nadaljnjih 18 miljard za vojne stroške Tokio, 25. jan. (Domei) Včeraj ob 10. dopoldne se je v cesarski palači v Tokiu ob navzočnosti cesarja sestal kronski svet, ki je sprejel tri zakone, tičoče se japonske notranje politike, ki bodo predloženi parlamentu še v teku sedanjega zasedanja. Finančni minister Kaya je nato popoldne cesarju poročal o podrobnostih dodatnega japonskega vojnega proračuna za fiuančno leto 1942. ki predvideva izdatke v višini 18 milijard jenov Proračunski predlog bo predložen parlamentu še v teku sedanjega zasedanja. V finančnem ministrstvu je bila v soboto popoldne objavljena posebna izjava, v kateri je rečeno, da namerava vlada za začasno kritje izdatkov, predvidenih v izrednem vojnem budžetu. izdati za 14.012.983.000 zakladnih bonov. Vedno bliže Avstraliji Japonske operacije se vedno bolj približujejo avstralski obali — Nezadržno prodiranje na vseh odsekih Bangkok, 25. jan. d. Glede na čedalje večji obseg japonskih vojaških operacij proti Holandski Vzhodni Indiji, kakor tudi na ozemljih okrog Avstralije se holand-sko-mdijsko časopisje z zaskrbljenostjo vprašuje, katere utegnejo biti bodoče japonske vojaške operacije. List »Battavias-Nieus-Blad« piše. ua se bodo nedvomno nadaljevale japonske vojaške akcije proti otočju Holandske Indije, da pa to ne bo oviralo Japoncev, da se ne bi izkrcali tudi v Avstraliji. List »Nieuws« razmotriva možnosti nadaljnjih japonskih vojaških akcij proti ozemlju Holandske Vzhodne Indije ter meni da Japonci najbrže ne bodo napadli otoka Jave. dokler ne bodo docela osvojili najvažnejših strateških postojank na otoku Sumatri. List pa vseeno izraža prepričanje. da ie treba jaoonskeea napada na Javo pričakovati, čim bodo Japonci zbrali za to potrebna oiačenja in to bodo storili kar n s i bolj naglo mogoče. Vedno bližje Saigon, 25. jan. s. Prvič v zgodovini Avstralije so se avstralski vojaki borili v predpretekla noči in včeraj zjutraj na vulkanskem otočju Bougainville, kj je v bližini avstralskega kontinenta. Izkrcanje v Rabaulu Tokio, 25 .jan. d. S pristojnega japonskega mesta je bilo predstavnikom tiska v soboto službeno potrjeno, da so se japonske čete izkrcale v mestu Rabaul. Službeno japonsko poročilo, ki citira komunike cesarskega japonskega glavnega stana pravi: V petek zjutraj so japonske kopne in pomorske sile v najtesnejšem medsebojnem sodelovanju izvršile izkrcevalne operacije v Novi Angliji v bližini mesta Ra- baul. Poročilo japonskega glavnega stana še dodaja, da so se v petek zjutraj japonske mornariške čete izkrcale tudi pri mestu Kavieng na Novi Irski. Utrjevanje Bata vije šanghaj, 25. jan. d. Iz mesta Landoenga na otoku Javi javljajo, da so holandsko-indska vojaška obiastva pričela v okoiici mesta Batavije graditi obrambne naprave. Zaenkrat so v delu utrjene postojanke, ki se razprostorijo na 40 milj dolgi črti. Vedno večjg vznemirjenje v Lsn&mn Rim, 25. jan. s. Radijskim oddajam iz Sydneya in Camberre, ki staino objavljata vesti o japonskem napredovanju na vseh frontah vzhodne Azije :n o vznemirjenju vlade in prebivalstva Avstralije, sledi angleška javnost z največjo pozornostjo. Skromna poročila Reuterja s svojimi dvoumnimi izrazi ne zadovoljujejo angleških poslušalcev, ki zahtevajo večjih podrobnosti Angleška poluradna agencija je bila zaradi tega prisiljena objaviti podrobno poročilo o gibanju angleških čet na boj ščih na Malajskem polotoku in v Birmaniji. To poročilo je zelo kratko, pa vendar jasno pravi- Iz pristojnega vira se izjavlja v Londonu, da se angleške čete umikajo na vhodni obal Malajskega polotoka, v središču se tudi angleške čete še naprej umikajo, na zapadu so morale angleške čete popustiti zaradi naraščajočega pritiska sovražnika. V Birmaniji so angleške čete zapustile svoje položaje in se pripravljajo za zasedbo bolj pripravnih, že prej določenih črt ob zasledovanju sovražnika. Avstralija zaman išče pomoči v Londonu in Washingtonu šanghaj, 25. jan. d. Iz Melbournea javljajo, da je predsednik avstralske vlade ob svo;'em obi ku v mestu Perth v zapadni Avstraliji podal Izjavo, ki naj bi se smatral kot odgovor na poziv predsednika japonske vlade generala Toja, naj bi Avstralija pričela sodelovati z Japonsko. Avstralski mini trski predseduik Curtin je izjavil, da je Avstralija odločna boriti se prav do konca. Na vprašanje, ali hi bila Avstralija pripravljena opustiti borbo, ako bi se pokazalo, da bi bil brezploden vsak nadaljnji odpor. Japonska pa pripravljena oskrbovati japonsko prebivalstvo z živežem, je Curtin odločno izjavil, da ne. Nato je av tralski ministrski predsednik ponovno pozval avstralsko prebivalstvo, naj nadaljuje svoje vsakdanje posle in to vsakdo na mestu, na katerega je bil poklican, bodisi v sestavu oboroženih lil, bodisi v tovarnah Iz Melbournea se je nadaTe izvedelo, da je avstralska vlada v soboto ponovno apelirala na vladi v Washingtonu in Londonu naj Avstraliji nemudoma pošljejo bombnike in lovska letala, kakor tudi vojno brodovje. Ta poziv je bil potreben ziradi tega. ker avstral ka vlada doslej nI preje, la nobenega odgovora na nujne brzoj3vke za pomoč, ki jih je že poprej poslala Churchillu in Rooseveltu, ko so se Izkazale za resnične vesti o izkrcavanju japonskih čet na Novi Gvineji.' Madrid, 25. jan. d. Posebni poročevalec španskega lista »Ya« poroča iz Londona Službeni vojaški zastopnik v Londonu je moral v petek priznati predstavnikom časopisja, da Japonci prodirajo na vseh frontnih odsekih na polotoku Malaka. kakor tudi. da so se izkrcale japonske čete na novj Gvineji ter na Salomonskih otokih. Avstralija je na ta načn prišla v območje neposredne nevarnosti. Posebno očitna pa postane ta nevarnost, če človek čita poročila angleških kore-spondentov, ki prihajajo iz Avstralije Po teh poročilih Avstralija nj prav nič pripravljena na obrambo. Avstralija je dremala v samoprevari, da bo britanska vojna mornarica lahko odvrnila sleherno nevarnost od avstralskih obal. Avstralski vojaški strokovnjaki zaradi tega tudj niso smatrali za potrebno zbrati zaloge goriva ter drugega za vojno neobhodno potrebnega blaga Avstralska iavnost je bila celo odločno proti temu da bi se v Avstraliji postavilo protiletalsko topništvo, ker je bila prepričana, da se nikoli nobenemu letalstvu kake sovražne sile ne b posrečilo razprostreti kril nad avstralskim ozemljem Danes se je ooložai nenadnmr preobrnil. Avstralska vlada se 1® zavedla skrajne nevarnosti, ki grozi deželi ter Je skoraj v permanentnem zasedanju ter ne- prestano pošilja v London in Washington klice na pomoč. Prodor v Burmi Bangkok, 25. jan. d. Japonska ofenziva v Burmi nezadržno napreduje. Japonske čete ter čete, sestavljene iz burmanskih prostovoljcev, so po prekoračenju prelaza Kavkareik ter zasedbi mesta Kavkareik prodrle dalje proti zapadu. Kakor je bilo v soboto javljeno s pristojnega vojaškega mesta v Bangkoku, so japonske in burmanske prostovoljske čete izvršile napad na Kavkareik istočasno s severne in južne strani, pri čemer je bilo več britanskih oddelkov v okolici mesta obkoljenih. Na pristojnem vojaškem mestu v Bangkoku izražajo začudenje nad tem. da britanskim četam ni uspelo organizirati močnejšega ali vsaj dalje časa trajajočega odpora v tamkajšnjem hribovitem svetu, ki nudi zelo ugodne prilike za defenzivo. Japonske čete. ki so zasedle že poprej Tavoy. napreduiejo sedaj dalje v severni smeri ter neposredno ogrožajo Mulmein. V Bangkoku ni mogoče izvedeti nikakih podrobnosti o vkorakanju siamskih čet v P-urmo. kakor to ve poročati britanska informacijska služba. Na pristojnem mestu v Bnnskoku izjavljajo, da so Angleži najbrže zamenjali siamske čete z burmanskimi prostovoljskimi oddelki. Muar zaseden Bangkok. 25. jan. s. Z malajske fronte se doznava. da so japonske sile. ki operirajo vzdolž zapadne obale polotoka, prekoračile reko Muar in zasedle z nenadnim napadom istoimensko mesto, ki je bilo močno hranjeno. Zajetih je bilo 4000 ujetnikov, 260 motonrh vozil in številni topovi. Oddelki teh japonskih sil so nato prodrli proti jugovzhodu in vzpostavili zvezo z japonskimi četami, ki so se ob pričetku tega tedna izkrcale pri Patu Panatu, 50 km južnovzhodno od Muarja. Protianglesko gibanje v Burmi Tavoy, 25. jan. s. Protianglefiko gibanje v Birmaniji se čedalje bolj š-ri, zlasti v področju Tavoya, kjer je prebivalstvo zelo ogorčeno zaradi aretacije birmanskega ministrskega predsednika v Londonu. Mnogi se prostovoljno javljajo za borbo ob strani Japoncev Ogorčenje prebivalstva se kaže tudi proti sedanjemu ministrskemu pred-sedn ku. ki je angleška kreatura ln ki je, kakor se sumi, sam povzročil aretacijo svojega predhodnika v Londonu. loo milj od birmanske meje Tokio, 25. jan. s.. »Japan Adverser« se bavl a pohodom v Burmo ta opozarja aa važnost te fronte. Lest opisuje težkoče, ki jih je moral premagati japonski ekspedicijski zbor in ki je odšel iz Victorie Pointa, katerege je zasedel 14. decembra. Japonske kolone so morale prekoračiti 100 milj od birmanske meje, preko džungel, močvirja, premikajočega se peska in gozdov, v katerih se nikoli ni najalo človeško bitje L.st pravi, da je bil glavni smoter ekspedicije odrezati cesto, po kateri je bila oskrbovana . .ada v Cungk ngu. Odpor te v:ade je podaljšal kitajsko vojno in prisilil Birmance, da so morali prenašati izkoriščanje in zatiranje s strani Angl.je. Japonske čete so dobile pomoč čet iz Tajske :n birmanskega prebivalstva, ki je Japonce sprejelo kot osvoboditelje. Nadaljnji umik Angležev na Malaji Šanghaj, 25. jan. d. Informacije, ki so dospele včeraj preko Singapura. kažejo, da se položaj v južnem delu Malajskega polotoka ni bistveno spremenil. Britanske čete se zlasti s centralnega dela polotoka še zmerom naglo umikajo proti jugu. Japonsko letalstvo je v soboto ponovno bombardiralo vojaške naprave v Singapuru ter v Rangoonu in okolici. O položaju z bojišča v Burmi javljajo singapurske vesti, da japonske čete nadaljujejo svoj pritisk proti luki Mulmeinu. • Tokio, 25. jan. (Domei) S fronte Malaji javlja dopisnik japonske poročevalske agencije, da so močni oddelki japonske armade, ki prod^ajo ob vzhodni obali Malajskega polotoka, navzlic skraino slabim cestam ter pri neprestanem zavračanju sovražnikovega odpora 22 januarja dosegli severni breg reke ?Tersins. J?oon-ske čete so si nato v borbah izsilile ore-hod preko reke. nakar so navzlic močnemu zapornemu oerui sovražn:kovega too-ništva napadle z veliko silovitostjo sovražnikove oddelke v pasu ob nasprotnem bregu reke Mersing. Hud napad m Sfe^apur Šanghaj, 25. jan. d. O močnih napadih, ki jih je izvršilo japonsko letalstvo na Singapur 23. januarja, se je še dodatno izvedelo, da je prišlo ob tej priliki do ogorčenih zračnih borb s sovražn'kovim lovskim letalstvom, pri čemer so Japonc^ sestrelili 35 sovražnih letal. Pri dopoldanskem napadu je japonskemu letalstvu takoj ob pričetku zračne borbe uspelo sestreliti osem sovražnih letal. Popoldne se je neka močna japonska letalska skuo;na zapletla v silovito borbo s kakimi 30 britanskimi lovskimi letali tipa »Curtiss«, »Buffalo« in »SpitfTe«. V tej borbi ie ia-ponsko letalstvo sestrelilo spet 27 sovražnih letal, med katerimi je bila izguba 18 s sigurnostjo usotovliena. Pri tem napadu so japonska letala močno bomb^-d-V^la zlasti sovražnikova letalska oporišča ter zanetila na zgradbah mnogoštevilne požare. Tokio, 25. jan. s. Iz Gemasa poročajo, da skuša okrog 1000 prebivalcev pobegniti iz Singapura v vzhodne džungle na Malaji zaradi pomanjkanja vode in hrane. Vse ceste iz Singapura preko nasipa v Johori so zatrpane z zasednimi transportnimi sredstvi, ki otežkočajo gibanje čet. Nečloveško ravnajo Angleži s temi begunci, ki so popolnoma prestrašeni, da bi omogočili promet po cestah. V okolici Singapura delijo prebivalcem vodo v majhnih količinah dvakrat na dan. Vojaki in policijski agenti stražijo vodne rezervoarje. V pristanišču Singapura se je zbralo veliko par-nikov, na katere je ukrcanje dovoljeno, kakor se zdi, samo Angloameričanom. Kitajci, Indijci in Malajci morajo ostati v Singapuru. Obsežne letalske akcije Tokio, 25. jan. s. Imperialni glavni s^an podaje pregled delovanja japonskih oboroženih sil na Malaji, v N.zozemsk; Indiji in v Burmi od 2. t m. do danes. Močne skupine bombnikov in lovcev so 21. t. m. v svo_ ji akciji na Singapur bombardirale osrednji del oporišča ter letališče Tengah in tovarne v Seletarju. Izoruhn lo je 7 požarov in sestreljenih je bilo 6 do 10 sovražnih letal, vrste »Buffalo«. Japonski lovci so sestrelili nad Rangunom 23. t m. 7 letal »Turna-hawk« in »Spitfire«. Pri sledečem napadu popoldne so japonski bomun.kj in lovci udnkovito zadeli letališče Mincaladon pri Rangunu in sestrelili 12 letal, vrste »Toni ahawk«. Neka druga japonska skup.na je zapletla v borbo kakih 30 sovražnih letal in je od teh 3 sestrelila. Eno japonsko letalo se je spustilo v sovražn.kovih položajih, dve letali pa se nista vrnili. V področju Mala je m Sumatre so bila bombardirana letališča v Palenbangu in Seletarju". Povzročena je bila velika škoda na odletališčih ln v sklad.ščih. Dve veliki letali sta bili zažgani na tleh, 3 letala pa so b-la poškodovana. Zaščitni lovci so sestrelili 11 od 12 sovražnih letal. Letališče Pa ei.bing so bombardirale eskadrtfe, ki so prel. tile nad 1.000 km. Dne 23. t m. so japonske letalske sile sestrelile skupno 38 sovražnih letal in so na tleh uničile 4 letala. Obnovite naročnino! Vojno gospodarstvo Pomemben govor finančnega ministra Thaon di Revela Milan, 25. jan. s, Snoči sta se oba finančna ministra osi udeležila letnega obeda. s katerim nemška trgovinska zbornica pričenja svoje deio skupno z zastopniki vseh stanov in gospodarskih ter finančnih organizacij. Navzoči so bili šef odbora za gospodarska pogajanja min^ter CLodius, nemški velepolanik v Rimu von Macken-sen, italijanski veleposlanik v Berlinu Alfieri, vodja nacistov v Italiji dr. Ehrich. zastopniki mestnih oblaslt in nemške kolonije. Govoril je prvi predsednik dr. We-ber. ki je orisal delovanje nemške trgovinske zbornice, k: postaja čedalje bolj važen činitelj v gospodarskih odnosih med Italijo in Nemčijo. Nato sta govorila italijanski finančni minister Thaon d; Revel in nemški finančni m-nister grof Grossig Njuna izvajanja to navzoči sprejeli z navdušenim odobravanjem. Ekscelenca m nister dj Revel je govoril o finančnih vprašanjih za časa vojne. Poudaril je, da dolga vojna zmanjša razlike v bogastvu narodov jn je v prid rnanj bogatim narodom, čeprav se zdi ta trditev paradoksna. Angiija je v prvem letu vojne lahko krila vojne izdatke z viri iz tujine, katere smo mi porabilj v teku vojne v A beslniji. Načeli smo tudi rezervne zaloge surovin in to že v dobi sankcij. An-fciija je po enem letu vojne izčrpala svoje valutne vire in je dosegla v obdavčevanju vrhunec. Zaradi tega mora Anglija napeti vse finančne sile kakor Italija, vendar je njena vojna mnogo dražja. Ce bo vojna trajala še dve ali tri leta, bo Anglija izčrpala vsa svoja sredstva. Minister di Revel je pobijal trd'tve zastopnikov klasičnega gospodarstva, ki pravijo, da bo Amerika imela vse zlato sveta po končanj vojni in da bo vladala svetu ne glede na izid vojne. Zlato bo samo največja slabost Zedinjenih držav. Gotovo je, da bo Anglija morala nositi stroške za vojno na kopnem, kajti za njen imperij se ne bodo potegovale samo sile trojnega pakta, temveč tudi Amerika in finančni stroški bodo obremenjevali v vsakem primeru deloma Zedinjene države, ki bodo moraie zmanjšati vrednost zlatih rezerv v sedanji vrednosti 400 milijard lir ali pa z velikimi žrtvam porazdeliti zlato med razne države na svetu. Nato je govoril nemški finančni minister o vojnem gospodarstvu :m zlasti o financiranju vojne. Zgodovina kaže, da zlato ni odločilno za zmago kakor je rekel že Lloyd George. V špartanskih vojnah in v vojni med Rimom in Cartago ni zmagala država z večjim bogastvom, temveč so zmaga!: tisti, ki so razpolagali z bolj i vztrajnimi in požrtvovalnimi borci. Nem- i škj narod je po svetovni vojni premagal veliko inflacijo. Finančni minister grof i Grossig je orisal težkoče. ki jih je moral i nemšk; narod premagat; glede tega v povojnih letih. Ko je Adolf Hitler previel oblast, je pr čel novo finančno politiko na osnovi kredita. Ustvaril je vse pogoje za finančno obnovo države. Odpravil ie brezposelnost in omogoči] industriji nadaljnji razvoj. To je bil plod sodelovanja vseh gospodarskih činiteljev v Nemčiji. 1.^'edbo državnega kredita so mnogi tujci kritiziral: in so napovedovali skorajšen ^nlom financ. Prav ta finančna politika, ki jo je hotel Hitler, je Nemčijo rešila. Ko je izbruhnila vojna, se ni v osnovah naše finančne politike nič spremenilo. Tudi zdaj je bilo treba uveljaviti že preizkušene metode sodelovanja vseh činiteljev nemške gospodarske politike. Spominjamo se globokih besed Duceja. ki jih je izgovoril leta 1938 v vrhovnem odboru za avtarkijo. Rekel je, d;i ni nobene razlike ined vojnim gospodarstvom in gospodarstvom v mirti ter da obstoja samo vojno gospodarstvo. Te besede ne veljajo samo za fašistični kor-porativni sistem, temveč tudi za kontrolirano gospodarstvo Nemčije. Nemški finančni minister je nato pred-očil stanje sedanje nemške davčne politike in je zatrdil, da se polovica vojnih izdatkov Nemčije krije z rednimi dohodki. V dveh letih vojne so bili prihranki države dvakrat večji kot v šestih prejšnjih letih. Sleherno upanje sovražnika v poraz v finančnem področju je utopistično. Gotovo je. da bomo v tej vojni zmagali z duhom požrtvovalnosti in ne 7. zlatom, kakor se je zgodilo v borbi med Rimom in Car-tago in v borbi Friderika Velikega z velikimi zavezniškimi silami. Jamo danes nekatere glavne te osmtak finalov, kakor na primer: V mušji teži je Italijan Paesani zmagal nad Nemcem Dletrichom po točkah. V peresni teti je Italijan B®nettl porazil Slovaka Pauerja po točkah, Nemec Biittner pa Italijana Giagnjnia, tudi po točkah \ lahki teži je Šved Biqvist zmagal naci Hrvatom Devčičem po točkah, Italijan Blanchini nad Spancem Calpeom po točkah in Italijan Tiberi nad Švedom Peter sonom, prav tako po točkah. V srednj«:-lahki teži je 6ved VVretman dobil proti Borracciu po točkah, v srednji teži je Svod Granelli porazil Hrvata Krležo po točkah V srednjetežki teži je Italijan de Paolis zmagal nad Hrvatom Hladnim po točkah medtem ko je Madžai Srigetl odprav'1 Italijana. Pancania tudi po točkah V isti kategoriji je izgubil Hrvat šikič proti eno_ mu izmed Nemcev po točkah. V težki teži so imeli Italijani svojega zmagovalca v Latiniju nad Dancem Nielsenom, ki je bil v drugem kolu diskvalificiran. * Za naslednika predsednika v belgijskem olimpijskem odboru je bil po pokojnem grofu de Baillet-Latourju soglasno izvoljen knez Albert de Lignc Novi pred cdmk, ki ! izvira iz ene najstarejših plemiških rodbin i Belgije, je zdaj star 69 let. V zvezi s to i vestjo jc obenem demantirana ona napač-j na, po kateri je bil knez de Ligne imeno | van za novega predsednika mednarodnega i olimpijskega odbora. Nogometno moštvo Zagreba bo imelo povratno tekmo z icprezentanco Niirnber-1 ga, nad katerim je dne 7. deccmbra 1941 slavile tesno zma^c s 3 : 2, na dan 7. aprila v Niirnbergu. Na Švedskem ^o imeli nedavno tradicio. nalno smučarsko tekmo nn 30 km. ki spa da med najtežje preskušnje za smučarje Na tekmi je zmagal znani Brennstrom v času 2:09:26, pri čemer pa je treba vedeti, da njegovega neva-nega konkurenta m svetovnega prvaka Dahlquista ta dan n' bilo na progi. Mraz na umiku Ljubljana, 25. januarja Letošnji čvrsti naval mraza spet naglo upada. Mraz je na naglem umiku. V soboto čez dan je že bilo čutiti precejšnjo upadanje mraza, ki je dobilo viden izraz zlasti tudi v tem. da je začelo na drobno snežiti. Cez noč smo dobili za dva prsta debelo novo snežno odejo. Toda ponoči je mraz spet pritisnil in je proti jutru padlo živo srebro pod —24 C. Nedeljsko jutro je prineslo spet novo izpremembo. Mraz je bolj in bolj popuščal. Novega snežnega naleta v teku dopoldneva sicer ni bilo, a vse kaže. da bomo dobili kmalu spet nov sneg. Živo srebro je padlo na —6 in barometer je bolj in bolj napovedoval nov vremenski prevrat. Sneg v Napoliju Poročali smo že. da je v noči od četrtka na petek zapadlo v Napulju okrog pol me. tra nega. Sneg se je mestu najavil z lah. ko, tanko beio plastjo, ki je pokrila na1-prej vrhove v okolici, nato pa so se tudi nad mestom zavrtele prve snežinke, s katerimi se je poigrava", ledeno mrzel veter Zjutraj so se meščani znašli v zasneženem mestu, kakor ga že djlgo ne pomnijo Na- Uporniško gibanje v Južni ASriki. Senzacionalna razkritja o obsežnih pripravah za splošni upor — številne aretacije Lizbona, 25. jan. s. Po vestih iz Preto-rije je položaj v Južnoafriški uniji tak, da povzroča resne skrbi v Londonu, čeprav skušajo angleški listi omiliti resnost položaja. Podrobnosti pravosodnega ministra Steyna, ki jih je sporoč:l parlamentu o aretaciji mnogih članov nacionalne stranke, potrjujejo te vesti. Rekel je, da je aretacija šefa gibanja Leimbrandta omogočila preiskavo, v teku katere so se našli dokumenti, ki pričajo, da se je pripravljalo nevarno uporniško gibanje. Izsleden je bil kraj, kjer so izdelovali bombe za zarotnike. V gibanju so sodelovali številni funkcionarji iin agenti policije. Pri nekaterih agentih so našli bombe in letake, v katerih se zahteva pravica Južne Afrike do popolne neodvisnosti. Izjave ministra Stevna so naredila najgloblji vtis. Vojna stranka ie razburjena kljub ukrepom vojaških oblasti. Izjave policijskega komisarja polkovnika Barto-na v tisku skušajo pomiriti prebivalstvo. Ta je izjavil, da je bilo v Johannesburgu aretiranih 314 policijskih agentov. V tem mestu so aretirali tudi 50 agentov železniške policije, ki so imeli načrt, da bi pognali v zrak nekaj postaj in poškodovali glavne železniške proge. Zaplenjenega je bilo mnogo orožja in sicer strojnic, topov malega kalibra in važni dokumenti, ki pričajo o obstoju vojaško organiziranega upora. Polkovnik Barton je označil aretirane policijske agente kot »pravcato napadalno vojsko«. Kraje, ki so bili prej pod zaščito policije, so zdaj zaščitili nekateri bataljoni vojske, v katere ima vlada zaupanje. Patrole civilnih straž in konjenice vzdržujejo red v Johannesburgu in v nekaterih drusih kraj:h. SPOR T Spet dve veliki tekmi m vMlktu Nemčija bo drugo nedeljo igrala s Švico- v prva polovici aprila pa s Španijo Komaj se je nemška nogometna reprezentanca vrniia na domove po pomembni zmagi, ki jo je spravila v prvi letošnji in drugj meddržavni tekmi s Hrvatsko v Zagrebu, je čaka že spet v naslednjih os- v mednarodni tekmi dne 12. aprila v Berlinu, in sicer to pot tretj č v celoti proti Španiji. Prizorišče tega še bolj zanimivega srečanja bo olimpijski stadion v nemški prestolnici. Za to tekmo se bodo Nemci mih dnevih nova mednarodna preskušnja, j pripravili še vestneje kakor za prvi dve in sicer 26. srečanje s Švico na Dunaju. Državni trener Herberger je že sklical ma, pa brez dvoma bolj nevaren kakor vsi, s katerimi ima Nemčija sedaj možnost nastopati v mednarodni konkurenci. celo vrsto igralcev na Dunaj, da bo izmed njih izbral najmočnejšo enajstorico, ki je v danih razmerah razpoložljiva. Verjetno je, da bodo tudi v sestavi proti Švici zastopani v glavnem dunajski igralci, ki so se že v zagrebški tekmi uveljavili nad vse pričakovanje. Vsekakor se bo moral Herberger odreči obema igralcema na krilih, Dureku in Rieglerju, ki sta morala takoj po tekmi v Zagrebu odpotovati naravnost na fronto. Švicarji so v zadnjem času pokazali precej ustaljeno formo in bo ta tekma za nemško možlvo, čeprav je odrejena na dunajski teren, brez dvoma nekoliko težja kakor je bila zagrebška. V ostalem pa nemški nogometaši tudi pozneje ne nameravajo kar počivati na lovorikah, kajti zdaj je že dokončno sklenjeno, da bodo že tretjič letos nastopili v sezoni, predvsem zato, ker je ta na-j sprotnik manj znan po svoj-h uspehih do- Za dunajsko tekmo med Nemčijo in Švico so izbrali za sodnika Italijana Scarpia, ki spada med najboljše mednarodne nogometne sodnike in je svoječasno enkrat ali dvakrat nastopil tudi na ljubljanskih igriščih. » Z velikimi načrti za letošnjo sezono se bavj tudi madžarska nogometna zveza, ki namerava letos razen proti Nemčiji, Španiji in Švici odigrati tudi mednarodno tekmo s Švedsko ter pri tej priliki obiskati še nekatera mesta na visokem severu. Ni izključeno, da bodo Madžari poizkusili ob tej priliki aranžirati tudi mednarodne tekme z Dansko" in Norveško. Table-tenisti spet na delu Kakor nas obveščaj« iz krogov tablete-niške zveze, bodo labletenisti prvi dve februarski nedelji spet izrabili u dva turnirja. Prvega, in sicer prihodnjo soboto in bržkone v ponedeljek bo organizirala Mladika za sama moStva, naslednjega pa te den dni pozneje — torej 7. in 8. februarja — Slavi ja v obliki turnirja za vse discipline. Obe prireditvi, na kateri se bomo še povrnili meti tednom, bosta v prostorih Mladike na Kodeljevem. Eno ur0 b°*te lahko čitalj zadnjo (3 ) številko zagrebškega sšporta«, ki je izše. dne 20. t. m in v kateri sta objavljeni dvv zelo zanimivi in podrobni poročili o zadnjih športnih dogodkih nc Hrvatskem, in sicer 0 mednarodni nogometni tekmi z Nemčijo in pa na tretji del smučarskega tel:-movanja za prvenstvo NDK v teku na 18 lun. Razen omenjenih popi ov je v tej številki še mnogo raznih podrobnosti iz športnega delovanja na oni strani Save Posamezne številk® tega športnega tednika iz Zagreba se dobivajo tudi pri nas po 1.50 lir. * Glasilo liktorske mladine v Ljubljanski pokrajini Pravkar je izšla prva številka nove dvojezične revije »Ordine del giorno—Dnevni i red«. Njen daljši naslov pa je »Italijanska liktorska mladina v Ljubljani«. Revija obsega 32 strani in ima za geslo Mussolini-jeve besede: »Mladina prinaša v življenje dar poezije in darovanje navdušenja!« Uvodnik izvaja v italijanščini in slovenščini, da prehaja italijanska Lktcrska mladina v Ljubljani s tem prvim »Dnevnim redom« v življenje. Ona gleda po načelih liktorske mladine v bodočnost, gleda na delavnost, ki postaja iz dneva v dan vedno bolj ustaljena in trdna. O organizaciji sami pravi uvodnik, da ima namen pomagati mladini te pokrajine v obsegu prosvetne delavnosti, pomoči, športa in zabave. To je povelje Duceja — princeps ju-ventutis — in je zato njen program in njena določena smer. Vrstijo se pestri članki in prispevki, ki so vsi opremljeni z zelo lepo uspelimi slikami, predstavljajočimi zlasti Duceja kakor tudi Eksc. Visokega Komisarja Gra-ziolija. Posebno zanimive so slike iz naših krajev. Krajši članek govori o Duceju in mladini. Nadalje so v reviji poučne informacije o GiLL-u in o zimskih kuhinjah, o telesni vzgoji, kinematografskem delovanju, o lutkovnem gledališču, o glasbenem in zborovskem delovanju, o mladinskih zdraviliščih in delovnih središčih. — Revija bo gotovo zbudila zasluženo pozornost. Nacionalna loterija »Tripoli« 1942-XX Finančno ministrstvo,- geneialni inšpektorat za loto in loterije je napovedal nacionalno loterijo Tripoli 1942-XX, katere čist: donos je določen za dobrodelne namene in podpore režima. Srečke, glaseče se na donosilca. so sestavljene iz matice in srečke. Matica ima na desni razen serije in številke prostor za vp;s imena, pri mka in naslova prodajalca. Te navedbe mora vsebovati matica vsake pro .ane siečke Matica mora ostati vezana na bloku s;ečk. Cena srečke je 12 L. Od te cene ima prodajalec 2 L za vsako prodano srečko kot odškodnino :n povračilo stroškov. Matico prodanih blokov je treba predložit: z odnosnim zneskom razdeljevalnici blokov najkasneje na dan. v katerem se prodaja zaključi. Isti dan se morajo vrniti tudi vse neprodane srečke. Ob začetku žrebanja bo finančno ministrstvo objavilo, koliko srečk je bilo prodanih in koliko znašajo dobitki. Isto ministrstvo bo uradno objavilo izil žrebanja, ki bo nabit tudi pri v-eh občinah. Dobitke na izviečene srečke, ki j h je treba predložiti v teku 180 i ni od uradne objave o izidu žrebanja na v naprej aolečen način, bo izplačalo l';n;inčno ministrstvo predio-žiteljem srečk. Tudi prodajalcem izvlečenih srečk bodo podeljen: določeni dobitki. Te dobitke bo izplačalo finančno min;stistvo osebam, čijih generalije so navedene na prednjem delu matric srečk; če so na prednjem delu iste matrice navedene generalije več oseb, se bo izplačilo izvršilo njim po enakih delih, v koljkor ne bi soglasno zahievale različno razdelitev. Prodane :n zadete srečke, ki ne bi bile predložene v določenem terminu, ne bodo mogle tekmovati pri žrebanju in pri razdelitvi dobitkov. XIV. kolo v Italiji Tudi včerajšnja nedelja je na italijanskih športnih terenih v glavnem minila v znamenju prvenstvenega tekmovanja v nogometu. Nasprotnike XIV. kola je situacija našla take, da ta zadnja nedelja ni mogla prenesti velikih pretresljajev. Glavna pozornost je včeraj veljala naslednjim trem tekmam: v Trieste, kjer je imela Triestina lepo priložnost za izboljšanje položaja ali pa Torino možnost za priključitev na vodilno Romo. v Firenze, kjer je Bologna lahko vnovič pokazala, da spada »kljub vsemu« med najresnejše kandidate za najboljša mesta in v Milano, kjer je bila tekma med domačima rivalo-ma Ambrosiano in Milanom, od katerih .ie prva v približno enaki situaciji kakor Triestina. Podrobni spored Štirinajstega termina v diviziji A je bil takle: v Flrenai: Fiorentina—Bologna. v Torino: Joventus—Napoli. v Genovi: Genova —Medena, v Romi: Roma—Livorno v Milanu: Mllano— Ambroslana, ▼ Bergamu: Atalants—Lazio, v V ene« 11: Venezia—Liguria io v Trieste: Triestina—Torino. V diviziji B sta bili najbolj važni obe tekmi med vodilno skupino Štirih, od katerih je prvoplasirano moštvo Baria igralo proti Bresdi na njenem terenu, med-ko sta drugo- odnosno tretjeplasira- na Vicenza in Novara igrali sami med seboj na igrišču slednje. Tudi tekma v Pa-dovi, kamor je šla gostovat Pescara, je bila za obe enajstorici velikega pomena. Pari so bili v ostalem razdeljeni takole: Fiumana — Spezia. Lucchese — Udinese, Novara—Vicenza, Siena—Prato, Brescia- »Misijonarsko pravo" V italijanski reviji ui OiUemare« je nekdo opozoril juriste in zakonodajalce, naj bi olslej posvetili svojo pozornost novi pravni veji, ki nastaja: misijonarskemu pravu. Agencija »La Coirispondenza« p i-pominja, da spričo razširjenja in razvoja misijonarskega poslanstva v svetu ni več mogoče prezreti in zanemarjati pravnega položaja misijonarjev in ustanov, ki jih oni vodijo. V ta namen ne zadostujejo več določbe, ki urejajo položaj državljana, biva-jočega v inozemstvu, še manj pa je mogoče tako važno in oplajajoče delo, kukišno je misijonarsko, prepustiti na milost in ne-m lost razsodnosti lokalnih vlad v kolonijah, ki so često zelo začeln ške in najv ečkrat polne sovraštva do tujcev. Glavna načela nastajajočega misijonarskega prava bi Bari, Pisa—Alessandria, Reggiana—Pro Patria, Padova—Pescara in Fanfulla—Sa- j bilo treba zbrati v zakonodaji vseh onih vona. i narodov, ki dajejo svoje ljudi v misijonar- Dne 8. februarja bodo številni tekmeci j sko službo in ki j h neposredno zanima nji- iz prvenstva imeli prvi odmor in za ta- hova civilizacijska naioga, ki je ne le ver- krat je italijanska nogometna zveza od- skega, temveč tudi poht.čnega pomena. redila odigranje četrtfinalnih tekem za italijanski pokal. Pari v tem kolu so bili odrejeni kakor sledi: v Modeno: Modena—Novara. v Milano: Milano—Reggiana, v Torino: Juventus— Padova in v Venezio: Venezia—Bologna. Drobiža nekaj... Na evropskem boksarskem prvenstvu Kakor znano, potekajo v teh dnevih v Vratlslavl velika tekmovanja za evropsko prvenstvo amaterskih boksarjev, na kpte-rem nastopajo najboljši predstavnim t« športne panoge iz 11 evropskih držav Is. med Številnih podrobnih rezultatov nara- Skromen jubilej bo proslavljal »Veseli teater« v torek 27. in sredo 28. januarja. Slavil bo namreč svojo stopetdeseto predstavo. Na sporedu bo izbran program, sestavljen iz vseh dosedanjih sporedov. Ker vlada za ta dva večera izredno zanimanje, je predprodaja vstopnic že od danes dalje od 10. do pol 13. in od 16. ure do 18.30 Cene normalne, zabava bo pa izredna. Iz Novega mesta ladaja pri Novari! Začstek predstav da-qh v ponedeljek ob 2. popoldne ln ob pol 0. url popoldne. Predstava traja 2 url ln bo vsak t9 lahko ob polic, url doma. Ker vlada veliko zanimanje za predstavo si nabavite vstopnic« ie v predprodajl. Naš® gledališče I) K A M A Ponedeljek. 23. jan.: Zaprto. Torek. 27. jan., ob 17.: »Voda*. Red Torek Sreda, 28. jan., ob 17.:: »Lepa pustolovščina. Red Sir-da. Težave okr°g zgraditve vodovoda so podane na zabaven in njkoliko satiričen na-an v Vombergaijevi tridejanski komediji »Veda« človeške napake in - iabosti posameznih vašč&nov so vi,rok, da vlada med n imi zdraha Toda zvijače kiparja Janka Koprive icšijo zamotana vprašanja in pri-ponicr?jo vaščanom do tolikanj zaželjrnc. ga vodovoda Igrali bodo: Gregorin, Cesar, P. Juvanova, V. Juvanova, Tiran, Simčičeva. Ga!?, Potokar. Drenovec. Biatina. Lipah, Biozigar, Peček. Plut. Veilin, Ko-šič. Raka r jeva. Stupica, Orel, Nakrst Ma-!ec, Blaž. Starčeva. Režiser: Milan Skrbinšek. Predstava bo v torek ob 17 uri za red Torek. »Lepa pust"lovSčinf« je igra v treh dejanjih. Po svo>m značaju je tipična francoska salonska igra z močno podčrtanim družabnim okol4em. V igri gre za mlado nrvsto, ki vztraja preko družabnih pred-odkov in ozirov pri svojem pravem ču stvovanju. Situacijska komika in lahkotni, prijetni dialogi odMkuiejo delo Avtorji igre so: Cailavet, Flera in Rey. Režiser: J. Kovič. OPERA Ponedeljek, 26 jan.: Zaprto Torek, 27. jan., ob 17.: »Don Pasquale*. Premiera. Red Premierski. V tekočem tednu ho pn-miera D°nlzet -tijeve opere »Don Pasquale« 7. Betettom v naslovni jrartiji. To delo je ena izmed največkrat igranih Donizettijevih del. Libreto obravnava zgodbo o skopem starcu, Id hoče razdediniti nečaka na ta način, da se snm poroči, a postane žrtev zvito za-novane sp!ctke Učinkovite pevske točke n melodijozne in d-iie o pevcem prilož. nost. di se mečno uveljavijo. Glavne partije bodo peli: razen Betetta, Janko, Mano-ševski, Ivančičeva. Dirigent: N Stnitof, režiser: R. Primožič. Vse, ki se zanimajo za »Gledališki koledarček« Opozarjamo, da bo 2. februarji*, t. 1. žrebanje v njem razpisanih nagrad. Koledarček je zanimivost za gledališko občinstvo, ker so v njem zanimivi podatki o gledališču, ter slike dramskih in opernih čanov. Naprodaj je pri obeh gledaliških blagajnah za ceno 12 lir. Ponovitev izredno uspelega plesnega ve_ čera Mire Sanji ne-Jovanovičeve bo v petek. dne 30 t. m. ob 17.30 uri po zniža-.ih cenah, na kar p. n. občinstvo posebej op-zarjamo! Opozarjamo na nocojšnji koncert, ki bo točno ob pol 7. uri v Mali Filharmonični dvorani. Na dveh klavirjih bodeta izvajali naši pianistk: Silva Hrašovčeva in Marta Osterčeva naslednji spored: Brahms - SI ves tri: Varijacije na Pagani-nijev tema. Tome: Passacaglia in Fuga na narodni motiv. Tarenghi: Varijacije na 20. Chopinov Prelndij. Koncert bo izredno zanimiv, tako po sestavi sporeda, kakor tudi po odličnj izvedbi. Zato opozarlamo na njega. Predprodaja v Knjigarni Glasbene Matice. » pulj je doživel po dolgih letih <=pet znrutin o zimsko aliko, kakršna je v severnej ših predelih sicer običajna. Na ulicah s® se na vse zgodaj pojavili delavci z lopatami v rokah, ki so si na vse kriplje pri-zcdevali, da najvažnejše prehode odpro prometu, zlasti v višjih legah, kjer je pad_ ! Io najveC -nega že v jutranjih urah pa je bilo vse njihovo prizadevanje pokvarjeno j — padei je nov sneg ter v hitrem naletu i zametei v e gazi, ki so jih bili delavci malo prej napravili šele proti 9. je nehalo I snežiti Pegasti legar v Srbiji Beograd, 25. januarja. Kakor v raznih drugih deželah, ki jih je j vojni metež potegnil v vrtinec, se je tudi I v Srbiji pojavila nevernost pegastega le-garja Kakor je te dni objavilo beograjsko ministrstvo za -ocialno politiko in javno zdravstvo, je nevarnost razširitve pegastega tegarja v Srbiji zatrta. Doslej je bi-o ugotovljenih okrog 200 primerov te za-vratne epidemije. Hitri varnostni ukrepi, ki so jih o pravem času podvzeli zdravstvena oblastva. so odpravili sleherno nevarnost, da bi se pegasti legar razširil. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. Na Koroški cesti 19 v Mariboru je umrl 67 letni upokojeni sodnik Aleksander Bialy. V mariborski bolnišnici je umrla 26 letna železničarjeva žena J ustna Grilova. Spominska svečanost v Mariboru- V torek 27. t m. priredi Heimatbund na mariborskem glavnem trgu (Trg Adolfa Hitlerja) spominsko svečanost za onimi Mariborčani, ki so padli leia 1919, ko je general Maister prevzel obiast. Bilo je 12 mrtvih in 60 ranjenih. Listi vabijo na prireditev tudi tiste Spodnještajerce, ki žive v Gradcu in drugih štajerskih krajih. Za Zimsko pomoč v Slovenskih Konjicah so priredili koncert, na katerem ja nastopil b ram bovški orkester in nekaj solistov. Posc-bno je ugajala harmonika. Koncert je vrgel 1000 mark. V Hrastniku so bili rudarji sklicani k zborovanju. O Adolfu Hitlerju in njegovih graditeljskih uspehih je obširneje govoril vodja Fabschitz. V Trbovljah je gostoval znani Michlov komorni kvariet iz Gradcu. Nastopil je v okvina izobraževalnega urada in igral skladbe Mozarta, Beethovna in Michia. Koncert za Zimsko pomoč v Ljutomera je vrgel 12.000 mark. Spored je pripravil Hans Haring. Večje skladbe je igrala brambovska godba, posamezniki pa so nastopili kot solist; z vedrimi točkami. V Selnici ob nravi so v okviru »Hei-matbunda« pri red i i diletantsko p:edstavo »Cesar se veselim«. Predstava je baje dobro uspela. Iz Hrvatske Slovo poslanika dr. Hal«ta. Pretekli t»- den je bivši hrvatski poslanik v Bukarešti dr. Bulat opravil po lovilne obiske pri v Bukarešti akreditiranih poslanikih tujih držav. V soboto pa je rumunski zunanji mimster Mihael Antonescu na čast dosedanjega poslanika priredil poslovilni obed, ki so mu pri' ostvovali razen njega vsi diplomatski zastopniki v Bukarešti. Ob tej priliki je govoril ministrski predsednik Antonescu o tesnih in prijateljskih odnošajih med Rum urijo in Hrvat ko. Poslanik dr. Bulat se mu je nato iskneno zahvalil za prisrčne besede. Natečaj zU vodje vojaSklh tečajev. Mi-ntetrstvo vojske bo v najkrajšem času ustanovilo vo aške tečaje za pripravo na vojaško lužbo in z.a Izpopolnjevanje že odsluženih vojakov. Zaenkrat je razpisalo natečaj za več e število okrajnih in žup-nih poveljnišk h mest. Na ta presta bodo spre eti rezervni častniki v starosti do 55 let do majerskega čina. Hrvatski gieraUški igralci pojdejo go-t^vat v tujino Na pobudo državnega zavoda za narodno prosveto bodo v kratkem odpotovali člani Mat!ce Hrvatskih gledaliških dobrovoljcev na Dunaj in v Bratislavo, kjer bodo priredili več plesnih nastopov. Spet se je vrnilo nad 1000 nrvat°v ▼ katoliško vero. Po poročilu zagrebških listov je pre šnji te;ten prestopilo iz pravo-slavja v katoliško vero nad 25 rodbin z okoli 100 člani iz vasi Malega Vukovja, dalje 105 rodbin s 500 rodbin kimi člani iz Velikega Vukovja in 100 rodbin s 500 člani iz vasi Stupovači. Državne gO/.dirske šole. Po najnovejši zakonski odredbi se državne gozdarske šole smatrajo za nižje strokovne šole. Pouka traja 10 mesccev, za učence, ki sre hočejo še izpopolniti v stroki, pa je podaljšan za isto dobo. Stroške prehrane moraio plačati gojenci sami, od države pa dobe obleko in obutev. Sprejem gojencev v letalsko podčastniško šol0. Po nalogu hrvatskega vojnega ministrstva bo sprejetih v poriča. tniško letalsko šolo 300 kandidatov. Pogoj za sprejem so skoraj isti kakor za nedavno razpisani natečaj za padalce. Prošnje j* treb vložiti do 1. marca Iz pokrajine Gorizia Štiri nezgode, v bolnišnico so pripeljali 18 letnega delavca Stani lava Kcn-do. stanu, očega v Oltresonziji. ki si je pri d-elu zlomil levo nogo. — Štefan Kolenc. 34 letni posestnik lz okolice Canala, je v gozdu podiral drevesa pa je deblo zrušilo nani in ga poškodovalo po desni roki — Rudolf B-cgant. 13 letni kmečki fant iz Fiume, se je z nožem urezal v levo roko. — Franc Magajna, 35 letni pose tnik iz Circhine, pa je padel v gozdu in si zlomil d^sno nogo v kolenu. Mraz pri nas. val mraza, kii že dober teden pritiska na naše mesto in na vso pokrpjino, nikakor ne popušča, temveč postaja še zmerom ostrejši Ko jc v sredo ob 11. dopoldne toplamer v naš?m me tu pokazal 12 stopin- pod ničlo, smo se žc nadejali. da je višek mraza dosežen V četrtek pa je živo srebro ob istem čssu padlo že na —15. S tem v zvezi je Soča na vseh plitvejših mestih docela zamrznila V pokrajini je temperatura padla Izpod 20 stopinj, ala ti na Trnovski planoti. Na»a »reče je *e, de ** neba ostalo jasno ln da nI vetrovno. Led je tudi kriv. da je voda v kanalu, ki veže Farro s Sočo. prestopila bregove ter zalila kakšnih 12 kmečkih gospodarstev. vJUTHcf |>onc(MJska tsflaja FoneSefJet, 2B.LH®XX Zimstei izprehodi cez !Sar;e Zimski motiv z Barja — foto Karlo Kocjančič Stroka, bela, rahlo v megle zarvita ravan se blišči pred nami nalik jezeru, obrobljenem po strmih hribih, s katerih nas prijazno pozdravljajo zimzeleni iglavci Oni dado naši očetnjavi njeno krotko, domače naličje, ki se vsakomur takoj prikupi. Tik obale tega navideznega jezera in na njegovih otokih -gričkih pa čepijo ljubke, majhne, in kar je za vso slovensko zemljo značilno, čiste in čedne vasice s slikovitimi cerkvicami na vzpetinah in gričkih, da mora vsakemu. Za lepoto dovzetnemu, srce hitreje utripati. Nič čudnega, da so »voječasno mnogi izletniki izjavili, da so »ovenska >seia« majhna mesteca, kar je pač razumljivo in ne more b'ti drugače! Toda vrnimo se k Barju. Kaj pa je prav za prav Barje, ki ga zdaj vzorno marljivi in z redko ljubeznijo v svoji grudi zasidran; kmet obdeluje? Udarnina je, napol-! njena z naplavinami; prej jezero, je postalo moev:irje in to po odteku vode skozi prirodna vrata, ki so si jih jezerski valovi, pljuskajoč skozi dolge vekove na široko, od Rožnika proti Gradu se spuščajoča reber sam; napravili. Na tem močvirju je rastlinstvo nakopičilo v teku tisočletij ogromne plasti šote. Tudi v sivi Hi ali siv-kj sami so ob vrtanju na raznih mestih med Notranjo gorico in Žalostno goro ugotovuli globoko pod površino šoto, kar pomeni, da se je Barje še naknadno nekajkrat sesedlo. Kako temeljito se je Barje spremenilo p>o odteku vode! Mostiščarji, ki so dotlej mirno živeli v svojih, na koleh zgrajenih kočah, so se znašli lepega dne dobesedno v blatu in po tem je b-l dostop h kočam zelo otežkočen, Začeli so graditi na trših tleh v sosedstvu svoje kladare, nakar so se vanje preselili. Konec je bil mostiščar-skega raja in voženj po zelenih valovih jezera, konec bogatega ribolova. Tudi orešec (Trappa natans), ki so ga mostščarji mle-li na ročnih kamnih ter se z njim hranili, je izgubil življenjske pogoje; životaril je le še v večjih mlakah, dandanes ga pa na Barju ni več. Znano je, da je bila jezerska gladina zelo visoka, kar lahko spoznamo še dandanes na jezerskih terasah pri vasici Pod-smreki Nekoč je imelo jezero svoj zaliv tudi v dobravski dolini. Ko so začele vode odtekati, so se znašli taln: viri, ki so hranili jezero, na suhem Ln so si morali v teku stoletij mukoma izkopati svoja korita čez prostrano ravan. Bistra, izviri Ljubljanice, Ižica so izrili globoko barsko blato in si' Izdolble svoja pota. Tudi sedanja Gradaščica in Horjulščica, Tujinca in Borovniščica, Radnja in mnogo drugih vodic je ravno tako stremelo nizdol k Ljubljanici, kraljici Barja, ki jih je vse gostoljubno vzela v svoj objem. Ob obalah jezera so pa povodni mož, neštete vodne vile in drugi povodnjaki strmeli otožno za umikajočimi se vodami, v katerih so vekove živeli v svetlobi in veselju. OdšU so v kraljestvo podzemlja, kjer se v penah porajajo tiha Ižica. hitra Bistra in zelena Ljubljanica. Tam čakajo kakor zakleti, da se jim vmejo zlati časi. Ko se mil: Daj-bog zvečer poslovi, zahajajoč za gore. se pa podajo ven na široko plan. Odete v tanke, medle koprene. jih vidi oko onega, ki vanje veruje. Čudovita so dela stvarstva. V sivi megleni preteklosti so se dvignile gore tja v sinje nebo in so tako stale cele vekove, pa je nekoč velikan, k; jih je nosil na plečih, pokleknil in zdrknile so za njim v globina Zatem je zavladala nad pokrajino boginja zime, Morana, ledena doba skozi mnogo tisočletij, štirikrat zaporedoma v daljših presledkih. Za časa kratkih poletij v tej dobi, so hudourniki z vodo vred do-našali v jezero in napolnili udornino z zemljo, peskom in ilo. Po odteku vode ie pa močvirje ozelenelo, rastlinstvo se je v blatu bohotno razvijalo in slednjič je človek osušil ravnico — da bi mu dala njegov vsakdanji kruh. Zares vel'ka dogajanja na majhnem prostoru v razmeroma kratkem času. Počasi neopažer.o se svet preoblikuje. Kar morje prej. je zdaj planina. Kjer gora. tu je zdaj ravnina. Kaj bo nekoč, kier smo, kdo nam to prerokuje? O. S. totoja 901etnica stavnega stroja. Da, ti- ■ skarski stroj za stavljenje celih vrst je | razmeroma še zelo mlad, izumil pa ga je nordijski fizik Soerensen. Do današnjih dni so njegov izum že tako izpopolnili, da ga Soerensen morda ne bi prepoznal, če bi vstal iz groba. Letos mine tudi 75 let, odkar so Američani izumili pisalni stroj. Izumil ga je Latham Choles iz Kolumbije, ki je bil do 14. leta tiskarniški učenec, pet let nato pa že urednik nekega velikega lista. Pisalni stroj je priiel pozneje v promet pod imenom »Remington«. Mož. ki je izumil mnogo koristnih stva— ! ri, se je pisal Tomaž Alva Edison. Letos j je njegov fonograf, ki ujame Človeški go-1 vor. da ga pozneje lahko spet poslušamo, I star 65 let. Deset let po izumu fonogra-fa je pa Emil Berliner napravil pripravo za posnemanje glasov na ploščah in je tako izumil gramofon. Avtomatski telefon, ki ga je prvi sestavil Anglež Strowger, je letos stal 45 let in je uveden že po vseh večjih mestih. Prvi meteorološki baloni za registriranje vremenskih pojavov so bili pred 50 leti prvič spuščeni v zrak. Letos mine 35 let, odkar je eden izmed največjih sodobnih učenjakov, Nikola Tesla, izumil svoj premični motor. In slednjič naj še omenimo, da poteka 80 let, odkar je inženir Riggen- Zimsko škropljenje sadnega drevja Razni škodljivci in ravnovrstne bolezni napravi ja jo leto za letom ogromno škodo na sadnem drevju, škodljivci in bolezrn uničijo vsako leto skoraj eno tretjino sadnega pridelka, kadar pa se pojavijo v večjih množinah, povzročijo na sadnem pridelku ščutljiva za škropljenje s karbolineji. mora sadjar pri pripravi škropiv tudi to upoštevati. Ker se pri nas največ uporablja arborin, je potrebna za jablane, hruSke 10-odsttotna raztopina, za češpilje, slive in češnje 8odstotna. za brt^kve m mare'ice pa Sodstotna raztopina. Škropivo se pripravi, če se v primerno posodo n ali je vode (najboljša je deževnica fli kapnica), kateri se priliva v tankc-m curku karbolinej med neprestanim mešanjem. Zimsko Škropljenje se mora izvršiti, preden sc začno brsti napenjati. 111 I1HJH0V Meh za smeh Adamson vrta luknjo v steno V imenu očeta... Kmetič, ki je imel le majhno zemljišče in revno hišico, je želel, da bi se njegov sin oženil. Toda ta se je upiral: »Saj vendar ni prostora v hiši za mlado ženo!« A kmet je našel izhod: sin naj bi postavil novo nadstropje na hišo in stanoval zgoraj. Sin je bil s tem zadovoljen. Storil je tako, kakor mu je oče svetoval, nato pa je pripeljal nevesto v novi dom. Ko je oče prvič obiskal mladi par, mu je novo stanovanje na vso moč ugajalo: stene so bile nove. okna čista in mlada žena je imela red in snago. Ko je stari primerjal sobo s svojo spodaj, si je zaželel zgornjo. Kratkomalo, oče je zdajci zahteval, da bo on stanoval zgoraj, mlada dva pa naj se preselita dol. Mladi par pa ni hotel o tem nič slišati: finem sis'emu Niegova teorija trdi. stalo vrtenje še hitrejše ln so se odtrgali pasovi,, iz katerih so nastali planeti 130 letnica Reslovega ladijskega vijaka mora Ljubljančane še prav posebno zanimati. Saj je Josip Resel precej časa živel v naših krajih. Dasi po poklicu gozdar, se je dolgo vrsto let ukvarjal z mislijo, da bi premikal ladje s pomočjo vijaka. Tak vijak je tudi napravil, toda prvi javni poizkus se mu je ponesrečil in njegov izum nekaj časa ni mogel prodreti. Sele pozneje so začeli uporabljati j vijak na vseh ladjah. Pred 130 leti je tudi prvič zagorela 1 Davvjeva obločnica. Anglež Davy je na-: pravil vrsto ra^mih pomembnih izumov. Zlasti važna je njegova rudarska svetilka, še pomembnejši pa je seveda izum obločnice. Nadalje mine letos 130 let, odkar je Anglež Charles Howard uvedel vakuumski aparat v sladkornih tvornicah in so potem ta njegov pomemben izum uporabljali v vseh panogah industrije. 115 let mine letos, odkar je nemški kemik Friderik Wchler v Berlinu odkril aluminij, brez katerega si ne moremo misliti tako silnega razmaha letalstva, kakor se uveljavlja ravno v sedanji dobi. 110 let mine letos, odkar je belgijski fizik Plateau odkril prvi kinematograf. Njegov izum so pozneje izpopolnili drugi optiki in fiziki. Plateau je bil profesor v Gentu in ga je zadela huda nesreča: v najlepših moških letih je pri nekem poskusu oslepel. Natanko 100 let mine letos odkar je Christian Doppler odkril svoj sistem, s katerim je mogoče določevati hitrost, s katero se nam kakšna zveza približuje ali se od nas oddaljuje. Pred 95 leti je Francoz Sobrero iz Pariza odkril mitroglecerin, ki ga je uporabljal za izdelovanje razstreliva. Toda pravi izumitelj dinamita je bil pred 75. leti Alfred Nobel, kemik in industrijalec iz Stockholma. Izum je prinesel Nobelu ogromno premoženje, s katerim je zapustil ustanove, ki lah'-" ^v r^Vr letn Reslov spomenik na Dnnaju visoke nagrade učenjakom in književnikom Ob Nobel»em jubileju, ki je v sedanji vojni tako pereče aktualen, naj brž še povemo, da mine letos 75 let, odkar je Francoz De Reffy napravil strojno puško, eno najstrašnejših in najuspešnejših oro-j žij. Francozi so strojne puške prvič upo-i rahljali v vojni z Nemčijo leta 1871. ker , pa izum še ni bil popoln, se ni čisto ob-! neseL Pozneje so strojnice izpopolnili, tako da oddajo dandanes že 700 strelov na minuto in da nesejo 3000 metrov daleč. \T kri!*nT*nom r-ir>... od prvega trenutka, ko sem Te ugledal. .« (Poskusil je narisati strastno, široko odprto okno.) >... so hitele moje misli k Tebi .. « (Kako Izraziti to velepoetično predstavo? Tako: naslikal je ptiča.) » ... če nisi neobčutljiva za moje ljubezenske strelice...« (Narisal je pernato puščico.) >... postavi se čez sedem mesecev . .« (Sedem majhnih lun se je razvrščalo po papirusu.) >... ob Nilovem kolenu ...« (To je bilo lahko: Zaljubljencu je zadostovalo narisati reko, ki teče zdaj sem zdaj tja..) »... in sicer ob svetišču božanstva Anu-bisa ...« (Tudi to ni delalo nobenih težkoč, ker je bilo znamenje božanstva splošno znano.) ». .. da Ti položim izraze svojega spoštljivega spoštovanja k nogam...« (Samega sebe je naslikal klečečega.) »Sprejmi zagotovilo itd.« Ko je dovršil mladi, neustrašeni Egipčan svoje težavno in zamudno delo, je izročil pismo zvestemu slugi in mu naročil: »Nesi pismo hčerki Psametisa! Pismo je nujno!« »Ali naj čakam odgovora?« »Seveda!« Kmalu nato je razrešila ljubka hčerka Psametisa zmerno uspele risbe mladega Ramezisa in jih takole raztolmačila: »Ostudna svedra, sncdei sem zakrknjeno jajce. Ti si popolna, gos, toda telesno sličiš ribji koščici. Kar se mene tiče. mi bolj ugajajo debele ženske kakor n pr. lastnica ribje pekarnice iPri sedmih lunah«. Ti si kača in potrebuješ varatva Anubisa. .. (»Smrkavec!« si je mislilo dekle. »Anubis je zaščitnik mumij!«) ». .. Zdaj končujem, ker si moram oči-suti čevlje. S spoštovanjem itd.« »Nesramni strahopetec,« se je razijutilo dekle, ko je bilo prebralo p:smo. »Take grdobe pisati ženski, ki mu ni napravila nič slabega! Zdaj mu jja tudi tudi odgovorim!« Z ročnikom je dostavila pod Rameziso-vo pismo tele preproste besede: »Naj sem gos, a mumija nisem. Ti si roga.a živina, jaz Te bom obdelala s pestjo.« Da je to izrazila, je bila narisala z vso spretnostjo najprej gos, nato prečrtanega Anubisa, potem rogato žival in slednjič st;snjeno pest. Lahko si je predstavljati veselje mladeniča, ko je takole razreševal hieroglife ljubljenega dekleta: »Tudi moje misli letajo vedno k Tebi, toda jaz sem mnenja, da bi ne bilo pametno, sniti se v bližini Anubisovega svetišča, pač pa menim, da bi se dobil dober, nemoten kotiček pri templju svetega bika Apisa, kjer ti bom dala svojo roko.« Štiri tisoč let je od tedaj minilo. Znamenit egiptolog je izbrskal Ramezisovo pismo. Cez več let nepretrganega študija mu je uspelo veličastno poezijo, ki tioi v tem pismu, izročiti občudovanju človeštva. Tu sledi popolni učenjakov prevod: »Oziris, ki rajaš v trudni milini po latosovem cvetu v družbi posvečenega ti ibisa! Darujem ti žitni klas in sedem majhnih bobov. pravkar izluščenih, da odvrneš od mene kačo zavisti. Anubisu, najvišjemu — tudi njega spremlja sveti ibis — žrtvujem debelo tele, ubito z mojo pestjo.« Cvetko Golar: Zimska pesem (Spomin na stare čase.) Veseli, šemasti predpust ima svoj dirindaj — če kdo se prej oženil ni, mu vrat zavije zdaj. Po vasi raja godec Spak in v svate vabi nas, harmonike pojo lepo in vriskajo skoz vas. Poskočnih maškar pisan trop spakuje se okrog rn vojvoda nj h Kurent sam. pa trobi v kravji rog. Iskri se, cvete sneg in srež, nebo je zlat bokal — kdor bil kot dren je vedno pust, zdaj bo za vince dal. Se bele breze za vasjo šle rade bi na ples — to bil trepet in tajen šum srebrnih je teles. Ko burja besno zaigra, gre listje v divji beg, in gabri z bukvami takoj zaplešejo čez breg. Cingljajo vranci čez polje, v trakovih, rožah cesta gre — tam v cerkvi mašna štola je zvezala dve roke. Smehljaj se ti, nevestica, saj Janez zdaj je tvoj — na svatovanje se mudi, na ples nocoj z menoj! Nemir in sladek strah v očeh nevesti rdi obraz, saj kar poprej še smela ni, zdaj zanjo je ukaz. tu in še dlje, je hotel zavrniti te skeptične izjave. »Kaj ne pomeni izgubiti vero v vse, kar je plemenitega v človeku, če kdo sočustvuje z družino samo zaradi gole vljudnosti? Kaj bi nam moglo prijateljstvo dokazovati drugega, če to ne bi bil zadosten dokaz?« »Pove mvam dva doakza: to sta nalezljiva bolezen in pomanjkanje denarja. Povejte mi. ali je doživel kdaj kak človek, ki je imel nalezljivo bolezen, da bi ga kdo obiskal ali negoval — razen onega, ki mu je to dolžnost? Povejte mi, ali je že kdaj kak človek, ki ni imel več sile, da bi pričel znova živeti, našel sočloveka, ki bi mu dal denarja, ne da bi pričakoval od tega kakih koristi. Potem bom priznal, da so prijatelji na svetu. Gospod Peter je kljub svojim šestdesetim letom še vedno ohranil nekaj mladosti, ki ga je spravljala v večne iluzije in stremela za resnico. Zato je poizkušal dokazati svojo trditev. Nekega medlega zimskega dne se je vsedel za svojo pisalno mizo. in začel sestavljati spisek ljudi, ki jih je nameraval pozvati na prijateljsko zabavo. V nie-govem spisku je bilo 300 imen. S sodniško nepristranostjo je bral imena drugo za drugim in ugotavljal razloge, zaradi katerih jih je prišteval med svoje prijatelje. Ko je prečital vse. je dodal še 26 imen. V resnici nI bil pri marsikaterem od teh imen čisto na lasnem. Mogoče kateri ne bo prišel. Mogoče je odpotoval... Nato je gospod Peter napisal naslednje: »Dragi prijatelj (ali draga prijateljica)! Težko bolan ležim. Imam hripo. Ker je pri takih epidemijah težko dobiti bolniško sestro, me mora negovati moj sobar. Na tem svojem otoku sem popolnoma zapuščen. sam. Ali me hočete razveseliti? Prosim Vas. razveselite ubogega Petra s svoiim obiskom. Danes zvečer med 7. in 7.50 Vas pričakujem. Kaj ne. da boste prišli?« Ta večer je pričakoval gospod Peter, oblečen v eleganten frak. svoje goste. Slavnostna miza. okrašena s cvetjem in najlepšim sadjem, ie bila pripravljena za 326 gostov. Za vsakega gosta je stala na mizi še škatla z dragocenim darilcem in napisom: »V spomin na priiafeljsko veselico. tega in tega. tod in tod.« Gospod Peter je čakal... Ob sedmih je prinesel njegov sobar na .pladnju lep modrikast zalepek Gospa A. se je opravičevala. Morala je ostat: pri sorodnikih, ki so prišli z dežele. Toda ni pristavila, da bo prišla vsaj jutri, če že danes ne more. Potem je telefonirala gospa J. Globoko je užaloščena, toda huda migrena ... To je bilo njeno opravičilo. Pri vsakem takem sporočilu je gospod Peter prečrtal z rdečim svinčnikom ime na svojem dolgem seznamu in ukazal slu-žinčadi. da odnese z mize pribor in darila. namenjena posameznim. Ob pol osmih je bilo na njegovi listi samo še deset imen. Ali teh deset bo zvestih! V to je zaupal. Eden od njih je bil prijatelj, ki mu je rešil sina pred sodnim kaznovanjem. Drugi je bil dobrodušni Filip, ki je bil vedno na prvem mestu, kadar je bilo treba dokazati kako požrtvovalnost. Med to de?.etorico je bil še stari arhivar, kateremu je gospod Peter plačeval najemnino. Gospa C. je bila povezana z njim v zelo tesno prijateljstvo. Gospod P. je bil njegov tovariš iz mladih dni. tovariš v vojni; bil mu je drugi brat Toda tudi teh deset je polagoma odpadlo. Ob 7.35 so ostali neurečrtani samo še trije. Ob 7.40 je prečrtal še gospo C. čeprav je bil z njo povezan v tesno prijateljstvo. Samo še eno ime je ostalo neizpreme-njeno črno med žalostno rdeče prečrtani-mi; razen gostiteljevega pribora je ostal na mizi le še en pribor To je bil pribor stare gospe Elizabete, obubožane sorodni-ce šestdesetletnega gostitelja. Ob tričetrt na osem se je prijavila. Nemudno se mu je povrnilo njegovo že skoraj uničeno upanje. Kazalo je. da se bo vsak čas odločila usoda stare sorodnice. Jutri, še nocoj bo bogata... Da bi se čimbolj pretvarjal, je zahteval gospod Peter, da mu prineso njegovo staro haljo. Potem se je vsedel na divan, in ukazal, naj zapro vrata, skozi katera se je lahko videla pripravljena miza. Stara gospa je vstopila. Med kašljanjem je gospod Peter šepetal z glasom, ki je bil spremenjen že zaradi same razburjenosti: »Dober večer, draga moja Elizabeta, vidite. kako sem bolan.« »Dragi nečak, verjetno imate hripo. Oprostite mi, če se malo oddaljim od vas. Letos je hripa zelo nevarna; prav nič bi vam ne pomagalo, če se je še jaz nalezem.« Nasmejala se je. Tudi on se je nasmehnil... Potem je negotovo rekel: »Poslal sem vam danes nujno pismo.« »Potem ga bom gotovo dobila doma 2e od rana sem zdoma. Mnogo dela imam v dobrodelnem, društvu. Oh. dragi nečak, ljubezen do bližnjega zahteva, da se odrečemo marsičemu, kar nam je sicer drago.« »O tem sem popolnoma prepričan, moja draga, tako sem prepričan, da bi ne mogel biti bolj. Toda kaj mi pomaga, da ste me posetili, če vas ni na to privedlo moje pismo?« »Dragi sorodnik, danes je 28... Veste, prišla sem po svojo malo mesečno rento.« A. B. MLADI KAVALIR Zaljubljen srednješolec veže svoji obože-vanki drsalke na noge in vzlihuje; »Ah, gospodična, škoda, da nimate sto nog!« Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Vlrant — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakaroarja Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren Oton Chrislof — Vsi v Ljubljani