23. komentarji SALT I ANIČT kmetovanje IS orodje VG opravila IN I LKS SLOVENSKI NEV LINGVISTIČNI LO ATLAS 3.2 ISSN 2232-5255 S http://zalozba.zrc-sazu.si komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 1 Slovenski lingvistični atlas 3 Kmetovanje 2 Komentarji komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 2 Zbirka Jezikovni atlasi ISSN 2232-5255 Urednica zbirke Jožica Škofic Slovenski lingvistični atlas 3 Kmetovanje 2 Komentarji (= SLA 3.2) Avtorji Jožica Škofic, Januška Gostenčnik, Vito Hazler, Tjaša Jakop, Karmen Kenda-Jež, Mojca Kumin Horvat, Vlado Nartnik, Nina Pahor, Vera Smole, Matej Šekli, Danila Zuljan Kumar Skice Urša Kogelnik Uredili Jožica Škofic, Matej Šekli, Nina Pahor Recenzirali Klara Šumenjak, Barbara Ivančič Kutin Izdal ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Zanj Kozma Ahačič Založila Založba ZRC, ZRC SAZU Zanjo Oto Luthar Glavni urednik založbe Aleš Pogačnik Podlaga na naslovnici Tine Logar, zapis govora vasi Kneža (T033), 1967, arhiv Dialektološke sekcije ISJFR Oblikovanje naslovnice Brane Vidmar Prelom Syncomp, d. o. o. Tisk Collegium Graphicum, d. o. o. Naklada 300 Prva izdaja, prvi natis Ljubljana 2023 Izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) s sredstvi iz leta 2022. Publikacija je nastala v okviru programa Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju (P6-0038) ter projekta i-SLA – Interaktivni atlas slovenskih narečij (L6-2628), ki ju je sofinanciral ARRS. Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6'282:63 912.43(497.4):81 SLOVENSKI lingvistični atlas. 3, Kmetovanje [Kartografsko gradivo] / Jožica Škofic … [et al.]. – 1. izd., 1. natis. – 1:750.000. – Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2023. – (Zbirka Jezikovni atlasi, ISSN 2232-5255) Vsebina: 2: Komentarji / [uredili Jožica Škofic, Matej Šekli, Nina Pahor ; skice Urša Kogelnik]. ISBN 978-961-05-0748-2 (zv. 2) COBISS.SI-ID 164234243 COBISS.SI-ID 163442435 ISBN 978-961-05-0750-5 (PDF) Prva e-izdaja je pod pogoji licence CC BY-NC-ND prosto dostopna kot pdf (https://doi.org/10.3986/9789610507499) in kot html na portalu Fran (https://doi.org/10.3986/9789610507505). komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 3 Jožica Škofic, Januška Gostenčnik, Vito Hazler, Tjaša Jakop, Karmen Kenda-Jež, Mojca Kumin Horvat, Vlado Nartnik, Nina Pahor, Vera Smole, Matej Šekli, Danila Zuljan Kumar Slovenski lingvistični atlas 3 Kmetovanje 2 Komentarji Ljubljana 2023 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 4 4 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 5 Knjigo posvečamo 70. obletnici smrti Frana Ramovša. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 6 Hvala vsem zapisovalcem in narečnim govorcem, brez katerih SLA ne bi mogel nastati. komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 7 VSEBINA 1 Uvod (Jožica Škofic) .......................................................................................................................................................................................................... 11 1.1 Iz zgodovine Slovenskega lingvističnega atlasa .......................................................................................................... 13 1.2 Metoda komentiranja jezikovnih podatkov v SLA 3 ............................................................................................ 16 1.3 Metoda kartiranja jezikovnih podatkov v SLA 3 ........................................................................................................ 18 1.4 K uvodnim kartam v SLA 3 .................................................................................................................................................................... 20 1.5 K seznamom narečnega besedja v SLA 3 .............................................................................................................................. 21 1.6 V SLA 3 zajeta vprašanja iz Vprašalnice SLA (s prevodi) ............................................................................ 22 1.7 Abecedni seznam vprašanj v SLA 3 s številko vprašanja in komentarja/karte .................. 31 1.8 Točke SLA 3, razporejene po številkah, z zapisovalci in letom zapisa krajevnega govora ............................................................................................................................................................................ 34 1.9 Abecedni seznam točk SLA 3 ................................................................................................................................................................ 48 1.10 Avtorji komentarjev in kart v SLA 3 .......................................................................................................................................... 54 1.11 Morfološka analiza (Matej Šekli) .................................................................................................................................................... 56 1.12 Etnološki vidik obravnave materialne kulturne dediščine v slovenskih narečjih (Vito Hazler) .............................................................................................................................................. 64 2 Komentarji ........................................................................................................................................................................................................................................ 67 V181.01 kmet (3/1) .............................................................................................................................................................................................. 69 V185.01 gruntar (3/2) ...................................................................................................................................................................................... 73 V186.01 bajtar (3/3) ............................................................................................................................................................................................ 77 V547.01 polje (3/4) .............................................................................................................................................................................................. 83 V548.01 njiva (3/5) .............................................................................................................................................................................................. 86 V572.01 leha (3/6) ................................................................................................................................................................................................ 89 V286.02 plug – splošno in enojni plug (3/7) .................................................................................................................... 93 V286(b).01 dvojni plug (3/8) .................................................................................................................................................................. 99 V286a.01 ralo (3/9) .......................................................................................................................................................................................... 104 V287.01 lemež (3/10) .................................................................................................................................................................................... 109 V288.01 črtalo (nož pri plugu) (3/11) .................................................................................................................................... 113 V289A.01 držalo (ročice) pri plugu (3/12) ...................................................................................................................... 116 V294.01 mlačev (3/13) ................................................................................................................................................................................ 120 V293.01 mlatiti (3/14) .................................................................................................................................................................................. 123 V292.01 mlatič (3/15) .................................................................................................................................................................................. 126 V290.01 cepec (3/16) .................................................................................................................................................................................... 128 V289B.01 držalo pri cepcu (3/17) ................................................................................................................................................ 131 V291.01 gožva (3/18) .................................................................................................................................................................................... 135 V297.01 vejati (3/19) .................................................................................................................................................................................... 139 V296.01 velnica (3/20) ................................................................................................................................................................................ 144 V295.01 pleva (3/21) .................................................................................................................................................................................... 149 V198.01 ličkati (3/22) .................................................................................................................................................................................. 151 V198a.01 ružiti (3/23) .................................................................................................................................................................................. 155 V196.01 meti (3/24) ........................................................................................................................................................................................ 159 7 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 8 VSEBINA V188.01 mleti (3/25) ...................................................................................................................................................................................... 164 V187.01 mlin (3/26) ........................................................................................................................................................................................ 167 V189.01 moka (3/27) .................................................................................................................................................................................... 171 V190.01 otrobi (3/28) .................................................................................................................................................................................... 173 V549.01 travnik (3/29) ................................................................................................................................................................................ 176 V550.01 senožet (3/30) .............................................................................................................................................................................. 180 V551.01 laz (3/31) ............................................................................................................................................................................................ 184 V311.01 klepati (3/32) ................................................................................................................................................................................ 187 V312.01 kositi (3/33) .................................................................................................................................................................................... 190 V308.01 kosa (3/34) ........................................................................................................................................................................................ 193 V309.01 osla (3/35) .......................................................................................................................................................................................... 196 V310.01 oselnik (3/36) ................................................................................................................................................................................ 199 V303.01 seno (3/37) ........................................................................................................................................................................................ 202 V306.01 otava (3/38) .................................................................................................................................................................................... 205 V307.01 vnuka (druga otava) (3/39) ........................................................................................................................................ 207 V305.01 mrva (3/40) ...................................................................................................................................................................................... 211 V313.01 sušiti (3/41) ...................................................................................................................................................................................... 215 V314.01 obračati (seno) (3/42) ........................................................................................................................................................ 218 V304.02 kopica sena – splošno in kopica sena za čez noč (3/43) .................................................... 221 V304(b).01 kopica sena za čez zimo (3/44) .................................................................................................................... 225 V299.01 kozolec (3/45) .............................................................................................................................................................................. 228 V300.01 stebri kozolca (3/46) .......................................................................................................................................................... 233 V301.01 late kozolca (3/47) ................................................................................................................................................................ 237 V302.01 stol v kozolcu (3/48) .......................................................................................................................................................... 241 V304a.01 ostrv, ostrnica (3/49) ...................................................................................................................................................... 244 V266.01 voz (3/50) .......................................................................................................................................................................................... 248 V270.01 lojtrnik (3/51) .............................................................................................................................................................................. 252 V276B(a).01 prednji del voza (3/52) ...................................................................................................................................... 260 V276B(b).01 zadnji del voza (3/53) .......................................................................................................................................... 265 V276A.01 oplen (3/54) .............................................................................................................................................................................. 269 V273.01 deska na vozu (3/55) .......................................................................................................................................................... 273 V273(a).01 spodnja deska na vozu (3/56) ........................................................................................................................ 277 V273(b).01 stranska deska na vozu (3/57) ...................................................................................................................... 281 V268.01 kolo (3/58) ........................................................................................................................................................................................ 286 V269.01 pesto (3/59) ...................................................................................................................................................................................... 289 V275.01 os (3/60) .............................................................................................................................................................................................. 292 V275(a).01 lesena os (3/61) .................................................................................................................................................................. 295 V275(b).01 železna os (3/62) .............................................................................................................................................................. 299 V277.01 sora (3/63) ........................................................................................................................................................................................ 302 V274.01 vaga (3/64) ...................................................................................................................................................................................... 305 V274(a).01 velika vaga na ojesu (3/65) ................................................................................................................................ 308 V274(b).01 vprežna vaga (3/66) .................................................................................................................................................... 312 V267.01 oje (štanga) (3/67) .................................................................................................................................................................. 316 V283.01 jarem (3/68) .................................................................................................................................................................................... 320 V283(a).01 jarem za enega vola (3/69) ................................................................................................................................ 323 V283(b).01 jarem za dva vola (3/70) ...................................................................................................................................... 328 8 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 9 VSEBINA V284.01 igo (3/71) ............................................................................................................................................................................................ 332 V278.01 zavora (3/72) .................................................................................................................................................................................. 337 V279(a).01 zavreti z verigo (3/73) .............................................................................................................................................. 342 V279(b).01 zavreti z zavoro (3/74) ............................................................................................................................................ 347 V280.01 cokla (za podkladanje kolesa) (3/75) .......................................................................................................... 351 V765a(b).02 žrd (3/76) ................................................................................................................................................................................ 355 V285(a).01 kljuka pri verigi (3/77) ............................................................................................................................................ 357 V271.01 ročni voziček (3/78) ............................................................................................................................................................ 361 V271(a).01 ročni voziček z dvema kolesoma (3/79) .......................................................................................... 367 V271(b).01 ročni voziček s štirimi kolesi (3/80) .................................................................................................... 373 V272.01 ročica (3/81) .................................................................................................................................................................................. 377 V783.01 sedlo (3/82) ...................................................................................................................................................................................... 380 V281.02 sani (3/83) .......................................................................................................................................................................................... 382 V281(b).01 otroške sani (3/84) ........................................................................................................................................................ 388 V282.01 smuči (3/85) .................................................................................................................................................................................... 392 V319.01 koš (3/86) .......................................................................................................................................................................................... 396 V320.01 jerbas (3/87) .................................................................................................................................................................................... 401 V471.01 oprtni koš (3/88) ...................................................................................................................................................................... 408 V472.02 brenta (3/89) .................................................................................................................................................................................. 416 V804(a).01 breme (3/90) .......................................................................................................................................................................... 420 V470.01 palica (3/91) .................................................................................................................................................................................... 423 V321B.01 lesa (3/92) .................................................................................................................................................................................... 427 V455.01 planina (3/93) .............................................................................................................................................................................. 431 V453.01 stan – tamar (3/94) ................................................................................................................................................................ 436 V160.01 plot (3/95) .......................................................................................................................................................................................... 441 V460.01 ograja (3/96) .................................................................................................................................................................................. 445 V462.01 pletena ograja (3/97) .......................................................................................................................................................... 450 V461.01 kol ograje (3/98) ...................................................................................................................................................................... 456 V463.01 deske ograje (3/99) ................................................................................................................................................................ 461 V454A.01 pastir – splošno (3/100) ............................................................................................................................................ 467 V454A(a).01 pastir za celo vas (3/101) ................................................................................................................................ 471 V454A(b).01 pastir za enega gospodarja (3/102) .................................................................................................. 475 V454B(a).01 planšar (3/103) .............................................................................................................................................................. 478 V454B(b).01 planšarica (3/104) .................................................................................................................................................... 481 V456.01 sir (3/105) .......................................................................................................................................................................................... 484 V459.01 sesiriti se (3/106) ...................................................................................................................................................................... 487 V457.01 sirotka (3/107) ............................................................................................................................................................................ 491 V458.01 skuta (3/108) .................................................................................................................................................................................. 494 V465.02 pinja (3/109) .................................................................................................................................................................................. 497 Komentarji z obstojsko-pomenskimi kartami ........................................................................................................................ 501 V284.03 igo – pomen (3/110) ............................................................................................................................................................ 501 V321A.02 dera – pomen (3/111) .................................................................................................................................................. 503 V305.02 mrva – pomen (3/112) ...................................................................................................................................................... 507 V196.07 meti – pomen (3/113) ........................................................................................................................................................ 509 V551.02 laz – pomen (3/114) ............................................................................................................................................................ 512 V550.02 senožet – pomen (3/115) .............................................................................................................................................. 514 9 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 10 VSEBINA 3 Besedno kazalo (Jožica Škofic) ........................................................................................................................................................................ 517 4 Odzadnji seznam iztočnic v besednem kazalu (Jožica Škofic) ........................................................................ 583 5 Literatura (Jožica Škofic, Karmen Kenda-Jež) .......................................................................................................................... 599 6 Krajšave in simboli (Jožica Škofic) .......................................................................................................................................................... 619 7 Summary (Jožica Škofic; translation Tjaša Jakop) ................................................................................................................ 623 10 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 11 1 Uvod komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 12 12 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 13 UVOD 1.1 Iz zgodovine Slovenskega lingvističnega atlasa Dialektologija je veda, ki tako na sinhroni kot diahroni ravni raziskuje zemljepisno omejene različice posameznih jezikov, to je narečja in krajevne govore. Razširjenost narečij in njihovo klasifikacijo je mogoče prikazati z narečno karto – v atlasu je na- tisnjena posodobljena karta slovenskih narečij (različica 2023), ki so jo na temelju Karte slovenskih narečij Tineta Logarja in Jakoba Riglerja iz leta 1983 in sodobnih dialektoloških spoznanj pripravili sodelavci Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (ISJFR) ZRC SAZU. Lingvistično geografijo/ geolingvistiko kot eno izmed smeri dialektologije pa bolj kot meje med jeziki ali njihovimi narečji zanima prostorska razširjenost posameznih jezikovnih pojavov v enem ali več jezikih, kar prikaže na jezikovnih kartah oz. v jezikovnih/lingvističnih atlasih. Za geolingvistiko kartografski prikaz zemljepisne razporeditve izbranega jezikovnega gradiva ni samo rezultat, temveč predvsem izhodišče za njegovo inter- pretacijo in nadaljnje raziskovanje jezika. Slovenski lingvistični atlas (SLA), temeljno delo sodobne slovenske dialektologije in geolingvistike, je zasnoval Fran Ramovš leta 1934, po drugi svetovni vojni pa so se na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša dejansko začele priprave nanj (Kenda-Jež 2000: 196). Tako mreža krajev kot vprašalnica za SLA sta bili v tem času večkrat preurejeni. Danes je v SLA zajetih 417 krajevnih govorov, vprašalnica za SLA pa obsega 870 oštevilčenih vprašanj (V001–V666, V700–V870); skupaj s podvprašanji jih je 3065. Vprašanja so razdeljena na petnajst pomenskih sklopov (1. Telo, 2. Obleka, 3. Hiša, 4. Vas, 5. Prazniki, 6. Orodje, 7. Živina, 8. Rastline, 9. Planina, 10. Bolezni, 11. Čas, 12. Pokrajina,13. Družina, 14. Štetje, 15. Razno) ter na gramatična vprašanja, ki zajemajo predvsem glasoslovno in oblikoslovno ravnino jezika (od vprašanja V700 dalje). Gradivska zbirka, ki je shranjena v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, danes obsega okrog 720 zapisov kra- jevnih govorov, tj. 367.090 listkov v digitalizirani kartoteki, ki je urejena po vprašanjih, in 390 zvezkov (ter dodatno še 182 zvezkov zunaj mreže SLA), kjer je gradivo urejeno po krajih. Večino gradiva je zapisal Tine Logar sam ali njegovi študenti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, nekaj tudi drugi slovenski jezikoslovci. Po letu 2000 so sodelavci in sodelavke Dialektološke sekcije zbirko dopolnili z zapisi 51 doslej neraziskanih krajevnih govorov (predvsem v zamejstvu). Vse arhivirano gradivo je poskenirano in urejeno tudi v elektronski obliki ter je sodelavcem dostopno preko računalniškega strežnika. Ob jezikoslovni analizi za objavo v SLA se gradivo postopno vnaša tudi v elektronsko podatkovno zbirko. V drugi polovici 20. stoletja je na podlagi analize za SLA zbranega narečnega gradiva nastalo več razprav Tineta Logarja in Jakoba Riglerja. Leta 1988 je bila objavljena prva leksična karta s poimenovanji za cvetnonedeljsko butaro Vere Smole, Francka Benedik pa je leta 1990 poleg leksične karte za poimenovanje gozda objavila tudi prvo fonetično karto o refleksih jata v besedi sneg – vse so bile 13 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 14 UVOD pripravljene na karti z mrežo točk SLA iz leta 1984, ki se do leta 2010 ni več spre- minjala. V knjižni obliki je leta 1999 izšel uvodni zvezek, tj. Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas avtorice Francke Benedik (s spremno študijo Karmen Kenda-Jež). Vse do leta 2008 objavljene karte iz SLA (med njimi predvsem leksične, nekaj tudi glasoslovnih in oblikoslovnih) so ponovno izdajo doživele s publikacijo Ponovne objave člankov s kartami za Slovenski lingvistični atlas (do leta 2008), objavljeno na zgoščenki in dosegljivi tudi spletu (http://bos.zrc-sazu.si/c/Dial/ Ponovne_SLA/P/index.html in https://sla.zrc-sazu.si/#v), ki so jo uredili Peter Weiss, Jožica Škofic in Karmen Kenda-Jež. Do leta 2000 so bile karte za SLA risane ročno na tiskano podlago, leta 2001 pa so bile objavljene prve karte, izdelane s pomočjo računalniških orodij in geografskih informacijskih sistemov (GIS) – izdelala jih je Jožica Škofic v sodelovanju z različnimi, večinoma zunanjimi sodelavci. V Prostorsko-informacijskem centru ZRC SAZU sta Zoran Stančič in Tomaž Podobnikar po predlogi karte za SLA dotlej že izdelala poskusno digitalizirano karto z mejami Slovenije, vodovjem, večjimi mesti in oštevilčenimi kraji, ki so zajeti v mrežo SLA, ter njihovimi koordinatami. Podjetje Syncomp je v sodelovanju s Karmen Kenda-Jež izdelalo nabor osnovnih simbolov, imenovan SLSlovan, ki ga je bilo mogoče uporabiti pri kartiranju tako fonetičnih kot leksičnih kart. Leta 1996 je o možnosti uporabe GIS v raziskavah slovenskih narečij prvi pisal Zoran Stančič, ki je ob izboljšanju in avtomatizaciji kartiranja poudaril tudi možnost izrabe GIS za kompleksnejše analitične operacije v dialektologiji in lingvistični geografiji. Tudi zato, da bi lahko pripravili primerno podatkovno zbirko za SLA ter narečno gradivo začeli kartirati in analizirati s pomočjo GIS, je bilo treba pripraviti ustrezen nabor črk in diakritičnih znamenj za zapis in kasnejšo jezikoslovno analizo izredno raznolikega narečnega gradiva, zato je Peter Weiss razvil vnašalni sistem ZRCola (https://zrcola.zrc-sazu.si/), ki temelji na standardu Unicode, dodatni znaki pa so danes v pisavi ZRCola razporejeni na področju zasebne rabe tega standarda. Peter Weiss je pripravil tudi nabor simbolov za kartiranje, in sicer je leta 2005 zasnoval pisavo SIMBola na podlagi simbolov, ki so v rabi pri OLA, ALE in v drugih (predvsem slovanskih) jezikovnih atlasih. Elektronsko osnovno geografsko karto slovenskega jezikovnega prostora (tudi zamejstva) z reliefom, vodami in državnimi mejami ter večjimi mesti v merilu 1 : 750.000 in 1 : 1.100.000 je za SLA pripravila Jerneja Fridl z Geografskega inštituta Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU. Peter Pehani z Inštituta za antropološke in prostorske študije (IAPŠ) ZRC SAZU je s pomočjo podatkovne zbirke Geodetskega zavoda Slovenije določil geografske koordinate točk iz mreže SLA in položaj simbolov ob točkah ter v so- delovanju z dialektologi pripravil digitalizirano karto slovenskih narečij; ta karta je bila leta 2023 posodobljena v skladu z najnovejšimi ugotovitvami slovenskih nareč- jeslovnih raziskav. Leta 2000 je Tomaž Seliškar razvil dialektološko podatkovno zbirko SlovarRed. Ta zajema gradivo, ki je v zbirki zapisano v izvirni fonetični transkripciji z uporabo pisave ZRCola in opremljeno s podatki o zapisovalcih, kraju, času in zanesljivosti zapisa ter s skeni rokopisnih zapisov iz listkovnega arhiva za 14 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 15 UVOD SLA ipd. Povezana je z geografskim informacijskim sistemom ArcGIS, ki omogoča elektronsko kartiranje gradiva. Leta 2007 je bila objavljena prva karta (avtorice Jožice Škofic), narejena s pomočjo podatkovne zbirke SlovarRed in GIS (SLA V420 krompir). Objavljene obravnave narečnega gradiva iz arhiva za Slovenski lingvistični atlas kažejo na kontinuirano skrb za čim bolj strokovno objavo tega pomembnega dela slovenske jezikovne in kulturne dediščine, pa tudi na strokovno rast raziskovalcev, ki v projektu sodelujejo, in na razvoj stroke same, tj. slovenske dialektologije in geolingvistike. Po skoraj 80 letih od zamisli in več kot 60 letih, ki so pretekla od začetka zbiranja narečnega gradiva po vprašalnici za SLA, je leta 2012 (z letnico 2011) izšel prvi zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa – Človek: telo, bolezni, družina (SLA 1.1 Atlas in SLA 1.2 Komentarji), in sicer tudi s pomočjo aplikativnega projekta Besedje iz pomenskega polja »človek« v slovenskih narečjih – geolingvistična predstavitev (L6-9529-0618-07), ki sta ga v letih 2007–2010 sofinancirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Leta 2016 je izšel drugi zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa – Kmetija (SLA 2.1 Atlas in SLA 2.2 Komentarji) z besedjem, ki poimenuje hišo, prostore in opremo v njej, gospodarska poslopja in nekatera domača opravila. Tudi to delo je nastalo s finančno podporo aplikativnega projekta Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih – geolingvistična predstavitev (L6-4042), ki sta ga v letih 2011–2014 sofinancirali ARRS in SAZU. V letih 2016–2023 je teklo delo za tretji zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa – Kmetovanje. SLA 3 prinaša besedje iz tematskega sklopa kmetovanje – kmečki posestniki, obdelovalne površine, kmečka opravila in orodja, voz in njegovi deli, planinsko pašništvo. 15 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 16 UVOD 1.2 Metoda komentiranja jezikovnih podatkov v SLA 3 Skupaj s kartografskimi metodami so se v t. i. pripravljalnih člankih oblikovali tudi različni tipi komentarjev: od zelo enostavnih, ki so le prostorsko umestili kartirane lekseme z navajanjem točk iz SLA (in lekseme grobo etimološko pojasnili), do bolj razširjenih, ki so zbrane narečne lekseme primerjali z ustreznim besedjem oz. njegovo predstavitvijo v različnih slovarskih, dialektoloških in geolingvističnih delih, ali komentarjev, ki so izbrano pomensko oz. besedno polje obravnavali tudi interdisciplinarno (npr. z etnološkega, naravoslovnega, geoinformacijskega, druž- benozgodovinskega vidika). Leta 2007, ko je stekel projekt priprave 1. zvezka SLA, so sodelujoči dialektologi (Jožica Škofic kot vodja projekta, Vera Smole, Vlado Nartnik, Tjaša Jakop, Karmen Kenda-Jež, Danila Zuljan Kumar, Matej Šekli, Peter Weiss in Mojca Horvat, ki se jim je leta 2009 pridružila Januška Gostenčnik) tako na osnovi lastnih geolingvističnih izkušenj kot študija drugih lingvističnih atlasov (zlasti Češkega jezikovnega atlasa in Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA)) začeli oblikovati enotno obliko komentarja v SLA. V njem naj bi ob uvodni predstavitvi gesla in z njim povezane problematike opozorili na posebnosti kartiranja ter na morebitno obravnavo teh leksemov v strokovni literaturi, v morfološki analizi kot temeljnem delu interpretacije narečnega gradiva pa pojasnili način poknjižitve leksemov, ki omogoča njihovo medsebojno primerljivost in razširjenost v slovenskem jezikovnem prostoru. Za 2. in 3. zvezek SLA sta bila zaradi specifičnosti teme dodana še razdelek z etnološko osvetlitvijo obravnavanega pojma (avtorja Vita Hazlerja) in skica poimenovane predmetnosti (avtorice Urše Kogelnik). Vsak komentar v SLA je torej sestavljen iz sedmih razdelkov: 1. V Gradivu je natančneje kot v sami vprašalnici predstavljen pomen na karti predstavljenega narečnega besedja. Tu je opozorjeno na morebitno dvoumnost vprašanja ali večpomenskost v vprašalnici navedenega leksema in na s tem po- vezano problematičnost interpretacije. Predstavljena so tudi morebitna pojasnila zapisovalcev in njihovi časovno-stilni označevalniki gradiva. 2. V Morfološki analizi je prikazana oblikovna/morfemska zgradba poknjiženih oblik kartiranih leksemov v praslovanski izrazni podobi. Poknjiženi obliki leksema sledi njen praslovanski transponat, slednjemu pa njegovi besedotvorni predhodniki oziroma tujejezični viri. 3. Razdelek Posebnosti kartiranja je namenjen pojasnilom h kartografski metodi. Tretji zvezek SLA zajema leksično-besedotvorne in obstojsko-pomenske karte, ki so po dogovoru simbolne, ne glede na to, da bi bila marsikatera karta morda preglednejša, če bi razširjenost posameznih leksemov in njihovih tvorjenk označili z izoleksami. Z izoglosami so označena območja nekaterih zanimivih pojavov drugih jezikovnih ravnin (večinoma glasoslovne in oblikoslovne), ki sicer naj- verjetneje ne bi bili prikazani na nobeni karti v katerem od načrtovanih (neleksičnih) zvezkov SLA. Gre zlasti za zanimive glasovne razvoje ali oblikoslovne posebnosti leksično sicer ne zelo raznolikega gradiva. 16 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 17 UVOD V tem razdelku so izpostavljene tudi enkratnice, enkratne besedne zveze, opisna poimenovanja, opisi in nekartirano gradivo, ki je na karti označeno s kazalko na komentar ali je nerelevantno (tj. besednovrstno ali pomensko neustrezno). Z barvami simbolov so označeni pomenski odtenki kartiranega gradiva. 4. V razdelku Uporabljena dodatna literatura so navedene kazalke predvsem k tistim bibliografskim enotam v Literaturi, ki tam niso označene z zvezdico. Gre tako za različne slovarje slovenskega ter drugih sosednjih in slovanskih jezikov, kot za različne monografije in članke s področja jezikoslovja (dialektologije, etimologije, zgodovine slovenskega jezika, primerjalnega jezikoslovja) ter etno- logije, zgodovine itd. 5. V razdelku Primerjaj je opozorjeno na tista vprašanja iz Vprašalnice SLA, ki zajemajo iste izraze kot obravnavano vprašanje in kjer gre morda za pomensko prepletanje zapisanih narečnih izrazov – navedena je številka vprašanja in vprašanje sámo ter zaporedna številka zvezka SLA, v katerem je leksem že obravnavan, skupaj s številko komentarja oz. karte. Nato je opozorjeno še na druge jezikovne atlase, ki bodisi zajemajo slovenski jezikovni prostor v celoti – torej dva mednarodna jezikovna atlasa, v katerih je zajet slovenski jezik, tj. OLA ( Slovanski lingvistični atlas) in ALE ( Evropski lingvistični atlas), bodisi zajemajo le njegov manjši del – torej regionalni jezikovni atlas Rade Cossutta, tj. SDLA-SI ( Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre), in atlasi sosednjih jezikov, tj. ALI ( Atlas italijanskega jezika), ASLEF ( Furlanski zgodovinski, jezikovni in etnografski atlas) ter HJA ( Hrvaški jezikovni atlas), LinGeH1 ( Lingvistična geografija Hrvaške v evropskem kontekstu) in ÚMNyA ( Novi madžarski narečni atlas).2 Številka ob kratici atlasa označuje številko vprašanja (ali karte) iz tega atlasa, medtem ko vprašanje sámo tu ni navedeno (razen če morda ne gre za popolnoma enak pomen). Prav primerjava z vprašanji in gradivom iz teh atlasov lahko razi- skovalcem in drugim bralcem dopolnjuje informacijo o narečni leksiki in njeni razširjenosti, ki jo daje SLA. 6. V razdelku Etnološka osvetlitev etnolog Vito Hazler na kratko predstavlja vsakega od obravnavanih pojmov s področja kulturne dediščine, saj menimo, da samo jezikoslovna analiza ne more pojasniti raznolikosti poimenovanj, ki so nastala v različnih okoljih (pokrajinah) ter različnih časovnih obdobjih in torej na različnih stopnjah razvoja tradicionalnega kmetovanja v slovenskem prostoru ter se včasih bolj, včasih manj spremenjena obdržala do danes. 7. Tudi v 3. delu SLA je dodan razdelek Skica, ki še dodatno vizualizira v komentarjih predstavljene pojme, čeprav tu seveda niso zajeti vsi njihovi (pokrajinski, razvojni …) tipi. Avtorica skic je arhitektka Urša Kogelnik. 1 LinGeH je projekt Hrvatske zaklade za znanost, št. 3688. Vprašalnica LinGeH je pripravljena na osnovi vprašalnic za HJA ( Hrvatski jezični atlas) in dopolnjena po vprašalnicah za OLA, ALE, LAIČAG ( Lingvistički atlas istarskih čakavskih govora) in JAPRK ( Jezični atlas pomorske i ribarske kulture Dalmacije i Kvarnera). Za vprašalnico se zahvaljujemo vodji projekta dr. Dunji Brozović Rončević z Univerze v Zadru. 2 Pri HJA, LinGeH in ÚMNyA gre le za primerjavo z vprašanji iz vprašalnic za te atlase, ki sicer še niso izšli. 17 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 18 UVOD 1.3 Metoda kartiranja jezikovnih podatkov v SLA 3 V Slovenskem lingvističnem atlasu se je oblikoval poseben sistem hierarhizacije simbolov, ki temelji na premišljeni in uveljavljeni praksi Slovanskega lingvističnega atlasa. Ker gre večinoma za leksično-besedotvorne karte, so natančno določeni le pomeni nekaterih simbolov, o izbiri večine pa so se odločali avtorji sami. Pri tem so sledili dogovoru, da oblika simbola predstavlja koren oz. jedro leksema, njegova notranja izpolnjenost pa njegovo tvorjenost – izbira simbola temelji na morfološki analizi leksema. Pomen simbolov: • zvezdica (ob številki kraja desno zgoraj) pomeni »komentar« in se uporablja, če je za posamezni krajevni govor zapisanih več leksemov (s simbolom sta lahko v posamezni točki kartirana največ dva leksema); vsi leksemi, ki so na karti označeni s tem znakom, so navedeni tudi v 3. točki komentarja; • črta pod številko kraja pomeni »ni zapisa« (ta znak ima le T406, kjer ni več mogoče najti slovenskih govorcev); • poševnica levo ob številki kraja pomeni, da na določeno vprašanje v zapisu kra- jevnega govora ni odgovora; • velika petkraka zvezda na karti označuje enkratnico; ta znak imajo vse enkratnice na posamezni karti, vse pa so navedene tudi v 3. točki komentarja; • različni osnovni liki (krog, trikotnik, kvadrat, pravokotnik, pet- ali šestkotnik in drugi bolj zapleteni liki) na karti označujejo lekseme z različnimi koreni oz. be- sedotvornimi podstavami; slovnični morfemi (tj. končnice) pri kartiranju niso upoštevani, ampak imajo na karti leksemi, zapisani v stranskih oblikah, enak znak kot leksem, zapisan v imenovalniku oz. nedoločniku, v legendi in morfološki analizi pa je zapisana samo osnova takega leksema s stičnim vezajem (npr. kol- za kol, kolo, kola, kole …); • morfološko relevantni morfemi so tudi morfemi za spol, če je ta nedvoumno razviden iz gradiva (sicer je kartirana le osnova besede brez končnice); • tvorjenke s skupnim korenom in različnimi obrazili (besedotvorne različice) so označene z različnimi notranjimi izpolnitvami istih osnovnih likov; • enaka notranja izpolnitev različnih likov na posamezni karti predstavlja enako besedotvorno obrazilo tvorjenk z različnim korenom/besedotvorno podstavo na tej karti; • enkratne tvorjenke s skupnim korenom so na karti prikazane z istim osnovnim likom, v katerem je zvezda; • osnovni liki v kombinaciji z drugimi (notranjimi) osnovnimi liki (večinoma) označujejo zloženke, sestavljene iz dveh besedotvornih podstav, ki v legendi že imata svoj simbol; • osnovni liki z dodatnim znakom zunaj lika označujejo večbesedni leksem s pri- lastkom in jedrom, ki ga ponazarja osnovni lik: 18 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 19 UVOD • besedna zveza z ujemalnim (pridevniškim) prilastkom je označena z dodatnim znakom pod likom, ki ponazarja jedro besedne zveze; • besedna zveza z (navadno) neujemalnim (desnim, nepridevniškim) prilastkom je označena z dodatnim znakom nad likom, ki ponazarja jedro besedne zveze; • predložna zveza je označena z dodatnim znakom na levi strani lika, ki ponazarja jedro besedne zveze; • enkratne besedne zveze s skupnim jedrom so na karti prikazane z istim osnovnim likom, v katerem je zvezda, in s piko (ali drugim dodatnim znakom) pred, pod ali nad likom; • če je večbesedni odgovor, katerega jedro besednovrstno ustreza vprašanju, na meji med opisom in stalno besedno zvezo in ne tvori areala (= t. i. priložnostnica), dobi znak za »opisno poimenovanje«; • znak za »opis« označuje odgovore, ki niso besednovrstno ustrezni, elipse z zamol- čanim jedrom besedne zveze, metonimije ipd.; • znak »ni poimenovanja« označuje odgovore kot »beseda ni znana, ne poznamo, ne uporabljamo, se ne rabi, ni izraza, opišejo, opis«; če je za kak krajevni govor ob tem zapisano, da za določeni pomen rabijo samo nemško besedo, a ne povedo, katero, je na karti to označeno z znakom za komentar; • znak »ni izraza« je uporabljen samo na pomenskih kartah, in sicer v primerih, ko izraz (v smislu leksem = izraz/pomen) z iskanim pomenom v posameznem kra- jevnem govoru ni bil zapisan; • znak »nerelevanten odgovor« označuje odgovor, ki je pomensko neustrezen zaradi morda napačne interpretacije vprašanja; • znak »ni podatka« je uporabljen v točkah, za katere je vprašalnica sicer izpolnjena, a manjka celoten tematski sklop vprašanj (npr. za besede iz poglavja Planina). Karta Položaj simbolov ob točkah SLA ponazarja položaj prvega in drugega kartiranega leksema ob številki kraja, ki je točka SLA, saj pravilu, da je prvi simbol kartiran levo ob točki, drugi pa pod njo, zaradi prevelike gostote točk ni bilo mogoče vedno ustreči. Razporeditev simbolov za odgovore v posamezni točki tudi ne sledi nujno kronološkemu načelu (da imajo torej starejši zapisi prednost pred mlajšimi), ampak imajo navadno zapisi Tineta Logarja prednost pred študentskimi idr. zapisi, večkrat zapisani leksemi pa imajo v posamezni točki prednost pred le enkrat zabeleženimi. Z izoglosami so označeni nekateri pojavi drugih jezikovnih ravnin (največkrat glasoslovne ali oblikoslovne). Izoglosne karte so lahko kombinirane s simbolnimi (leksično-besedotvornimi) ali napisnimi. 19 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 20 UVOD 1.4 K uvodnim kartam v SLA 3 Da bi lahko pravilno interpretirali zbrano narečno leksično gradivo, karti slovenskih narečij in narečni karti s številkami točk iz mreže SLA sledita še karti, ki predstavljata zgodovino zbiranja narečnega gradiva za SLA. Čeprav je bilo prvotno predvideno, da bo vse krajevne govore po vprašalnici za SLA zapisal en sam raziskovalec v raz- meroma kratkem času (Tine Logar je res sam zapisal skoraj 200 krajevnih govorov), se je zbiranje gradiva zelo zavleklo in so zadnji zapisi nastali šele tik pred pripravo SLA 3. To dejstvo je predstavljeno na dveh kartah: na karti Zapisovalci je razvidno, katere govore je raziskoval in zapisal Tine Logar, katere so zapisali člani Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (predvsem ob pripravljanju po- sameznih zvezkov SLA) in katere so zapisali drugi raziskovalci (med njimi zlasti jezikoslovci slovenisti in študenti slavistike/slovenistike ljubljanske, mariborske in koprske univerze). Ker so prvi zapisi nastali že leta 1946, zadnji pa šele leta 2020 (kar je prikazano na karti Čas zapisa), so zapisi na prvi pogled morda neprimerljivi, a vpogled v strukturo in starost informantov vendarle kaže, da gre pri večini zapisov za generacije tistih narečnih govorcev, ki so se rodile in odraščale še v tradicionalnem slovenskem kmečkem okolju (o tem v Kenda-Jež 2002a). Med zadnjimi so po vprašalnici za SLA nastali zapisi krajevnih govorov na robu slovenskega jezikovnega prostora v vseh sosednjih državah. Ker v nekaterih točkah slovenskih govorcev ni več, smo poiskali informante v najbližjih sosednjih krajih in tako dokumentirali obstoj in podobo slovenskega jezika v tem prostoru. Kot kontrolne točke smo leta 2010 v dogovoru s hrvaškimi dialektologi v Slovenski lingvistični atlas vključili tudi sedem krajevnih govorov na Hrvaškem, in sicer zlasti na podlagi kajkavistične literature, ki za nekatere govore medmurskega, zgornjeso-telskega, gorskokotarskega in buzetskega narečja na več mestih poudarja različne slovenske razvoje, skupne slovenske in kajkavske pojave ali vsaj vpliv sosednjih slovenskih narečij na te obmejne, v mnogočem tudi prehodne in mešane govore. Večino teh krajevnih govorov smo skupaj zapisali slovenski in hrvaški dialektologi. S tem so se začele načrtne raziskave narečnega kontinuuma na obeh straneh meje. Zbrano gradivo slovenski dialektologi analiziramo z metodami genetskega jezikoslovja, kot so se uveljavile pri delu za Slovanski lingvistični atlas (OLA), pri čemer izhajamo iz Izhodiščnega splošnoslovenskega fonološkega sistema (Logar 1981) in razprav Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu (Rigler 1963b) in Pripombe k Pregledu osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu I (Rigler 1967), oboje ponovno v Rigler 2001. Natančnejše raziskave v SLA zajetih krajevnih govorov na Hrvaškem (npr. Šekli 2013a, 2013b, 2018; Gostenčnik 2013a, 2013b, 2014a, 2014b, 2018, 2020, 2023) v zadnjih letih so pokazale, da gre (po navedenih genetskojezi- koslovnih merilih) za avtohtone govore slovenskega jezika, zato smo jih uvrstili med regularne točke Slovenskega lingvističnega atlasa, v skladu s temi ugotovitvami pa smo posodobili tudi Karto slovenskih narečij. 20 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 21 UVOD 1.5 K seznamom narečnega besedja v SLA 3 Ob komentarju vsako karto v atlasu spremlja tudi gradivski indeks, tj. seznam dokumentiranega narečnega besedja, ki je kljub problematičnosti spreminjajoče se fonetične transkripcije ostalo zapisano tako, kot je shranjeno v arhivu. V času, ko se je zbiralo gradivo za SLA, se je slovenska narečna transkripcija postopoma spre- minjala, zlasti ob uskladitvi s transkripcijo, ki se je uveljavila pri Slovanskem ling- vističnem atlasu. Ker pa zapisi za SLA niso natančno sledili tem dogovorom in se je nova transkripcija le počasi uveljavljala, zapisov vsega gradiva brez ponovnega (in prezamudnega) preverjanja na terenu ni več mogoče uskladiti. Ob neenotnem zapisu samoglasniške kakovosti in kolikosti, različic dvoglasnikov in fonetičnih različic soglasnikov je najbolj problematičen zapis naglaševanja. Da ne bi prišlo do napačne interpretacije naglasov, je v uvodu k Atlasu objavljena karta s prikazom tonemskih in netonemskih krajevnih govorov, zajetih v SLA. Tudi fonetična tran- skripcija v seznamih narečnega besedja je pojasnjena v enem od uvodnih poglavij Atlasa. Gradivo za vsako vprašanje je razporejeno po številkah krajev od T001 do T417. Če je bil kak krajevni govor zapisan večkrat oz. od več avtorjev, si zapisi sledijo kronološko, med seboj pa so ločeni s podpičjem (odgovori iz istega zapisa so med seboj ločeni z vejico in zapisani v enakem zaporedju kot v zvezku ali na listku). Če zapisovalec ni zapisal odgovora, je to v tem seznamu označeno s poševnico (ta znak je uporabljen tudi, če je listek prazen ali če je na njem črta ali prečrtana ničla ali če v gradivu piše, da se informant ne spomni besede ali ne ve odgovora). Če je v gradivu zapisano, da beseda ni znana, je to v seznamu označeno s križcem. Kontekst kartiranega leksema je v gradivu zapisan v oglatih oklepajih, slovnične oznake pa so v okroglih oklepajih. V okroglih oklepajih je zapisana tudi opomba zapisovalca o pomenu zapisanega izraza na obstojsko-pomenskih kartah. SLA 3 je opremljen tudi z besednim kazalom in odzadnjim seznamom iztočnic v besednem kazalu. 21 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 22 UVOD 1.6 V SLA 3 zajeta vprašanja iz Vprašalnice SLA (s prevodi) V Slovenski lingvistični atlas 3 je zajeto besedje iz pomenskega polja »kmetovanje«. Vprašanja za besedje iz tega sklopa so v vprašalnici za SLA večinoma uvrščena v razdelke IV. Vas (vprašanja V180–V181, V185–V190, V196, V198–V198a), VI. Orodje (vprašanja V266–V285(a), V286–V314, V319–V321B), IX. Planina (vprašanja V453–V465, V470–V472) in XII. Pokrajina (vprašanja V547–V551, V572), nekaj vprašanj pa je zaradi asociativne povezanosti z drugimi iskanimi besedami razpršenih tudi po drugih razdelkih: III. Hiša (V160), Gramatična vprašanja (V765(b), V783 in V804(a)) – skupaj 108 leksičnih in 6 obstojsko-po- menskih vprašanj. V SLA 3 smo vprašanja prerazvrstili v smiselne sklope, zato se številke komentarjev in kart ne ujemajo s številkami vprašanj: vprašanju, ki uvaja temo zvezka, sledita vprašanji za velikega in majhnega kmeta, nato pa vprašanja, povezana z delom na polju (vključno s shranjevanjem in predelavo žita) in travniku (vključno s spravilom krme). Sledijo vprašanja o vozu in njegovih sestavnih delih ter sklop vprašanj o drugih pripomočkih za transport ljudi in tovorov. Tematski sklop kmetovanje, predstavljen v 3. zvezku SLA, se smiselno zaokroža z vprašanji iz tematskega sklopa planinsko pašništvo in predelava mleka. 3/1 V181.01 kmet E farmer D Bauer, Landwirt F paysan I contadino Fri contadin Ρ крестьянин H zemljoradnik, seljak, težak M paraszt, gazdálkodó 3/2 V185.01 gruntar E large farmer D Großgrundbesitzer F paysan propriétaire, grand fermier I contadino ricco Fri bacan, paur Ρ зажиточный крестянин H vlasnik većeg posjeda M gazdagparaszt, nagygazda 3/3 V186.01 bajtar E tenant farmer D Keuschler F journalier possédant une petite propriété; habitant d’une chaumière I piccolo contadino Fri piçul contadin Ρ бедный крестьянин H vlasnik vrlo malenog težačkog posjeda M zsellér, törpebirtokos, szegényparaszt 3/4 V547.01 polje E tilled land D Feld F champ I coltivo Fri taviele Ρ поле H oranica, njiva, polje M mező 3/5 V548.01 njiva E tilled field D Acker F champ labouré I campo Fri cjamp Ρ нива H njiva, oranica M szántóföld 3/6 V572.01 leha E 1. selion, strip field; 2. dead furrow; 3. garden bed D 1. Ackerbeet; 2. /; 3. Beet F 1. champ (cultivé); 2. billon; 3. plate-bande, parterre I 1. campo (stretto); 2. porca tra due solchi; 3. porca di un orto Fri 1. jeche (cjamp stret); 2. cumiere; 3. jeche (tal ort) Ρ полоса, гряда H 1. njiva, pogotovo uža; 2. dio njive između dvije brazde; 3. odijeljena ploha obrađene zemlje na vrtu, gredica M bakhát 3/7 V286.02 plug – splošno in enojni plug E single plow D einschariger Pflug F charrue I aratro, aratro semplice Fri vuarzine Ρ однолемешный плуг H jednobrazdni plug M egyes eke 22 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 23 UVOD 3/8 V286(b).01 dvojni plug E double plow D zweischariger Pflug F bisoc, charrue à deux socs I aratro doppio Fri vuarzenon Ρ двухлемешный плуг H dvobrazdni plug M dupla eke 3/9 V286a.01 ralo E scratch plow D Hakenpflug, Arl F araire I aratro senza versoio Fri vuarzine cence versôr Ρ соха H ralo M kapálóeke 3/10 V287.01 lemež E plowshare D Pflugschar, Schar F soc I vomere Fri fier di arâ Ρ лемех H lemeš M ekevas 3/11 V288.01 črtalo (nož pri plugu) E coulter D Pflugmesser, Sech F coutre I coltro Fri coltri Ρ чересло, нож H crtalo, nož M csoroszlya 3/12 V289A.01 držalo (ročice) pri plugu E (plow) handle D Pflugsterz, Sterz, mn. Sterzen F age I stegola Fri mantie (de vuarzine) Ρ ручкa плуга H gredelj, plaz M ekeszarv 3/13 V294.01 mlačev E threshing D Dreschen (das Dreschen) F battage (du blé) I trebbiatura Fri batidure (dal forment) Ρ молотьба H vršidba M cséplés 3/14 V293.01 mlatiti E to thresh D dreschen F battre en grange I trebbiare Fri bati (il forment) Ρ молотить H vršiti, mlatiti M csépel 3/15 V292.01 mlatič E thresher D Drescher F batteur en grange I trebbiatore Fri trebiadôr Ρ молотильщик H mlatac M cséplő 3/16 V290.01 cepec E flail D Dreschflegel F fléau I correggiato Fri batali Ρ цеп H cijep, mlat M csép, cséphadaró 3/17 V289B.01 držalo pri cepcu E (flail) staff D Stiel F manche I manfanile Fri mani (dal batali) Ρ ручка H kraći dio cijepa, koji služi kao držalo pri mlaćenju M a cséphadaró nyele 3/18 V291.01 gožva E (flail) thong D Dreschelriemen F courroie I gombina Fri coree (dal batali) Ρ приуз, гужик H gužva (sredoveža) M telek, közszíj 3/19 V297.01 vejati E to winnow D worfeln F vanner I mondare (il grano) Fri vandi Ρ веять H vijati, plijeviti M rostál 3/20 V296.01 velnica E (winnowing) scoop D Getreideschaufel F pelle à vanner I pala (del grano) Fri palote (di forment) Ρ лопата, совок H vijača M szelelőrosta 3/21 V295.01 pleva E chaff D Spelze F balle, glume I pula Fri bule Ρ полова, мякина H pljeva M pelyva 3/22 V198.01 ličkati E to husk, to shuck D Türkenfiedern F décortiquer le maïs I scartocciare (il granturco) Fri disfueâ (une panole) Ρ чистить, очищать верхние листя с кукурузного початка, шелушить H komušati M (kukoricát) foszt 3/23 V198a.01 ružiti E to shell D ribbeln F égrener le maïs I sgranare (il granturco) Fri disgragnelâ (une panole) Ρ лущить H runiti M (kukoricát) morzsol 3/24 V196.01 meti E to tread (millet) D Hirsekörner von Spelzen durch Zertreten trennen F piler le millet I sgranare il miglio calpestandolo Fri folpescjâ e disgragnelâ il mei Ρ рушить H gaziti (mencati, meti) M hántol 3/25 V188.01 mleti E to grind D mahlen F moudre I macinare (il grano) Fri masanâ (il forment) Ρ молоть H mljeti M őröl 23 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 24 UVOD 3/26 V187.01 mlin E mill D Mühle F moulin I mulino Fri mulin Ρ мельница H mlin M malom 3/27 V189.01 moka E flour D Mehl F farine I farina Fri farine Ρ мука H brašno M liszt 3/28 V190.01 otrobi E bran D Kleie F son I crusca Fri semule Ρ отруби H ovojnica (ovojni dio zrna pšenice ili raži odstranjen mljevenjem) M korpa 3/29 V549.01 travnik E meadow D Wiese F pré I prato Fri prât Ρ луг, покос H livada, sjenokoša M rét, kaszáló 3/30 V550.01 senožet E (mountain) hayfield D Wiese, Bergwiese F prairie, terrain fauché une fois par an I prato, in genere in collina, falciato una volta all’anno Fri prât, pal plui in culine, che si lu see une volte par an Ρ луг, покос, сеножать H sjenokoša M havasi rét 3/31 V551.01 laz E clearing D Neuland, Neubruch F novale, terrain défriché I novale Fri novâl Ρ росчисть H proplanak, lazina M irtás 3/32 V311.01 klepati E to peen D dengeln F chapler I martellare (la falce) Fri bati (il falcet) Ρ клепать H klepati, otkivati M kalapál 3/33 V312.01 kositi E to mow D mähen F faucher, couper l’herbe I falciare Fri seâ Ρ косить H kositi M kaszál 3/34 V308.01 kosa E scythe D Sense F faux I falce Fri falcet Ρ коса H kosa M kasza 3/35 V309.01 osla E whetstone D Wetzstein F pierre à aiguiser, affiloir I cote Fri côt Ρ брусок, оселок H brus (osla) M kaszakő 3/36 V310.01 oselnik E whetstone holder D Kumpf F coffin I portacote Fri codâr Ρ чехол для хранения оселков H vodir M tokmány, kaszakőtartó 3/37 V303.01 seno E first crop hay, first cutting hay D Heu F foin I fieno Fri fen Ρ сено H sijeno M széna 3/38 V306.01 otava E second crop hay, second cutting hay D Grummet F regain, foin de seconde coupe I fieno agostano Fri altiûl Ρ отава H otava M sarjúszéna 3/39 V307.01 vnuka (druga otava) E third crop hay, third cutting hay D dritter Schnitt F foin de troisième coupe I fieno terzuolo Fri muiart Ρ трава третьего покоса H otavić M fattyú sarjúszéna 3/40 V305.01 mrva E 1. dried hay; 2. hay chaff D Heuicht F 1. foin; 2. brin (d’herbe) I 1. paglia; 2. pagliuzza Fri paie Ρ труха, сенная пыль H tirje, trine M murugy, szénatöredék 3/41 V313.01 sušiti E to dry (hay) D heuen F faner (l’herbe) I seccare Fri secjâ Ρ сушить H sušiti M szárít 3/42 V314.01 obračati (seno) E to turn (hay) D wenden F retourner le foin I rivoltare Fri voltâ Ρ ворошить H obrtati sijeno M (szénát) forgat 3/43 V304.02 kopica sena – splošno in kopica sena za čez noč E haycock (of uncured hay) D Heuhöcker, Heuhaufen F meulon, tas de foin pour la nuit I covone Fri côl Ρ копна H kup M szénaboglya 24 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 25 UVOD 3/44 V304(b).01 kopica sena za čez zimo E haystack (for winter storage) D Heuhöcker, Heuhaufen F meule, grand tas de foin pour l’hiver I pagliaio Fri mede Ρ стог, скирда (омет) H plast, kup M petrence 3/45 V299.01 kozolec E hayrack D Heuharpfe, Kese F séchoir à céréales ou à foin I essicatoio aperto per fieno Fri tieze di len pal fen Ρ козолец – деревянное открытое строение для сушки сена, кормов H sjenik (kajk. kozol, kozole) M szénaszárító állvány, szénakunyhó 3/46 V300.01 stebri kozolca E hayrack columns D Steher, Pfosten F poteaux du séchoir à céréales ou à foin I pilastri dell’essicatoio del fieno Fri pâi che a tegnin sù une tieze pal fen Ρ столбы козольца H stupovi, potpornji kozolca M szénaszárító oszlop 3/47 V301.01 late kozolca E hayrack rails D Heuharpfe Stangen F traverses du séchoir à céréales ou à foin I pertica della rastrelliera dell’essicatoio del fieno Fri stangjis pal fen intune tieze Ρ жерди козольца H poprečna greda, kolac, zatezni stup na kozolcu M szénaszárító léc 3/48 V302.01 stol v kozolcu E hayrack platform D Harpfstuhl, Kesner, Kesenmandl F dispositif en forme de chaise dans le séchoir I elemento a forma di sedia dell’essicatoio del fieno Fri toc fat a cjadree intune tieze pal fen Ρ подвесное сиденье в козольце H konstrukcija slična stolici u kozolcu M nyereg 3/49 V304a.01 ostrv, ostrnica E hay pole D Hiefelstange, Hiefler F tige dénudée servant au séchage du foin I essicatoio di foraggio ricavato da un tronco Fri taie cuinçade par picjâ a secjâ la mangjadure Ρ шест, жердь H tanje deblo ili vrh debla s prikraćenim granama koji se koristi za sušenje krmiva M szénaszáírító állvány, ágaskaró, oszró, öszrő 3/50 V266.01 voz E wagon D Waagen F chariot, char agricole I carro Fri cjar Ρ воз, телега H (zaprežna) kola, voz, kar M szekér 3/51 V270.01 lojtrnik E rack wagon D Leiterwagen F chariot à ridelles I carro con le sponde che ricordano scale Fri briscje Ρ мажара (регионал.) H kola sa stranicama koje podsjećaju na ljestve (lojtre, dreki) M szénásszekér 3/52 V276B(a).01 prednji del voza E forecarriage, front running gear D Vorderwagen F train avant I partita anteriore (del carro) Fri braçadure di denant Ρ передняя часть телеги, передок H prednji trap M a szekér eleje 3/53 V276B(b).01 zadnji del voza E rear running gear D Hinterwagen F train arrière I partita posteriore (del carro) Fri braçadure di daûr Ρ задняя часть телеги, задок H stražnji trap M a szekér hátulja 3/54 V276A.01 oplen E bolster D Kipfstock, Drehkranz, Drehschemel F traverse servant de support aux ranchers I scannello (della partita del carro) Fri cussin adalt Ρ поперечно расположенная подвижная палка в передней и задней части воза, в который втыкаются ручицы H pomično namješten poprečni kolac na prednjem i stražnjem dijelu zaprežnih kola u koji se utaknu ručke M vánkosfa 25 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 26 UVOD 3/55 V273.01 deska na vozu E board (on a wagon) D Brett F planche I tavolato del carro Fri paradane suntun cjar Ρ доска на телеге H daska na zaprežnim kolima M szekérdeszka 3/56 V273(a).01 spodnja deska na vozu E floorboard (on a wagon) D Brücke F planche de fond I fondo (del carro) Fri (plan dal) scjalâr Ρ нижняя доска на телеге H donja daska na zaprežnim kolima M alsó szekérdeszka 3/57 V273(b).01 stranska deska na vozu E sideboard (on a wagon) D Seitenwände F planche latérale I sponda (del carro) Fri bree di scjalâr Ρ боковая доска на телеге H postranična daska na zaprežnim kolima M oldalsó szekérdeszka 3/58 V268.01 kolo E wheel D Rad F roue I ruota Fri ruede Ρ колесо H kotač, kolo M kerék 3/59 V269.01 pesto E hub D Nabe F moyeu de la roue I mozzo (della ruota) Fri cjâf (de ruede) Ρ осевое отверстие, ступица H središnji dio kotača kroz koji prolazi osovina M kerékagy 3/60 V275.01 os E axle D Achse F essieu I asse (delle ruote) Fri cjarpint Ρ ось H osovina M tengely 3/61 V275(a).01 lesena os E wooden axle D Holzachse F essieu en bois I asse di legno (delle ruote) Fri cjarpint di len Ρ деревянная ось H drvena osovina M fatengely 3/62 V275(b).01 železna os E iron axle D Eisenachse F essieu en fer I asse di ferro (delle ruote) Fri cjarpint di fier Ρ железная ось H metalna osovina M vastengely 3/63 V277.01 sora E reach D Langwiede F flèche I freccia del carro Fri cjaçuele (dal cjar) Ρ дрог, дрога, дрожина H čvrsti kolac koji povezuje stražnji i prednji dio zaprežnih kola M nyújtó 3/64 V274.01 vaga E doubletree D Ortscheit F palonnier I bilancia senza bilancini (finimento) Fri belance cence belancins (furniment) Ρ вага H kratak kolac na zaprežnim kolima, plugu, na kojega se zategne zaprežna užad M hámfa 3/65 V274(a).01 velika vaga na ojesu E neck yoke D Wagscheit, Klippschwengel, Schwengel F maître-palonnier I bilancia (finimento collegato ai bilancini) Fri belance (furniment che si picjin i belancins) Ρ оглобля H velika »vaga« na rudu M hámfa 3/66 V274(b).01 vprežna vaga E whippletree D Sprengwaage, Spielwaage F petit palonnier I bilancino (finimento) Fri belancin (furniment) Ρ впряжная вага H zaprežna »vaga« M kisefa, bókony 3/67 V267.01 oje (štanga) E shaft D Deichsel F timon I timone Fri tamon Ρ дышло, оглобля H rudo M rúd 3/68 V283.01 jarem E yoke D Joch F joug I giogo Fri jôf Ρ ярмо, хомут H jaram, igo M járom 3/69 V283(a).01 jarem za enega vola E single (ox) yoke D Joch F joug simple I giogo per un bue solo Fri jovet Ρ ярмо для одного вола H jaram za jednog vola M egyes járom 26 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 27 UVOD 3/70 V283(b).01 jarem za dva vola E double (ox) yoke D Doppeljoch F joug double I giogo per due buoi Fri jôf (par une pline) Ρ ярмо для двух волов H jaram za dva vola M páros járom 3/71 V284.01 igo E neck or head yoke D Joch, Stirnjoch F jouguet, joug frontal I giogo di nuca o frontale Fri jovet (a cuel o a cuars) Ρ иго H igo M iga 3/72 V278.01 zavora E brake D Bremse F frein I martinicca Fri sieraie (fren) Ρ тормоз H kočnica M fék 3/73 V279(a).01 zavreti z verigo E to use a brake chain D mit der Bremskette bremsen F freiner avec la chaîne I frenare una o più ruote con la catena Fri frenâ une ruede (ancje plui) cu la cjadene Ρ тормoзить цепью H lancem prouzročiti da se zaprežna kola kreću sporije ili zaustave M lánccal fékez 3/74 V279(b).01 zavreti z zavoro E to use a brake block D bremsen F freiner avec le frein I frenare Fri frenâ Ρ тормозить тормозом H kočnicom prouzročiti da se zaprežna kola kreću sporije ili zaustave M fékkel fékez 3/75 V280.01 cokla (za podkladanje kolesa) E skid shoe, clog D Bremsschuh F sabot I scarpa (per le ruote) Fri scarpe (dal cjar) Ρ тормозной башмак H kočnica obješena na lanac koja se uglavi pod kotač M fékpapucs, talabor, csúsztató 3/76 V765a(b).02 žrd E boom-pole, binding pole D Wiesbaum F arbre I perticone posto in cima al fieno caricato sul carro Fri jubâl (pal fen) Ρ слега H dugačak, deblji kolac koji se uzdužno položi na vrh snopa sijena te priveže na oba kraja kako bi se učvrstio teret M nyomórúd, kötőfa 3/77 V285(a).01 kljuka pri verigi E grab hook D Kettenhaken F crochet de chaîne I gancio Fri rimpin Ρ крюк на цепи H kljuka na lancu M lánchorog 3/78 V271.01 ročni voziček E handcart D Handwagen F charrette (à bras) I carretto (a mano) Fri cjaruç Ρ тележка H ručna kolica, tačke M kézikocsi 3/79 V271(a)a.01 ročni voziček z dvema kolesoma E two-wheeled handcart D einachsiger Handwagen/Handkarren; zweirädriger Handwagen F charrette (à bras) à deux roues I barroccino Fri cjaruç (cun dôs ruedis) Ρ тачка двухколесная H omanje prijevozno sredstvo slično zaprežnim kolima na dva kotača za prijevoz dobara, stvari, tereta M kordé 3/80 V271(b).01 ročni voziček s štirimi kolesi E four-wheeled handcart D zweiachsiger Handwagen F charrette (à bras) à quatre roues I carretto (a mano a quattro ruote) Fri cjaruç (cun cuatri ruedis) Ρ тележка четырехколесная H omanje prijevozno sredstvo slično zaprežnim kolima na četiri kotača za prijevoz tereta M négykerekű kordé 3/81 V272.01 ročica E bolster stake D Kipfe F rancher, montant amovible destiné à maintenir le chargement I 1. asta da infilare verticalmente nello scannello; 2. stanga del barroccino; 3. timone del carretto a mano Fri 1. stadei; 2. stangje di un cjar; 3. tamon di un cjarut Ρ ручица H 1. svaki od četiriju kolaca koji se utaknu u »oplen« kao potpora na stranama zaprežnih kola; 2. svaki od dvaju duguljastih djelova, nastavaka zaprežnih kola za držanje; 3. rudo ručnih kolica M rakonca 27 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 28 UVOD 3/82 V783.01 sedlo E saddle D Sattel F selle I sella Fri siele Ρ седло H sedlo M nyereg 3/83 V281.02 sani E sled D Schlitten F traîneau I slitta Fri slite Ρ сани H sanjke M szánkó 3/84 V281(b).01 otroške sani E children’s sled D Rodel, Kinderrodel, Schlitten F luge I slittino Fri slitute Ρ детские санки H dječje sanjke M gyerek szánkó 3/85 V282.01 smuči E skis D Ski, Schi F skis I sci Fri schîs Ρ лыжи H skije M síléc 3/86 V319.01 koš E dosser, wicker basket carried on the back D Korb F panier I cesta Fri zei (a man) Ρ корзина H koš M kosár 3/87 V320.01 jerbas E round wicker basket D Korb F corbeille I paniera Fri cosse (a man) Ρ круглая корзина с плоским дном H okrugla košara s ravnim dnom M kosár 3/88 V471.01 oprtni koš E dosser, wicker basket carried on the back D Rückentragkorb, Kraxe F hotte en osier I gerla Fri cosse (su la schene) Ρ заплечный короб H naprtnjača; leđna, teretna košara M hátikosár 3/89 V472.02 brenta E grape hod D Tragbütte, Brente F hotte en bois I brenta Fri brente Ρ чан, деревянная посуда для переноски на спине H brenta M puttony 3/90 V804(a).01 breme E (shouldered) burden D Last F fardeau I carico Fri cjame Ρ ноша, тяжелый предмет, который обычно носят на плечах H breme M teher 3/91 V470.01 palica E rod, pole D Stock F bâton I bastone Fri baston Ρ палка H palica M pálca 3/92 V321B.01 lesa E fruit drying rack D Dörrflechte, Dörrhürde F séchoir à fruits I graticcio (per la frutta) Fri gridiç (di suiâ pomis) Ρ плодосушилка H sušilica voća M gyümölcsaszaló 3/93 V455.01 planina E mountain pasture D Alm F alpage, pacage alpestre I malga Fri mont (malghe) Ρ горное пастбище H pašnjak; zatravljena čistina, uglavnom u brdima, namijenjena ispaši, moguće s prenoćištima za pastire i stajama za blago M hegyi legelő 3/94 V453.01 stan – tamar E 1. Alpine herdsman’s cottage; 2. cote D 1. Sennhütte; 2. Unterstand F 1. bergerie; 2. enclos, parc à moutons I 1. baita del malgaro; 2. ricovero, tettoia per il bestiame della malga Fri 1. casere (baite); 2. tamar o loze (di mont) Ρ загон, овчарня H 1. pastirska nastamba; 2. ograđen prostor za blago, jednostavna građevina za obitavanje životinja u planini; 3. stan, pojata (katun) M kunyhó 3/95 V160.01 plot E pale fence D Zaun F palissade I palizzata Fri palade Ρ забор H plot M palánk 3/96 V460.01 ograja E fence D Zaun, Umzäunung F clôture I recinto Fri cente Ρ изгородь H ograda M kerítés 28 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 29 UVOD 3/97 V462.01 pletena ograja E wattle fence D Flechtzaun F claire-voie, treillis I incannucciata (recinto) Fri gridiç (cente) Ρ плетень H pletena ograda M fonott kerítés 3/98 V461.01 kol ograje E fence post D Zaunpfosten F pieu, palis I palo del recinto Fri pâl intune cente Ρ кол забора H kolac ograde M kerítéskaró 3/99 V463.01 deske ograje E fence board D Zaunbretter F planches d’une palissade I assi della staccionata Fri stangjis intune stangjade Ρ доски изгороди H daska, letva ograde M kerítésdeszka 3/100 V454A.01 pastir – splošno E herdsman (shepherd, cowherd, etc.) D Hirte, Hirt F berger I mandriano Fri armentâr Ρ пастух H pastir (čoban) M pásztor 3/101 V454A(a).01 pastir, ki pase za celo vas E village herdsman (shepherd, cowherd, etc.) D Viehüter, Hüter, Halter F gardeur de bétail pour tout le village I mandriano comunale Fri armentâr (di une vile) Ρ пастух, который пасет скотину всей деревни H pastir, koji čuva i vodi stoku na ispašu za sve selo, tj. za više vlasnika M falupásztor 3/102 V454A(b).01 pastir, ki pase za enega gospodarja E private herdsman (shepherd, cowherd, etc.) D Hirte, Hirt F gardeur de bétail pour un seul propriétaire I mandriano (per un solo proprietario) Fri armentâr (par nome un paron) Ρ пастух, который пасет скотину одного хозяина H pastir, koji čuva i vodi stoku na ispašu za jednog gospodara (vlasnika) M pásztor 3/103 V454B(a).01 planšar E Alpine herdsman (shepherd, cowherd, etc.) D Senn, Senne F berger d’alpage I malgaro Fri malghês Ρ альпийский пастух H pastir, koji vodi na ispašu i hranom na planinama opskrbljuje stoku, najčešće goveda te se bavi preradom mlijeka M hegyi pásztor 3/104 V454B(b).01 planšarica E Alpine herdswoman (shepherdess, cowherdess, etc.) D Sennerin F bergère d’alpage I malgara Fri malghese Ρ альпийская пастушка H planinka, stanarica (dij.); žena koja vodi na ispašu i hranom na planinama opskrbljuje stoku, najčešće goveda te se bavi preradom mlijeka M hegyi pásztornő 3/105 V456.01 sir E cheese D Käse F fromage I formaggio Fri formadi Ρ сыр H sir M sajt 3/106 V459.01 sesiriti se E to curdle D gerinnen F se cailler, se coaguler I accagliare Fri caglâ Ρ свернуться, свертываться H zasiriti se M megsavanyodik 3/107 V457.01 sirotka E whey D Molke F petit-lait I siero (del latte) Fri sîr Ρ сыворотка H sirutka M savó 3/108 V458.01 skuta E 1. (whey) ricotta; 2. (whole-milk) ricotta D Topfen F fromage blanc, caillebotte I ricotta Fri scuete Ρ творог H skuta M túró 3/109 V465.02 pinja E (butter) churn D Butterfass F baratte I zangola Fri pigne Ρ маслобойка H stap, (dij. tunjica) M köpülő 3/110 V284.03 igo – pomen E igo – meaning D igo – Bedeutung F Que signifie igo? I Cosa vuol dire igo? Fri Ce vuelial dî i go? Ρ igo – значениe H igo – značenje M igo – jelentése 29 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 30 UVOD 3/111 V321A.02 dera – pomen E dera – meaning D dera – Bedeutung F Que signifie dera? I Cosa vuol dire dera? Fri Ce vuelial dî dera? Ρ dera – значениe H dera – značenje M dera – jelentése 3/112 V305.02 mrva – pomen E mrva – meaning D mrva – Bedeutung F Que signifie mrva? I Cosa vuol dire mrva? Fri Ce vuelial dî mrva? Ρ mrva – значениe H mrva – značenje M mrva – jelentése 3/113 V196.07 meti – pomen E meti – meaning D meti – Bedeutung F Que signifie meti? I Cosa vuol dire meti? Fri Ce vuelial dî meti? Ρ meti – значениe H meti – značenje M meti – jelentése 3/114 V551.02 laz – pomen E laz – meaning D laz – Bedeutung F Que signifie laz? I Cosa vuol dire laz? Fri Ce vuelial dî laz? Ρ laz – значениe H laz – značenje M laz – jelentése 3/115 V550.02 senožet – pomen E senožet – meaning D senožet – Bedeutung F Que signifie senožet? I Cosa vuol dire senožet? Fri Ce vuelial dî senožet? Ρ senožet – значениe H senožet – značenje M senožet – jelentése Prevod: E (angleško) Donald Reindl; D (nemško) Martina Piko-Rustia, Uši Sereinig; F (francosko) Agata Šega; I (italijansko) Giorgio Cadorini; Fri (furlansko) Giorgio Cadorini; P (rusko) Marija V. Jasinska; H (hrvaško) Dunja Brozović Rončević; M (madžarsko) Marija Bajzek Lukač. 30 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 31 UVOD 1.7 Abecedni seznam vprašanj v SLA 3 s številko vprašanja in komentarja/karte bajtar V186.01 3/3 breme V804(a).01 3/90 brenta V472.02 3/89 cepec V290.01 3/16 cokla (za podkladanje kolesa) V280.01 3/75 črtalo (nož pri plugu) V288.01 3/11 dera – pomen V321A.02 3/111 deska na vozu V273.01 3/55 deske ograje V463.01 3/99 držalo (ročice) pri plugu V289A.01 3/12 držalo pri cepcu V289B.01 3/17 dvojni plug V286(b).01 3/8 gožva V291.01 3/18 gruntar V185.01 3/2 igo V284.01 3/71 igo – pomen V284.03 3/110 jarem V283.01 3/68 jarem za dva vola V283(b).01 3/70 jarem za enega vola V283(a).01 3/69 jerbas V320.01 3/87 klepati V311.01 3/32 kljuka pri verigi V285(a).01 3/77 kmet V181.01 3/1 kol ograje V461.01 3/98 kolo V268.01 3/58 kopica sena – splošno in kopica sena za čez noč V304.02 3/43 kopica sena za čez zimo V304(b).01 3/44 kosa V308.01 3/34 kositi V312.01 3/33 koš V319.01 3/86 kozolec V299.01 3/45 late kozolca V301.01 3/47 laz V551.01 3/31 laz – pomen V551.02 3/114 leha V572.01 3/6 lemež V287.01 3/10 lesa V321B.01 3/92 lesena os V275(a).01 3/61 ličkati V198.01 3/22 31 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 32 UVOD lojtrnik V270.01 3/51 meti V196.01 3/24 meti – pomen V196.07 3/113 mlačev V294.01 3/13 mlatič V292.01 3/15 mlatiti V293.01 3/14 mleti V188.01 3/25 mlin V187.01 3/26 moka V189.01 3/27 mrva V305.01 3/40 mrva – pomen V305.02 3/112 njiva V548.01 3/5 obračati (seno) V314.01 3/42 ograja V460.01 3/96 oje (štanga) V267.01 3/67 oplen V276A.01 3/54 oprtni koš V471.01 3/88 os V275.01 3/60 oselnik V310.01 3/36 osla V309.01 3/35 ostrv, ostrnica V304a.01 3/49 otava V306.01 3/38 otrobi V190.01 3/28 otroške sani V281(b).01 3/84 palica V470.01 3/91 pastir – splošno V454A.01 3/100 pastir, ki pase za celo vas V454A(a).01 3/101 pastir, ki pase za enega gospodarja V454A(b).01 3/102 pesto V269.01 3/59 pinja V465.02 3/109 planina V455.01 3/93 planšar V454B(a).01 3/103 planšarica V454B(b).01 3/104 pletena ograja V462.01 3/97 pleva V295.01 3/21 plot V160.01 3/95 plug – splošno in enojni plug V286.02 3/7 polje V547.01 3/4 prednji del voza V276B(a).01 3/52 ralo V286a.01 3/9 ročica V272.01 3/81 ročni voziček V271.01 3/78 32 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 33 UVOD ročni voziček s štirimi kolesi V271(b).01 3/80 ročni voziček z dvema kolesoma V271(a)a.01 3/79 ružiti V198a.01 3/23 sani V281.02 3/83 sedlo V783.01 3/82 seno V303.01 3/37 senožet V550.01 3/30 senožet – pomen V550.02 3/115 sesiriti se V459.01 3/106 sir V456.01 3/105 sirotka V457.01 3/107 skuta V458.01 3/108 smuči V282.01 3/85 sora V277.01 3/63 spodnja deska na vozu V273(a).01 3/56 stan – tamar V453.01 3/94 stebri kozolca V300.01 3/46 stol v kozolcu V302.01 3/48 stranska deska na vozu V273(b).01 3/57 sušiti V313.01 3/41 travnik V549.01 3/29 vaga V274.01 3/64 vejati V297.01 3/19 velika vaga na ojesu V274(a).01 3/65 velnica V296.01 3/20 vnuka (druga otava) V307.01 3/39 voz V266.01 3/50 vprežna vaga V274(b).01 3/66 zadnji del voza V276B(b).01 3/53 zavora V278.01 3/72 zavreti z verigo V279(a).01 3/73 zavreti z zavoro V279(b).01 3/74 železna os V275(b).01 3/62 žrd V765a(b).02 3/76 33 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 34 UVOD 1.8 Točke SLA, razporejene po številkah, z zapisovalci in letom zapisa krajevnega govora Seznam krajev z zapisi govorov po vprašalnici za SLA je pripravljen na osnovi seznama iz Vodnika po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA) (Benedik 1999). V tem seznamu je nekaj popravkov: krajevna imena v Sloveniji so posodobljena po knjigi Priročni krajevni leksikon Slovenije (Orožen Adamič idr. 1996) in s pomočjo podatkov na Wikipediji (https://sl.wikipedia.org/ wiki/Seznam_naselij_v_Sloveniji). Krajevna imena v Italiji so usklajena z imeni iz priročnika Slovenska krajevna imena v Italiji / Toponimi Sloveni in Italia (Merku 1999), krajevna imena v Avstriji pa z imeni iz knjige Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem / Die Slowenischen Ortsnamen in Kärnten (Zdovc 2010) – na prvem mestu so v obeh primerih navedena slovenska imena, pomišljaju sledi še uradno italijansko in nemško ime (enako velja tudi za krajevna imena na Madžarskem). Poleg popravkov uradno spremenjenih krajevnih imen ta seznam vsebuje tudi nekaj tehničnih popravkov. Nekateri kraji so postali del večjih mestnih naselij, vendar so v seznamu navedeni kot samostojni kraji z navedkom mesta, katerega del je naselje, v oklepaju. Izpuščena so imena večjih krajev, ki jim upravno pripadajo manjši kraji, ki so točke SLA (v prvotnem seznamu so bila ta imena navedena za pomišljajem ob imenu manjšega kraja). Prav tako so izpuščena imena zaselkov bolj razpršenih naselij – tu so navedena le uradna krajevna imena. V tabeli so po kronološkem zaporedju navedeni tudi zapisovalci posameznih krajevnih govorov in letnica njihovega zapisa. Točka Kraj Zapisovalec Leto T001 Brdo pri Šmohorju – Ivan Grafenauer 1958 Egg bei Hermagor T002 Borlje – Förolach Ivan Grafenauer 1961 T003 Blače – Vorderberg Ivan Grafenauer 1958 T004 Bistrica na Zilji – Ivan Grafenauer 1960 Feistritz an der Gail T005 Ukve – Ugovizza Tine Logar 1967 T006 Podklošter – Arnoldstein Ivan Grafenauer 1960 T007 Rikarja vas – Riegersdorf Ivan Grafenauer 1959 T008 Rateče Tine Logar 1952 Jožica Škofic 2018 T009 Kranjska Gora Miroslava Smolej 1959 Dušan Pirc 1969 T010 Marija na Zilji – Maria Gail Herta Lausegger 1985 Matej Šekli, Karmen Kenda-Jež 2013 T011 Loče – Latschach Ivan Grafenauer 1959 34 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 35 UVOD T012 Podravlje – Föderlach Tine Logar 1961 Ivan Grafenauer 1962 T013 Kostanje – Köstenberg Tine Logar 1961 T014 Teholica – Techelsberg Matej Šekli 2020 T015 Breznica – Frießnitz Marija Janežič 1961 T016 Sveče – Suetschach Tine Logar 1962 T017 Hodiše – Keutschach Tine Logar 1962 T018 Čahorče – Tschachoritsch Tine Logar 1962 T019 Slovenji Plajberk – Tine Logar 1964 Windisch Bleiberg T020a Žihpolje – Maria Rain Herta Lausegger 1985 T020b Zabrda – Saberda Januška Gostenčnik 2017 T021 Žrelec – Ebenthal Herta Lausegger 1985 T022 Pokrče – Poggersdorf Januška Gostenčnik 2017 T023 Radiše – Radsberg Vera Smole 2014 T024 Sele – Zell Pfarre Tine Logar 1964 T025a Mohliče – Möchling Tjaša Jakop 2013 T025b Kamen – Stein im Jauntal Karmen Kenda-Jež 2017 T026 Tinje – Tainach Tine Logar 1962 T027 Škocijan – St. Kanzian Ivan Grafenauer 1962 am Klopeiner See T028 Žitara vas – Sittersdorf Tine Logar 1962 T029 Obirsko – Ebriach Ludvik Karničar 1980 T030 Bela – Vellach Danila Zuljan Kumar 2012 T031 Lepena – Leppen Danila Zuljan Kumar 2017 T032 Djekše – Diex Tine Logar 1961 T033 Kneža – Grafenbach Alenka Logar 1967 Tine Logar 1967 T034 Grebinj – Griffen Mojca Kumin Horvat 2013 T035 Ruda – Ruden Jožica Škofic 2019 T036 Rinkole – Rinkolach Tine Logar 1964 T037 Globasnica – Globasnitz Tine Logar 1962 T038 Vidra vas – Wiederndorf Tine Logar 1964 T039 Belšak – Weißenstein Tine Logar 1961 T040 Šentanel Janko Mikic 1974 T041 Libeliče Tine Logar 1958 T042 Koprivna Tine Logar 1959 T043 Črna na Koroškem Tine Logar 1952 Marija Oprešnik 1962 T044 Ravne na Koroškem Tine Logar 1952 T045 Dobrova pri Dravogradu Majda Blaznik 1971 T046 Pameče Tine Logar 1952 35 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 36 UVOD T047 Brda Marija Perše 1972 T048 Straže (Mislinja) Tine Logar 1952 T049 Pernice Karmen Kenda-Jež, 2013, 2019 Peter Weiss T050 Sv. Primož na Pohorju Tine Logar 1955 Jelka Kordež 1985 T051 Vuzenica Drago Vobovnik 1959 T052 Radlje ob Dravi Ana Renčelj 1959 T053 Ribnica na Pohorju Tine Logar 1955 T054 Lovrenc na Pohorju Tine Logar 1955 T055 Zgornja Kapla Zinka Zorko 1960 T056 Bila – San Giorgio di Resia Tine Logar 1962 Jakob Rigler 1962 T057 Njiva – Gniva Tine Logar 1962 Jakob Rigler 1962 T058 Osojani – Oseacco Tine Logar 1962 Jakob Rigler 1962 T059 Solbica – Stolvizza Tine Logar 1962 Jakob Rigler 1962 T060 Breg – Pers Danila Zuljan Kumar 2009 T061 Bardo – Lusevera Tine Logar 1965 T062 Viškorša – Monteaperta Tine Logar 1965 T063 Černjeja – Cergneu di Sopra Danila Zuljan Kumar 2009 T064 Breginj Tine Logar 1951 T065 Robidišče Tine Logar 1951 T066 Log pod Mangartom Tine Logar 1952 T067 Trenta Tine Logar 1948 Tine Logar 1960 Jakob Rigler 1960 T068 Bovec Tine Logar 1952 T069 Kred Tine Logar 1951 T070 Kobarid Tine Logar 1951 T071 Drežnica Tine Logar 1955 Jože Kurinčič 1977 T072 Zatolmin Helena Čujec 1965 T073 Čiginj Justina Fon 1959 T074 Marsin – Mersino Lučana Budal 1979 T075 Matajur – Montemaggiore Tine Logar 1965 T076 Livek Tine Logar 1958 Zvezdana Škorjanc 1976 T077 Dreka – Drenchia Tine Logar 1965 T078 Podbonesec – Pulfero Tine Logar 1963 36 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 37 UVOD T079 Jeronišče – Jeronizza Tine Logar 1963 T080 Špeter – San Pietro Tine Logar, Liliana 1989 al Natisone Spinozzi Monai T081 Ošnije – Osgnetto Tine Logar 1963 T082 Mirnik – Mernico Danila Zuljan Kumar 2006, 2017 T083 Brdice pri Kožbani Tine Logar 1956 T084 Medana Tine Logar 1956 T085 Kozana Milena Židanik 1976 T086 Kojsko Tine Logar 1956 T087 Števerjan – San Floriano Danila Zuljan Kumar 2006, 2017 del Collio T088 Oslavje – Oslavia Ana Primožič 1976 T089 Ročinj Tine Logar 1952 T090 Avče Helena Bavdaž 1950–1960 Tine Logar 1952 Alenka Božič 1971 T091 Kanal Tine Logar 1952 T092 Kal nad Kanalom Tine Logar 1955 T093 Deskle Tine Logar 1952 T094 Podlešče (Banjšice) Tine Logar 1956 T095 Lokve Tine Logar 1952 T096 Grgar Tine Logar 1952 T097 Solkan Tine Logar 1954 Majda Bratuž 1959–1960 Ilka Češnovar 1966 Marjeta Živec 1972 Maja Nemec 1984 T098 Trnovo Tine Logar 1953 T099 Šempas Tine Logar 1953 T100 Šempeter pri Gorici Ana Merljak 1975 T101 Sovodnje – Savogna d’Isonzo France Mermolja 1975 Tjaša Jakop 2017 T102 Miren Tine Logar 1954 Lucija Budin 1967 Marta Pavlin 1981 T103 Renče Stanislava Lukežič 1968 T104 Branik Tine Logar 1948 T105 Doberdob – Doberdò del Lago Tine Logar 1969 T106 Opatje selo Tine Logar 1954 T107 Komen Tine Logar 1954 T108 Šmarje Sonja Horvat 1981 37 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 38 UVOD T109 Štanjel Tine Logar 1948 Majda Zalesjak 1959 Jože Hočevar 1960 T110 Kopriva Jožica Bandelj 1966 T111 Mavhinje – Malchina Irena Širca 1966 T112 Križ – Santa Croce Evelina Umek 1960 Rada Košuta 1986 T113 Prosek – Prosecco Lučka Abram 1981 T114 Boljunec – Bagnoli Lučka Abram 1983 della Rosandra T115 Plavje Ksenija Ferluga 1983 T116 Osp Tine Logar 1957 T117 Prešnica Tine Logar 1956 Sonja Poles 1978 T118 Dekani Tine Logar 1955 Mirjam Ostrouška 1976 T119 Kubed Tine Logar 1952 T120 Podgorje Tine Logar 1956 T121 Korte Tine Logar 1957 T122 Krkavče Tine Logar 1957 T123 Pomjan Tine Logar 1957 T124 Lopar Tine Logar 1958 T125 Trebeše Tine Logar 1957 T126 Sočerga Tine Logar 1956 T127 Rakitovec Tine Logar 1956 T128 Skrilje Sonja Horvat 1981 T129 Ajdovščina Tine Logar 1953 Mirka Pestelj-Braniselj 1979 T130 Gaberje Marija Pegan 1960 T131 Vipava Tine Logar 1951 T132 Štjak Tine Logar 1954 T133 Podnanos Tine Logar 1948 Irena Žvanut 1962 Marija Lozej 1969 T134 Dutovlje Marija Ravbar 1960–1961 T135 Sežana Tine Logar 1954 T136 Opčine – Opicina Ana Kalc 1960 Lučka Abram 1983 T137 Kolonkovec (Trst) – Robert Petaros 1961 Coloncovez (Trieste) Danica Kraljevič 1969 T138 Draga – Draga Sant’Elia Alenka Mihalič 1975 T139 Hrpelje Tine Logar 1952 38 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 39 UVOD T140 Bukovje Tine Logar 1948 T141 Planina Tine Logar 1948 T142 Razdrto Sonja Horvat 1968 T143 Senožeče Tine Logar 1948 T144 Matenja vas Marija Žitko 1959 T145 Slavina Tine Logar 1948 T146 Klenik Ada Vidovič-Muha 1962 T147 Knežak Tine Logar 1948 T148 Dolnja Košana Tine Logar 1952 Dragica Pupis 1971 Darja Morelj 1982 T149 Barka Majda Polh 1973 Majda Andolšek 1976 T150 Tatre Tine Logar 1958 T151 Pregarje Tine Logar 1958 T152 Hrušica Jakob Rigler 1959 T153 Podgrad Tine Logar 1958 T154 Sabonje Jakob Rigler 1959 T155 Trnovo (Ilirska Bistrica) Tine Logar 1952 Ave Fabjančič 1974 Alenka Pirih 1984 T156 Jelšane Tjaša Jakop 2014 T157 Podgraje Tine Logar 1958 T158 Rut Tine Logar 1961 Zorka Kos 1976 T159 Podbrdo Marta Torkar-Berginc 1959 Mirjam Drole 1982 T160 Porezen Magda Valentinčič 1960 T161 Most na Soči Tine Logar 1951 Jelka Kušar 1959 T162 Grahovo ob Bači Tine Logar 1951 T163 Čepovan Tine Logar 1952 T164 Gorenja Trebuša Tine Logar 1962 T165 Šebrelje Tine Logar 1951 T166 Cerkno Tine Logar 1951 Sonja Močnik 1959–1960 Slavica Bric-Makuc 1982 T167 Srednja Kanomlja Maja Bitenc, Karmen Kenda-Jež 2017 T168 Laniše Olga Treven-Bertok 1961 T169 Idrija Tine Logar 1950 Vlada Božič 1959–1960 Marinka Petrič 1965 Lidija Novak 1970 39 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 40 UVOD T170 Črni Vrh Tine Logar 1947 Ivan Tominec ? T171 Godovič Tine Logar 1947 T172 Hotedršica Tine Logar 1947 T173 Logatec Tine Logar 1953 T174 Vrhnika Jelka Ravbar 1959 T175 Mala Ligojna Tine Logar 1948 T176 Horjul Tine Logar 1946 Tine Logar 1983 T177 Polhov Gradec Tine Logar 1947 T178 Dobračeva (Žiri) Marija Stanonik 1972 T179 Lučine Marija Jurjevič 1982 T180 Leskovica Almira Kavčič 1966 T181 Poljane nad Škofjo Loko Tine Logar 1947 Romana Debeljak 1990 T182 Bukov Vrh Marija Rupar 1983 T183 Javorje Tine Logar 1948 T184 Gabrk Barbara Fojkar 1964 T185 Pungert Francka Benedik 1971 T186 Žabnica Alenka Oblak 1960 T187 Zgornje Bitnje Tine Logar 1948 Matko Oman 1963 Katjuša Kopač 1971 Helena Križnar 1972 T188 Zgornja Sorica Tine Logar 1947 T189 Zali Log Tine Logar 1947 T190 Podlonk Tine Logar 1947 T191 Železniki Tine Logar 1947 Frančiška-Breda Kosec 1979 T192 Dražgoše Tine Logar 1947 Francka Kavčič 1983 T193 Selca Tine Logar 1947 Terezija Leben-Pivk 1968–1969 T194 Praprotno Tine Logar 1947 T195 Dovje Regina Razinger 1967 T196 Srednja vas v Bohinju Tine Logar 1954 T197 Bohinjska Bela Josip Zupan 1959–1960 T198 Zgornje Gorje Rosana Čop 1976 T199 Slovenski Javornik Milena Peternel 1959 T200 Breg Majda Pogačnik 1962 T201 Radovljica France Vurnik 1959 Vesna Šavs 2009 40 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 41 UVOD T202 Kropa Tine Logar 1952 Irena Resman 1975 Jožica Škofic 1993 T203 Ljubno Danijela Kaučič 1959 T204 Lom pod Storžičem Tone Pretnar 1967 T205 Zgornje Jezersko Tine Logar 1953 T206 Bašelj Tine Logar 1947 Mojca Seliškar-Terseglav 1971 T207 Kokra Cilka Rezman 1959 T208 Stražišče (Kranj) Tine Logar 1947 Gertruda Markič 1959 Marija Kovačič 1967 T209 Primskovo (Kranj) Urška Snedic 1959–1960 T210 Šenčur Martin Kadivec 1961 T211 Cerklje na Gorenjskem Tine Logar 1947–? Žagar ? T212 Valburga Milena Jenko 1959–1960 T213 Spodnja Senica Jerica Planinc 1998 T214 Dobrova Tine Logar ? T215 Zgornje Gameljne Mirko Ramovš 1959 T216 Črna pri Kamniku Tina Škorjanc 1960 T217 Tunjice Marija Albreht 1974 T218 Srednje Jarše Marta Pirnat 1983 T219 Dolsko Tone Vrbovšek 1960 T220 Stebljevek Tine Logar 1951 T221 Okrog pri Motniku Franc Drolc 1960–1961 T222 Obrše Tine Logar 1951 T223 Krašnja Tine Logar 1951 Jožica Škofic 2018 T224 Moravče Tine Logar 1951 T225 Vače Tine Logar 1952 T226 Čemšenik Tine Logar 1952 T227 Izlake Tine Logar 1952 T228 Plešivica Tine Logar 1947 T229 Vnanje Gorice Vlado Nartnik 1965 T229 Vnanje Gorice Marija Pezdir 1955–? T230 Borovnica Marija Štrumelj 1967 T231 Rakitna Jakob Rigler 1959 Peter Kovačič 1975 T232 Rakek Tine Logar 1948 T233 Begunje pri Cerknici Jakob Rigler 1959 41 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 42 UVOD T234 Cerknica Tine Logar 1948 Antonija Brezec 1959 Jože Petrovčič 1972 Iztok Razdrih 1972 Breda Petrovčič 1985–1986 T235 Lipsenj Irena Škrbec-Otrin 1969 T236 Nova vas Jakob Rigler 1960 Lidija Drobnič 1981–1982 T237 Stari trg pri Ložu Tine Logar 1948 T238 Vrhnika pri Ložu Majda Murovec 1961 T239 Ig Jakob Rigler 1960 T240 Grosuplje Jaka Müller 1963 T241 Velika Račna Ivanka Šircelj 1970 T242 Rašica Jakob Rigler 1959 T243 Podgorica Milan Šuštar 1959 T244 Sv. Gregor Jakob Rigler 1960 Zinka Dvořak-Modic 1962 T245 Sodražica Vladka Vrtačnik 1959 T246 Kolenča vas Jakob Rigler 1960 T247 Ribnica Jakob Rigler 1959 Vera Špirič 1960 Marjana Pakiž 1973 T248 Dolenja vas Jakob Rigler 1959 T249 Rudnik (Ljubljana) France Žagar 1983 T250 Studenec (Ljubljana) Vlado Nartnik 1966 T251 Janče Vlado Nartnik 1966 T252 Šmartno pri Litiji Francka Benedik 1987 Vera Smole 2013 T253 Gorenje Brezovo Ivanka Kozlevčar 1956 T254 Stična Ivan Strmole 1959 T255 Muljava Jakob Rigler 1964 T256 Zagradec Jakob Rigler 1964 T257 Ambrus Jakob Rigler 1960 T258 Žužemberk Jakob Rigler 1964 T259 Malo Lipje Jože Škufca 1960–1961 T260 Mačkovec pri Dvoru Jakob Rigler 1964 T261 Tihaboj Vera Smole 1986 T262 Šentrupert Lojze Gerden 1960 Vera Smole 1985 T263 Mirna Jakob Rigler 1965 T264 Trebnje Joža Vertot 1972 Barica Smole 1982 42 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 43 UVOD T265 Gorenji Vrh pri Dobrniču France Novak 1960 T266 Dobrnič Jakob Rigler 1964 T267 Mokronog Jakob Rigler 1965 Meta Uhan 1977–1980 T268 Brezovica pri Mirni Katjuša Zakrajšek 1969 T269 Vavta vas Janez Dular 1983 T270 Podhosta Janez Dular 1983 T271 Uršna sela Jožefa Jevnikar 1983 T272 Koroška vas Saša Vojtech Poklač, 2006–2010 Vera Smole T273 Novo mesto Malči Goričar 1959 T274 Smolenja vas Jože Prešeren 1961 T275 Gabrje Vera Smole, 2011–2013 Danila Zuljan Kumar T276 Zavinek Janez Dular 1983 T277 Sela pri Šentjerneju Ivanka Hosta 1982 T278 Kostanjevica na Krki Vera Smole 1995 T279 Babno Polje Albinca Lipovec 1966 T280 Lazec Januška Gostenčnik 2013, 2017 T281 Osilnica Tine Logar 1957 T282 Delač Jože Gregorič 1983 T283 Banja Loka Milojka Štampfl-Glavič 1983 T284 Spodnja Bilpa Ljubica Žužek 1976 T285 Predgrad Zlata Bižal 1961–1962 T286 Stari trg ob Kolpi Tine Logar 1956 T287 Dobliče Tine Logar 1957 T288 Dragovanja vas Janez Mušič 1963–1964 T289 Dragatuš Tine Logar 1957 T290 Vinica Tine Logar 1957 T291 Preloka Tine Logar 1957 Danica Mrzljak-Kaplan 1960–1961 T292 Adlešiči Tine Logar 1957 T293 Vavpča vas Tine Logar 1956 T294 Podzemelj Tine Logar 1957 T295 Grm pri Podzemlju Ana Žunič 1959–1960 T296 Metlika Tine Logar 1957 T297 Planinska vas Marija Zupančič 1966 T298 Dobovec Danica Štrtak 1982 T299 Svibno Martina Orožen, 2010 Karmen Kenda-Jež T300 Turje Martina Orožen 1956 T301 Radeče Tine Logar 1956 43 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 44 UVOD T302 Lokavec Martina Orožen 1962 T303 Žigon Tine Logar 1954 T304 Sevnica Tine Logar 1956 Tatjana Horjak-Hafner 1983 T305 Ložice (Gorenji Leskovec) Olga Kožar 1955–? T306 Leskovec pri Krškem Tine Logar 1956 T307 Dobeno Jožica Škofic 2014 T308 Velika Dolina Irena Godec 1979 T309 Solčava Marta Orešnik, Peter Weiss 2018 T310 Luče Anica Kocijan 1955–? T311 Ljubno ob Savinji Tine Logar 1951 Irena Goričan 1973 T312 Gornji Grad neznani zapisovalec 1947–1952 Tine Logar 1951 T313 Meliše Marija Kolenc 1979 T314 Spodnje Kraše Peter Weiss 1984 T315 Nizka Erna Zajamšek 1969 T316 Mozirje Tine Logar 1952 Marija Rutar 1966 Melita Steiner 1973 T317 Motnik Tine Logar 1951 Alenka Vilfan 1955–? Mirko Orehovec 1979 T318 Šentgotard Tine Logar 1951 T319 Vransko Tine Logar 1951 T320 Gomilsko Tine Logar 1953 T321 Šoštanj Tine Logar 1952 T322 Rečica ob Paki Francka Benedik 1971 T323 Črnova Ivana Baloh 1959 T324 Ložnica pri Žalcu Viljem Kralj 1962 T325 Kasaze Tine Logar 1953 T326 Vojnik Tine Logar 1953 Milena Kolenko-Smisl 1980 T327 Svetina Petrina Ocvirk 1959 T328 Proseniško Irena Šumec 1972 T329 Šentjur Tine Logar 1953 T330 Šentrupert Tine Logar 1954 T331 Slivnica pri Celju Ivan Potrata 1970 T332 Žusem (Dobrina) Ivanka Povše 1970–1980 T333 Zadrže Tine Logar 1953 T334 Zibika Mira Založnik 1960 T335 Poljčane Tine Logar 1953 44 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 45 UVOD T336 Spodnja Polskava Tine Logar 1955 T337 Ratanska vas Tine Logar 1956 T338 Tlake Helena Erjavec 1968 T339 Dobovec pri Rogatcu Jurij Rojs 1966 T340 Podčetrtek Tine Logar 1954 T341 Planina pri Sevnici Tine Logar 1953 T342 Prevorje (Lopaca) Martin Lupše 1963 T343 Pilštanj Tine Logar 1953 T344 Kozje Tine Logar 1954 T345 Bistrica ob Sotli Tine Logar 1953–1954 Dragomira Kunej 1981 T346 Zgornja Sušica (Bizeljsko) Tine Logar 1954 T347 Pišece Tine Logar 1954 Branka Medved 1969 T348 Sromlje Marinka Kostanjšek-Mahne 1982 T349 Kapele Mojca Kumin Horvat 2013, 2017 T350 Šentlenart (Brežice) Marija Zorko 1968 T351 Mostec Jože Toporišič 1961 T352 Vitanje Tine Logar 1953 T353 Skomarje Marija Štefančič 1965 T354 Žiče Tine Logar 1953 T355 Kebelj Danica Korošec 1991 Jožica Škofic 2017 T356 Zafošt (Slovenska Bistrica) Rozalija Brdnik 1960 T357 Lobnica Tine Logar 1955 T358 Pivola Jana Valenti 1973 T359 Miklavž na Dravskem Polju Ivan Žigart 1963 Daniela Sintič 1969 T360 Lučane – Leutschach Zinka Zorko 1985 T361 Zgornji Slemen Mihaela Fike 2007 T362 Zgornja Kungota Tine Logar 1958 T363 Šentilj v Slovenskih goricah Tine Logar 1963 Tadeja Janiš 2004 T364 Zgornja Velka Ljudmila Veinhandl 1981 Mihaela Koletnik 2012–2014 T365 Kremberk Mihaela Koletnik 1994 Mihaela Koletnik 2012–2014 T366 Spodnja Voličina Tine Logar 1958 Mihaela Koletnik 2012–2014 T367 Negova Mihaela Koletnik 1994 Mihaela Koletnik 2012–2014 45 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 46 UVOD T368 Črešnjevci Mira Vrečič 1959 Mihaela Koletnik 2012–2014 T369 Brengova Bernard Rajh 1975–1976 Bernard Rajh 1985 T370 Sveti Jurij ob Ščavnici Rudolf Kolarič 1954 Alenka Kocbek 1959 Vida Korošak 1959 T371 Veržej Danica Muhič 1979 T372a Križevci pri Ljutomeru Rudolf Kolarič 1954 T372b Gajševci Angela Dolamič-Masten 1971 T373 Bučkovci Jasna Nagode 1970 T374 Ljutomer Rudolf Kolarič 1953 Mirko Nidorfer 1985 T375 Gibina Jožica Tomašek 1964 T376 Sveti Tomaž Rudolf Kolarič 1955 T377 Miklavž pri Ormožu Rudolf Kolarič 1952 T378 Juršinci Jožica Škofic 2005 T379 Podvinci Anica Vela 1962 T380 Cvetkovci Jožica Hanželič 1979 T381 Ormož Rudolf Kolarič 1953 Alenka Plohl 1985 T382 Središče ob Dravi Rudolf Kolarič ? T383 Ptujska Gora Mojca Kumin Horvat 2013, 2017 T384 Žetale Mojca Kumin Horvat 2013, 2017 T385 Podlehnik Sonja Horvat 1980 T386 Cirkulane Martina Orožen 1962 Olga Kac 1967 T387 Cankova Tjaša Jakop 2013, 2017 T388 Gorica Irena Celec 1960 Šarlota Šiftar 1973 T389 Martjanci Tine Logar 1958 T390 Strehovci Jože Horvat 1983 T391 Beltinci Albina Černi 1972 T392 Gomilica Jože Ftičar 1957 Jože Horvat 1963 Irena Lebar 1986–1988 T393 Nedelica Rozalija Čeh 1959 T394 Velika Polana Jože Ftičar 1957 T395 Gornja Bistrica Regina Utroša 1983 T396 Hotiza Jože Ftičar 1957 T397 Večeslavci Majda Domijan 1983 T398 Grad Tine Logar 1958 46 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 47 UVOD T399 Gornji Petrovci Janez Glažar 1967 T400 Križevci Tine Logar 1958 T401 Kančevci Mojca Kumin Horvat 2013, 2017 T402 Šalovci Slava Prelec 1985 T403 Markovci Tine Logar 1958 T404 Gornji Senik – Felsőszölnök Marija Kozar-Mukič 1976 Francek Mukič 1978 Marija Bajzek 1983 Mária Magdolna Horváth 1986 T405 Slovenska vas – Rábatótfalu Mojca Kumin Horvat 2014, 2017 T406 Ženavci – Jennersdorf ni zapisa / T407 Banfi Tjaša Jakop 2017 T408 Hum na Sutli Tjaša Jakop 2017 T409 Dubravica Tjaša Jakop 2017 T410 Čabar Jožica Škofic 2017 T411 Ravnice Karmen Kenda-Jež 2013, 2017 T412 Ravna Gora Januška Gostenčnik 2018 T413 Brest Tjaša Jakop 2017 T414 Žetinci – Sicheldorf Zinka Zorko 1988 Mojca Kumin Horvat, 2014, 2017 Matej Šekli T415 Radvanje – Rothwein Marjeta Placet 2010 T416 Vas Tine Logar 1957 T417 Novi Kot Januška Gostenčnik 2018 47 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 48 UVOD 1.9 Abecedni seznam točk v SLA 3 Adlešiči T292 Cankova T387 Ajdovščina T129 Cerklje na Gorenjskem T211 Ambrus T257 Cerknica T234 Avče T090 Cerkno T166 Babno Polje T279 Cirkulane T386 Banfi T407 Cvetkovci T380 Banja Loka T283 Čabar T410 Bardo – Lusevera T061 Čahorče – Tschachoritsch T018 Barka T149 Čemšenik T226 Bašelj T206 Čepovan T163 Begunje pri Cerknici T233 Černjeja – Cergneu di Sopra T063 Bela – Vellach T030 Čiginj T073 Belšak – Weißenstein T039 Črešnjevci T368 Beltinci T391 Črna na Koroškem T043 Bila – San Giorgio di Resia T056 Črna pri Kamniku T216 Bistrica na Zilji – Feistritz Črni Vrh T170 an der Gail T004 Črnova T323 Bistrica ob Sotli T345 Dekani T118 Blače – Vorderberg T003 Delač T282 Bohinjska Bela T197 Deskle T093 Boljunec – Bagnoli della Djekše – Diex T032 Rosandra T114 Dobeno T307 Borlje – Förolach T002 Doberdob – Doberdò del Lago T105 Borovnica T230 Dobliče T287 Bovec T068 Dobovec T298 Branik T104 Dobovec pri Rogatcu T339 Brda T047 Dobračeva (Žiri) T178 Brdice pri Kožbani T083 Dobrnič T266 Brdo pri Šmohorju – Dobrova T214 Egg bei Hermagor T001 Dobrova pri Dravogradu T045 Breg T200 Dolenja vas T248 Breg – Pers T060 Dolnja Košana T148 Breginj T064 Dolsko T219 Brengova T369 Dovje T195 Brest T413 Draga T280 Breznica – Frießnitz T015 Draga – Draga Sant’Elia T138 Brezovica pri Mirni T268 Dragatuš T289 Bučkovci T373 Dragovanja vas T288 Bukov Vrh T182 Dražgoše T192 Bukovje T140 Dreka – Drenchia T077 48 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 49 UVOD Drežnica T071 Kamen – Stein im Jauntal T025b Dubravica T409 Kanal T091 Dutovlje T134 Kančevci T401 Gaberje T130 Kapele T349 Gabrje T275 Kasaze T325 Gabrk T184 Kebelj T355 Gajševci T372b Klenik T146 Gibina T375 Kneža – Grafenbach T033 Globasnica – Globasnitz T037 Knežak T147 Godovič T171 Kobarid T070 Gomilica T392 Kojsko T086 Gomilsko T320 Kokra T207 Gorenja Trebuša T164 Kolenča vas T246 Gorenje Brezovo T253 Kolonkovec (Trst) – Gorenji Vrh pri Dobrniču T265 Coloncovez (Trieste) T137 Gorica T388 Komen T107 Gornja Bistrica T395 Kopriva T110 Gornji Grad T312 Koprivna T042 Gornji Petrovci T399 Koroška vas T272 Gornji Senik – Felsőszölnök T404 Korte T121 Grad T398 Kostanje – Köstenberg T013 Grahovo ob Bači T162 Kostanjevica na Krki T278 Grebinj – Griffen T034 Kozana T085 Grgar T096 Kozje T344 Grm pri Podzemlju T295 Kranjska Gora T009 Grosuplje T240 Krašnja T223 Hodiše – Keutschach T017 Kred T069 Horjul T176 Kremberk T365 Hotedršica T172 Križ – Santa Croce T112 Hotiza T396 Križevci T400 Hrpelje T139 Križevci pri Ljutomeru T372a Hrušica T152 Krkavče T122 Hum na Sutli T408 Kropa T202 Idrija T169 Kubed T119 Ig T239 Laniše T168 Izlake T227 Lepena – Leppen T031 Janče T251 Leskovec pri Krškem T306 Javorje T183 Leskovica T180 Jelšane T156 Libeliče T041 Jeronišče – Jeronizza T079 Lipsenj T235 Juršinci T378 Livek T076 Kal nad Kanalom T092 Ljubno T203 49 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 50 UVOD Ljubno ob Savinji T311 Nedelica T393 Ljutomer T374 Negova T367 Lobnica T357 Nizka T315 Loče – Latschach T011 Njiva – Gniva T057 Log pod Mangartom T066 Nova vas T236 Logatec T173 Novi Kot T417 Lokavec T302 Novo mesto T273 Lokve T095 Obirsko – Ebriach T029 Lom pod Storžičem T204 Obrše T222 Lopar T124 Okrog pri Motniku T221 Lovrenc na Pohorju T054 Opatje selo T106 Ložice (Gorenji Leskovec) T305 Opčine – Opicina T136 Ložnica pri Žalcu T324 Ormož T381 Lučane – Leutschach T360 Osilnica T281 Luče T310 Oslavje – Oslavia T088 Lučine T179 Osojani – Oseacco T058 Mačkovec pri Dvoru T260 Osp T116 Mala Ligojna T175 Ošnije – Osgnetto T081 Malo Lipje T259 Pameče T046 Marija na Zilji – Maria Gail T010 Pernice T049 Markovci T403 Pilštanj T343 Marsin – Mersino T074 Pišece T347 Martjanci T389 Pivola T358 Matajur – Montemaggiore T075 Planina T141 Matenja vas T144 Planina pri Sevnici T341 Mavhinje – Malchina T111 Planinska vas T297 Medana T084 Plavje T115 Meliše T313 Plešivica T228 Metlika T296 Podbonesec – Pulfero T078 Miklavž na Dravskem Polju T359 Podbrdo T159 Miklavž pri Ormožu T377 Podčetrtek T340 Miren T102 Podgorica T243 Mirna T263 Podgorje T120 Mirnik – Mernico T082 Podgrad T153 Mohliče – Möchling T025a Podgraje T157 Mokronog T267 Podhosta T270 Moravče T224 Podklošter – Arnoldstein T006 Most na Soči T161 Podlehnik T385 Mostec T351 Podlešče (Banjšice) T094 Motnik T317 Podlonk T190 Mozirje T316 Podnanos T133 Muljava T255 Podravlje – Föderlach T012 50 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 51 UVOD Podvinci T379 Ruda – Ruden T035 Podzemelj T294 Rudnik (Ljubljana) T249 Pokrče – Poggersdorf T022 Rut T158 Polhov Gradec T177 Sabonje T154 Poljane nad Škofjo Loko T181 Sela pri Šentjerneju T277 Poljčane T335 Selca T193 Pomjan T123 Sele – Zell Pfarre T024 Porezen T160 Senožeče T143 Praprotno T194 Sevnica T304 Predgrad T285 Sežana T135 Pregarje T151 Skomarje T353 Preloka T291 Skrilje T128 Prešnica T117 Slavina T145 Prevorje (Lopaca) T342 Slivnica pri Celju T331 Primskovo (Kranj) T209 Slovenji Plajberk – Prosek – Prosecco T113 Windisch Bleiberg T019 Proseniško T328 Slovenska vas – Rábatótfalu T405 Ptujska Gora T383 Slovenski Javornik T199 Pungert T185 Smolenja vas T274 Radeče T301 Sočerga T126 Radiše – Radsberg T023 Sodražica T245 Radlje ob Dravi T052 Solbica – Stolvizza T059 Radovljica T201 Solčava T309 Radvanje – Rothwein T415 Solkan T097 Rakek T232 Sovodnje – Savogna d’Isonzo T101 Rakitna T231 Spodnja Bilpa T284 Rakitovec T127 Spodnja Polskava T336 Rašica T242 Spodnja Senica T213 Ratanska vas T337 Spodnja Voličina T366 Rateče T008 Spodnje Kraše T314 Ravna Gora T412 Središče ob Dravi T382 Ravne na Koroškem T044 Srednja Kanomlja T167 Ravnice T411 Srednja vas v Bohinju T196 Razdrto T142 Srednje Jarše T218 Rečica ob Paki T322 Sromlje T348 Renče T103 Stari trg ob Kolpi T286 Ribnica T247 Stari trg pri Ložu T237 Ribnica na Pohorju T053 Stebljevek T220 Rikarja vas – Riegersdorf T007 Stična T254 Rinkole – Rinkolach T036 Straže (Mislinja) T048 Robidišče T065 Stražišče (Kranj) T208 Ročinj T089 Strehovci T390 51 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 52 UVOD Studenec (Ljubljana) T250 Turje T300 Sv. Gregor T244 Ukve – Ugovizza T005 Sv. Primož na Pohorju T050 Uršna sela T271 Sveče – Suetschach T016 Vače T225 Sveti Jurij ob Ščavnici T370 Valburga T212 Sveti Tomaž T376 Vas T416 Svetina T327 Vavpča vas T293 Svibno T299 Vavta vas T269 Šalovci T402 Večeslavci T397 Šebrelje T165 Velika Dolina T308 Šempas T099 Velika Polana T394 Šempeter pri Gorici T100 Velika Račna T241 Šenčur T210 Veržej T371 Šentanel T040 Vidra vas – Wiederndorf T038 Šentgotard T318 Vinica T290 Šentilj v Slovenskih goricah T363 Vipava T131 Šentjur T329 Viškorša – Monteaperta T062 Šentlenart (Brežice) T350 Vitanje T352 Šentrupert T262 Vnanje Gorice T229 Šentrupert T330 Vojnik T326 Škocijan – St. Kanzian Vransko T319 am Klopeiner See T027 Vrhnika T174 Šmarje T108 Vrhnika pri Ložu T238 Šmartno pri Litiji T252 Vuzenica T051 Šoštanj T321 Zabrda – Saberda T020b Špeter – San Pietro Zadrže T333 al Natisone T080 Zafošt (Slovenska Bistrica) T356 Štanjel T109 Zagradec T256 Števerjan – San Floriano Zali Log T189 del Collio T087 Zatolmin T072 Štjak T132 Zavinek T276 Tatre T150 Zgornja Kapla T055 Teholica – Techelsberg T014 Zgornja Kungota T362 Tihaboj T261 Zgornja Sorica T188 Tinje – Tainach T026 Zgornja Sušica (Bizeljsko) T346 Tlake T338 Zgornja Velka T364 Trebeše T125 Zgornje Bitnje T187 Trebnje T264 Zgornje Gameljne T215 Trenta T067 Zgornje Gorje T198 Trnovo T098 Zgornje Jezersko T205 Trnovo (Ilirska Bistrica) T155 Zgornji Slemen T361 Tunjice T217 Zibika T334 52 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 53 UVOD Žabnica T186 Žigon T303 Železniki T191 Žihpolje – Maria Rain T020a Ženavci – Jennersdorf T406 Žitara vas – Sittersdorf T028 Žetale T384 Žrelec – Ebenthal T021 Žetinci – Sicheldorf T414 Žusem (Dobrina) T332 Žiče T354 Žužemberk T258 53 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 54 UVOD 1.10 Avtorji komentarjev in kart v SLA 3 Januška Gostenčnik 3/19 (V297.01 vejati), 3/20 (V296.01 velnica), 3/50 (V266.01 voz), 3/51 (V270.01 lojtrnik), 3/52 (V276B(a).01 prednji del voza), 3/53 (V276B(b).01 zadnji del voza), 3/54 (V276A.01 oplen), 3/55 (V273.01 deska na vozu), 3/56 (V273(a).01 spodnja deska na vozu), 3/57 (V273(b).01 stranska deska na vozu), 3/58 (V268.01 kolo), 3/59 (V269.01 pesto), 3/60 (V275.01 os), 3/61 (V275(a).01 lesena os), 3/62 (V275(b).01 železna os), 3/63 (V277.01 sora), 3/64 (V274.01 vaga), 3/65 (V274(a).01 velika vaga na ojesu), 3/66 (V274(b).01 vprežna vaga), 3/67 (V267.01 oje (štanga)), 3/77 (V285(a).01 kljuka pri verigi), 3/110 (V284.03 igo – pomen) Januška Gostenčnik, 3/71 (V284.01 igo) Nina Pahor Tjaša Jakop 3/22 (V198.01 ličkati), 3/23 (V198a.01 ružiti), 3/25 (V188.01 mleti), 3/26 (V187.01 mlin), 3/27 (V189.01 moka), 3/28 (V190.01 otrobi), 3/82 (V783.01 sedlo), 3/83 (V281.02 sani), 3/84 (V281(b).01 otroške sani), 3/85 (V282.01 smuči), 3/94 (V453.01 stan – tamar), 3/95 (V160.01 plot), 3/96 (V460.01 ograja), 3/97 (V462.01 pletena ograja), 3/99 (V463.01 deske ograje), 3/105 (V456.01 sir), 3/106 (V459.01 sesiriti se), 3/107 (V457.01 sirotka), 3/108 (V458.01 skuta), 3/109 (V465.02 pinja) Tjaša Jakop, 3/98 (V461.01 kol ograje) Karmen Kenda-Jež Tjaša Jakop, 3/45 (V299.01 kozolec), 3/46 (V300.01 stebri kozolca), Vera Smole 3/47 (V301.01 late kozolca), 3/48 (V302.01 stol v kozolcu) Karmen Kenda-Jež 3/16 (V290.01 cepec), 3/17 (V289B.01 držalo pri cepcu), 3/24 (V196.01 meti), 3/35 (V309.01 osla), 3/36 (V310.01 oselnik), 3/49 (V304a.01 ostrv, ostrnica), 3/86 (V319.01 koš), 3/87 (V320.01 jerbas), 3/88 (V471.01 oprtni koš), 3/89 (V472.02 brenta), 3/90 (V804(a).01 breme), 3/91 (V470.01 palica), 3/92 (V321B.01 lesa), 3/111 (V321A.02 dera – pomen), 3/113 (V196.07 meti – pomen) 54 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 55 UVOD Mojca Kumin Horvat 3/4 (V547.01 polje), 3/5 (V548.01 njiva), 3/6 (V572.01 leha), 3/29 (V549.01 travnik), 3/30 (V550.01 senožet), 3/31 (V551.01 laz), 3/34 (V308.01 kosa), 3/72 (V278.01 zavora), 3/73 (V279(a).01 zavreti z verigo), 3/74 (V279(b).01 zavreti z zavoro), 3/75 (V280.01 cokla), 3/76 (V765a(b).02 žrd), 3/78 (V271.01 ročni voziček ), 3/79 (V271(a).01 ročni voziček z dvema kolesoma), 3/80 (V271(b).01 ročni voziček s štirimi kolesi), 3/114 (V551.02 laz – pomen), 3/115 (V550.02 senožet – pomen) Matej Šekli, 3/68 (V283.01 jarem), 3/69 (V283a.01 jarem za enega Nina Pahor vola), 3/70 (V283b.01 jarem za dva vola) Jožica Škofic 3/1 (V181.01 kmet), 3/2 (V185.01 gruntar), 3/3 (V186.01 bajtar), 3/32 (V311.01 klepati), 3/33 (V312.01 kositi), 3/41 (V313.01 sušiti), 3/42 (V314.01 obračati (seno)), 3/81 (V272.01 ročica), 3/93 (V455.01 planina), 3/100 (V454A.01 pastir), 3/101 (V454A(a).01 pastir, ki pase za celo vas), 3/102 (V454A(b).01 pastir, ki pase za enega gospodarja), 3/103 (V454B(a).01 planšar), 3/104 (V454B(b).01 planšarica) Jožica Škofic, 3/13 (V294.01 mlačev), 3/14 (V293.01 mlatiti), 3/15 Vlado Nartnik (V292.01 mlatič), 3/18 (V291.01 gožva), 3/21 (V295.01 pleva) Danila Zuljan Kumar 3/7 (V286.02 plug – splošno in enojni plug), 3/8 (V286(b).01 dvojni plug), 3/9 (V286a.01 ralo), 3/10 (V287.01 lemež), 3/11 (V288.01 črtalo (nož pri plugu)), 3/12 (V289A.01 držalo (ročice) pri plugu), 3/37 (V303.01 seno), 3/38 (V306.01 otava), 3/39 (V307.01 vnuka (druga otava)), 3/40 (V305.01 mrva), 3/43 (V304.02 kopica sena – splošno in kopica sena za čez noč), 3/44 (V304(b).01 kopica sena za čez zimo), 3/112 (V305.02 mrva – pomen) 55 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 56 UVOD 1.11 Morfološka analiza (Matej Šekli) V razdelku Morfološka analiza je prikazana oblikovna/morfemska zgradba kartiranih leksemov. Poknjiženi obliki leksema, ki je natisnjena krepko in morfemsko ni seg- mentirana, sledi njen praslovanski transponat, slednjemu pa njegovi besedotvorni predhodniki oziroma tujejezični viri. Iztočnice v morfološki analizi so razvrščene po besednih družinah od najpogostejših, tj. najbolj razširjenih, k redkejšim leksemom, pri čemer netvorjenemu, nižje stopnje tvorjenemu leksemu sledijo besedne zveze z istim jedrom oz. druge tvorjenke z istim korenom. Neprevzetemu besedju načeloma sledi prevzeto besedje iz jezikov v stiku, na koncu je navedeno morfološko nejasno besedje. Z velikimi črkami so zapisani glasovi, ki v posameznih narečnih govorih sporadično izkazujejo neregularne odraze (npr. Kmet < * (kъmet)-ъ ← rom. * komete < lat. comes, rod. ed. comitis ‘spremljevalec, družabnik’ ( K ≥ x v T097, T148, T180)). Z vezajem (tj. brez podane končnice) so označene oblike, pri katerih iz zabeleženega gradiva (v neosnovnih sklonskih oblikah) ni bilo vedno mogoče izluščiti osnovne oblike (imenovalnika) oziroma se leksem pojavlja v različnih slovničnih številih (npr. koles- < * kol-es- ← * kol-o, rod. ed. * kol-es-e ‘kolo’). V morfološki analizi so ob osnovni slovarski obliki leksema (brez slovničnega označevalnika) za nestično poševnico zapisana tudi druga slovnična števila, v katerih se pojavlja posamezni leksem (v oklepaju je dodan slovnični označevalnik (npr. jarmc- < * arьm-ьc-ь / * arьm-ьc-i (im. mn.)). V atlasu prikazano besedje se glede na izvor deli na neprevzeto in prevzeto. Neprevzeto besedje je bilo v slovenske narečne krajevne govore podedovano iz praslovanščine ali je nastalo v slovenščini oziroma v eni od njenih starejših časovnih različic. Prevzeto besedje je bilo v slovenske krajevne govore prevzeto iz (zemljepisno) stičnih ali nestičnih idiomov. V obeh primerih je podano njegovo izhodišče ali/in etimon. Izhodišče je »(pri avtohtonih besedah) razvojna stopnja besede, iz katere so se v času samostojnih jezikovnih razvojev po glasovnih zakonih razvili posameznojezični refleksi; (pri izposojenkah) tujejezična beseda, ki je (posredna ali neposredna) predloga za izposojo v več jezikov« (Snoj 2003: XVIII). »Za etimologijo besede je ključno vodilo njen formalni = izrazni del, pomenski del in realija, na katero se nanaša, pa sta pri iskanju najbolj ustreznega besedotvornega ali le pomenskega predhodnika = etimona, ki etimološko razlago sploh omogoča, nujna in obvezna usmerjevalca« (Furlan 2013: 23). 1.11.1 Neprevzeto besedje Pri neprevzetem besedju je najprej navedena poknjižena oblika leksema, ki je natisnjena krepko in morfemsko ni segmentirana. Za znakoma < oziroma ≤, ki na- kazujeta regularno oziroma neregularno jezikovno spreminjanje, je podan praslovanski 56 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 57 UVOD transponat, ki je opremljen z zvezdico kot znakom rekonstrukcije in je morfemsko segmentiran. Pri tem ne gre samo za praslovanske rekonstrukte (tj. praslovanske oblike, ki so nastale v praslovanščini), temveč tudi za panhrone praslovanske trans- ponate (tj. oblike, ki so lahko praslovanske ali pa so nastale kasneje v posameznih slovenskih narečnih govorih, upoštevaje po inerciji praslovanske besedotvorne, glasovne in naglasne zakonitosti ali pa tudi ne), ki so samo zapisani v praslovanski glasovni podobi. Praslovanski rekonstrukti in transponati ter njihovi besedotvorni predhodniki (motivirajoče besede) so podani v rekonstruirani glasovni podobi pozne praslovanščine. »V tradiciji primerjalnega jezikoslovja slovanskih jezikov praslovanska rekonstrukcija ni razumljena kot prikaz zgodovinsko realnega praslovanskega glasovnega sistema v nekem točno določenem času in na nekem točno določenem prostoru, temveč kot panhrona abstrakcija glasovnega izhodišča vseh slovanskih jezikov. Tako razumljena, dogovorna praslovanska rekonstrukcija vključuje tiste praslovanske glasovne spre- membe, ki so splošnoslovanske, ne pa tudi tistih, ki so nesplošnoslovanske, ne glede na njihovo relativnokronološko zaporedje.« (Šekli 2014: 299) 1.11.1.1 Glasovna podoba Praslovanska rekonstrukcija oziroma transpozicija predvideva naslednji glasovni sistem: a) samoglasniki (vokali): * i, * y ( jery, srednji i-jevski samoglasnik, »trdi i«), * u, * ь ( jer, sprednji polglasnik, palatalni redukcijski samoglasnik), * ъ ( jor, zadnji polglasnik, velarni redukcijski samoglasnik), * e, * o, * ę (sprednji nosni samoglasnik), * ǫ (zadnji nosni samoglasnik), * ě ( jat, ki je bil najverjetneje široki e-jevski samoglasnik), * a; b) dvoglasniške zveze (dvofonemska zaporedja kratki samoglasnik + jezičnik v položaju pred soglasnikom): * CerC, * CelC, * (C)orC, * (C)olC; * CьrC, * CьlC, * CъrC, * CъlC; c) zvočniki (sonanti): drsnika (glajda) * j [], * v []; jezičnika (likvidi) * r, * l; nosnika (nazala) * m, * n; č) nezvočniki (obstruenti): ustničnika (labiala) * p, * b; zobniki in dlesničniki (dentali in alveolari) * t, * d; * s, * z; trdonebniki (palatali) * , * , * ń, * ĺ, * ŕ; * č, * š, * ž [*, *, *]; * šč, * žǯ [*, *]; * c, * ʒ, * ś [*ć, *, *ś]; mehkonebniki (velari) * k, * g, * x. 1.11.1.2 Oblikoglasna podoba S stališča oblikovne/morfemske podobe leksema so problematični praslovanski trdonebniki * , * , * ń, * ĺ, * ŕ; * č, * ž, * š; * šč, * žǯ, ki so nastali po praslovanski jotaciji (* tj, * dj, * nj, * lj, * rj; * kj, * gj, * xj; * skj/* stj, * zgj/* zdj > * , * , * ń, * ĺ, * ŕ; * č, * ž, * š; * šč, * žǯ) oziroma po poenostavitvi soglasniških sklopov (* ktE/* gtE/* xtE > * E). 57 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 58 UVOD Pri tem je do tovrstnih soglasniških sprememb pogosto prišlo prav na morfemski meji, posledica česar je, da so v teh primerih prvotne morfemske meje leksema nerazvidne. Na morfemskih mejah pojavljajoče se praslovanske glasovne premene, ki so nastale po praslovanski starejši regresivni (prvi) palatalizaciji velarov oziroma so se iz podedovanih tvorjenk razširile na tvorjenke istega tipa, s stališča morfološke analize niso problematične (npr. ročnik < * rǫč-ьn-ikъ ← * rǫč-ьn-ъ ← * rǫk-a ‘roka’). Na morfemskih mejah pojavljajoče se praslovanske glasovne premene, ki so nastale po praslovanski jotaciji ali s poenostavitvijo soglasniških sklopov oziroma so se iz podedovanih tvorjenk razširile na tvorjenke istega tipa, pa so s stališča mor- femske analize v nekaterih primerih problematične, saj brišejo razvidnost morfemskih mej, ki so na primer pred nastankom jotacije potekale med netrdonebnikom in * j. V primeru, da podajanje praslovanskega trdonebnika na razvidnost poznopraslovanske morfemske zgradbe oblike ne vpliva, je v morfološki analizi podan trdonebnik. Tako so na primer podane pripone * -i-ь, * -aŕ-ь, * -č-ь, * -č-a, * -ač-ь, * -ač-a in ne morda * -it-j-ь, * -ar-j-ь, * -k-j-ь, * -k-j-a, * -ak-j-ь, * -ak-j-a (npr. nožič < * nož-i-ь ← * nož-ь ‘nož’; gospodar < * gospod-aŕ-ь ← * gospod-ь ‘gospod, gospodar’; kotač < * kot-a-č-ь ← * kot-a-ti ‘valiti, valjati’; strgača < * strъg-a-č-a ← * strъg-a-ti * strug- ǫ ‘drgniti (z ostrim orodjem)’; rogač < * rog-ač-ь ← * rog-ъ ‘rog’; glavača < * golv-ač-a ← * golv-a ‘glava’). V primeru, da oblika s praslovanskim trdonebnikom vpliva na morfološko analizo, sta podani poznopraslovanska oblika s trdonebnikom in oblika pred glasovno spremembo (npr. paša < * paš-a (< * pas-j-a) ← * pas-ti ‘pasti’). Na ta način so predstavljena tudi nekatera zaporedja pripon kot * -ьń-ь (< * -ьn-j-ь) in * -ьń-ak-ъ (< * -ьn-j-ak-ъ) (npr. gornjec < * gor-ьń-ьc-ь ← * gor-ьń-ь (< * gor-ьn-j-ь) ← * gor-ě ‘gori, zgoraj’ ← * gor-a ‘gora’; vetrnjak < * vě-tr-ьń-ak-ъ (< * vě-tr-ьn-j-ak-ъ) ← * vě-tr-ъ ‘veter’ ← * vě-ti ‘pihati’). Praslovanski soglasniki, ki so se izgubili po praslovanski poenostavitvi soglasniških sklopov, so nakazani v oklepaju (npr. osek < * o(b)-sěk-ъ ← * o(b)- + * sěi (< * sěk-ti) ‘seči, sekati’). Kot praslovanski transponati so prikazani tudi leksemi, ki praslovanskih glasovnih sprememb ne izkazujejo, saj gre za relativno mlade tvorjenke (npr. lehica < * lěx-ic-a ← * lěx-a ‘gredica, pas obdelane zemlje’). 1.11.1.3 Besedotvorna podoba Praslovansko izhodišče in njegov morebitni etimon sta morfemsko segmentirana na morfeme, in sicer so prikazani korenski, besedotvorni in končniški morfem. Leksemi so na praslovanski sinhroni ravni besedotvorno nemotivirani ali netvorjeni (tj. z morfemsko zgradbo koren + končnica) ali besedotvorno motivirani ali tvorjeni (tj. z morfemsko zgradbo koren + (vsaj eno) besedotvorno obrazilo + končnica). Leksem je gledano sinhrono tvorjen, če je v opazovanem jezikovnem sistemu mogoče najti njegovega besedotvornega predhodnika (njegovo motivirajočo besedo) in/ali njegovo besedotvorno obrazilo: 58 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 59 UVOD a) prisotnost besedotvornega predhodnika in prisotnost besedotvornega obrazila neposredno kažeta na tvorjenost leksema (npr. breme < *ber-mę, rod. ed. *ber-men-e ‘breme’ ← *bьr-a-ti *ber-ǫ ‘nabirati, zbirati’; klinec < * kl-in-ьc-ь ← * kl-in-ъ ‘klin’ ← * kol-ti ‘klati, tolči’); b) prisotnost samo besedotvornega predhodnika (npr. pleter < *plet-er-ъ ← * ples-ti (< * plet-ti) ‘plesti’) ali samo besedotvornega obrazila (npr. pripona * -ic-a v žlica ≤ * lъžic-a ‘žlica’ (SLA 2)) posredno kažeta na tvorjenost leksema, pri čemer je tvorjenost leksema nakazana samo v primeru, da je besedotvorni predhodnik (praslovansko) sinhrono razviden (npr. konec < * kon-ьc-ь ← * kon-ь ‘konec, začetek’, toda lonec < * lonьc-ь ‘glinen lonec, glinena skleda’ (SLA 2)). Leksem je gledano sinhrono netvorjen, če v opazovanem jezikovnem sistemu ni mogoče najti ne njegovega besedotvornega predhodnika ne njegovega besedotvornega obrazila (npr. leha < * lěx-a ‘gredica, pas obdelane zemlje’). Besedotvorni predhodniki (motivirajoče besede) so leksemi, iz katerih so kartirani leksemi tvorjeni. V morfološki analizi je pri večbesednih leksemih prikazan izvor vseh enobesednih leksemov, iz katerih je večbesedni leksem nastal (npr. drevo za krompir < * derv-o za (krompir)-j-ь ← * derv-o, rod. ed. * derv-es-e ‘drevo’ + * za ‘za’ + * (krompir)-j-ь ‘krompir’ (← kor. nem. Gruntpirn, Grumper, Krumpir, štaj. nem. Grundbir ‘krompir, zemeljska hruška’), pri enobesednih tvorjenih leksemih pa je navedena celotna besedotvorna veriga tvorjenke (npr. posestnik < * po-sěs-t-ьn-ik-ъ ← * po-sěs-t-ь (< * po-sěd-t-ь ‘kar je zasedeno, zavzeto, pridobljeno v last’) ← * po-sěs-ti ‘zasesti’ ← * po- ‘po’ + * sěs-ti (< * sěd-ti) ‘sesti’; polaganje < * po-lag-a-n-ьj-e ← * po-lag-a-ti ← *po-lož-i-ti ← * po- ‘po’ + * lož-i-ti ‘postavljati, polagati’); navedeni so tudi pridevniki na * -ьn-ъ, * -en-ъ, * -ьsk-ъ, * -ьj-ь … (npr. travnik < * trav-ьn-ik-ъ ← * trav-ьn-ъ ← * trav-a ‘krma’; lesenjak < * lěs-eń-ak-ъ (< * lěs-en-j-ak-ъ) ← * lěs-en-ъ ← * lěs-ъ ‘les’; lojtršček < * (lojtr)-ьšč-ьk-ъ ← * (lojtr)-ьsk-ъ ← * (lojtr)- a ← bav. srvnem. lǫiter ‘lestev’). Pregibne besedne vrste so navedene v svoji osnovni obliki. Samostalniki so podani v imenovalniku (ednine oziroma množine, če gre za samomnožinski samostal- nik); če samostalnik izkazuje premeno osnove, je podan tudi rodilnik; če izhodišče za slovenščino ni praslovanski imenovalnik, je podana oblika, iz katere je nastala slovenska oblika (navadno tožilnik), oz. praslovanski imenovalnik in rodilnik ali kateri drugi odvisni sklon (npr. ostrv < * ostr-ъv-ь ← *ostr-y, tož. ed. *ostr-ъv-ь ← * ostr-ъ ‘oster’; kamen < * ka-men-ь ← * ka-my, tož. ed. * ka-men-ь ‘kamen’). Pridevniki so navedeni v imenovalniku ednine moškega spola. Glagoli se navajajo v nedoločniku (npr. vejati < * vě-j-a-ti ← * vě-ti ‘pihati’), prva oseba ednine sedanjika je dodana v primeru, da glagol v korenu izkazuje prevoj (npr. vlak < * volk-ъ ‘vlečenje, vleka’ ← *veli (< *velk-ti) * vьlk-ǫ ‘vleči’) ‘razprostirati, postiljati, nastiljati’). Predpone sestavljenih glagolov in samostalnikov ter morebitni enakozvočni predlogi so pomensko razloženi na sledeči način: * jьz- oz. * jьz ‘iz’, * medь- oz. * medь in * mei- oz. * mei ‘med’, * na- oz. * na ‘na’, * ob-/* obь-/* obъ- oz. 59 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 60 UVOD * ob/* obь/* obъ ‘ob, pri, okoli’, * orz- ‘raz-’, * ot-/* otъ- ‘od, proč’ oz. * otъ ‘od’, * per- ‘skozi, prek, čez, k’, * perdъ- oz. * perdъ ‘pred’, * po- ‘po’, * podъ- oz. * podъ ‘pod’, * pri- oz. * pri ‘pri’, * sъ(n)- oz. * sъ(n) z or. ‘skupaj z’, * sъ(n)- oz. * sъ(n) z rod. ‘od zgoraj navzdol’, * u- ‘proč’, * vъ(n)- ‘v’, * vъz- ‘gor, nazaj’, * za- oz. * za ‘za’. Če zaradi glasovnih sprememb (npr. sodobnega samoglasniškega upada) iz narečnega gradiva ni možno nedvomno ugotoviti izvora obravnavanega morfema, je navedenih več možnosti (npr. izkopač/skopač < * jьz- kop-a-č-ь / * sъ(n)- kop-a- č-ь ← * jьz- kop-a-ti / * sъ(n)-kop-a-ti ← * jьz- ‘iz’ / * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ + * kop-a-ti ‘kopati’). 1.11.1.4 Pomenska podoba V razdelku Morfološka analiza je podan tudi pomen neprevzetega izhodišča kartiranega leksema in/ali njegovega etimona. V primeru, da je izhodišče leksema podedovano iz praslovanščine, je podan njegov praslovanski leksikalizirani pomen (in ne njegov prvotni pomen, tj. pomen, ki ga je leksem imel ob svojem nastanku; informacijo o prvotnem pomenu leksema podaja etimološki slovar) (npr. polje < * poĺ-e ‘polje’ in ne morda *‘kar je široko, prostrano’, saj gre za samostalniško izpeljanko iz pridevnika ide. * polh i- ‘širok, 1 prostran’). V primeru, da izhodišče leksema ni podedovano iz praslovanščine, je navadno naveden njegov transponat ter transponatov(i) besedotvorni predhodnik(i), pomen pa je naveden samo pri besedotvornem predhodniku, saj je prvotni (tj. neleksikalizirani) pomen tvorjenke sestavljiv iz pomena besedotvornega predhodnika in pomena besedotvornega obrazila (npr. osipač < * o(b)-syp-a-č-ь ← * o(b)-syp-a-ti ← * o(b)- ‘pri, okoli’ + * syp-a-ti ‘sipati’ (← * sup-ti * sъp-ǫ ‘suti, sipati’)). Pomenske spremembe, do katerih je prišlo od praslovanščine do slovenščine, so razvidne iz primerjave med navedenim praslovanskim in kartografiranim pomenom (npr. pri odgovoru na vprašanje SLA V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’ je med drugim naveden leksem ključ < * kĺuč-ь ‘ključʼ, iz česar je razvidno, da je od praslovanščine do slovenščine prišlo do pomenske spremembe *‘ključʼ ≥ ‘kljuka pri verigi’). 1.11.2 Prevzeto besedje Pri prevzetem besedju je najprej navedena poknjižena oblika leksema, ki je natisnjena krepko in morfemsko ni segmentirana. Za znakom ←, ki nakazuje smer prevzema leksema, je podan transponat, ki je opremljen z zvezdico kot znakom rekonstrukcije in je morfemsko segmentiran. Prevzete prvine leksema, ki so lahko koren, izpeljani koren ali besedotvorno obrazilo, so zapisane v okroglih oklepajih, zunaj oklepaja so navedeni neprevzeti morfemi. Tujejezični viri so tisti leksemi, ki so bili prevzeti v slovenščino in v njej oblikovno prilagojeni (tj. tisti, ki se pregibajo z neničto končnico) ali tudi ne (tj. tisti, 60 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 61 UVOD ki se pregibajo z ničto končnico), ter tisti leksemi, ki so v slovenščini služili kot besedotvorna podstava za tvorbo novih leksemov. Kot tujejezični viri slovenskega narečnega leksema so navedeni samo neposredni viri (bližnje izhodišče), in sicer v tisti časovni (kronolekt) ter zemljepisni (geolekt) in družbeni (sociolekt) različici tujega jezika, ki je bila glede na glasovno podobo slovenskega leksema rekonstruirana kot najverjetnejši vir. V morfološki analizi niso dalje razčlenjeni. Glasovna podoba izhodišča leksema je določena na osnovi narečne glasovne podobe dokumentiranega leksema. Če narečna glasovna podoba leksema ne izkazuje narečnih glasovnih sprememb, je kot izhodišče vzeta slednja (npr. gmajna < * (gmajn)-a ← srvnem. gemeine ‘občinska skupna posest’). Če narečna glasovna podoba leksema kaže na narečne glasovne spremembe, je podobno kot pri neprevzetem besedju potrebno upoštevati slednje (npr. dilja < *(diĺ)-a ← nem. Diele ‘deska’, pri čemer se v narečnih govorih z otrditvijo trdonebnika ĺ pojavlja [dila]). Prevzete tujejezične prvine, ki so zapisane v okroglih oklepajih, so lahko koren v širšem smislu (npr. paradana < * (paradan)-a ← furl. paradane ‘deščena pregrada’), izpeljani koren (npr. vrtlec < * v(ъrtъl)-ьc-ь ← * v(ъrtъl)-ъ ← rom. * ortulu < lat. * hortulus ‘vrtiček’ ← hortus ‘vrt’ (SLA 2)), besedotvorno obrazilo (npr. gruntaš < * (grunt)-(aš)-ь ← srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’), končnica, ki je prevzeta samo skupaj z leksemom (npr. prvi tajo < * pьrv-ъ-j-ь (taj)-o ← * pьrv-ъ ‘prvi’ + * (taj)-o (← ben. it. taio ‘rez’)). Protetični glasovi, ki so nastali v slovenščini oziroma v eni od njenih starejših časovnih različic, stojijo zunaj oklepaja (npr. vrt < * v(ъrt)-ъ ← rom. * ortu < lat. hortus ‘vrt’; jevželj < * j(evžĺ)-ь ← bav. srvnem. hęüsel, srvnem. hiuselīn, hiusel ‘hišica, hiška’ (SLA 2)). Tujejezične osnove moškega spola na -r so se v slovenščini navadno integrirale v mehki sklanjatveni vzorec moške o-jevske sklanjatve (gledano sinhrono »s podaljšavo osnove z -j-«), kar je ponazorjeno s pripono * -j- zunaj oklepaja (npr. želar < * (želar)-j-ь ← srvnem. seller ‘kočar, najemnik, dninar’; montanjur < * (montańur)-j-ь ← furl. montagnâr, montagnûl ‘hribovec’). Če zaradi jezikovne podobnosti različnih možnih tujejezičnih virov v prvi vrsti na glasovni ravni slednji ni nedvoumno jasen, je navedenih več možnih virov, pri čemer je prvi med navedenimi tisti, ki je najbolj verjeten. Tovrstni problem se pogosto pojavlja pri določanju različnih geolektov in sociolektov furlanščine in italijanščine (npr. kolon < * (kolon)-ъ ← furl. colon, it. colono ‘kmet, najemnik’; pal < *(pal)-ъ ← furl. pal, ben. it. pal, it. palo ‘kol, drog’) ter kronolektov nemščine (npr. grunt < * (grunt)-ъ ← srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’). V nekaterih primerih ni mogoče določiti niti, iz katerega jezika je leksem prevzet; v tem primeru je navedenih več možnih izvorov, ki so med seboj ločeni z enojno poševnico (npr. frata < * (frat)-a ← furl. frate ‘poseka, krčevina’, it. fratta ‘grmovje, goščava, živa meja’ / kor. nem. Frate, tirol. nem. Fratte ‘poseka, gozdna jasa’). Pri izposojenkah iz narečne nemščine, tj. iz (predvsem koroških in štajerskih) (južno)bavarskih narečij – nemška narečja, ki so (bila) v stiku s slovenščino, se 61 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 62 UVOD uvrščajo v bavarsko oziroma bavarsko-avstrijsko narečno skupino zgornje/južne nemščine, pri čemer se za staro- in srednjevisokonemško obdobje uporablja termin bavarsko (nem. bairisch), za novovisokonemško obdobje pa (tudi) termin bavarsko-avstrijsko (nem. bairisch-österreichisch); v pričujoči publikaciji se za vse tri kronolekte uporablja pojem bavarsko –, natančen vir v razpoložljivi literaturi ni vedno dokumentiran, je pa razpoznaven po svojih narečnih glasovnih lastnostih (kot sta npr. onezvenečenje nemških vzglasnih zvenečih nezvočnikov in prehod a > o). V tem primeru je navedena knjižna nemška oblika z dodatkom po bav. nem. prehodu, pri čemer so v oklepaju navedene nar. nem. glasovne spremembe (npr. topler/toplar < * (topler)-j-ь / * (toplar)-j-ь ← nem. Doppler ‘kar je dvojno’ (po bav. nem. prehodu d- > t-)). Glasovne spremembe, ki so nastale v tujejezičnem viru, ki iz zapisa njegovih starejših časovnih različic niso razvidne in na katere je mogoče sklepati samo na osnovi slovenskih izposojenk, so ustrezno komentirane (npr. kajžljar/kajžljer < * (kajžĺar)-j-ь / * (kajžĺer)-j-ь ← avstr. nem. Keuschler (po nar. nem. prehodu eu > ai, pred prehodom srvnem. ż > š) : kajšljar/kajšljer < * (kajšĺar)-j-ь / * (kajšĺer)-j-ь ← avstr. nem. Keuschler (po nar. nem. prehodu eu > ai, po prehodu srvnem. ż > š)). Nemški srednji l je bil lahko prevzet s slovenskim trdonebnikom ĺ (npr. dilja < *(diĺ)-a ← nem. Diele ‘deska’) ali slovenskim srednjim l (npr. kajla < * (kajl)-a ← nem. Keil ‘klin, zagozda’). Poseben problem predstavlja besedje, ki je bilo v slovenske narečne krajevne govore prevzeto iz slovenskega knjižnega jezika. Ker ne gre za besedje, v narečne govore podedovano neposredno iz praslovanščine, oziroma za besedje, iz neprevzetih ali prevzetih prvin tvorjeno v narečnih govorih, bi bilo v skladu s predstavljeno metodologijo tudi to besedje treba prikazati kot prevzeto iz drugega sociolekta (npr. štedilnik < * (štedilnik)-ъ ← knj. slov. štedilnik (SLA 2)). Prevzema iz knjižnega jezika v vseh primerih ni mogoče nedvoumno ugotoviti. Na prevzem lahko kaže glasovna podoba leksema. Če se na primer v narečnem govoru z močnim samoglasniškim upadom pojavlja oblika brez samoglasniškega upada, je zelo verjetno, da je bila beseda prevzeta iz knjižnega jezika (npr. brisača < * (brisač)-a ← knj. slov. brisača < * brys-a-č-a ← * brys-a-ti ʻdrgniti’ (SLA 2)). V narečnem govoru se »tujka« iz knjižnega jezika lahko tudi glasovno prilagodi, s čimer je prevzem še težje ugotoviti. 1.11.3 Poknjiževanje iztočnic Leksemi z istim izhodiščem, a z različno glasovno podobo v posameznih slovenskih narečnih govorih, ki je posledica divergentnega spreminjanja v času na glasovni ravnini v okviru glasovnih sprememb, so bili poknjiženi na dva načina, in sicer etimološko-zgodovinsko in glasovno-pravopisno. Etimološko-zgodovinsko poknjiževanje v slovenščini upošteva praslovanski izvor leksema (etimološko načelo) ter spreminjanje glasovne podobe leksema v okviru regularnih glasovnih sprememb od praslovanščine do časa pravopisne in 62 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 63 UVOD pravorečne standardizacije knjižne slovenščine v 16. oziroma 19. stoletju (zgodovinsko načelo). Tako so poknjiženi etimološko jasni leksemi in so natisnjeni neležeče (npr. pitnik < * pit-ьn-ik-ъ ← * pit-ьn-ъ ← * pit-a-ti ‘hraniti’). Glasovno-pravopisno poknjiževanje pomeni prenos narečne glasovne podobe leksema v najbližjo knjižno (glasovno poknjiževanje) ter zapis te izrazne podobe s črkovnim sestavom knjižne slovenščine (pravopisno poknjiževanje). Tako so poknjiženi etimološko ne povsem jasni leksemi in leksemi z neregularnim glasovnim razvojem ter so natisnjeni ležeče (npr. locne, nejasno (ESSJ II: 147); njiva < * ńiv-a ≤ * niv-a ‘njiva’). 63 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 64 UVOD 1.12 Etnološki vidik obravnave materialne kulturne dediščine v slovenskih narečjih (Vito Hazler) Raziskovanje materialne kulturne dediščine ostaja ena od temeljnih nalog sodobne etnologije. V zadnjih desetletjih je veda tudi na tem področju razvila vrsto metodoloških novosti, saj se njena raziskovalna pozornost ne usmerja zgolj na gradiva, ampak tudi na njegove ustvarjalce in uporabnike. Tem načelom smo (kolikor je bilo mogoče) poskušali slediti tudi v predstavitvi posameznih pojmov oziroma vprašanj, s katerimi smo po načelih strnjenih enciklopedičnih opisov predstavili bistvo posameznega etnološkega pojava in zlasti najbolj znano narečno terminologijo, ki je sicer topografsko natančno določena v priloženih zbirnih seznamih in na kartah. Prav tako smo poskušali predstaviti njegovo funkcionalnost, glavne oblikovne značilnosti in predvsem vpetost pojava v prostorski, časovni in socialni okvir. To še zlasti velja za tiste kulturne pojave oziroma obravnavana vprašanja, ki so vsebinsko zahtevnejša in večinoma komplementarna z drugimi raziskovalnimi vidiki oziroma raziskovalnimi dejavnostmi. Iz teh razlogov so nekatera gesla bolj, druga manj obsežna, so pa vsa bolj ali manj izvirni raziskovalni dosežek avtorjev oziroma so nastajala ob uporabi podatkov iz (navedene) razpoložljive literature in različnih pisnih virov. Kolikor je bilo le mogoče, smo v predstavljanju posameznih pojmov sledili načelom celostnosti (kompleksnosti – v pomenu raziskovalne interdisciplinarnosti) in celovitosti (kompletnosti – v pomenu raziskovanja horizontalne in vertikalne umeščenosti pojava v prostor in označevanja njegovih temeljnih značilnosti), kjer smo zlasti pri označevanju najbolj raznovrstnih in zahtevnih pojavov poskušali predstaviti njihovo interaktivnost in funkcionalnost v odnosu do okolice, do drugih sorodnih pojavov, do nosilcev in uporabnikov in podobno. Pri več vprašanjih teh načel ni bilo mogoče v celoti upoštevati, saj je bil vsebinski okvir marsikje že zaradi narave samega pojava relativno omejen in v raziskovalnem postopku ni omogočal razvitja ustreznih analiz, sintez in interpretacij. Nadaljnje raziskave bodo zagotovo omogočile pridobitev novih spoznanj o lastnostih in zna- čilnostih pojavov, kar pa je pravzaprav tudi eden od namenov projekta  Slovenski lingvistični atlas. Upamo, da bo etnološko označevanje materialnih pojavov spodbudilo zanimanje za našo kulturno dediščino, jezikovno izročilo in tradicijo nasploh ter okrepilo raziskovalno odličnost tudi na tem, sicer (pre)večkrat spregledanem strokovnem področju. Etnološka pojasnila povzemajo predstavitve pojmov v Slovenskem etnološkem leksikonu (SEL 2004) in navedeni etnološki literaturi, ki je razvezana v 5. poglavju Literatura. Več gesel je napisanih povsem na novo, pri obravnavi nekaterih pojmov sta bila pomembna svetovalca tudi informatorja na terenu: Ivan Podgrajšek iz Zlakove nad Zrečami je samouk, kot je bil njegov oče, človek neštetih znanj in veščin, ukvarjal pa se je z mizarstvom, kolarstvom, orodjarstvom, tesarstvom, kritjem streh s skrilom in verjetno še s čim. Doma so imeli manjšo kmetijo, ki jo je vrsto let širil s kupovanjem okoliških zemljišč. Znan je tudi kot prvovrsten 64 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 65 UVOD obdelovalec suhe svinjine, ki jo med drugim suši na zvoniku bližnje podružnične cerkve sv. Martina, katere oskrbnik – ključar je že vrsto let. Silvester Gaberšček je doma iz Tolmina, po izobrazbi je diplomirani etnolog in je v zadnjih desetletjih kot državni sekretar deloval na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Velja za odličnega poznavalca Tolminskega in predvsem tamkajšnjega kmečkega življenja, zlasti materialne kulture planinskega pašništva, sirarstva in ledinskih imen. Obema je avtor etnoloških pojasnil v SLA 3 za pomoč zelo hvaležen. 65 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 66 66 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 67 2 Komentarji komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 68 68 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 69 SLA V181.01 ‘kmet’, 3/1 Komentar in karta: 3/1 SLA V181.01 ‘kmet’ Jožica Škofic 1. Gradivo Za pomen ‘kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja’, knj. kmèt ( ȅ), je v narečjih najpogostejši leksem kmet (z opombami »manjši kmet« v T008, »bolj bogat« ob nevtralnem paver v T022 ter »novejše« ob starejšem gazda v T349 oz. »redko« ob pogostejšem paver v T352 in T357). Po pogostosti mu sledi poimenovanje paver (z opombo »zaničljivo« ob nevtralnem kmet v T169, »starejše« ob mlajšem kmet v T146, T211 in T223, »redkeje« ob pogostejšem kontadin v T058, »novo« ob starejšem pura v T003). Manjši areal tvori še poimenovanje kontadin, druga poimenovanja so zelo redka ali enkratnice. Enkratni leksem pošident v T084 ima v opombi pripisan pomen ‘samostojen kmet’. Pomensko neustrezen je leksem kmetavzar v T239 z označevalnikom »slabšalno«. 2. Morfološka analiza K//met < * (kъmet)-ъ ← rom. * komete < lat. comes, rod. comitis ‘spremljevalec, družabnik’ (z narečno asimilacijo Km ≥ xm v T097–T104, T109, T115, T117–T119, T121–T124, T138–T139, T144, T146, T148–T155, T168, T170–T172, T174, T179, T181–T183 in T234 (Ramovš 1924: 230); // ≥ u v T074–T075, T079–T081 in T083–T084; // ≥ i v T077 in T081; // ≥ o v T065 in T097) gospodar < * gospod-aŕ-ь ← * gospod-ь ‘gospod, gospodar’ pura < * (pur)-a ← stvnem. gi-būro, srvnem. ge-būr(e) ‘sosed, sovaščan, kmet’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) paver < * (pavr)-ъ ← bav. nem. Pauer ‘kmet’ (nem. Bauer ‘kmet’) birt < * (birt)-ъ ← srvnem. wirt ‘gospodar’ virt < * (virt)-ъ ← nem. Wirt ‘gospodar’ gruntar < * (grunt)-aŕ-ь ← * (grunt)-ъ ← srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’ gruntnjar < * (grunt)-(n)-j-aŕ-ь ← verjetno že nemška tvorjenka iz srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’ (Šekli 2022: ustno) gruntner < * (grunt)-(n-er)-j-ь ← verjetno že nemška tvorjenka iz srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’ (Šekli 2022: ustno) kontadin < * (kontadin)-ъ ← furl. contadin ‘kmet’, it. contadino ‘kmet’ pošident < * (pošident)-ъ ← furl. possident ‘posestnik’, it. possidente ‘posestnik’ kolon < * (kolon)-ъ ← furl. colon, it. colono ‘kmet, najemnik’ 69 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 70 SLA V181.01 ‘kmet’, 3/1 gazda < * (gazd)-a ← hrv. gazda ‘gospodar’ seljak < * sed-ĺ-ak-ъ (← * sed-l-j-ak-ъ) ← * sed-l-o ‘vas’ (← * sed-ti ‘sesti’) / * (seĺak)-ъ ← hrv., srb. seljak ‘kmet’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi pošident v T084, birt v T345, gazda v T349 in gospodar v T409. Kot enkratnici z grunt- sta kartirana leksema gruntnjar v T313 in gruntner v T315. Kot tretji odgovor v posamezni točki sta s simbolom za komentar kartirana enkratnica kolon ‘majhen kmet’ v T084 in paver v T313. Kot nerelevanten je kartiran odgovor kmetavzar v T239. Z rdečo izogloso je na karti označena narečna asimilacija Km- ≥ xm v leksemu kmet v T097–T104, T109, T115, T117–T119, T121–T124, T138–T139, T144, T146, T148–T155, T168, T170–T172, T174, T179, T181–T183 in T234. Z zeleno izogloso je na karti označen vrinjeni u v sklopu -km- v T074–T075, T079–T081 in T083–T084, vrinjeni o v sklopu -km- v T065 in T097 ter vrinjeni i v sklopu -km- v T077 in T081. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V180.01 kmetija (2/1), V129B.01 slaba hiša (2/3), V185.01 gruntar (3/2), V186.01 bajtar (3/3); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 3724 spolovinar; ASLEF: 3377 spolovinar; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Kmet je lastnik zemlje, ki jo obdeluje in se s tem povsem ali deloma preživlja. Naj- pogosteje je posestnik njiv, travnikov in gozdov ter ponekod tudi senožeti in gorskih pašnikov, tudi manj rodnih ali povsem kamnitih gorskih površin (Savinjske Alpe, Karavanke), zemljišč z glinokopi in kamnolomi, do srede 20. stoletja ponekod ob Tržaškem zalivu (kot kmet in ribič) tudi ribolovnih površin. Za razumevanje položaja kmeta v vsakokratni družbi in njegove vloge v javnem življenju (v lokalni upravi, v različnih verskih in drugih interesnih skupnostih ter v vsakodnevnih ali občasnih neformalnih združenjih) je pomembna označitev kmeč- kega prebivalstva po njegovem premoženjskem stanju in s tem povezanem družbenem položaju, ki se je lahko ohranjal za daljša ali krajša časovna obdobja – na Slovenskem se je na podlagi presoje obsega lastništva zemlje in grajenih stavb, nepremičnih in premičnih naprav, orodij, prevoznih sredstev, strojev idr. izoblikovala razdelitev kmetov po njihovem gmotnem položaju, na katerem sta temeljila tudi nekdanji popis in ovrednotenje zemljišč, npr. v franciscejskem katastru iz srede prve polovice 19. stoletja. Najbolj značilna in splošno razumljiva družbena delitev kmetov tako 70 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 71 SLA V181.01 ‘kmet’, 3/1 v njihovem okolju kot v državnopravnih ustanovah in zakonodaji je (bila) delitev na velike, srednje in male kmete ter lastnike nadpovprečno obsežnih zemljišč – veleposestnike, ponekod tudi gruntarje, in lastnike zelo majhnih zemljiških posesti z le eno ali dvema stavbama – bajtarje. Vrednost kmečkih posesti so ocenjevalci in odmerjevalci davkov praviloma določali ne le glede na površinski obseg kmetiji pripadajočih zemljišč, ampak tudi glede na njihovo donosnost – z donosnostjo zemljišč so se izoblikovale tudi različne predstave o dohodkovnem in s tem pre- moženjskem stanju kmetov. Pojmovanje razlik v velikosti kmečke posesti in druž- benem položaju kmetov je bilo zato v različnih (naravnih) okoljih zelo različno. Lastniki bolj ali manj obsežnih obdelovalnih in gozdnih površin s statusom kmeta danes lahko tudi ne obdelujejo zemlje in jo le oddajajo v najem, in sicer sorodnikom ali lastnikom sosednjih zemljišč – takšna razmerja so posebej pogosta v odmaknjenih in gospodarsko manj razvitih območjih, kjer so se lastniki kmetij odselili v večja gospodarska središča in se zaposlili v industriji in drugih neagrarnih dejavnostih, svojo zemljo pa oddajajo v najem kmetom ali polkmetom, ki s pomočjo takšnega najemništva razvijajo in utrjujejo svojo kmetijsko dejavnost in izboljšujejo svoj gmotni položaj. Zlasti na obrobjih industrijsko razvitih mest pa prihaja tudi do nepremišljene odprodaje kakovostne zemlje malih in srednjih kmetov za pozidavo in s tem do propadanja ali manjšanja kmetij, ki sčasoma postajajo moteč prežitek znotraj urbanega okolja ali na njegovem robu. Tudi različna krizna obdobja in politične spremembe po 2. svetovni vojni so manjšale število kmetov. Po uveljavitvi zemljiškega maksimuma in omejevanju nekaterih pravic do uporabe vodnih virov so se občutno krčile možnosti samozadostnega kmečkega gospodarjenja, zato so se številni kmetje zaposlovali v industriji, postali so t. i. polkmetje, nekateri so celo opustili kmetovanje. Posedovanje obdelovalne zemlje in gozdov ter delo na kmetiji v 70. in 80. letih 20. stoletja niso bile vrednote, ki bi ljudi privabljale v kmečko okolje, zato so številni kmečki gospodarji ostali neporočeni, kmetije pa so bile opuščene. Prim.: Baš 1967; Baš 1974; Bogataj 1978; Bogataj 1982; Bogataj 1996; Kerenčič 1939; Kolarič 1939; Ložar 1944; Makarovič 1995; Melik 1936; Ramšak 1996; Ravnik 1996; Sedej 1983; Sedej 1989; Umek 1970; Vilfan 1970; Žgeč 1935 71 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 72 SLA V181.01 ‘kmet’, 3/1 7. Skica 72 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 73 SLA V185.01 ‘gruntar’, 3/2 Komentar in karta: 3/2 SLA V185.01 ‘gruntar’ Jožica Škofic 1. Gradivo Za pomen ‘lastnik grunta, velik kmet’, knj. gruntar ( ȗ), je v narečjih najpogostejši leksem gruntar (z opombo »redko« v T109, T144, T156 in s pomenskimi pojasnili »ki ima planino« v T005, »večji kmet« v T008, »ima cel grunt« v T244 in »ima četrt grunta« v T248 (tu ob podružniku, ki ima »pol grunta«) ter »ti so imeli manj zemlje kot pavri« v T365, »ima zemljo« v T201 in »ima šume, ima zemljo« v T412); v T223 ima leksem novejši pomenski odtenek »tak kmet, ki si je veliko nagrabil«. Redkejše so besedotvorne različice gruntaš, gruntnar/ gruntner (z opombo »redko« v T109) in gruntnjar. Tem leksemom po pogostosti sledita poimenovanji kmet (z opombo »ima konje« v T377) in paver (z opombo »ki ima planino« v T005 in »ima strašno dosti grunta« v T366) – obe poimenovanji sta zapisani tudi v različnih besednih zvezah z levimi prilastki. Poimenovanje kulak ima v T404 opombi »prej« oz. »slabšalno«. Druga poimenovanja so manj pogosta in/ali zemljepisno razpršena: kolon v T085 ima opombo »gruntar je bil kolon, vendar jih v Kozani nikoli ni bilo«, želar v T370 ima opombo »posestnik brez konj«. Za T082, T094, T101, T106, T161, T168, T300, T332 in T372 je v opombah zapisano, da tam pojma ali besede gruntar ne poznajo. 2. Morfološka analiza Kmet < * (kъmet)-ъ ← rom. * komete < lat. comes, rod. comitis ‘spremljevalec, družabnik’ ( K ≥ x v T097, T148 in T180 (Ramovš 1924: 230)) velik(i) K//met < * vel-ik-ъ( -j-ь) (kъmet)-ъ ← * vel-ik-ъ ‘velik’ (← * vel-ь ‘velik’) + * (kъmet)-ъ ( K ≥ x v T103, T117, T124 in T150–T151; // ≥ u v T080; // ≥ i v T081) (ta) večji kmet < (* t-) vę-ьj-ь-j-ь (kъmet)-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * vę-ьj-ь ‘večji’ + * (kъmet)-ъ bogat kmet < * bog-at-ъ (kъmet)-ъ ← * bog-at-ъ ‘bogat’ (← * bog-ъ ‘delež’) + * (kъmet)-ъ dober kmet < * dobr-ъ (kъmet)-ъ ← * dobr-ъ ‘dober’ + * (kъmet)-ъ težak kmet < * tęž-ьk-ъ (kъmet)-ъ ← * tęž-a ‘teža’ + * (kъmet)-ъ grobi kmet < * grǫb-ъ-j-ь (kъmet)-ъ ← * grǫb-ъ ‘hrapav, neraven, kriv’ + * (kъmet)-ъ gorši kmet < * goŕ-ьš-ь-j-ь (kъmet)-ъ ← * gor-j-ьš-ь-j-ь (← * gor-ьk-ъ ‘vroč’ ← * gor-ě-ti ‘goreti’) + * (kъmet)-ъ 73 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 74 SLA V185.01 ‘gruntar’, 3/2 močen kmet < * mo-ьn-ъ (kъmet)-ъ ← * mo-ь ‘moč’ + * (kъmet)-ъ premožen kmet < * per-mož-ьn-ъ (kъmet)-ъ ← * per-moi ← * per- ‘skozi, prek, čez, k’ + * moi (< * mog-ti) ‘moči, zmoči, biti dovolj močan, sposoben’ + * (kъmet)-ъ topelšni kmet < * (topel)-ьš-ьn-ъ-j-ь (kъmet)-ъ ← avstr. nem. Doppel ‘par, dvojica’ (po bav. nem. prehodu d- > t-) + * (kъmet)-ъ Kmetavzar < * (kъmet)-(avz)-aŕ-ь ( Km ≥ xm v T149) (prim. Bajec 1950: 77) gospodar < * gospod-aŕ-ь ← * gospod-ь ‘gospod, gospodar’ veliki gospodar < * vel-ik-ъ-j-ь gospod-aŕ-ь ← * vel-ik-ъ ‘velik’ + * gospod-aŕ-ь posestnik < * po-sěs-t-ьn-ik-ъ ← * po-sěs-t-ь (< * po-sěd-t-ь ‘kar je zasedeno, zavzeto, pridobljeno v last’) ← * po-sěs-ti ‘zasesti’ ← * po- ‘po’ + * sěs-ti (< * sěd-ti ‘sesti’) veleposestnik < * vel-e-po-sěs-t-ьn-ik-ъ ← * vel-ь ‘velik’ + * po-sěs-t-ь veljak < * veĺ-ak-ъ (< * vel-j-ak-ъ) ← * vel-ь ‘velik’ (ta) bogati < (* t-) bog-at-ъ-j-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * bog-at-ъ bogatec < * bog-at-ьc-ь bogatinec < * bog-at-in-ьc-ь bogataš < * bog-at-(aš)-ь cel zemljak < * cěl-ъ zemĺ-ak-ъ ← * cěl-ъ ‘zdrav, nepoškodovan’ + * zemĺ-a ‘zemlja’ podružnik < * po-druž-ьn-ik-ъ ← * po- ‘po’ + * drug-ъ ‘tovariš, prijatelj, sopotnik’ gruNtar < * (grunt)-aŕ-ь ← * (grunt)-ъ ← srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’ ( N ≥  v T130) veliki gruntar < * vel-ik-ъ-j-ь (grunt)-aŕ-ь ← * vel-ik-ъ ‘velik’ + * (grunt)-ъ gruntner < * (grunt)-(n-er)-j-ь ← verjetno že nemška tvorjenka iz srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’ (Šekli 2022: ustno) gruntnar < * (grunt)-(n-ar)-j-ь ← verjetno že nemška tvorjenka iz srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’ (Šekli 2022: ustno) gruntnjar < * (grunt)-(n)-j-aŕ-ь ← verjetno že nemška tvorjenka iz srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’ (Šekli 2022: ustno) gruntaš < * (grunt)-(aš)-ь pura < * (pur)-a ← stvnem. gi-būro, srvnem. ge-būr(e) ‘sosed, sovaščan, kmet’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) cel pura < * cěl-ъ (pur)-a ← * cěl-ъ ‘zdrav, nepoškodovan’ + * (pur)-a paver < * (pavr)-ъ ← bav. nem. Pauer ‘kmet’ (nem. Bauer ‘kmet’) velik(i) paver < * vel-ik-ъ( -j-ь) (pavr)-ъ ← * vel-ik-ъ ‘velik’ + * (pavr)-ъ 74 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 75 SLA V185.01 ‘gruntar’, 3/2 najtavečji paver < * na-i-ta-vę-ьj-ь-j-ь (pavr)-ъ ← * na ‘na’ + členica -i + * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + vę-ьj-ь (← * vel-ь ‘velik’) + * (pavr)-ъ bogat paver < * bog-at-ъ (pavr)-ъ ← * bog-at-ъ + * (pavr)-ъ težki paver < * tęž-ьk-ъ-j-ь (pavr)-ъ ← * tęž-a ‘teža’ + * (pavr)-ъ pavrinjak < * (pavr)-iń-ak-ъ (< * (pavr)-in-j-ak-ъ) birt < * (birt)-ъ ← srvnem. wirt ‘gospodar’ velik birt < * vel-ik-ъ (birt)-ъ ← * vel-ik-ъ ‘velik’ (← * vel-ь ‘velik’) + * (birt)-ъ virt < * (virt)-ъ ← nem. Wirt ‘gospodar’ hofovec < * (xof)-ov-ьc-ь ← nem. Hof ‘kmečka posest, dvor’ želar < * (želar)-j-ь ← srvnem. seller (< seldener, seldner) ‘kočar, najemnik, dninar’ (> bav. nem. Söller ‘kočar’) pesicar < * (pesicar)-j-ь ← nem. Besitzer ‘lastnik’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) grospezicer < * (grospezicer)-j-ь ← nem. Großbesitzer ‘veleposestnik’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) kajžar < * (kajž)-aŕ-ь ← * (kajž)-a ← bav. nem. Kaise, Kaische, Keische (pred prehodom srvnem. ż > š) (ta) veliki kontadin < (* t-) vel-ik-ъ-j-ь (kontadin)-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * vel-ik-ъ ‘velik’ + furl. contadin, it. contadino ‘kmet’ bogat kontadin < * bog-at-ъ (kontadin)-ъ ← * bog-at-ъ + * (kontadin)-ъ kolon < * (kolon)-ъ ← furl. colon, it. colono ‘kmet, najemnik’ bakan < * (bakan)-ъ ← furl. bacan ‘posestnik’ gazda < * (gazd)-a ← hrv. gazda ‘gospodar’ veliki gazda < * vel-ik-ъ-j-ь (gazd)-a ← * vel-ik-ъ ‘velik’ (← * vel-ь ‘velik’) + hrv. gazda ‘gospodar’ kulak < * (kulak)-ъ ← rus. kulak ‘premožen kmet’, ‘stiskač, oderuh’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi pesicar v T015, virt v T043, kolon v T085, kajžar v T197, veljak v T234, podružnik v T248, grospezicer v T360, hofovec v T035 in želar v T372. Kot enkratnica z bogat- je kartiran leksem bogatinec v T295. Kot enkratnica s - posestnik je kartiran leksem veleposestnik v T368. Kot enkratnica z grunt- je kartiran leksem gruntnjar v T313. Kot enkratnica z pavr- je kartiran leksem pavrinjak v T383. Kot enkratna besedna zveza je kartiran leksem cel zemljak v T233. Kot enkratne besedne zveze s kmet so kartirani leksemi gorši kmet v T077, premožen kmet v T112, močen kmet v T116, težak kmet v T230 in grobi kmet v T414. Kot enkratna besedna zveza z gospodar je kartiran leksem veliki gospodar v T384. Kot enkratna besedna zveza z gruntar je kartiran leksem veliki gruntar v T220. 75 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 76 SLA V185.01 ‘gruntar’, 3/2 Kot enkratne besedne zveze s paver so kartirani leksemi bogat paver in najtavečji paver v T055 ter težki paver v T383. Kot enkratna besedna zveza z birt je kartiran leksem velik birt v T329. Kot enkratna besedna zveza z gazda je kartiran leksem veliki gazda v T399. Kot tretji odgovor v posamezni točki so s simbolom za komentar kartirani leksemi gruntar v T043, T155 in T316, gruntner v T109, kmet v T169, velik kmet v T097 in T202, topelšni kmet v T414, posestnik v T386, paver v T310 ter želar v T370. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T082, T094, T101, T106, T161, T168, T300, T332 in T372. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V181.01 kmet (3/1), V186.01 bajtar (3/3), V293.01 kmetija (2/1), V129B.01 slaba hiša (2/3); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Gruntar je izraz za osebo, najpogosteje moškega, ki ima ali je imel v lasti večje površine obdelovalne zemlje in gozda. Gruntar je (bil) lastnik velike kmetije, ki se je v fevdalni dobi imenovala tudi huba in je v našem prostoru zavzemala okrog 12 ha obdelovalne zemlje, tj. toliko, da je na njej lahko preživela ena družina. V nekaterih vzhodnih delih osrednje Slovenije se je beseda gruntar obdržala predvsem kot oznaka za nadpovprečno premožnega kmeta, mlinarja, žagarja in trgovca z lesom, ki je bil lahko lastnik ne le obsežnih gozdov in obdelovalne zemlje, ampak tudi več stanovanjskih in različnih gospodarskih poslopij. Njihove velike hiše so bile največkrat zidane iz kamna in apna, ki so jih prej kot drugi manj premožni posestniki, srednji in mali kmetje, prekrivali s skrilom in z žgano opeko. Velike gruntarske hiše so bile značilne za gospodarsko razvitejša območja, zlasti za Gorenjsko in tudi za nekatera območja Štajerske. Vidne in v prvotni podobi zadovoljivo ohranjene gruntarske posesti, predvsem pa njihove stanovanjske in gospodarske stavbe so od 80. let 20. stoletja tudi predmet spomeniškovarstvenih obravnav. Nekatere gruntarske domačije so zgledno obnovljene in so pomemben del krajevnih turističnih zanimivosti ter predmet pogostih strokovnih in znanstvenih obravnav. Prim. še etnološko pojasnilo k V181.01 kmet (3/1). Prim.: Baš 1967; Baš 1974; Bogataj 1978; Bogataj 1982; Bogataj 1996; Melik 1936; Ravnik 1996; Sedej 1983; Sedej 1989; SEL 2004; Umek 1970; Vilfan 1970 76 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 77 SLA V186.01 ‘bajtar’, 3/3 Komentar in karta: 3/3 SLA V186.01 ‘bajtar’ Jožica Škofic 1. Gradivo Za pomen ‘lastnik zelo majhnega kmečkega posestva’, knj. bájtar ( ȃ), so v gradivu za SLA najpogosteje zapisani leksemi bajtar oz. bajter (z opombami, da ima bajtar »samo hišo« v T154, »samo bajto, nič zemlje« v T155 in »ima samo eno kravico« v T201 ter da gre za zaničevalno poimenovanje za tistega, ki »ima malo ali nič« v T417) ter redkejše tvorjenke z istim korenom, tj. bajtljar oz. bajtljer in bajtnar oz. bajtner (zaradi narečnih glasovnih razvojev in različnih stopenj oslabitev pona-glasnih samoglasnikov ni mogoče z gotovostjo določiti distribucije pripon -ar in -er, zato so v tem komentarju obravnavane skupaj). Po pogostosti mu sledita poimenovanji kajžar oz. kajžer (z opombo, da je bil kajžar tisti, ki je »imel malo zemlje« v T155, T242, T417, ki »ima hišo in malo zemlje« v T154, in da je to »četrt gruntarja« oz. ima »četrt grunta« v T248 – enako pojasnilo ima tudi poimenovanje podružnik v T173; v T146 ima kajžar opombo, da je to poimenovanje starejše kot bajtar) z redkejšimi različicami kajžljar oz. kajžljer in kajšljar oz. kajšljer (v T387 s pomenskim pojasnilom ‘mali kmet’). Pogost je tudi leksem kočar (z opombo, da »je imel lastno kočo« v T359 in T374 oz. da je bil »še revnejši kot želar« v T370) z red- kejšimi besedotvornimi različicami kočljar oz. kočljer in kočnar (z opombo, da je »moral hoditi k pavrom na delo, da se je lahko preživljal« v T365) oz. kočner. Nekoliko redkejša in bolj razpršena so poimenovanja sebenjek oz. sebenjak (z opombo, da je »imel majhno hišo in kako kravico« v T252 in da je to »pol kmet, pol delavec« v T264), sebenjač, osebenjek (z opombama, da »nima svoje hiše« v T254 in »kdor je brez premoženja, gostač« v T411) in osebenik. Redka so tudi poimenovanja želar (z opombami, da »ima več živine kot bajtar in manj kot kmet; kmet vozi s konji, želar s kravami« v T373, da »dela z voli in kravami, zlasti v hribih, med vinogradi« v T377, da »ima majhno kmetijo« v T374 oz. je »mali kmet« v T392, »srednji kmet« v T366 ali je »na polju mali posestnik« v T386) ter viničar (z opombo, da so »viničarji imeli stvari v najemu, brez lastnega premoženja« v T383), vencar (z opombo »najemnik, viničar« v T372 in T378 in »stanovanjski najemnik z delovno protiuslugo« v T392) in vencarlin (z opombo »pomočnik v goricah, brez zemlje« v T407) oz. vencerl. Redkeje se uporabljajo tudi besedne zveze mali oz. majhen ali reven kmet. Druga poimenovanja so še redkejša ali enkratnice. Med njimi ima polovinar v T087 opombo, da »je delal na pol; pol njemu, pol gospodarju«, klehar v T158, da je to »zelo star izraz«, fitar v T248, da »tudi hiše nima«, lastinar v T303 je »srednji kmet«, štantar v T347 »nima hiše«, ofer v T359 ima opombo, da je bil to »najemnik, koča je bila kmetova last«, leksem 77 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 78 SLA V186.01 ‘bajtar’, 3/3 štuntar je »osebenjek« v T376, leksem štuntnar »podnajemnik« v T372, nagornjak v T377 »ima ca. 10 oralov zemlje, dela s kravami in volmi zlasti v hribovitem, vi-nogradnem terenu«, siromak v T378 je »revež, sirota«, težak v T409 pa je »bil plačan« v primerjavi s hlapcem, ki je »delal zastonj«. Na to, da pojma ne poznajo, je opozorjeno v T082 z opombo »v Brdih so bili koloni, ki so bili podložni gospodarju, ali svobodni kmetje; gruntar bi ustrezalo gospodarju, bajtar kolonu; izraza bajtar in gruntar pa po celotnih Brdih nista znana«. V T094, T101, T106, T234 in T375 je v opombah zapisano, da tam pojma ali besede bajtar ne poznajo. 2. Morfološka analiza bajtar/bajter < * (bajt)-aŕ-ь / * (bajt)-(er)-j-ь (Furlan 2013: 77) ← * (bajt)-a ← ben. it. baita, furl. baite ‘koča, bajta’ bajtljar/bajtljer < * (bajt)-(ĺ-ar)-j-ь / * (bajt)-(ĺ-er)-j-ь (Šekli 2022: ustno) bajtnar/bajtner < * (bajt)-(n-ar)-j-ь / * (bajt)-(n-er)-j-ь (Šekli 2022: ustno) bajten < * (bajt)-ьn-ъ kajžar/kajžer < * (kajž)-aŕ-ь / * (kajž)-(er)-j-ь ← * (kajž)-a ← bav. nem. Kaise, Kaische, Keische ‘kajža, koča’ (pred prehodom srvnem. ż > š) kajžnik < * (kajž)-ьn-ik-ъ kajžljar/kajžljer < * (kajžĺar)-j-ь / * (kajžĺer)-j-ь ← avstr. nem. Keuschler (po nar. nem. prehodu eu > ai, pred prehodom srvnem. ż > š) kajšljar/kajšljer < * (kajšĺar)-j-ь / * (kajšĺer)-j-ь ← avstr. nem. Keuschler (po nar. nem. prehodu eu > ai, po prehodu srvnem. ż > š) kočar/kočer < * kǫ-aŕ-ь / * kǫ-(er)-j-ь ← * kǫ-a ‘koča’ kočljar/kočljer < * kǫ-(ĺ-ar)-j-ь/* kǫ-(ĺ-er)-j-ь (Šekli 2022: ustno) kočnar/kočner < * kǫ-(n-ar)-j-ь/* kǫ-(n-er)-j-ь (Šekli 2022: ustno) kočni < * kǫ-ьn-ъ-j-ь sebenjek/sebenjak < * seb-ěn-j-ьk-ъ/* seb-ěn-j-ak-ъ ← * seb- ‘sebe’ sebenjač < * seb-ěn-j-ač-ь osebenjek < * o(b)-seb-ěn-j-ьk-ъ ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * seb- ‘sebe’ osebenjkar < * o(b)-seb-ěn-j-ьk-aŕ-ь ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * seb- ‘sebe’ osebenik < * o(b)-seb-ěn-ьn-ik-ъ ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * seb- ‘sebe’ želar < * (želar)-j-ь ← srvnem. seller (< seldener, seldner) ‘kočar, najemnik, dninar’ (> bav. nem. Söller ‘kočar’) viničar < * vin-ьn-ič-aŕ-ь ← * vin-ьn-ic-a ← * vin-ьn-ъ ← * vin-o ‘vino’ vencar < * (vencar)-j-ь ← srvnem. wīnzer, nem. Winzer ʻvinogradnik’ ob naslonitvi na nem. Wein ʻvino’ vencerl < * (vencerĺ)-ь ← stvnem. wīnzuril ʻvinogradnik’ ob naslonitvi na nem. Wein ʻvino’ vencerlin < * (vencerlin)-ъ ← nem. Winzerlein ʻmajhen vinogradnik’ ob naslonitvi na nem. Wein ʻvino’ 78 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 79 SLA V186.01 ‘bajtar’, 3/3 kolon < * (kolon)-ъ ← furl. colon, it. colono ‘kmet, najemnik’ štantar < * (štant)-aŕ-ь ← nem. Stand ʻstojnica’, ʻstoja, položaj, stan’ polovinar < * pol-ov-in-aŕ-ь ← * pol-ov-in-a ← * pol-ъ ‘polovica’ podružnik < * po-druž-ьn-ik-ъ ← * po- ‘po’ + * drug-ъ ‘tovariš, prijatelj, sopotnik’ maseljčar < * (masĺ)-ьč-aŕ-ь ← * (masĺ)-ьc-ь ‘četrt grunta’ ← * (masĺ)-ь ← avstr. nem. Maβlein ‘mera’ kmet < * (kъmet)-ъ ← rom. * komete < lat. comes, rod. comitis ‘spremljevalec, družabnik’ mali k//met < * mal-ъ-j-ь (kъmet)-ъ ← * mal-ъ ‘majhen’ + * (kъmet)-ъ (// ≥ i v T077) majhen K//met ≤ * mal-ix-ьn-ъ (kъmet)-ъ ← * mal-ъ ‘majhen’ + * (kъmet)-ъ ( K ≥ x v T104 in T124, T150–T151 (Ramovš 1924: 230); // ≥ u v T079–T080) reven kmet < * (rěv)-ьn-ъ (kъmet)-ъ ← * (rěv)-a (← bav. srvnem. * röuwe, srvnem. riuwe, iz česar se je razvilo današnje nem. Reue ‘kesanje, žalost, bolečina, trpljenje, slab izgled’) + * (kъmet)-ъ ubogi kmet < * u-bog-ъ-j-ь (kъmet)-ъ ← * u-bog-ъ ‘ubogi’ (← * u- ‘proč, dol’ + * bog-ъ ‘delež’) + * (kъmet)-ъ mali posestnik < * mal-ъ-j-ь po-sěs-t-ьn-ik-ъ ← * mal-ъ ‘majhen’ + * po-sěs-t-ь ((< * po-sěd-t-ь ‘kar je zasedeno, zavzeto, pridobljeno v last’) ← * po-sěs-ti ‘zasesti’ ← * po- ‘po’ + * sěs-ti (< * sěd-ti ‘sesti’)) mali gruntar < * mal-ъ-j-ь (grunt)-aŕ-ь ← * mal-ъ ‘majhen’ + srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’ mali paver < * mal-ъ-j-ь (pavr)-ъ ← * mal-ъ ‘majhen’ + * (pavr)-ъ (< bav. nem. Pauer ‘kmet’) majhen paver ≤ * mal-ix-ьn-ъ (pavr)-ъ ← * mal-ъ ‘majhen’ + * (pavr)-ъ (ta) mali kontadin < (* t-) mal-ъ-j-ь (kontadin)-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * mal-ъ ‘majhen’ + * (kontadin)-ъ (← furl. contadin ‘kmet’, it. contadino ‘kmet’) ubogi kontadin < * u-bog-ъ-j-ь (kontadin)-ъ ← * u-bog-ъ ‘ubogi’ (← * u- ‘proč, dol’ + * bog-ъ ‘delež’) + * (kontadin)-ъ ubožec < * u-bož-ьc-ь ← * u-bog-ъ ‘ubogi’ (← * u- ‘proč, dol’ + * bog-ъ ‘delež’) (ta) ubogi < (* t-) u-bog-ъ-j-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * u-bog-ъ ‘ubogi’ revež < * (rěv)-ež-ь ← * (rěv)-a ← bav. srvnem. * röuwe, srvnem. riuwe, iz česar se je razvilo današnje nem. Reue ‘kesanje, žalost, bolečina, trpljenje, slab videz’ reven < * (rěv)-ьn-ъ ← * (rěv)-a siromak < * sir-om-ak-ъ ← * sir-om-ъ ‘reven, siromašen’ ← * sir-ъ ‘osirotel, osamel’ siromah < * sir-om-ax-ъ hišar < * (xyš)-aŕ-ь ← * (xyš)-a ← stvnem. hūs ‘hiša’ malohišnik < * mal-o-(xyš)-ьn-ik-ъ ← * mal-ъ ‘majhen’ + * (xyš)-a gostač < * gost-ač-ь ← * gost-ь ‘gost’ hlevar < * xlěv-aŕ-ь ← * xlěv-ъ ‘hlev, staja’ hlapec < * xolp-ьc-ь ← * xolp-ъ ‘sluga, suženj, fant’ 79 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 80 SLA V186.01 ‘bajtar’, 3/3 gorman < * gor-(man)-ъ ← * gor-ě ‘gori, zgoraj’ nagornjak < * na-gor-ьń-ak-ъ (< * na-gor-ьn-j-ak-ъ) ← * na ‘na’ + * gor-ě ‘gori, zgoraj’ težak < * tęž-ak-ъ ← * tęž-a ‘teža’ taberhar < * (taberx)-aŕ-ь ← verjetno povezano z nem. Tagwerk ‘dnevno delo’ / * (taberxar)-j-ь, prim. osebno ime nem. Tagwerker žernadnik < * (žernad)-ьn-ik-ъ ← it. giornata ‘dan’ lastinar < * volst-in-aŕ-ь ← * volst-ь (< * vold-t-ь) ‘oblast, vladanje, volja’ //ofer < * (ofr)-ъ ← srvnem. opfer ‘žrtev, darovanje’ (// ≥ x v T415; // ≥ v v T310) petljar < * (petĺar)-j-ь ← bav. nem. Pettler (nem. Bettler ‘berač’) fitar < * (fit)-aŕ-ь ← (fit)-ъ ‘najem, nakup, najemščina, zakupščina’ ← furl. fit, ital. fitto, afitto ‘najem’ štuntar < * (štunt)-aŕ-ь ← nem. Stunde ‘ura’ štuntnar < * (štunt)-(n-ar)-j-ь koldiš < * (koldiš)-ь ← madž. koldus ‘berač’ klehar, nejasno (prim. bav. nem. Kleacker, WBÖ 2: 343, in Klêacker ‘deteljišče’, WBÖ 1: 68–69) kucler, nejasno, morda izpeljano iz kucelj 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi polovinar v T087, klehar v T158, gostač v T187, hlevar v T191, hišar v T233, fitar v 248, lastinar v T303, taberhar v T322, nagornjak v T377, viničar v T383, gorman v T386 in petljar v T401. Kot enkratnica s kmet je kartiran leksem kmet v T131. Kot enkratnica z bajt- je kartiran leksem bajten v T193. Kot enkratnica z osebenjek- je kartiran leksem osebenjkar v T291. Kot enkratnica z rev- je kartiran leksem (posamostaljeni pridevnik) reven v T128. Kot enkratnica s koč- je kartiran leksem (posamostaljeni pridevnik) kočni v T314. Kot enkratnica s sirom- je kartiran leksem siromah v T413. Kot enkratnici s štunt- sta kartirana leksema štuntar v T376 in štuntnar v T372. Kot enkratnica z vencer- je kartiran leksem vencerlin v T407. Kot enkratna besedna zveza s paver je kartiran leksem mali paver v T405. Kot enkratna besedna zveza s kontadin je kartiran leksem ubogi kontadin v T061. Kot tretji odgovor v posamezni točki so s simbolom za komentar kartirani leksemi majhen kmet v T008, bogi kmet v T087, bajtar v T090, T311 in T410, revež v T090 in T133, bogi v T109, siromak in žernadnik v T234, maseljčar v T238, sebenjek v T243 in T274, osebenjek v T254, malohišnik v T279, kajžar v T288, kajžlar v T388, kajšljar v T387, kočler v T316, štantar v T347, ofer v T359 oz. hofer v T415, želar v T366, mali kmet v T363, mali gruntar v T371, vencar v T372, vencerl v T374, siromak v T378, T392 in T410, mali posestnik v T386, težak v T371 in T409, osebenjak v T411 ter odgovor, da izraza ne poznajo, v T109 in T392. 80 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 81 SLA V186.01 ‘bajtar’, 3/3 Kot nerelevanten je kartiran odgovor bajta v T317. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T082, T094, T101, T106 in T375. 4. Uporabljena dodatna literatura Furlan 2013; WBÖ 5. Primerjaj SLA: V181.01 kmet (3/1), V185.01 gruntar (3/2), V180.01 kmetija (2/1), V129B.01 slaba hiša (2/3); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 3382 dninar; ASLEF: 3729 dninar; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Bajtar je bil oseba, ki je z družino ali tudi sam stanoval v manjši, delno leseni sta- novanjski hiši, ki se je ponekod podaljševala v manjši, največkrat le enoprostorni gospodarski prostor. Bajtar je imel v lasti zelo malo zemlje, ponekod dovolj le za rejo nekaj perutnine ali tudi eno ali dve kozi ali ovci. Po gmotnem položaju je bil večinoma v ugodnejšem položaju od najemniških kočarjev, ki so prebivali v lesenih ali delno lesenih najetih kočah kmečkih gospodarjev, in tudi od viničarjev, ki so prebivali na vinogradniških območjih v prav tako najetih viničarskih hišah s skromnim gospodarskim poslopjem, ponekod tudi v udobnejših hišah ob prestižnih letnih bi- vališčih lastnikov vinogradov (v drugi polovici 19. in v prvi polovici 20. stoletja zlasti trgovcev, gostilničarjev v mestih, industrialcev, nižjega plemstva). Bajtarju je večinoma pripadlo tako malo ali (tudi) nič zemlje, da ni mogoče govoriti o kakšni kmečki posesti, zato bajtarjem niso bili naloženi zemljiški davki (po Blaznik 1970: 161–185). V stavbnem in družbenem okolju bajtarjev so se še v prvi polovici 20. stoletja kot pri drugih družbenih skupinah ohranile prvobitne enoprostorne hiše ognjiščnega in kasnejšega dimničnega tipa ter preproste hiše z le dvema pro- storoma, odprto vhodno vežo z odprtim kuriščem za peč v sosednji bivalni hiši, kakor so v večini slovenskega ozemlja imenovali osrednji bivalni prostor, kjer so stanovalci bivali, se prehranjevali, prenočevali, opravljali različna hišna in rokodelska dela. Kljub skromni bivalni ravni bajtarjev zlasti s primerljivim večinskim kmečkim prebivalstvom ter obrtniškim in delavskim prebivalstvom v vaseh, trgih in mestih pa urejenost in čistoča bajtarskih domov nista bili vedno nizki, pogosto sta celo bistveno presegali raven nekaterih gmotno močnejših kmetov in tudi delavstva. Hiše bajtarjev pa so bile zaradi njihovih gmotnih razmer navadno slabše gradbene kakovosti, zato so te stavbe dajale videz dotrajanih, pogosto tudi slabo vzdrževanih stavb. Prim. še etnološko pojasnilo k V181.01 kmet (3/1). Prim.: Baš 1967; Baš 1974; Blaznik 1970; Bogataj 1978; Bogataj 1982; Bogataj 1996; Melik 1936; Ravnik 1996; Sedej 1983; Sedej 1989; SEL 2004; Umek 1970; Vilfan 1970 81 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 82 SLA V186.01 ‘bajtar’, 3/3 7. Skica 82 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 83 SLA V547.01 ‘polje’, 3/4 Komentar in karta: 3/4 SLA V547.01 ‘polje’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomen ‘zemljišče za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’, knj. pólje ( ), v največ krajevnih govorih poznajo leksem polje (v T223 je ob odgovoru polje zapisano, da te besede tam sicer ne uporabljajo). Drugi najštevilčnejši leksem njiva se strnjeno pojavlja v vzhodnejših narečjih, razpršeno tudi v osrednjih. Leksema kampanja in grunt sta redka in se tako kot enkratnice večinoma pojavljata v obrobnih narečjih. Leksem polje ima ponekod dodatne pomenske opise, in sicer so to v T164 ‘travniki, košenice’, v T216 ‘ravnina’, v T272 ‘več njiv skupaj oz. vse obdelovalne površine, ki niso gozd’, v T287 ‘gozd’, v T293 ima leksem opombo »kjer raste praprot« in v T296 pomeni ‘steljnik’. Za leksem polje ponekod pravijo, da ga ne uporabljajo (v T223) oz. ga uporabljajo redko (v T110, T258, T392 in T393). Pomensko neustrezni in zato nerelevantni so odgovori polje, ki je izpričan le kot ledinsko ime (v T088 ‘ime parcele’, v T108 ‘ravnina pri Žabljah’, v T134 »ohranjeno samo še v krajevnem imenu«, v T247 »samo v zvezi Dobre polje«, v T252 »samo v zvezi Jablanško polje«), brajda v T088 je ‘zemlja pri hiši’ in jon v T415 je ‘del obdelane zemlje’. V točkah T271 in T363 beseda polje ni znana. 2. Morfološka analiza polje < * poĺ-e ‘polje’ polja < * poĺ-a (im. ed.) // NJiv- < * ńiv-a ≤ * niv-a ‘njiva’ (// ≥ g v T022, NJ ≥  v T246, T257, T265, T270) (Ramovš 1924: 118–119) laz < * laz-ъ ‘ozek prehod, strm svet’ polaganje < * po-lag-a-n-ьj-e ← * po-lag-a-ti ← * po-lož-i-ti ← * po- ‘po’ + * lož-i-ti ‘postavljati, polagati’ travnik < * trav-ьn-ik-ъ ← * trav-ьn-ъ ← * trav-a ‘krma’ grunt < * (grunt)-ъ ← srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’ kampanja < * (kampań)-a ← it. campagna ‘polje’ (Meyer-Lübke 1911: 119) brajda < * (brajd)-a ← ben. it. braida, furl. braide ‘majhno posestvo’ planta < * (plant)-a ← furl. plante ‘rastlina, vrsta, nasad’ vale (im. mn.) < * (val)-ę ← trž. it. vale, it. valle ‘dolina’ mezeva < * (mezev)-a ← madž. mező ‘polje’ mezevje < * (mezev)-ьj-e 83 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 84 SLA V547.01 ‘polje’, 3/4 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi planta v T082, brajda v T087, vale v T114 in polaganje v T276. Kot enkratnici z mezev- sta kartirana leksema mezevje v T404 in mezeva v T405. Kot tretji odgovor v posamezni točki sta z znakom za komentar kartirani enkratnici laz v T067 in travnik v T355. Kot nerelevantni so kartirani odgovori polje v T088, T108, T134, T164, T216, T247, T252, T287, T293 in T296, jon v T415 ter brajda v T088. S simbolom za »ni poimenovanja« sta kartirana odgovora v T271 in T363. 4. Uporabljena dodatna literatura Meyer-Lübke 1911 5. Primerjaj SLA: V548.01 njiva (3/5); OLA: 525; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 3065; ASLEF: 3607; HJA: 1385; LinGeH: 1213; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Polje je zemljišče z obdelovalnimi površinami na pogosto najbolj kakovostni zemlji. V pretežnem delu slovenskega prostora je razumljeno kot obdelovalno zemljišče večjih razsežnosti, ki je z redno, večinoma vsakoletno obdelavo zemlje pridobilo veliko rodovitnost in s tem večjo donosnost pridelkov, kar je lastnikom oz. uporab- nikom takšnih zemljišč prineslo prednostni gmotni položaj v primerjavi z drugimi. Predvsem ravninska polja so že v začetnem obdobju zemljiške razdelitve in poselitve (v 9., 10. stoletju) imela prednost pred drugimi, po konfiguraciji bolj razgibanimi poljedelskimi in živinorejskimi območji. Obdelovanje zemlje na razsežnih ravninskih poljih je (bilo) bistveno lažje, učinkovitejše in posledično ekonomsko bolj ugodno kot v hribovitem svetu. Ravninska lega obdelovalnih površin s prevladujočimi polji in bistveno manjšim obsegom travnikov in pašnikov je lastnikom med drugim omogočala uvajanje nekaterih monokultur, kar je pospešilo tudi razvoj specializirane oblike živinoreje. Na ravninskih poljih se je prej kot drugod uveljavilo orno polje- delstvo, ki je izpodrinilo motično poljedelstvo, tudi mehanizacija kmetijstva je bila tu hitrejša. Kakovostna ravninska polja je bilo mogoče obdelovati vsako leto, čeprav so tudi tu s kolobarjenjem polja občasno puščali v prahi, neobdelana in v mirovanju ali zasejana z deteljo, da si je zemlja spočila in se obogatila z dušikom. Na Slovenskem so velika polja predvsem na Sorškem in Kranjskem polju, v Spodnji Savinjski dolini, Dravinjski dolini, na Ptujskem polju ter Ravenskem in Dolinskem v Prekmurju ter ob reki Kolpi v Beli krajini. Kakovost zemlje in razsežnost zemljišč je med drugim vplivala na njihovo donosnost, s tem pa posredno tudi na (gmotno) razslojevanje kmečkega prebivalstva. Tudi hribovskim kmetom, ki ravninskih polj in travnikov praviloma ne posedujejo, beseda polje večinoma pomeni predvsem obdelovalno zemljo na ravninskem svetu v dolini, ne pa tudi razgibanih obdelovalnih 84 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 85 SLA V547.01 ‘polje’, 3/4 zemljišč v hribovitem svetu, kjer so večje in predvsem ravne njivske površine redke. Današnja poljska razdelitev temelji na več kot tisočletnem razvoju in tradiciji izrabe tal. Med obdelovalnimi površinami različnih oblik na Slovenskem prevladujejo celki, grude, delci, sklenjene proge, kombinacija sklenjenih prog in pravilnih delcev ter nove oblike razdelitve zemljišč, ki so posledica tako načrtnega kot stihijskega poseljevanja obdelovalne zemlje zlasti po 2. svetovni vojni. Prim.: Baš 1953–1954; Baš 1980; Grafenauer 1970; Ložar 1944; Novak 1967; VSL 1997–1998 7. Skica 85 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 86 SLA V548.01 ‘njiva’, 3/5 Komentar in karta: 3/5 SLA V548.01 ‘njiva’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomen ‘del zemljišča za gojenje kulturnih, krmnih rastlin’, knj. njíva ( í), se v večini narečij uporablja beseda njiva, medtem ko se leha, planta, ogon in slog v zapisanem gradivu pojavljajo redkeje. Leksemi so ponekod dodatno pomensko pojasnjeni: slog se v T340 uporablja v pomenu ‘ena njiva’, v T329 pa v pomenu ‘štiri do pet metrov široka njiva’, enak pomen ima leksem ogon v T333. 2. Morfološka analiza // NJi// Va < * ńiv-a ≤ * niv-a ‘njiva’ (1. // ≥ g v T035–T041, T044–T045, // ≥ ǥ v T001–T004, // ≥ γ v T005, T022, // ≥ h v T012–T013, T016–T019, T025–T028, T032–T033, // ≥ x v T023, T363; 2. // ≥ n v T362–T363, T408; NJ ≥  v T047, T176, T229, T240–T241, T243, T246, T253–T255, T257, T259–T260, T265–266, T268–T270, T272, T277, T299–T300, T304, T319–T320, T322–T323, T325, T355, T387) (Ramovš 1924: 118–119); ( V ≥ b v T090, T092) njivica < * ńiv-ic-a leha < * lěx-a ‘gredica, pas obdelane zemlje’ ogon < * o(b)-gon-ъ ← * o(b)-gъn-a-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * gъn-a-ti * žen-ǫ ‘gnati’ slog < * sъ(n)-log-ъ ← * sъ(n)-lei ← * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ + * lei (< * leg-ti) ‘leči’ ograda < * o(b)-gord-a ← * o(b)-gord-i-ti ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * gord-i-ti *‘zagrajevati, delati ograjo’ (← * gord-ъ ‘ograda’) polje < * poĺ-e ‘polje’ planta < * (plant)-a ← furl. plante ‘rastlina, vrsta, nasad’ kapus < * (kapus)-ъ ← nem. Kappus ‘zelje’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi kapus v T035, polje v T097 in ograda v T112. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V547.01 polje (3/4), V572.01 leha (3/6); OLA: 538; ALE: /; SDLA-SI: 518 zaledinjena njiva; ALI: 3065, 3737 zaledinjena njiva; ASLEF: 3607, 3389 zaledinjena njiva; HJA: 1385 polje; LinGeH: 932; ÚMNyA: / 86 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 87 SLA V548.01 ‘njiva’, 3/5 6. Etnološka osvetlitev Njiva je zemljišče različnih oblik in velikosti za pridelovanje kulturnih ali krmnih rastlin. Poleg travnikov, pašnikov, gozdov in drugih obdelovalnih površin so osrednji sestavni del večine kmetijskih posesti. Skozi čas in glede na socialni položaj lastnikov ali najemnikov so se razvijali različni načini in tehnike obdelovanja zemlje. Njive so prvotno obdelovali ročno, z različnimi orodji, nato s plugi, branami, ki so jih vlekli ljudje in živina, nato z različnimi traktorskimi priključki. Njive se med seboj ločijo po vrsti zemlje (peščena, ilovnata), rodovitnosti (rodovitna, srednje in slabo rodovitna), obliki, velikosti, po vrsti tam posejanih ali posajenih kultur. Njive se med seboj razlikujejo tudi glede na lego in način obdelave: strmo njivo se obdeluje z motiko, ornica je obdelana z ralom ali plugom. Zemljišče se za njivo lahko uporablja več let zapored, ko pa se izčrpa, se za daljšo dobo spremeni v travnik ali pašnik. Nekatere njive s slabšo zemljo pa je mogoče posejati le za eno leto. Zemljišče po poseki gozda in požigu drevesnih ostankov, kjer se za gnojenje zemlje uporablja zgolj pepel, je novina, taka njiva se po izčrpanju zemlje lahko ponovno prepusti zaraščanju v gozd. Ledina je opuščena, s travo zarasla njiva; pustota je neobdelana njiva, celina pa je za vselej opuščena njiva ali neobdelana zemlja nasploh. Pri obdelovanju njiv so v sodobnem kmetijstvu pomembni načrtovano kakovostno gnojenje zemlje, oranje, brananje, sajenje in saditev, zatiranje plevela z ročnim pletjem ali škropljenjem s herbicidi ter zatiranje škodljivcev s škropljenjem pridelkov v rasti s fungicidi in insekticidi. Ponekod dopuščajo jesensko in zimsko pašo drobnice tudi po njivah in poljih z na- menom, da drobnica z iztrebki pognoji zemljo. Takšen način paše in obenem gnojenja je bil znan na območju Notranjske in južne Primorske, občasni obhodi velikih ovčjih čred so se obdržali do srede 80. let 20. stoletja, ko so bosanski pastirji prignali na območje vzhodne Slovenije večstoglave črede ovc in jih brez odškodnine prosto pasli po ravninskih njivah in travnikih. Na območju Notranjske, Brkinov in dela Krasa se je do srede 20. stoletja obdržal podoben način paše – transhumanca. Med najpomemb- nejšimi postopki obdelovanja njiv je kolobarjenje, tj. menjavanje setve ali saditve na eni njivi v dvoletnem ali triletnem zaporedno menjavajočem se ciklu oz. kroženju. Na obliko, velikost in tudi rodovitnost njiv vplivajo različni naravni dejavniki in gmotni, v preteklosti pa tudi statusni položaj lastnikov in uporabnikov takšnih njiv. V bolj hribovitem svetu so njive večinoma manj razsežne, ponekod so zaradi pomanjkanja rodovitne zemlje ter stoletnega prizadevanja lastnikov po ohranjanju rodovitne prsti in odstranjevanju za obdelovanje motečih kamnov nastale značilne njive, pogosto nepravilnih oblik, obdane s suhozidnimi ogradami ali z večjimi in manjšimi gomilami (grobljami) kamenja. Takšnih njiv je bilo še v 50. letih 20. stoletja največ v zahodni in jugozahodni Sloveniji, npr. na Bavšici in drugih območjih med Trento in Bovcem. Ponekod v gričevnatih in kraških pokrajinah Dolenjske se njive raztezajo na razsežnih terasasto oblikovanih zemljiščih, ki so dosežek človekovega stoletnega kultiviranja 87 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 88 SLA V548.01 ‘njiva’, 3/5 in izboljševanja zemljišč za plužno, v novejšem času tudi strojno obdelavo. Značilen primer takšnih razsežnih in v loku oblikovanih teras so njive v Oštrcu pri Kostanjevici na Dolenjskem, kjer je posamezna njiva umeščena v dolgi in razmeroma ozki dragi. Na bolj razsežnih ravninskih območjih so njive širše in izrazito podolgovate, pogosto pravilnih geometrijskih ali rahlo usločenih oblik. Ponekod se njive raztezajo neposredno od kmečke domačije globoko v ravninsko polje. Tam so med njivami postavljeni tudi enojni kozolci, kjer so se sušila različna žita, ajda, detelja idr. (npr. v Bitnjah na Sorškem polju). Prim.: Grafenauer 1970b; Hazler 1988; Hazler 1995; Ložar 1944; Smerdel 1989; Valenčič 1970a 7. Skica 88 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 89 SLA V572.01 ‘leha’, 3/6 Komentar in karta: 3/6 SLA V572.01 ‘leha’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomene 1. ‘njiva, zlasti ožja’, 2.‘del njive med dvema razoroma’ in 3.‘oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu, greda’, knj. léha ( ), je v narečjih najpogostejši leksem leha, ki je sicer nekoliko redkejši ali celo neznan v narečjih vzhodno od Ljubljane, medtem ko ima v zahodnejših narečjih pretežno tretji pomen. Strnjeno se pojavljajo še leksemi postat, kraj, ogon in greda, drugi leksemi se pojavljajo le po dva- do trikrat ( brazda, njiva, njivica, slog, kos, zelnik, progon in flika) ali pa so enkratnice. Informatorji so ponekod pojasnili, katerega izmed treh pomenov ima leksem v določenem govoru: progon je v T008 ‘del njive med dvema razoroma’; leha je v T013 ‘sestavljena iz dvanajstih brazd’, v T056, T127, T137 in T155 je ‘gredica’, v T057 in T180 ‘greda’, v T067 ‘njiva’, v T084 ‘brazda’, v T106, T154, T242 in T255 ‘del njive’, v T147–T148 in T152 ‘majhna njiva’, v T322 ‘zaplata’; postat je v T371 ‘ožja njiva’, v T377 in T395 pa ‘širši del njive’; ogon je v T377 in T394–T396 ‘ozka leha’, v T376 pa ima razlago »štiri brazde ali pet«; slog je v T349 ‘del njive med obema razoroma’, v T376 pa »deset do dvanajst brazd«; zelnik v T223 je ‘ozek pas njive’. Opombe informatorjev zajemajo tudi časovne označevalnike: dolinica v T004 »nekoč«, leha v T015 »redko«, v T285 pa »nekoč«. Pomensko neustrezni in zato nerelevantni so odgovori dolinica v T001 s pojasnilom »presledek med lehama«, meja v T003 z opombo »je na koncu njive«, ozara v T201, zare v T027 in T355, lega in šranga v T204, ledina v T233 z opombo »se kosi in nič ne seje«, breg z opombo »strm« in reber v T244 z opombo »bolj strm (travnik) kot breg«, brazda v T317, varenka v T348, za katerega je bila nerelevantnost določena glede na podatke iz literature (tj. verenka v ESSJ IV: 300), leša v T375 z opombo »ob meji posekano drevje« in na podlagi tega tudi leha v T381, gradec v T405 ‘vrt’ in pleha v T411 ‘gol, neporaščen del zemljišča; prazen predel na posejani njivi’. Zaradi pomenskega neujemanja je v nekaterih točkah neustrezen tudi odgovor leha, in sicer je to v T022 ‘reža na polju’, v T031 ima leksem opombo »samo pri pšenici«, v T042 je ‘vrsta, red gnoja na njivi’, v T071 ‘brazda’, v T152 ‘več njiv skupaj’, v T236 ‘ledinsko ime’ in ‘priprava za sušenje sadja’ ter v T411 ‘gol, neporaščen del zemljišča; prazen predel na posejani njivi’. Za T200, T202, T231, T238, T268, T271, T300, T306, T310, T324, T328, T332, T342, T365 in T392 je v opombah zapisano, da tam besede za kartirani pomen ne poznajo. V številnih govorih panonske, dolenjske in štajerske narečne skupine leksema za prvi in drugi pomen nimajo. Leksemi za tretji pomen so kartirani na karti 2/68 za V166.01 ‘greda’ v SLA 2. 89 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 90 SLA V572.01 ‘leha’, 3/6 2. Morfološka analiza leha < * lěx-a ‘gredica, pas obdelane zemlje’ lehica < * lěx-ic-a pleha < * plěx-a ‘golo, neporaščeno mesto’ greda < * gręd-a ‘za obdelovanje primeren kos zemljišča, leha’ postat < * po-sta-t-ь ← * po-sta-ti ← * po- ‘po’ + * sta-ti ‘(po)stati, (v)stati’ ogon < * o(b)-gon-ъ ← * o(b)-gъn-a-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * gъn-a-ti * žen-ǫ ‘gnati’ ogona < * o(b)-gon-a progon < * pro-gon-ъ ← * pro-gъn-a-ti ← * pro- ‘naprej, pred, za’ + * gъn-a-ti brazda < * borzd-a ‘brazda’ kraj < * kraj-ь ‘skrajni rob, začetek, konec’ slog < * sъ(n)-log-ъ ← * sъ(n)-lei ← * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ + * lei (< * leg-ti) ‘leči’ njiva < * ńiv-a ≤ * niv-a ‘njiva’ njivica < * ńiv-ic-a pas njive < * po-jas-ъ ńiv-ę ← * po-jas-ъ ‘pas, trak’ + * ńiv-a ozka njiva < * ǫz-ъk-a-j-a ńiv-a ← * ǫz-ъk-ъ ‘ozek, tesen’ (← * ǫz-ъ ‘ozek’) + * ńiv-a kos < * kǫs-ъ ‘kos, grižljaj’ zelnik < * zel-ьn-ik-ъ ← * zel-ьn-ъ ← * zel-ь ‘zelena rastlina’ reža < * ręž-a ‘razpoka’ dolina < * dol-in-a ← * dol-ъ ‘jama, votlina, dolina’ dolinica < * dol-in-ic-a delec < * děl-ьc-ь ← * děl-ъ ‘del’ delček < * děl-ьč-ьk-ъ razklad < * orz-klad-ъ ← * orz-klad-a-ti / * orz-klas-ti ← * orz- ‘narazen’ + * klad-a-ti / * klas-ti (< * klad-ti) ‘polagati (drugo na drugo)’ razor < * orz-oŕ-ь (< * orz-or-j-ь) ← * orz-or-a-ti ‘razorati’ ← * orz- + * or-a-ti ‘orati’ rep < * ręp-ъ (v)ogal < * ǫgъl-ъ ‘ogel’ s protetičnim v- osredek < * o(b)-serd-ъk-ъ ← * o(b)- + * serd-a ‘sredica’ oplaz < * o(b)-polz-ъ ← * o(b)-pelz-ti ← * o(b)- + * pelz-ti ‘plezati’ vrsta < * vьrst-a ‘obrat’ kapuSnja//k < * (kapus)-ьń-ak-ъ (< * (kapus)-ьn-j-ak-ъ) ← * (kapus)-ъ ← nem. Kappus ‘zelje’ (// ≥ n, S ≥ š pred ń v T338) flika < * (flik)-a ← nem. Flicke(n) ‘krpa, zaplata, košček blaga’ flek < * (flek)-ъ ← nem. Fleck ‘madež, krpa’ 90 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 91 SLA V572.01 ‘leha’, 3/6 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi razklad v T002, vrsta v T030, razor v T101, rep v T248, (v)ogal in flek v T276, oplaz v T295, osredek v T311 in kapusnjak v T338. Kot enkratnica z leh- je kartiran leksem lehica v T129. Kot enkratnici z dolin- sta kartirana leksema dolina v T002 in dolinica v T004. Kot enkratnici z del- sta kartirana leksema delec in delček v T270. Kot enkratni besedni zvezi z njiva sta kartirana leksema ozka njiva v T309 in pas njive v T410. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi postat v T248, ogon v T370 ter nerelevantna odgovora leha v T234 z opombo »za sušenje prosa« ter pleha v T244. Kot nerelevantni so kartirani odgovori dolinica v T001, meja v T003, ozara v T201, zare v T027 in T355, lega in šranga v T204, ledina v T233, breg in reber v T244, T317 brazda, varenka v T348, leša v T375, leha v T381, gradec v T405 in pleha v T411. V T022, T031, T042, T071, T152, T236 in T411 je nerelevanten tudi odgovor leha, ki je zato tam kartiran s posebnim simbolom. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T200, T202, T231, T238, T268, T271, T300, T306, T310, T324, T328, T332, T342, T365 in T392. 4. Uporabljena dodatna literatura Vnuk 2012 5. Primerjaj SLA: V166.01 greda (2/68), V165(b).01 vrt za zelenjavo in rože (2/67); OLA: 3276; ALE: /; SDLA-SI: 495; ALI: 3692, 3783 gredica; ASLEF: 3347, 3695 gredica; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Leha je večinoma ožja njiva, tudi gredica. Na južnem Pohorju ožjo njivo, kjer se zemlja med oranjem obrača proti vzdolžni sredini, da se oblikuje izbočeno oblikovana njiva, kar zlasti na močvirnatih in pogosto ilovnatih tleh omogoča hitrejše sušenje namočene zemlje in s tem njeno večjo rodovitnost, imenujejo ogon. Njiva ima lahko enega, dva, tri, tudi več ogonov, med njimi so vzdolžni razgoni, tj. z oranjem narejeni jarki, kjer se voda izceja in odteka v smeri izcednega jarka, ki se povezuje s sosednjimi jarki, da odvečna voda odteka v bližnji potok. Ob razgonu je bila zemlja zaradi stalne ali pogoste vlažnosti slabše rodovitna in je bil zato tam pridelek slabši, kar je navidezno še bolj poudarilo izbočenost posameznega ogona. Oranje na ogone in priprava ožjih, manjših njiv, leh, se od 80. let 20. stoletja (tudi zaradi oranja s traktorji) vse bolj opušča. 91 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 92 SLA V572.01 ‘leha’, 3/6 Leho – manjšo njivo med krčevinami, drevjem in grmičevjem, kjer so iz zemlje od- stranili kamenje in jo nato zorali – nekoč z ralom, pozneje s plugom ali jo obdelovali ročno – so v Soči in Trenti ponekod ogradili s plotom iz krajnikov in desk slabše kakovosti, vodoravno pritrjenih na nosilne kole. V zgornjem delu Dravinjske doline in na južnem Pohorju so besedo leha uporabljali v povezavi s setvijo, ko so zrnje z enim zamahom roke enakomerno raztresali v širini lehe po njivi. V zvezi z leho je smiselno opozoriti še na izraz leharica, ki je na Cerkljanskem poimenovanje za plug z eno desko. Prim.: Cevc 1995; Hazler 1975; Hazler 1988, Hazler 1995; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 7. Skica 92 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 93 SLA V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’, 3/7 Komentar in karta: 3/7 SLA V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’ Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Za pomen ‘orodje ali priprava za oranje’ oz. ‘priprava za oranje z enim lemežem’, knj. plúg ( ȗ) in plùg ( ȕ) ter enójni plúg (  ȗ) oz. enójni plùg (  ȕ), sta najpogostejši poimenovanji plug in drevo, manj se uporabljata poimenovanji ralo in oralo. Druga poimenovanja so redka ali enkratnice. Prvotno vprašanje V286 plug je bilo šele po letu 1961 razdeljeno na V286 plug – splošno, a) enojni plug in b) dvojni plug ter V286a ralo. Na karti 3/7 so kartirani tako odgovori za pomen ‘plug – splošno’ kot ‘enojni plug’, saj iz odgovorov ni mogoče nedvoumno ugotoviti, za kateri pomen oz. podpomen gre. Odgovori za ‘dvojni plug’ so kartirani posebej na karti 3/8 (V286(b).01). V T010 je z opombo zabeleženo, da je poimenovanje enojni plug »knjižno«, v T061, da je poimenovanje aratro »privzeto«, v T075 in T275, da je poimenovanje drevo »starinsko«, v T104 pa »redko«, v T411 je ob poimenovanju ajnfaht drevo zapisana opomba, da »se rabi redko«. V T223 in T241 je poimenovanje plug označeno kot »novejše«, v T037 in T156 pa kot »staro«. Poimenovanje lesen plug je v T252 označeno kot »novejše«. V T353 je poimenovanje merjasec označeno kot »starejše«. V T010 pa je zabeleženo, da je enojni plug »knjižni izraz«. V T018, T023, T026 in T155 je zapisano, da je bil plug železen, v T087 pa, da je bil lesen. V T169 so plug uporabljali za sneg, v T251 so drevo uporabljali za oranje, v T195 tudi za kopanje krompirja. Za T272 je v opombi zapisano, da je drevo leseno, okovano, z železnim lemežem, v T413 pa je drevo leseni plug. V T046 in T048 je zapisano, da so merjasca uporabljali v hribih, v T031 pa, da je bil merjasec ‘lesen plug z železnim rezilom’, haba pa ‘plug za krompir’. V T083 je šupil ‘plug za pletje’. V T087 je zapisano, da ima šapin dve majhni kolesci, levo in desno, in da so ga rabili npr. za pletje koruze. V T100 je obračalnik drevo »za orati na drobno«. V T105 je šolčador ‘drevo za osipanje’, prav tako se v T133 osipalnik uporablja za osipanje krompirja. V T032 je zapisano, da je novo poimenovanje za plug flug, v T067 pa, da pluga oz. dreves ne poznajo, ker prekopavajo na roke. V T010 je leksem plug zapisan v orodniku ednine. Za T034, T058, T062, T065 in T067 je v opombi zapisano, da tam nimajo plugov in zato tudi ni poimenovanj zanje. 93 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 94 SLA V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’, 3/7 2. Morfološka analiza plug < * plug-ъ ‘plug’ navaden/navadni plug < * na-vad-ьn-ъ(-j-ь) plug-ъ ← * na-vad-ьn-ъ (← * na-vad-i-ti ← * na- ‘na’ + * vad-i-ti *‘vleči, napenjati, vpregati’) + * plug-ъ obračalni plug < * ob-(v)or-a-l-ьn-ъ-j-ь plug-ъ ← * ob-(v)or-a-l-ьn-ъ ( ← * ob-(v)or-a-ti (< * ob-(v)ort-j-a-ti) ← * ob-(v)ort-i-ti ‘obrniti’ ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * vort-i-ti ‘vračati, vrteti’) + * plug-ъ ajnfohen/ajnfohni plug < * (ajnfox)-ьn-ъ(-j-ь) plug-ъ ← * (ajnfox)-ьn-ъ (← nem. einfach ‘enojen, preprost’ (po bav. nem. prehodu a > o in po nar. nem. prehodu ai > ā v T364)) + * plug-ъ ajnfus plug < * (ajnfus)- plug-ъ ← * (ajnfus)- (← nem. ein ‘en, eden’ + nem. Fuß ‘stopalo’) + * plug-ъ enojni plug < * (j)ed-ьn-oj-ьn-ъ-j-ь plug-ъ ← * (j)ed-ьn-oj-ьn-ъ ( ← * (j)ed- ьn-oj-ь ← * (j)ed-ьn-ъ ‘en, eden’) + * plug-ъ lesen plug < * lěs-en-ъ plug-ъ ← * lěs-en-ъ ( ← * lěs-ъ ‘les’) + * plug-ъ ogonski plug < * o(b)-gon-ьsk-ъ-j-ь plug-ъ ← * o(b)-gon-ьsk-ъ ( ← * o(b)- gon-ъ ← * o(b)-gъn-a-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * gъn-a-ti * žen-ǫ ‘gnati’) + * plug-ъ enobrazden/enobrazdni plug < * (j)ed-ьn-o-borzd-ьn-ъ(-j-ь) plug-ъ ← * (j)ed-ьn-o-borzd-ьn-ъ ( ← * (j)ed-ьn-ъ ‘en, eden’ + * borzd-a ‘brazda’) + * plug-ъ ta majhen plug < * t- mal-ix-ъn-ъ plug-ъ ← * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * mal-ix- ъn-ъ (← * mal-ъ ‘majhen’) + * plug-ъ plug od železa < * plug-ъ otъ želěz-a ← * plug-ъ + * otъ ‘od’ + * želěz-o ‘železo’ plug na eno desko < * plug-ъ na (j)ed-ьn-ǫ-j-ǫ dъsk-ǫ ← * plug-ъ + * na ‘na’ + * (j)ed-ьn-ъ ‘eden, en’ + * dъsk-a ‘deska’ (< * (dьsk)-a ← rom. * deska ‘lesena plošča’) plužnja < * pluž-ьń-a (< * pluž-ьn-j-a) drevo < * derv-o ‘drevo’ majhno drevo < * mal-ix-ъn-o-j-e derv-o ← * mal-ix-ъn-ъ (← * mal-ъ ‘majhen’) + * derv-o leseno drevo < * lěs-en-o-j-e derv-o ← * lěs-en-ъ (← * lěs-ъ) + * derv-o enojno drevo < * (j)ed-ьn-oj-ьn-o-j-e derv-o ← * (j)ed-ьn-oj-ьn-ъ + * derv-o enobrazdno drevo < * (j)ed-ьn-o-borzd-ьn-o-j-e derv-o ← * (j)ed-ьn-o-borzd-ьn-ъ + * derv-o ajfoh drevo < * (ajfox)- derv-o ← * (ajfox)- ( ← nem. einfach ‘enojen, preprost’ (po bav. nem. prehodu a > o)) + * derv-o ajnfaht drevo < * (ajnfaxt)- derv-o ← * (ajnfaxt)- ( ← nem. einfacht ‘enojen, preprost’) + * derv-o drevo za orati < * derv-o za or-a-ti ← * derv-o + * za ‘za’ + * or-a-ti ‘orati’ 94 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 95 SLA V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’, 3/7 drevo na eno brazdo < * derv-o na (j)ed-ьn-ǫ-j-ǫ borzd-ǫ ← * derv-o + * na ‘na’ + * (j)ed-ьn-ъ + * borzd-a ‘brazda’ drevcelj < * derv-ьc-ьĺ-ь drvina < * drъv-in-a ← * drъv-a ‘les, drva’ ralo < * or-dl-o ‘ralo’ ← * or-a-ti ‘orati’ leseno ralo < * lěs-en-o-j-e or-dl-o ← * lěs-en-ъ (← * lěs-ъ) + * or-dl-o oral- < * or-a-dl-o / * or-a-dl-a ← * or-a-ti ‘orati’ orača < * or-a-č-a merjasec ≤ merasec/ meresec ≤ neresec // * mresec/* nresec ≤ * nerst-ьc-ь *‘ki se pari, ki je sposoben parjenja’ ← * nerst-i-ti ‘drstiti se, pariti se’ samec < * sam-ьc-ь ← * sam-ъ ‘sam’ obračalnik < * ob-(v)or-a-l-ьn-ik-ъ ← * ob-(v)or-a-l-ьn-ъ ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + (v)or-a-l-ьn-ъ osipač < * o(b)-syp-a-č-ь ← * o(b)-syp-a-ti ← * o(b)- ‘pri, okoli’ + * syp-a-ti ‘sipati’ (← * sup-ti * sъp-ǫ ‘suti, sipati’) plužna kolca < * pluž-ьn-a-j-a kol-ьc-a ← * pluž-ьn-ъ (← * plug-ъ) + * kol-ьc-e (← * kol-o ‘kolo’) psica < * pьs-ic-a ← * pьs-ъ ‘pes’ kuzla < * kuz-l-a ‘psica’ ← * kuz ‘vabni klic za pse’ + hipokoristična pripona -la, kot npr. v dekla (SES) / nejasno (ESSJ II: 115) flug < * (flug)-ъ ← nem. Pflug ‘plug’ ajnfaher < * (ajnfaxer)-j-ь ← nem. einfacher ‘enojen, preprost’ ajnfahter < * (ajnfaxter)-j-ь ← nem. einfachter ‘enojen, preprost’ vardžina < * (varǯin)-a ← furl. vuarzine ‘plug’ vardžinon < * (varǯinon)-ъ ← furl. vuarzenon ‘osipalnik, dvojni plug’ šolčador < * (šolčador)-j-ь ← furl. solçadôr ‘osipalnik’ šolcador < * (šolcador)-j-ь ← furl. solzadôr ‘osipalnik’ šapin < * (šapin)-ъ ← furl. sapin ‘majhna dvozoba rovnica, plevelnica, pralica’ aratro < * (aratr)-o ← it. aratro ‘plug’ vender < * (vender)-j-ь ← nem. Wender ‘obračalnik’ (v T040 morda v zvezi z nem. Binder ‘snopopoveznik’) haba < * xab-a, nejasno (ESSJ I: 189; TSVK 4: 131) šupil, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi haba v T031, šolčador v T078, šupil v T083, obračalnik v T100, šolcador v T105, psica v T309, plužna kolca v T401 in osipač v T409. Kot enkratnica s plug- je kartiran leksem plužnja v T298. Kot enkratnica z or- je kartiran leksem orača v T300. Kot enkratnica z drev- je kartiran leksem drevcelj v T008. 95 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 96 SLA V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’, 3/7 Kot enkratne besedne zveze z drevo z levim prilastkom so kartirani leksemi majhno drevo v T087, enojno drevo v T179, enobrazdno drevo v T191, ajfoh drevo v T204, leseno drevo v T279 in ajnfaht drevo v T411. Kot enkratna besedna zveza z drevo z desnim prilastkom je kartiran leksem drevo na eno brazdo v T417. Kot enkratne besedne zveze s plug z levim prilastkom so kartirani leksemi enojni plug v T010, ta majhen plug v T022, lesen plug v T252, ajnfus plug v T363 ter ogonski plug v T386. Kot enkratni besedni zvezi s plug z desnim prilastkom sta kartirana leksema plug na eno desko v T385 in plug od železa v T413. Kot enkratna besedna zveza z ralo je kartiran leksem leseno ralo v T029. Kot enkratnica z vardžin- je kartiran leksem vardžinon v T063. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi plug v T076, T087 in T191, merjasec v T043, šapin v T087, drevo v T300, T335 in T413, enobrazdno drevo v T213, drevešček v T234, kuzla v T311 in ajnfahter v T339. Kot nerelevanten je kartiran odgovor trebiatriča v T060, ki je prevzet iz it. trebbiatrice ‘mlatilnica’. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T058, T062, T065 in T067. 4. Uporabljena dodatna literatura TSVK 4 5. Primerjaj SLA: V286(b).01 dvojni plug (3/8), V286a.01 ralo (3/9), V158A.01 drva (2/72); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 387, 392 plužna kolca; ALI: 3545 enojni plug, 3550 plužna kolca; ASLEF: 3193 enojni plug, 3200 plužna kolca; HJA: /; LinGeH: 928; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Plug je lesena ali železna priprava za drobljenje in obračanje zgornjih plasti zemlje na njivi, polju, občasno tudi na vrtu in gredah za zelišča in okrasne rastline. Plugi za oranje, tj. za pripravo zemlje za sejanje in sajenje različnih kulturnih rastlin, so bili prvotno večinoma leseni, le konica lemeža in ponekod kasneje vgrajeno črtalo sta bila železna. V razvoju ornih orodij in naprav je plug nadaljnja razvojna stopnja rala, ki je zmogel zgolj rinjenje, ne pa tudi obračanja orane zemlje. Z vgraditvijo deske na mesto med lemež, kozolec in gredelj se je iz preprostega rala razvil za oranje učinkovitejši plug. Lesene dele pluga so kot vir dodatnega zaslužka največkrat izdelovali gospodarji manjših kmetij, rokodelci, vešči obdelave lesa, le železne dele, lemež, črtalo in pozneje še desko za obračanje orane zemlje so izdelovali kovači. Po 2. svetovni vojni so lesene in doma izdelane pluge izpodrivali zmogljivejši in z več kovinskimi členi izpopolnjeni plugi iz kovaških obrtniških delavnic, dokler ni v 60. letih povsem prevladala uporaba industrijsko izdelanih plugov. 96 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 97 SLA V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’, 3/7 Na Slovenskem so si bili leseni plugi v osnovi podobni. Sestavljeni so iz naslednjih glavnih delov: gredelj, oplaz, kozolec, črtalo, lemež, deska in ročica. Priložena otka se uporablja za čiščenje pluga, zlasti lemeža in deske. Nosilni del pluga je gredelj, oblikovan kot navzdol ukrivljen ali povsem raven, za oranje na nagnjenih zemljiščih tudi zelo dolg leseni drog. Nanj so pritrjeni drugi deli pluga, oplàz, črtalo, kozolec z leseno ali železno desko in lemežem, na konec gredlja sta pritrjeni dve (ali tri) ročici, s katerima orač uravnava oranje. Pomemben del pluga je oplaz, člen v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju. Povezan je z desko in lemežem. Oporo plugu daje kozolec, poševno ali navpično skozi gredelj pretaknjena deščica ali zatič v oplaz. Kozolec ima lahko klinaste dodatke in zatiče za uravnavanje oranja. Večina plugov ima za rezanje zemlje navpično na gredelj in pred lemežem nasajeno črtalo. Uporabljali so ga zlasti pri oranju na težki ilovnati zemlji. Deska je najbolj prepoznavni del pluga, ki se po tej prvini loči od preprostejšega rala. Prve deske so bile lesene, poznejše železne in upognjene. Izdelovali in pogosto popravljali in povezovali z neti so jih krajevni kovači. Nekateri razvojno naprednejši plugi so imeli po tri ročice in po dve železni upognjeni deski ter po dve črtali. Pomembna naprava za učinkovitejše vodenje pluga med oranjem so kolca, ki jih orač postavi pred plug in jih prek gredlja poveže z vpreženo živino. Kolca so oblikovana kot prednji del lesenega vprežnega voza; sestavljena so iz močne prečne osi, na katero sta pritrjeni dve enaki ali različno veliki leseni kolesi (velikost je odvisna od nagnjenosti njive), in močnega lesenega ojesa z železno kljuko, ki jo orač poveže z vprego. Na kolca, ki omogočajo lažje in enakomernejše oranje, so največkrat pritrjene tudi naprave za uravnavanje globine in širine brazde. Sprva so bila kolca lesena, od 60. let 20. stoletja so bila železna, od 90. let 20. stoletja pa tako kot vprežni plug le še redko v rabi. Po 2. svetovni vojni so se tudi na Slovenskem uveljavljali tehnično izpopolnjeni, industrijsko izdelani plugi iz železa in jekla. Vrsta sodobnih plugov s po petimi ali več deskami je priklopljenih na zmogljive traktorje. Prednost sodobnih plugov z več deskami je predvsem v zmanjševanju nepotrebnega in prepogostega obreme- njevanja obdelovalne zemlje s težkimi traktorji in priključki za oranje, brananje, setev, sajenje in druga dela v kmetijstvu. V slovenskem prostoru so bili splošno razširjeni enojni plugi, ki so že prej, v 50. in 60. letih 20. stoletja v hribovitih območjih Kamniških Alp in Karavank povsem izpodrinili prvobitna, večinoma lesena rala. Leseni enojni plugi so bili zmogljivejši od ral, a je bila zamenjava ral s plugi postopna. Kmetje so pogosto zgolj tehnično izpopolnili rala in jim večinoma na desni strani, nad lemežem ter med kozolcem in ročajem oz. ročajema vgradili močno, do meter dolgo smrekovo desko, ki se je kot sestavni del pluga obdržala tudi kasneje, ko je les izpodrinilo železo in ko so pluge obrtniško in industrijsko že v celoti izdelovali iz kovin. V sodobnem kmetijstvu je uporaba enojnih plugov, tj. plugov z eno orno desko, vse redkejša že od 90. let 20. stoletja. Obdržali so se le na srednjih in velikih kmetijah, ki dokupujejo in najemajo obdelovalno zemljo. Njihovi traktorji in priključki so 97 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 98 SLA V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’, 3/7 vse sodobnejši, zato prevladujejo plugi z dvema ali več deskami, kar še posebej velja za kmetijsko razvita območja Štajerske in Prekmurja, kjer se obdelujejo obsežna zemljišča in je gospodarsko upravičena le uporaba plugov z več deskami. Uveljavljajo se tudi enobrazdni obračalni plugi, ki omogočajo oranje v obe njivski smeri, podobno kot je takšno oranje zmogel nekdanji plug merjasec. S posebnimi lesenimi plugi v obliki črke V so ponekod na podeželju do 70. let 20. stoletja pozimi plužili zasnežene poti in ceste. V tak lesen plug so vpregli par volov ali krav, v spodnji Savinjski dolini večinoma par konjev. V sprednjem delu pluga je bila po navadi vgrajena prečna deska, na kateri je sedel orač, da je obtežil plug in obenem usmerjal vpreženo živino. V Spodnji Savinjski dolini so v začetku 60. let 20. stoletja take lesene pluge pripeli na traktorje, pozneje so se uveljavili sodobni plužni priključki, pritrjeni na različna gospodarska vozila. Prim.: Baš 1968; Baš 1980; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Orel 1961; SEL 2004 7. Skica 98 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 99 SLA V286(b).01 ‘dvojni plug’, 3/8 Komentar in karta: 3/8 SLA V286(b).01 ‘dvojni plug’ Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Za pomen ‘orodje ali priprava za oranje z dvema lemežema’, knj. dvójni plúg (  ȗ) in plùg ( ȕ), sta v slovenskih narečjih najpogostejši poimenovanji plug – tudi v besednih zvezah topelšen/ topelšni plug, obračalni plug in dvobrazdni plug – ter drevo. Geografsko bolj omejena, vendar pogostejša sta leksema merjasec ter topler/ toplar. Zelo redko so v tem pomenu zapisana poimenovanja ralo, oralo, orača, vender in obračalnik. Druga poimenovanja so enkratnice. Odgovorov na vprašanje V286(b).01 dvojni plug v zapisanem gradivu ni veliko oz. večkrat ni jasno, ali se zapisano poimenovanje nanaša na enojni ali dvojni plug, saj je bilo prvotno vprašanje V286 plug šele po letu 1961 razdeljeno na V286 plug – splošno, a) enojni plug in b) dvojni plug. Zato so na tej karti s komentarjem predstavljeni samo tisti odgovori, pri katerih je izrecno zapisano, da gre za dvojni plug, in tisti, ki jasno kažejo, da se nanašajo na pomen ‘dvojni plug’. V T013 in T017–T018 je zabeleženo, da je plug železen. Tudi v T031 je zabeleženo, da je ralo »železen plug«, merjasec pa »lesen plug z železnim rezilom«. V T299 je za oračo zapisano, da reže na dve strani, podobno je za kuzlo v T312 zapisano, da je to »drevo, ki reže na dva kraja«. V T252 je v opombi zapisano, da je bil samo dvojni plug železen, vendar je bilo teh zelo malo, v T038 pa, da se je merjasec uporabljal samo v hribih. V T087 je zapisano, da se je plug uporabljal za osipanje koruze, krompirja ter za narejanje razorjev. V T353 je zabeleženo, da merjasca niso uporabljali za kopanje krompirja, v T083 pa, da je vardzenon »plug, ki orje na obe strani«. Leksema obračalnik v T255 in kupično drevo v T412 imata označevalnik »novejše«, leksem merjasec v T353 pa »starejše«. Za T008, T058–T059, T062, T065, T067, T108, T235, T275, T283, T316, T375, T395 in T405 je v opombah zapisano, da tam ne poznajo dvojnega pluga in zato tudi ni poimenovanj zanj. V T386 je besedna zveza ložinski plug poknjižena in analizirana na podlagi dodatnega slovarskega gradiva (Prašnički idr. 2016: 151). 99 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 100 SLA V286(b).01 ‘dvojni plug’, 3/8 2. Morfološka analiza plug < * plug-ъ ‘plug’ obračalni plug < * ob-(v)or-a-l-ьn-ъ-j-ь plug-ъ ← * ob-(v)or-a-l-ьn-ъ ( ← * ob-(v)or-a-ti (< * ob-(v)ort-j-a-ti) ← * ob-(v)ort-i-ti ‘obrniti’ ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * vort-i-ti ‘vračati, vrteti’) + * plug-ъ dvobrazdni plug < * dъv-o-borzd-ьn-ъ-j-ь plug-ъ ← * dъv-o-borzd-ьn-ъ ( ← * dъv-a ‘dva’ + * borzd-a ‘brazda’) + * plug-ъ dvojni plug < * dъv-oj-ьn-ъ-j-ь plug-ъ ← * dъv-oj-ьn-ъ ( ← * dъv-oj-ь ‘dvoj’ ← * dъv-a) + * plug-ъ ta večji plug < * t- vę-ьj-ь-j-ь plug-ъ ← * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * vę-ьj-ь ‘večji’ + * plug-ъ topelŠen/topelŠni plug < * (topl)-ьš-ьn-ъ(-j-ь) plug-ъ ← * (topl)-ъš-ьn-ъ (← nem. Doppel ‘par, dvojica’ (po bav. nem. prehodu d- > t-)) + * plug-ъ ( Š ≥ ž v T045) lazni plug < * laz-ьn-ъ-j-ь plug-ъ ← * laz-ьn-ъ ( ← * laz-ъ *‘ozek prehod, strm svet’ ← * lěz-ti ‘lesti’) + * plug-ъ ložinski plug < * lož-in-ьsk-ъ-j-ь plug-ъ ← * lož-in-ьsk-ъ ( ← * lož-in-a ← * lož-i-ti ← * lei (< * leg-ti) ‘leči’) + * plug-ъ plug z dvemi klini < * plug-ъ sъ(n) dъv-ě-mi kl-in-y ← * plug-ъ + * sъ(n) ‘skupaj z’ + * dъv-a + * kl-in-ъ ‘klin’ (← * kol-ti ‘klati, tolči’) plug na dva tala < * plug-ъ na dъv-a (tal)-a ← * plug-ъ + * na ‘na’ + * dъv-a + * (tal)-ъ (← bav. nem. Tal ‘del’ (nem. Teil)) plug na dve deske < * plug-ъ na dъv-ě dъsk-ę ← * plug-ъ + * na + * dъv-a + * dъsk-a ‘deska’ (< * (dьsk)-a ← rom. * deska ‘lesena plošča’) hajfenplug < * (xajfen)-plug-ъ, dalje nejasno plužne (im. mn.) < * pluž-ьn-ę plužica < * pluž-ic-a drevo < * derv-o, rod. ed. * derv-es-e ‘drevo’ veliko drevo < * vel-ik-o-j-e derv-o ← * vel-ik-ъ ‘velik (← * vel-ь ‘velik’) + * derv-o železno drevo < * želěz-ьn-o-j-e derv-o ← * želěz-ьn-ъ ( ← * želěz-o ‘železo’) + * derv-o dvobrazdno drevo < * dъv-o-borzd-ьn-o-j-e derv-o ← * dъv-o-borzd-ьn-ъ + * derv-o kupično drevo < * kup-ič-ьn-o derv-o ← nejasno + * derv-o (ta) topelt drevo < (* t-) (topelt)- derv-o ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * (topelt)- ( ← nem. doppelt ‘dvojen’ (po bav. nem. prehodu d- > t-)) + * derv-o (ESSJ IV: 200) drevo na dve brazde < * derv-o na dъv-ě borzd-ę ← * derv-o + * na + * dъv-a ‘dva’ + * borzd-a ‘brazda’ drevo za orati < * derv-o za or-a-ti ← * derv-o + * za ‘za’ + * or-a-ti ‘orati’ 100 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 101 SLA V286(b).01 ‘dvojni plug’, 3/8 drevo za oborati < * derv-o za ob-or-a-ti ← * derv-o + * za + * ob-or-a-ti ( ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * or-a-ti ‘orati’) drevo na duplo < * derv-o na (duplo)- ← * derv-o + * na + * (duplo)- ( ← nar. hrv. duplo ‘dvojno’) drevo za lehe < * derv-o za lěx-ę ← * derv-o + * za + * lěx-a ‘gredica, pas obdelane zemlje’ drevo za jarke < * derv-o za (jark)-ę ← * derv-o + * za + * (jark)-ъ (← verjetno stara izposojenka iz turanskih jezikov (ESSJ I: 220)) drevo za krompir < * derv-o za (krompir)-j-ь ← * derv-o + * za + * (krompir)-j-ь ‘krompir’ (← kor. nem. Gruntpirn, Grumper, Krumpir, štaj. nem. Grundbir ‘krompir, zemeljska hruška’) dreves < * derv-es-ъ drevešček < * derv-es-ьč-ьk-ъ ralo < * or-dl-o ‘ralo’ ← * or-a-ti ‘orati’ oralo < * or-a-dl-o ← * or-a-ti ‘orati’ oralo na dva lemeža < * or-a-dl-o na dъv-a lemež-a ← * or-a-dl-o + * na + * dъv-a + * lemež-ь ‘lemež’ orača < * or-a-č-a oboralnik < * ob- or-a-l-ьn-ik-ъ ← * ob- or-a-l-ьn-ъ ← * ob-or-a-ti ← * ob- + * or-a-ti ‘orati’ merjasec ≤ merasec/ meresec ≤ neresec // * mresec/* nresec ≤ * nerst-ьc-ь *‘ki se pari, ki je sposoben parjenja’ ← * nerst-i-ti ‘drstiti se, pariti se’ obračalnik < * ob-(v)or-a-l-ьn-ik-ъ ← * ob-(v)or-a-l-ьn-ъ ( ← * ob-(v)or-a-ti (< * ob-(v)ort-j-a-ti) ← * ob-(v)ort-i-ti ‘obrniti’ ← * ob- + * vort-i-ti ‘vračati, vrteti’) osipač < * o(b)-syp-a-č-ь ← * o(b)-syp-a-ti ← * o(b)- + * syp-a-ti ‘sipati’ (← * sup-ti * sъp-ǫ ‘suti, sipati’) koklja < * kok-ъĺ-a ← * kok-a-ti ‘oglašati se z glasom kok’ rogač < * rog-ač-ь ← * rog-ъ ‘rog’ kuzla < * kuz-l-a ‘psica’ ← * kuz ‘vabni klic za pse’ + hipokoristična pripona -la, kot npr. v dekla (SES) / nejasno (ESSJ II: 115) jarkar < * (jark)-aŕ-ь ← * (jark)-ъ ogrebač < * o(b)-grěb- a-č-ь ← * o(b)-grěb-a-ti ← * o(b)-greb-ti ← * o(b)- + * greb-ti ‘grabiti, grebsti, kopati’ platničar < * pol-t-ьn-ič-aŕ-ь ← * pol-t-ьn-ic-a ← * pol-t-ъ ‘razpolovljen, razčesnjen kos lesa’ ← * pol-ъ ‘pol, polovica’ dupljak < * (dupĺak)-ъ ← nar. hrv. dupljak ‘kar je dvojno’ dopler < * (dopler)-j-ь ← nem. Doppler ‘kar je dvojno’ topler/toplar < * (topler)-j-ь / * (toplar)-j-ь ← nem. Doppler ‘kar je dvojno’ (po bav. nem. prehodu d- > t-) toplak < * (topl)-ak-ъ toplinšek < * (topl)-in-ьšč-ьk-ъ Vender < * (vender)-j-ь ← nem. Wender ‘obračalnik’ ( V ≥ b v T037) 101 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 102 SLA V286(b).01 ‘dvojni plug’, 3/8 flug < * (flug)-ъ ← nem. Pflug ‘plug’ vardžina < * (varǯin)-a ← furl. vuarzine ‘plug’ vardzenon < * (varʒenon)-ъ ← furl. vuarzenon ‘dvojni plug, osipalnik’ solčador < * (solčador)-j-ь ← furl. solçadôr ‘osipalnik’ sapin < * (sapin)-ъ ← furl. sapin ‘majhna dvozoba rovnica, plevelnica, pralica’ dopelhar < * (doplx)-aŕ-ь, dalje nejasno angel, nejasno meloti, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi flug v T034, meloti v T040, vardžina v T063, sapin v T074, vardzenon v T083, dopelhar v T166, rogač v T217, koklja v T261, jarkar v T276, ogrebač v T278, kuzla v T312, angel v T348, platničar v T383 in osipač v T392. Kot enkratnice s plug- so kartirani leksemi plužne v T298, plužica v T355 in hajfenplug v T359. Kot enkratne besedne zveze s plug z levim prilastkom so kartirani leksemi ta večji plug v T022, dvojni plug v T252 ter lazni plug in ložinski plug v T386. Kot enkratne besedne zveze s plug z desnim prilastkom so kartirani leksemi plug z dvemi klini v T169, plug na dve deske v T385 in plug na dva tala v T404. Kot enkratnici z drev- sta kartirana leksema dreves v T082 in drevešček v T262. Kot enkratne besedne zveze z drevo z levim prilastkom so kartirani leksemi veliko drevo v T087, (ta) topelt drevo v T187, dvobrazdno drevo v T213, železno drevo v T279 ter kupično drevo v T417. Kot enkratne besedne zveze z drevo z desnim prilastkom so kartirani leksemi drevo za oborati in drevo za lehe v T100, drevo za orati v T128, drevo za krompir in drevo za jarke v T269 ter drevo na duplo v T410. Kot enkratnica z oral- je kartiran leksem oboralnik v T097. Kot enkratna besedna zveza z oralo je kartiran leksem oralo na dva lemeža v T113. Kot enkratnici s topl- sta kartirana leksema toplinšek v T338 in toplak v T339. Kot enkratnica z dopl- je kartiran leksem dopler v T167. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi dvobrazdni plug in solčador v T087 ter topelšni plug v T386. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T008, T058–T059, T062, T065, T067, T108, T235, T275, T283, T316, T375, T395 in T405. 4. Uporabljena dodatna literatura Prašnički idr. 2016 5. Primerjaj SLA: V286a.01 ralo (3/9), V286.02 plug – splošno in enojni plug (3/7), V158A.01 drva (2/72); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 388 oralo, 392 plužna kolca; ALI: 3547 102 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 103 SLA V286(b).01 ‘dvojni plug’, 3/8 dvojni plug, 3550 plužna kolca; ASLEF: 3195 oralo ‘dvojni plug’, 3200 plužna kolca; HJA: /; LinGeH: 928; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Dvojni plug je plug z dvema črtaloma, lemežema in deskama ter tremi ročaji (pri nas se je glede na pisne vire uveljavil šele v drugi polovici 19. stoletja). Dvojni plug je zaradi svojih tehničnih lastnosti s podvojenimi ornimi členi najbolj primerna plužna naprava za hribovita območja za oranje na strmih njivah in se je tam tudi najdlje obdržal. Dvojni plug je (bil) v rabi zlasti pri oranju »na ploh«, kar pomeni, da brazde orje od spodnjega roba njive izmenično od leve proti desni in ob isti brazdi nazaj ter pri tem zemljo vedno obrača navzgor. S takim načinom oranja se bistveno zmanjša drsenje zemlje po bregu navzdol, njiva pa ostaja rodna na isti površini več desetletij. Tako oranje se je do danes obdržalo ponekod na južnem Pohorju. O plugu – merjascu je Ivan Podgrajšek, tesar, krovec, izdelovalec vozov in mali kmet iz Zlakove nad Zrečami, povedal: »Merjasec je podoben plugu, le da ima vse dvojno, le trup, gregl, je eden. Tudi ročice ima tri, plug pa le dve. Merjasec se pri oranju bolj nagne, zato mora imeti tri ročice in je tudi širši. Z merjascem lahko orješ gor in dol. Merjasec orje celo fleho, sem in tja, plug pa ne. Merjasec je bolj primeren za breg, nagnjene terene, medtem ko je plug primeren za ravninski del. Pohorci so imeli večinoma merjasce.« Dvojni plug se je na Slovenskem domnevno uveljavil šele v drugi polovici 19. stoletja – v pisnih virih je bil npr. 6. februarja 1889 v Novicah predstavljen kot tehnična novost. Prim.: Baš 1968; Baš 1980; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Orel 1961; SEL 2004 7. Skica 103 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 104 SLA V286a.01 ‘ralo’, 3/9 Komentar in karta: 3/9 SLA V286a.01 ‘ralo’ Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Za pomen ‘preprosta naprava za oranje s simetričnim lemežem, ki zemlje ne obrača’, knj. rálo ( á), je v arhivu SLA zbranega malo gradiva, saj gre za vprašanje, ki je bilo dodano po prenovi vprašalnice leta 1961. Največkrat odgovora ni, ponekod je zapisano, da je leksem ali njegov pomen neznan. V novejših zapisih gradivo prinaša tudi poimenovanja za orodja, ki so nadomestila ralo pri rahljanju zemlje in osipanju poljščin – npr. za osipalnik, tj. ‘plugu podobno pripravo za osipanje’, in okopalnik, tj. ‘pripravo z rezili za okopavanje’. Najpogosteje zapisana poimenovanja so ralo, oralo in drevo, poimenovanja fligelj, šapin, merjasec, okopalnik, ogrebač, zagrebač, osipač, osipalnik, drevešček, obarjalec in plug so zapisana redko. Druga poimenovanja so enkratnice. Glede na podatke v zbranem gradivu so to orodje v drugi polovici 20. stoletja naj- pogosteje uporabljali za kopanje oz. sajenje, okopavanje in izkopavanje krom- pirja – tako je zapisano za T012–T013, T016, T018, T023, T028 (kjer se sicer uporabljata poimenovanji holfater in obarjalec), za T036–T039, T076, T133 ( osipalnik), T191, T198 ( zagrebač), T234, T240–T241, T261 (v vseh štirih točkah drevešček), T275 ( plug za grebati), T297, T332 ( ogrebalnik), T359 ( rajsar in kartofelrudar), T375 ( osipač), T380, T386 (oboje plug) in za T388 ( brazdjar). V T076 je v opombi zapisano, da ima ralo simetričen lemež in se ne uporablja za kopanje krompirja. V T019 so z ralom osipali repo, v T100 so ga uporabljali za oranje, v T102 za rahljanje zemlje, v T375 pa so z njim pleli koruzo. Za T013, T017–T018, T020, T028, T032–T033, T036–T038, T155, T191, T255–T256 in T331 je v opombah zapisano, da je bilo ralo leseno, v T028 lahko tudi železno. V T023 oralo pomeni ‘leseno ralo’ ali ‘plug z dvema deskama za izkopavanje krompirja in za oranje na neravnih površinah’. V T017 je beseda ralo nadpomenka za ‘orodje za oranje’. V T372 za leksem osipač v opombi piše, da gre za osipalnik, tj. stroj za osipanje, za leksem drbač pa, da gre za rahljalnik, tj. stroj za rahljanje. Leksema kultivator v T010 ter ralo v T231 in T234 imata označevalnik »privzeto«, leksema oralo v T033 ter ralo v T155 in T191 označevalnik »staro«, izrovač v T364 pa »redko«. V T231 je v opombi zapisano, da ralo »ni v rabi«, tudi v T236 se ralo v času zapisa (1960) ni več uporabljalo, za T234 pa je v opombi zapisano, da izraz ralo »poznajo, orodja pa ne«. Leksem izrovač se je v T363 v času zapisa (1981) le redko uporabljal. Leksem ralo ima v T024 v opombi zapisano, da je to star izraz za ‘del pluga’. 104 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 105 SLA V286a.01 ‘ralo’, 3/9 V T024, T062, T065, T067, T101, T156, T180, T187, T213, T242, T255, T279, T302, T316, T324, T328, T342, T351, T355–T356, T365–T367, T383–T385, T387, T409 in T413 je v opombah zapisano, da tam rala ne uporabljajo/ne poznajo/nimajo. 2. Morfološka analiza ralo < * or-dl-o ‘ralo’ ← * or-a-ti ‘orati’ ralica < * or-dl-ic-a oralo < * or-a-dl-o ← * or-a-ti ‘orati’ obarjalec < * ob-aŕ-a-l-ьc-ь ← * ob-aŕ-a-ti (< * ob-ar-j-a-ti) ← * ob-or-a-ti ← * ob- ‘pri, okoli’ + * or-a-ti drevo < * derv-o, rod. ed. * derv-es-e ‘drevo’ drevo za krompir < * derv-o za (krompir)-j-ь ← * derv-o + * za ‘za’ + * (krompir)-j-ь (← kor. nem. Gruntpirn, Grumper, Krumpir, štaj. nem. Grundbir ‘krompir, zemeljska hruška’) drevce < * derv-ьc-e drevček < * derv-ьč-ьk-ъ drevcelj < * derv-ьc-ьĺ-ь drevesce < * derv-es-ьc-e drevešček < * derv-es-ьč-ьk-ъ drvo < * drъv-o ← * drъv-a ‘les, drva’ plug < * plug-ъ ‘plug’ leseni plug < * lěs-en-ъ-j-ь plug-ъ ← * lěs-en-ъ (← * lěs-ъ ‘les’) + * plug-ъ holpcug plug < * (xolpcug)- plug-ъ ← * (xolpcug)- (← nem. halb ‘pol, polovičen’ + Zug ‘vlak, kolona, ročaj za vleko’ (prim. Schweizerisches Idiotikon, 559)) + * plug-ъ plug za grebati < * plug-ъ za grěb-a-ti ← * plug-ъ + * za + * grěb-a-ti (← * greb-ti ‘grabiti, grebsti, kopati’) osipač < * o(b)-syp-a-č-ь ← * o(b)-syp-a-ti ← * o(b)- + * syp-a-ti ‘sipati’ (← * sup-ti * sъp-ǫ ‘suti, sipati’) osipalnik < * o(b)-syp-a-l-ьn-ik-ъ ← * o(b)-syp-a-l-ьn-ъ ← * o(b)- + * syp-a-ti okopalnik < * o(b)-kop-a-l-ьn-ik-ъ ← * o(b)- + * kop-a-ti ‘kopati’ zagrebač < * za-grěb- a-č-ь ← * za-grěb-a-ti ← * za-greb-ti ← * za- + * greb-ti ‘grabiti, grebsti, kopati’ ogrebač < * o(b)-grěb- a-č-ь ← * o(b)-grěb-a-ti ← * o(b)-greb-ti ← * o(b)- + * greb-ti ogrebalnik < * o(b)-grěb-a-l-ьn-ik-ъ ogrinjač < * o(b)-gri(b)-ń-a-č-ь ← * o(b)-gri(b)-ń-a-ti (< * o(b)-gri(b)-n-j-a-ti) ← ** o(b)-grь(b)-n-i-ti ≤ ** o(b)-grь(b)-nǫ-ti (← * ob- + ** grь(b)-nǫ-ti (≥ * gre(b)- nǫ-ti) ← * greb-ti) (Šekli 2022: ustno) drapač < * drap-a-č-ь ← * drap-a-ti ‘praskati’ (ESSJ I: 110) drbač < * dьrb-a-č-ь ← * dьrb-a-ti ‘praskati, drgniti’ (ESSJ I: 111) 105 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 106 SLA V286a.01 ‘ralo’, 3/9 izkopač/skopač < * jьz- kop-a-č-ь / * sъ(n)- kop-a-č-ь ← * jьz- kop-a-ti / * sъ(n)-kopa-ti ← * jьz- ‘iz’ / * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ + * kop-a-ti ‘kopati’ izrovač < * jьz-rov- a-č-ь ← * jьz-rov- a-ti ← * jьz- + * rov-a-ti ‘riti, ruvati’ merjasec ≤ merasec/ meresec ≤ neresec // * mresec/* nresec ≤ * nerst-ьc-ь *‘ki se pari, ki je sposoben parjenja’ ← * nerst-i-ti ‘drstiti se, pariti se’ jarek < * (jark)-ъ ← verjetno stara izposojenka iz turanskih jezikov (ESSJ I: 220) kolce < * kol-ьc-e ← * kol-o ‘kolo’ kultivator < * (kultivator)-j-ь ← nem. Kultivator ‘rahljalnik’ vardžinon < * (varǯinon)-ъ ← furl. vuarzenon ‘dvojni plug, osipalnik’ šapin < * (šapin)-ъ ← furl. sapin ‘majhna dvozoba rovnica, plevelnica, pralica’ solčador < * (solčador)-j-ь ← furl. solçadôr ‘osipalnik’ rajsar < * (rajsar)-j-ь ← nem. Reisser ‘strgalnik’ fligelj < * (fligĺ)- ь ← nem. Flügel ‘perut’ šarabolnik < * (šarabol)-ьn-ik-ъ ← madž. sarabol ‘opleti’ kartofelrudar < * (kartoflrudar)-j-ь ← nem. Kartoffelroder ‘izkopalnik za krompir’ brazdjar, nejasno, verjetno v zvezi z * borzd-a ‘brazda’ šak, nejasno sakič, nejasno holfater, nejasno, verjetno tvorjenka z nem. halb ‘pol, polovičen’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi kultivator v T010, holfater v T028, vardžinon v T063, šak v T074, sakič v T080, solčador v T088, drvo v T230, jarek v T267, ogrinjač v T308, kolce v T326, izkopač/ skopač v T345, rajsar in kartofelrudar v T359, izrovač v T364, drbač v T372, brazdjar v T388, šarabolnik v T397 in drapač v T407. Kot enkratnica z ral- je kartiran leksem ralica v T288. Kot enkratnica z greb- je kartiran leksem ogrebalnik v T332. Kot enkratnice z drev- so kartirani leksemi drevcelj v T008, drevesce v T138, drevček v T181 in drevce v T284. Kot enkratna besedna zveza z drevo je kartiran leksem drevo za krompir v T269. Kot enkratna besedna zveza s plug z levim prilastkom je kartirana besedna holpcug plug v T363. Kot enkratna besedna zveza s plug z desnim prilastkom je kartirana besedna zveza plug za grebati v T275. Kot tretji odgovor v posamezni točki sta z znakom za komentar kartirana leksema plug v T363 in T415 ter ralo v T234. Kot nerelevantna sta kartirana odgovora ralo v T024 in brana v T169. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T024, T062, T065, T067, T101, T156, T180, T187, T213, T242, T255, T279, T302, T316, T324, T328, T342, T351, T355–T356, T365–T367, T383–T385, T387 in T409. 106 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 107 SLA V286a.01 ‘ralo’, 3/9 4. Uporabljena dodatna literatura Schweizerisches Idiotikon (https://www.idiotikon.ch, dostop 5. 3. 2023) 5. Primerjaj SLA: V286.02 plug – splošno in enojni plug (3/7), V286(b).01 dvojni plug (3/8); OLA: 560; ALE: /; SDLA-SI: 388 oralo, 387 plug, 392 plužna kolca; ALI: 3547 dvojni plug, 3545 kopač ‘osipalnik’, 3550 plužna kolca; ASLEF: 3195 oralo ‘dvojni plug’, 3205 kopač ‘osipalnik’, 3200 plužna kolca; HJA: 872 lemež; LinGeH: 931; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Ralo je večinoma lesena priprava za oranje, ki zemlje ne obrača kot plug, temveč jo v širini lemeža izriva narazen. Zato je ralo uporabno predvsem na že večkrat zoranih zemljiščih, njivah, tudi novinah, kakršne so še v začetku 20. stoletja uporabljali v nekaterih oblikah požigalništva na hribovitih območjih Savinjskih Alp in Karavank. Ralo je bilo težje uporabiti na prej nezoranih zemljiščih ali na zemljiščih z zelo težko ilovnato zemljo – lastniki takšnih zemljišč so zato zemljo najprej prekopali ročno in šele nato orali (prerinili) z ralom. Na današnjem slovenskem ozemlju je ralo izpričano v 5., zanesljivo pa v 1. stol. pr. n. št. Poznali naj bi ga tudi Slovani. Ralo se je najbolj uveljavilo in tudi najdlje obdržalo na severnem Gorenjskem, zlasti na območju Karavank, na severozahodnem Štajerskem, v Savinjskih Alpah, na Pohorju, v severozahodnem delu Slovenskih goric, močno razširjeno in dolgo v rabi je bilo tudi v Zilji, Rožu in Podjuni. Šele ob uvajanju plugov z deskami in ral, na katere so naknadno pritrjevali deske, so ga ponekod namesto za oranje uporabljali le še kot orodje za izkopavanje krompirja, ki se je na Slovenskem močneje razširilo ob koncu 19. stoletja. Z ralom in vpreženimi živalmi sta največkrat delala dva, gospodar, ki je najpogosteje držal ralo za ročico/ročici, in vodnik volov ali krav, ki je bil na premožnejših kmetijah hlapec, drugod pa starejši sin ali tudi gospodinja. Še v prvi polovici 20. stoletja so rala večinoma izdelovali doma in za posamezne dele v gozdu izbirali ustrezna mlajša drevesa listavcev, zlasti bukve, jesene in javorje. Pri izboru lesa so upoštevali tudi naravne krivine, da je bilo ralo čim bolj trpežno in odporno na sile natega, s čimer so se zmanjšale možnosti za okvare, zlasti za prelom lesa. Ralo je bilo sestavljeno iz več delov. Poglavitni deli rala so bili gredelj, kozolec, oplaz z nasajenim železnim simetričnim lemežem, ročica ter držaj ali dva (pritrjena na ročico ali obdelana iz naravno oblikovanega debla z dvema vejama). Ponekod (npr. v Goriških Brdih) so za gredelj uporabili na eni strani naravno ukrivljen les, ki so ga skupaj z lemežem in ročicama nasadili na/v oplaz. Na območju Jezerskega v Karavankah so izdelovali ralo, ki je imelo za drsenje po zemlji vgrajen daljši leseni podsad s peto, spredaj nasajen lemež in pritrjen dvokraki kol, zadaj pa nasajeno ročico in nanjo nasajeno držalo ter poveznik med ročico in peto, imenovan podpora. Osrednji in rahlo upognjeni gredelj je imel povsem na konici cvek, ki je 107 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 108 SLA V286a.01 ‘ralo’, 3/9 skupaj z gredanico in rinko povezoval končni del gredlja z dvokolesnimi kolcami. Višino in globino oranja je orač uravnaval z rahlo naprej upognjeno desko, kozucem, ki je bila nasajena na podsad in vgrajena v utor na sredini gredlja. Spomin na ralo se je obdržal tudi na južnem Pohorju. Ivan Podgrajšek z Zlakove nad Zrečami je o ralu povedal: »Ralo je v glavnem leseno in je zemljo tiščalo, rinilo narazen. To je bilo bolj za rahlo zemljo, travnikov z njim nisi mogel orati. Na Pohorju so krčili gozdnate površine in tam so orali z ralom. Pred tem so štore in kamenje odstranili in nato zemljo zorali z ralom ali plugom. Krompir je dobro uspeval na izkrčenih površinah gozdov, ker je bila zemlja spočita. Bajtarji, oferji, so imeli pozimi čas kopati, rotati, takšne površine in spomladi so tam sadili krompir, na najemniški zemlji ali zemlji gospodarja bajte.« Ralo je že pred desetletji izgubilo svojo uporabnost v kmečkih gospodarstvih. Pri Hlebanjevih na Srednjem Vrhu nad Gozdom Martuljkom še hranijo nekaj ral, ki so jih uporabljali za oranje njiv in izkopavanje krompirja. Rala hranijo tudi nekateri krajevni (Libeliče) in pokrajinski muzeji (Celje), v največjem številu pa Slovenski etnografski muzej, ki je v času t. i. Orlovih terenskih ekip zbral in dokumentarno uredil evropsko pomembno zbirko. Prim.: Baš 1968; Baš 1980; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Orel 1961; SEL 2004 7. Skica 108 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 109 SLA V287.01 ‘lemež’, 3/10 Komentar in karta: 3/10 SLA V287.01 ‘lemež’ Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Za pomen ‘del pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje’, knj. lémež ( ẹ̑) in lêmež ( é/ é), je najpogostejše poimenovanje lemež, drugo najpogostejše poimenovanje je železo in besedna zveza s tem jedrom, tj. plužno železo, dvakrat tudi zadnje železo, redka pa so poimenovanja ralnik, oralnik, mulpleh ter deska, dilja in gredelj. Čeprav iz zapisanega gradiva ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali se kateri izmed odgovorov nanaša samo na lemež ali tudi na desko pri plugu, so tudi ti odgovori morfološko analizirani in prikazani na karti. V točkah T062, T065, T067, T310, T375 in T385 izraza lemež ne poznajo. 2. Morfološka analiza lemež-/lemeš < * lemež-ь / * lemež-i (im. mn.) / * lemeš-ь ‘lemež’ plužni lemež < * pluž-ьn-ъ-j-ь lemež-ь / lemeš-ь ← * pluž-ьn-ъ (← * plug-ъ ‘plug’) + * lemež-ь / * lemeš-ь lemežek < * lemež-ьk-ъ železo < * želěz-o ‘železo’ zadnje železo < * zad-ьń-e-j-e želěz-o ← * zad-ьń-ь (< * zad-ьn-j-ь) ‘zadnji’ (← * zad-ъ ‘zadnja stran’) + * želěz-o ‘železo’ plužno železo < * pluž-ьn-o-j-e želěz-o ← * pluž-ьn-ъ + * želěz-o prvo železo < * pьrv-o-j-e želěz-o ← * pьrv-ъ ‘prvi’ + * želěz-o spodnje železo < * sъ(n)-pod-ьń-e-j-e želěz-o ← * sъ(n)-pod-ьń-ь (< * sъ(n)-pod-ьn-j-ь) ‘spodnji’ (← * sъ(n)- ‘od zgoraj navzdol’ + * pod-ъ ‘spodnja stran, tla’) + * želěz-o ralnik < * or-dl-ьn-ik-ъ ← * or-dl-ьn-ъ ← * or-dl-o ‘ralo’ oralnik < * or-a-l-ьn-ik-ъ ← * or-a-l-ьn-ъ ← * or-a-ti ‘orati’ deska < * (dъsk)-a ‘deska’ < * (dьsk)-a ← rom. * deska ‘lesena plošča’ gredelj < * gręd-eĺ-ь ← * gręd-a ‘bruno, tram’ (v T395 s prekmurskim -ĺ > * -ł (Ramovš 1924: 49)) rezilo < * rěz-i-dl-o ← * rěz-a-ti ‘rezati, trgati, sekati’ rezalnica < * rěz-a-l-ьn-ic-a ← * rěz-a-l-ьn-ъ podrezalo < * podъ-rěz-a-dl-o ← * podъ- ‘pod’ + * rěz-a-dl-o (← * rěz-a-ti) nožič < * nož-i-ь ← * nož-ь ‘nož’ otka < * otъ-tъk-a ← * otъ- ‘od, proč’ + * tъk-nǫ-ti ‘dotakniti se’ (ESSJ II: 261) lopata < * lop-at-a ‘lopata’ ← * lop-ъ ‘list, nekaj ploščatega’ 109 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 110 SLA V287.01 ‘lemež’, 3/10 merjasec ≤ merasec/ meresec ≤ neresec // * mresec/* nresec ≤ * nerst-ьc-ь *‘ki se pari, ki je sposoben parjenja’ ← * nerst-i-ti ‘drstiti se, pariti se’ črtalo < * čьrt-a-dl-o ← * čьrt-a-ti ← * čьrt-a ‘črta’ žrd < * žьrd-ь *‘drog v plotu’ plug < * plug-ъ ‘plug’ vlak < * volk-ъ ‘vlečenje, vleka’ ← * veli (< * velk-ti) * vьlk-ǫ ‘vleči’ blanja < * (blań)-a, nejasno, morda v zvezi z dalmat. plana ‘deska’, zaradi vzglasnega b- najverjetneje z istriot. ali furl. posredovanjem plužna blanja < * pluž-ьn-a-j-a (blań)-a ← * pluž-ьn-ъ (← * plug-ъ ‘plug’) + * (blań)-a železna blanja < * želěz-ьn-a-j-a (blań)-a ← * želěz-ьn- ъ (← * želěz-o) + * (blań)-a dilja < * (diĺ)-a ← nem. Diele ‘deska’ punta < * (punt)-a ← it. punta ‘ost, konica, vrh’ špič < * (špič)-ь ← nem. spitz ‘koničast, oster’ haba < * xab-a, nejasno (ESSJ I: 189; TSVK 4: 131) mulpleh, nejasno, verjetno v zvezi z bav. nem. (Molt)plëch ‘deska pri plugu’ (WBÖ 3: 335) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi nožič v T004, otka v T009, haba v T020, merjasec v T035, lopata v T076, črtalo v T087, žrd v T112, punta in špič v T137, plug v T383 in vlak v T407. Kot enkratnice z -rez- so kartirani leksemi rezalnica v T205, podrezalo v T286 in rezilo v T387. Kot enkratnica z lemež- je kartiran leksem lemežek v T042. Kot enkratna besedna zveza z lemež je kartiran leksem plužni lemež v T052. Kot enkratni besedni zvezi z železo sta kartirana leksema prvo železo v T291 in spodnje železo v T346. Kot enkratni besedni zvezi z blanja sta kartirana leksema železna blanja in plužna blanja v T368. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi lemež v T368, blanja v T372 in plužno železo v T414. Kot opis je kartirano verjetno izpustno (eliptično) poimenovanje oralno v T037. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T062, T065, T067, T310, T375 in T385. 4. Uporabljena dodatna literatura TSVK 4; WBÖ 3 110 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 111 SLA V287.01 ‘lemež’, 3/10 5. Primerjaj SLA: V286a.01 ralo (3/9); OLA: 562, 563; ALE: 259, 260 plužna deska; SDLA-SI: 391; ALI: 3549; ASLEF: 3198; HJA: 872, 875 deska; LinGeH: 931a; 831d deska; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Lemež je glavno rezilo na ralu in plugu, ki v smeri oranja reže zemljo. Prvi lemeži na oralu so bili koničasti in leseni, pa tudi oplaz še ni bil povsem izoblikovan kot vodilni člen orala. V 8. in 9. stoletju se je orna zmogljivost lesenih ral bistveno izboljšala z uvajanjem železnih lemežev v obliki koničastih motik; na lesene oplaze so jih pritrjevali z nesklenjenim ploščatim obročem, ki se je držal rezilnega dela lemeža. Železni lemeži so v nasprotju z lesenimi zemljo bolje rezali in odrivali ter obenem ščitili lesene dele rala pred poškodbami in izrabo. Oblika lemeža, ki med oranjem lomi, drobi zemljo, se je spreminjala sočasno z raz- vojem ornih naprav. Prvotne in najbolj preproste orne naprave z vprego za živino so bila rala, ki so imela praviloma somerno oblikovane železne lemeže, podobne motiki. Na bolj peščenih, rahlih zemljiščih je bilo (domnevno) možno uporabljati večje, do 40 cm dolge lemeže, na težkih ilovnatih tleh pa so zaradi težjega oranja uporabljali krajše, ožje in bolj koničaste lemeže. Z uvajanjem plugov se je spremenila tudi oblika lemežev. Deska na (enojnem) plugu je bila praviloma pritrjena na desno stran na kozolec in nad lemež ter pod desno ročico. Zato je bil železni lemež pod leseno desko praviloma nesomeren, saj je imel izrazito povečano desno stran, da je privzdignil čim več zemlje, ki jo je nato lesena deska nad njim obračala za 180°, kar je bistveno izboljšalo način oranja. Značilno nesomerne lemeže z izrazito povečano desno stranjo so imeli razvojno posodobljeni leseni plugi z železnimi lemeži, deskami in črtali, ki jih je bilo zato mogoče še bolje oblikovno prilagoditi želenemu načinu oranja, tj. čim bolj učinko- vitemu obračanju zemlje. Takšni lemeži so praviloma štrleli iznad črte spodnjega roba deske, kar je zagotavljalo kakovostnejši zarez v zemljo, s tem pa njeno učin- kovitejše obračanje. Tudi z uvajanjem traktorskega oranja se je spreminjala oblika plugov ter oblika in velikost lemežev, ki so zdaj bolj trapezastih, trapezoidnih in drugih oblik, odvisno od načina oranja. Za razsežna ravninska polja se uporabljajo plugi z več lemeži in deskami, da se poveča učinkovitost dela in zmanjša obteževalni vpliv delovnih strojev na orno zemljo. V zadnjih letih so v rabi različne vrste sodobnih plugov, npr. obračalni, zasučni, pa tudi lemežni plugi. Prim.: Baš 1968; Baš 1980; Bernik 2005; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Orel 1961; SEL 2004 111 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 112 SLA V287.01 ‘lemež’, 3/10 7. Skica 112 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 113 SLA V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’, 3/11 Komentar in karta: 3/11 SLA V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’ Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Za pomen ‘del pluga, ki navpično reže brazde’, knj. črtálo ( á), je v slovenskih narečjih najpogostejše poimenovanje črtalo, druga, manj pogosta poimenovanja so rezalo, rezalnica, nož, nožič, redko pa so zapisana poimenovanja črtlada, črtar, rezanica, otka, lemež/ lemeš in prvo železo. Leksem nožič ima v T236 označevalnik »starinsko« (ob novejšem črtalu). Leksema brana v T097 in otka v T169 sta morda nerelevantna odgovora. Za T062, T065 in T067 je v opombah zapisano, da tam črtala in besede zanj ne poznajo. 2. Morfološka analiza črta < * čьrt-a ‘črta’ črtal- < * čьrt-a-dl-o / * čьrt-a-dl-a (im. mn.) ← * čьrt-a-ti ← * čьrt-a ‘črta’ črtalnik < * čьrt-a-dl-ьn-ik-ъ ← * čьrt-a-dl-ьn-ъ črtlada, nejasno, morda po metatezi iz črtadlo črtar < * čьrt-aŕ-ь rezal- < * rěz-a-dl-o / * rěz-a-dl-a ← * rěz-a-ti ‘rezati, trgati, sekati’ rezanica < * rěz-a-n-ic-a ← * rěz-a-n-ъ rezanka < * rěz-a-n-ъk-a ← * rěz-a-n-ъ rezalnik < * rěz-a-l-ьn-ik-ъ ← * rěz-a-l-ьn-ъ RezaLNica < * rěz-a-l-ьn-ic-a ← * rěz-a-l-ьn-ъ ( R ≥ l, L ≥ , N ≥ m v T355) rezilo < * rěz-i-dl-o nož < * nož-ь ‘nož’ plužni nož < * pluž-ьn-ъ-j-ь nož-ь ← * pluž-ьn-ъ ‘plužen’ (← * plug-ъ ‘plug’) + * nož-ь nož pri plugu < * nož-ь pri plug-u ← * nož-ь + * pri ‘pri’ + * plug-ъ nožič < * nož-i-ь nožič pri drevesu < * nož-i-ь pri derv-es-u ← * nož-ь + * pri ‘pri’ + * derv-o, rod. ed. * derv-es-e ‘drevo’ nožek < * nož-ьk-ъ nožek pri drevesu < * nož-ьk-ъ pri derv-es-u ← * nož-ь + * pri ‘pri’ + * derv-o prvo železo < * prъv-o-j-e želěz-o ← * prъv-ъ ‘prvi’ + * želěz-o ‘železo’ otka < * otъ-tъk-a ← * otъ- ‘od, proč’ + * tъk-nǫ-ti ‘dotakniti se’ (ESSJ II: 261) lemež/lemeš < * lemež-ь / * lemeš-ь ‘lemež’ 113 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 114 SLA V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’, 3/11 lopata od vardžinona < * lop-at-a otъ (varǯinon)-a ← * lop-at-a ‘lopata’ (← * lop-ъ ‘list, nekaj ploščatega’) + * otъ ‘od’ + (varǯinon)-ъ (← furl. vuarzenon ‘dvojni plug’) lopatica < * lop-at-ic-a brana < * born-a ‘ostro orodje za rahljanje zemlje, prvotno odsekan vrh kakega drevesa z vejami vred’ gredelj < * gręd-eĺ-ь ← *gręd-a ‘bruno, tram’ špica ≤ * stъp-ic-a ‘napera, prečka, palica’ / < * (špic)-a ← nem. Spitze ʻkonica’ dilja < * (diĺ)-a ← nem. Diele ‘deska’ lajšta < * (lajšt)-a ← nem. Leiste ‘letev’ klinja < * (kliń)-a ≤ * (kling)-a ← srvnem. klinge, nem. Klinge ‘klina, rezilo’ talajzen < * (talajzn)-ъ ← kor. nem. Tāleisen (nem. Teileisen) ‘črtalo’ (WBÖ 5: 1558, Eisen) seh < * (sex)-ъ ← nem. Sech ‘črtalo’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi dilja v T004, talajzen v T032, seh v T035, klinja v T053, špica v T101, gredelj v T107 in lajšta v T160. Kot enkratnici s črt- sta kartirana leksema črtalnik v T220 in črta v T224. Kot enkratnice z rez- so kartirani leksemi rezalnik v T031, rezilo v T052 in rezanka v T358. Kot enkratnica z nož- je kartiran leksem nožek v T135. Kot enkratnica z lopat- je kartiran leksem lopatica v T169. Kot enkratna besedna zveza z lopata je kartiran leksem lopata od vardžinona v T063. Kot enkratna besedna zveza z nož z levim prilastkom je kartiran leksem plužni nož v T385. Kot enkratne besedne zveze z nož- z desnim prilastkom so kartirani leksemi nož pri plugu v T361, nožič pri drevesu v T005 in nožek pri drevesu v T110. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi nožič v T009 in T109, brana v T097 in otka v T169. Kot nerelevanten je kartiran odgovor ravnilo v T310. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T062, T065 in T067. 4. Uporabljena dodatna literatura Bajec 1950; WBÖ 5 5. Primerjaj SLA: /; OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 394; ALI: 3552; ASLEF: 3202; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 114 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 115 SLA V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’, 3/11 6. Etnološka osvetlitev Črtalo je nož pri ralu ali plugu, ki je navpično nasajen v gredelj in pred lemežem reže brazdo, zato ga ponekod imenujejo tudi rezalnica. Prvotna rala niso imela vgrajenih črtal, uveljavila so se šele z razvojem orne tehnike kot dopolnilo ralom zlasti pri oranju na težki zemlji. Obrtniško in industrijsko izdelani plugi so večinoma že imeli vgrajena tudi črtala. Tehnično posebni dvojni plugi so poleg dveh desk in dveh lemežev praviloma imeli tudi po dve črtali. V 50. in 60. letih 20. stoletja so bila ponekod na Slovenskem rala brez črtal še v rabi zlasti za izkopavanje krompirja. V severovzhodni Sloveniji so za pripravljanje vrst pri sajenju krompirja ali koruze uporabljali samostojno črtalo, največkrat kot prečni tram s tremi proti zemlji obrnjenimi zobmi, ojami in ročicami. Drugod so zlasti za sajenje na manjših njivah in za delo v vrtovih (Spodnja Savinjska dolina, okolica Ljubljane idr.) uporabljali lesena ročna črtala v obliki grabelj za enakomerno zarisovanje setvene ali saditvene črte. Takšna orodja so imela vgrajena po dva ali tri lesene kline, podobne enostavno oblikovanim črtalom pri ralih in plugih. Prim.: Baš 1968; Baš 1980; Bernik 2005; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Orel 1961; SEL 2004 7. Skica 115 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 116 SLA V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’, 3/12 Komentar in karta: 3/12 SLA V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’ Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Za pomen ‘podolgovati del, nastavek pluga za držanje, prijemanje’, knj. ročíce ( í) oz. držálo ( á), obstaja v slovenskih narečjih vrsta poimenovanj, med njimi sta najpogostejši ročica (nekajkrat zapisana v besedni zvezi plužna ročica) in držalo z različicama držal in držala. Manj pogosta so poimenovanja roke, roč oz. roča z izpeljankami ročnik, ročka, ročaj in priroč/ preroč ter rog z izpeljanko rogelj. Redko so zapisana poimenovanja noge, manice, priželjc, plužnica, stegnjača, kozli, grifi, štilj ter držaj. V T127 je pojasnjeno, da je zob levi ročaj pri plugu, pregljec pa desni. Odgovor otka v T381 in T382 z izpričanim pomenom ‘orodje za odstranjevanje prsti, plevela s pluga’ je pomensko neustrezen in zato nerelevanten. Ker za enak odgovor v T098 in T386 pomena ni mogoče zanesljivo ugotoviti, je tu leksem mor- fološko analiziran in prikazan na karti. V T062, T065 in T067 plugov nimajo, zato tudi izrazov za ‘ročice pri plugu’ ne poznajo. 2. Morfološka analiza roke (im. mn.) < * rǫk-ę ← rǫk-a ‘roka’ roč- (m.) < * rǫč-ь (< * rǫk-j-ь) / * rǫč-i (im. mn.) priRoč- < * pri- rǫč-ь / * pri- rǫč-i (im. mn.) ← * pri- ‘pri’ + * rǫč-ь ( R ≥ l po disimilaciji r- r ≥ r- l (Ramovš 1924: 78, 314) v T388– T389, T391–T392, T385, T397–T398) priRočje < * pri- rǫč-ьj-e ( R ≥ l v T388) preRoč- < * per-rǫč-ь / * per-rǫč-i (im. mn.) ← * per- ‘skozi, preko, čez, k’ + * rǫk-a ( R ≥ l po disimilaciji r- r ≥ r- l v T362, T374, T377, T382, T402–T404) ročaj- < * rǫč-aj-ь / * rǫč-aj-i (im. mn.) ročala < * rǫč-a-dl-a ← * rǫč-a-dl-o ročalnica < * rǫč-a-dl-ьn-ic-a roč- (ž.) < * rǫč-a (< * rǫk-j-a) / * rǫč-ę (im. mn.) roče pri drevesu < * rǫč-ę pri derv-es-u ← * rǫč-a + * pri ‘pri’ + * derv-o, rod. ed. * derv-es-e ‘drevo’ ročk- < * rǫč-ьk-a / * rǫč-ьk-ę (im. mn.) ročic- < * rǫč-ic-a / * rǫč-ic-ę (im. mn.) 116 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 117 SLA V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’, 3/12 plužn- ročic- < * pluž- ьn-a-j-a rǫč-ic-a / * pluž- ьny-j-ę rǫč-ic-ę (im. mn.) ← * pluž- ьn-ъ (← * plug-ъ ‘plug’) + * rǫč-ic-a ročnik- < * rǫč-ьn-ik-ъ / * rǫč-ьn-ik-i (im. mn.) ← * rǫč-ьn-ъ ročnice < * rǫč-ьn-ic-ę ← * rǫč-ьn-ic-a ← * rǫč-ьn-ъ rog- (im. mn.) < * rog-i / * rog-ьje / * rog-ov-i ← * rog-ъ ‘rog’ rogje od pluga (im. mn.) < * rog-ьje otъ plug-a ← * rog-ъ + * otъ ‘od’ + * plug-ъ rožiči (im. mn.) < * rož-i-i ← * rož-i-ь roglj- < * rog-ъĺ-ь / * rog-ъĺ-i (im. mn.) / * rog-ъĺ-ov-i (im. mn.) držal- < * dьrž-a-dl-o / * dьrž-a-dl-a (im. mn.) ← * dьrž-a-ti ‘držati’ držalce < * dьrž-a-dl-ьc-e držaj < * dьrž-a-j-ь stegna < * stegn-a ← * stegn-o ‘stegno’ stegnjač-, nejasno, morda v zvezi s stegna plužnic- < * pluž-ьn-ic-a / pluž-ьn-ic-ę (im. mn.) ← * pluž-ьn-ъ ← * plug-ъ ‘plug’ plužnjaki < * pluž-ьń-ak-i (im. mn.) ← * pluž-ьń-ak-ъ (< * pluž-ьn-j-ak-ъ) ← * pluž-ьn-ъ noge (im. mn.) < * nog-ę ← * nog-a ‘noga, stopalo’ otka < * otъ-tъk-a ← * otъ- ‘od, proč’ + * tъk-nǫ-ti ‘dotakniti se’ (ESSJ II: 261) kozli (im. mn.) < * koz-ьl-i ← * koz-ьl-ъ ← * koz-a ‘koza’ vile < * vi-dl-ę ‘vile’ ← * vi-ti ‘viti, navijati’ zob < * zǫb-ъ ‘zob’ ojnice (im. mn.) < * oj-ьn-ic-ę ← * oj-ьn-ic-a ← * oj-ьn-ъ ← * oj-e ‘oje’ kljuke (im. mn.) < * kĺuk-ę ← * kĺuk-a ‘kavelj, kljuka’ gredelj < * gręd-eĺ-ь ← * gręd-a ‘bruno, tram’ klešče < * klěšč-ę ‘lesen primež’ perače (im. mn.) < * per-a-č-ę ← * per-a-č-a ← * pьr-a-ti * per-ǫ ‘tolči’ plaznica < * polz-ьn-ic-a ← * polz-ьn-ъ ← * polz-ъ ← * pelz-ti ‘plezati’ primež < * pri-jьm-ež-ь ← * pri-ję-ti * pri-jьm-ǫ ‘prijeti’ pregljec < * pręg-ъĺ-ьc-ь ← * pręi (< * pręg-ti) ‘vpreči, vprežem’ priželjc < * (prižĺ)-ьc-ь ← avstr. nem. Prüsel ‘priželjc’ prižljiči (im. mn.) < * (prižĺ)-i-i drogelj < * drǫg-ъĺ-ь ← * drǫg-ъ ‘drog’ štilj < * (štiĺ)-ь ← srvnem. stil, nem. Stiel ‘ročaj, držaj, držalo’ manice (im. mn.) < * (manic)-ę ← trž. it. maniza ‘kljuka, krmilo, ročica’ mantije < * (mantij)-ę / * (mantije)- ← furl. mantie ‘ročaj, držaj’ grifi (im. mn.) < * (grif)-i ← * (grif)-ъ ← nem. Griff, srvnem. grif ‘ročaj, držaj’ locne, nejasno (ESSJ II: 147) ore, nejasno 117 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 118 SLA V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’, 3/12 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi vile v T032, mantije v T063, plaznica v T095, zob in pregljec v T127, ojnice v T141, kljuke v T148, gredelj v T186, klešče v T262, perače v T299, primež v T366 in ore v T404. Kot enkratnica s plug- je kartiran leksem plužnjaki v T373. Kot enkratnica s stegn- je kartiran leksem stegna v T248. Kot enkratnica z drž- je kartiran leksem držalce v T146. Kot enkratnici z roč- sta kartirana leksema ročalnica v T034 in ročnice v T117. Kot enkratnica s priRoč- je kartiran leksem priločje v T388. Kot enkratnica z rog- je kartiran leksem rožiči v T152. Kot enkratnica s prižlj- je kartiran leksem priželjc v T364. Kot enkratna besedna zveza z rog je kartiran leksem rogje od pluga v T152. Kot enkratna besedna zveza z roč- je kartiran leksem roče pri drevesu v T236. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi ročala v T030, držala v T090 in držalo v T234, ročka v T097, roči v T109 in roč v T148, roglji v T133, ročaji v T152 in ročaj v T234, ročke v T187, držaj v T191, drogelj v T234, ročica v T392 in locne v T414. Kot nerelevanten je kartiran odgovor otka v T381–T382. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T062, T065 in T067. 4. Uporabljena dodatna literatura Doria 1987; Manzini – Rocchi 1995; Cossutta 2010 5. Primerjaj SLA: V289B.01 držalo pri cepu (3/17), V272.01 ročica (3/81); OLA 561; ALE: 258; SDLA-SI: 393; ALI: 3551; ASLEF: 3201; HJA: 873 plaz, 874 gredelj; LinGeH: 931b plaz, 931c gredelj; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Držalo pri plugu (ročice) je priprava za uravnoteženo in usmerjeno upravljanje vprežnega pluga med oranjem. Plug z eno desko ima praviloma dve ročici z držajema za oprijemanje, tako da orač z obema rokama nadzoruje potek oranja in pazi, da se plug ne prevrne ali da ne zaide na pretrdo in za oranje neprimerno zemljišče. Praviloma plug usmerja in uravnava orač, najpogosteje gospodar kmetije ali drug izkušen in dovolj krepak član družine, medtem ko vprežene živali na povodcu in pogosto tudi z bičem usmerja oračev pomočnik, pogosto odraščajoči sin, ponekod tudi žena, hlapec idr. Držala z ročicami pri plugu so bila različnih oblik in na različne načine povezana z glavnimi deli pluga, zlasti z gredljem, oplazem in desko. Pri starejših izvedbah plugov je bila ročica nasajena na oplaz in pritrjena na gredelj, proti zgornjemu koncu pa se je razcepila v dve krajši ali daljši držali. Pri nekaterih mlajših plugih s konca 19. in začetka 20. stoletja sta bili leseni ročici že somerno oblikovani in 118 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 119 SLA V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’, 3/12 pritrjeni na zadnji del gredlja ter preko železnih objemk in vijakov povezani z desko. Držali na zgornjem koncu ročic sta bili ponekod nekoliko odebeljeni in prilagojeni za držanje z rokama; nekateri držaji so bili na konceh rahlo čebulasto obdelani, da je bil oprijem orača trdnejši. V tehnološkem razvoju zadnji vlečni plugi so bili večinoma železni in obrtniško ali industrijsko izdelani. Dostopni so bili v različnih tehničnih trgovinah in kupcem predstavljeni v preglednih prodajnih katalogih. Pri teh plugih z eno (železno) desko sta bila ročaja večinoma klinasto in somerno vgrajena v železni gredelj, držali pa sta bili leseni in nataknjeni na železni ročici. Leseni dvojni plugi so imeli praviloma vgrajene tri ročice z držaji. Srednja ročica je bila nasajena neposredno na gredelj, leva in desna pa na levo in desno desko. Ročice so bile med seboj povezane s po enim, najpogosteje železnim prečnim klinom. Plugom podobna držala in ročice so imela tudi rala, iz katerih so se razvili plugi. Ker je upravljanje z ralom zahtevalo predvsem pokončno držo začrtane smeri oranja (rinjenja zemlje), so imela preprostejša rala le močnejšo ročico s kroglastim držajem. Nekatera rala so imela enovito ročico, ki se je naravno razcepila v dve držali, za kar je izdelovalec izbral naravno raščeno mlado drevo javorja, jesena idr., ali pa so vsaj eno ali obe držali na ročico pritrdili s klini ali z železnimi objemkami. Manj pogosta so bila rala z dvema večjima in usločenima ročicama, nasajenima v oplaz, ali rala z veliko levo usločeno ročico, ki je bila nasajena na gredelj in oplaz (utrjena z lesenimi klini), in desno ročico, ki je bila z utori in klini pritrjena na veliko levo ročico. Zgoraj sta se ročici iztekli v le nekoliko bolj navzdol ukrivljena držaja. Prim.: Baš 1968; Baš 1980; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Orel 1961; SEL 2004 7. Skica 119 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 120 SLA V294.01 ‘mlačev’, 3/13 Komentar in karta: 3/13 SLA V294.01 ‘mlačev’ Jožica Škofic, Vlado Nartnik 1. Gradivo Za pomen ‘delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico’ oz. ‘čas takega spravljanja’, knj. mláčev ( ȃ), je v narečjih najpogostejši leksem mlačev, redkeje se uporabljajo različne izpeljanke s korenom mlač- (npr. mlačva, mlačenje, mlač, mlača) oz. mlat- (npr. mlatev, mlatva, mlatenje, mlat, mlatje, mlatnja, mlatitje, mlatitev, mlatitva in mlatitba). Leksem štrajfanje je zapisan le v dveh krajevnih govorih v zemljepisnem stiku z nemščino. Za točke T006, T060, T067, T126, T209 in T410 v zapisanem gradivu na to vprašanje ni odgovora, saj tam žita ne pridelujejo (več), torej tudi mlatijo ne in zato ne poznajo izrazov za to dejavnost. 2. Morfološka analiza mlat < * mol-t-ь ← * mol-t-i-ti ‘mlatiti’ ← * mol-ti ‘drobiti, mleti, tolči’ mlatev < * mol-t-ъv-ь mlatva < * mol-t-ъv-a mlatnja < * mol-t-ьń-a (< * mol-t-ьn-j-a) mlatje < * mol-t-ьj-e mlatenje < * mol-t-e-n-ьj-e mlatilo < * mol-t-i-dl-o mlatitev < * mol-t-i-t-ъv-ь mlatitva < * mol-t-i-t-ъv-a mlatitba < * mol-t-i-t-ьb-a (verjetno naplastitev na trpni pretekli deležnik na * -t- (tip * pě-ti → * pě-t-ъ → * pě-t-ьj-e), posplošitev tega na druge glagolske vrste ( mlat-i-t-je) in nadaljnja izpeljava s pripono * -ьb-a ( mlati-t-ba)) (Sławski 1974: 61–62) mlatidva < * mol-t-i-d-ъv-a ≤ mol-t-i-d-ьb-a < * mol-t-i-t-ьb-a ← mol-t-i-t-ъv-a (prim. Ramovš 1924: 224) mlatidev < * mol-t-i-d-ъv-ь ≤ * mol-t-i-d-ъv-a (T388–T389, T397–T400, T402–T404) (prim. Ramovš 1924: 224) mlatitje < * mol-t-i-t-ьj-e mlač < * mol--ь (< * mol-t-j-ь) ← * mol-t-i-ti ‘mlatiti’ mlača < * mol--a mlačev < * mol--ьv-ь mlačva < * mol--ьv-a mlačenje < * mol--e-n-ьj-e (< * mol-t-j-e-n-ьj-e) 120 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 121 SLA V294.01 ‘mlačev’, 3/13 štrajfanje < * (štrajf)-a-n-ьj-e ← * (štrajf)-a-n-ъ ← * (štrajf)-a-ti ← nem. streifen ‘oplaziti, podrsati’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnici z mlač- sta kartirana leksema mlač v T004 in mlača v T223. Kot enkratnice z mlat- so kartirani leksemi mlatilo v T279, mlatitba v T396, mlatidva v T127 in mlatitje v T051. Kot opisi so kartirani glagolski odgovori mlatiti v T137, T159, T247, T310, T355 in T417, imeti mlatiče v T353 in T384 oz. imeti mlatce v T386 in T395 ter danfati v T372. Kot tretji odgovor v posamezni točki so s simbolom za komentar kartirani leksemi mlatenje v T051 in T097, mlačva v T097, mlatev v T133 in T234 ter mlatje v T370 ter opisni poimenovanji kar mlatijo v T097 in cajt za mlatit v T234 ter glagolska opisa mašinimo in mlatimo v T372. Kot nerelevanten je kartiran odgovor žetva v T020 in T412. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T006, T060, T067, T126, T209 in T410. 4. Uporabljena dodatna literatura Slawski 1974 5. Primerjaj SLA: V293.01 mlatiti (3/14), V292.01 mlatič (3/15); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Mlačev žit in ajde s cepci, ki naj bi se v našem kulturnem okolju uveljavila že v 9. stoletju, je bila do uvedbe mlatilnic v prvi polovici 20. stoletja in nato še kombajnov v 60. in 70. letih eno najtežavnejših in opravilno najzahtevnejših del na kmetiji. Mlačev je večinoma potekala od druge polovice julija do začetka avgusta. Začetek in konec sta bila odvisna od vremenskih razmer, pa tudi od lege kmetije in njenih zemljišč, saj so v hribovitem svetu navadno žita želi nekoliko pozneje kot v dolini. Mlačev je (bila) eno od osrednjih delovnih opravil na kmetijah, povezana z vsakoletno setvijo, žetvijo in uskladiščenjem pridelane pšenice, pire, rži, ječmena, ovsa in ajde. V obdobjih ročne žetve in mlačve žit in ajde je bilo potrebno sodelovanje vse družine, pogosto pa tudi sorodnikov, sosedov in najetih mlatičev, ki jim je gospodar v času mlačve ponudil hrano in nekaterim tudi plačilo. Mlačev je bila zato nekoč eden izmed najpomembnejših kmečkih dogodkov, ki je združeval delo z različnimi oblikami dru- žabnosti. Krajše ali daljše prekinitve dela so ponekod dopolnjevali tudi vaški posebneži, pogosto starejši govorci, ki so z izvirnimi pripovedmi znali zabavati družbo in obenem krepiti delovno vnemo mlatičev in vseh njihovih pomočnikov. Po zaključku mlačve je bila pomembna tudi končna pogostitev, navadno v popoldanskih ali večernih urah. 121 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 122 SLA V294.01 ‘mlačev’, 3/13 Mlačev je navadno potekala v suhem vremenu, da se je zrnje lažje in temeljiteje iz- luščilo iz klasov. Slabo omlačeni snopi slame niso krepili ugleda gospodarja in mlatičev, saj se je táko delo izkazalo za slabo zlasti takrat, kadar so jih kot škope uporabili za kritje streh. V takšne strehe so se kaj radi naselili mali glodavci, ki so na strehi »dokončali« slabo opravljeno delo mlatičev, pri tem pa po slamnati strehi navrtali luknje in pogosto povsem uničili kritino. Prvobitna mlačev je potekala z otepanjem žitnih snopov ob desko, nagnjeno klop, sod, ogrado ali kak drug predmet. V 50. letih 20. stoletja so na podoben način na Bovškem in v Trenti še švigali (mlatili) ob deske na dvorišču domačije, nato so žitni snop omlatili še s cepcem. V istem obdobju so v Borjani pri Kobaridu žitne snope, zložene po klopi, mlatili s palicami, v Bovcu in okolici ter v Ritomečah v Brkinih pa so klasje otepali ob rob nizke lesene ograje. V Brkinih so manjši snop položili na valjast sod in s palico udarjali po klasju, v Barki pa so snope rži otepali po lesenem podu narobe obrnjenega velikega pletenega koša, v katerem so sicer pozimi prevažali gnoj na njive. V Pazrijah v Zilji na avstrijskem Koroškem so upo- rabljali mlatni stol, klop z dvema nogama. V Sabadinih pri Marezigah so snope ječmena razložili po kamnitih tlakovcih na dvorišču kmetije in s palico kleče udarjali po klasju. Tako omlačen ječmen so uporabljali za belo kavo. V sosednjem Javorju so s palico udarjali po žitnem snopu, ki ga je mlatič naslonil na sod. Mlačenje s cepci je v primerjavi z omenjenimi tehnikami bistveno izboljšalo in po- spešilo tehnike mlačve. Danes pa se je mlačenje s cepci (pa tudi z mlatilnicami, ki jih poganja lokomobila in kateri od prvih elektromotorjev) obdržalo kot kulturni in predvsem turistični dogodek v nekaterih vaških in trških okoljih. Prim.: Baš 1980; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Makarovič 1978; SEL 2004 7. Skica 122 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 123 SLA V293.01 ‘mlatiti’, 3/14 Komentar in karta: 3/14 SLA V293.01 ‘mlatiti’ Jožica Škofic, Vlado Nartnik 1. Gradivo Za pomen ‘(s cepcem, mlatilnico) spravljati zrnje iz klasja, latja’, knj. mlatíti in mlátiti ( ī/ á), je najpogostejši leksem mlatiti, redko je v gradivu zapisana tudi njegova dovršna različica zmlatiti. V briškem narečju se uporablja leksem tolčti, v terskem in nadiškem redko tudi tolči. Le v nekaj točkah in razpršeno so zapisani leksemi za strojno mlatenje žita. V T281 je ob leksemu mlatiti zapisano pojasnilo, da so »v starih časih mlatili s cepci, kasneje pa so mlatili tako, da so s snopi udarjali ob stol«. V T161 je leksem švigati pojasnjen z opombo »tolčejo s snopom ob tla«. Leksem štrajfati v T049 pomeni ‘otepati’, v T415 pa ima opombo »udarjati s snopom«. Za več točk SLA v zapisanem gradivu na to vprašanje ni odgovora, saj tam ne pridelujejo žita in torej tudi ne mlatijo (več), na kar je opozorjeno v T006 in T067. 2. Morfološka analiza mlatiti < * mol-t-i-ti ‘mlatiti’ ← * mol-ti ‘drobiti, mleti, tolči’ zmlatiti < * sъ(n)-mol-t-i-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ + * mol-t-i-ti tolči < * tьli ≤ * teli (< * telk-ti) * tьlk-ǫ ‘tolči, stiskati, teptati’ tolčti < * tьl-ti ← * tьli + * -ti lupati < * lup-a-ti ← * lup-i-ti ‘lupiti’ švigati ≤ * svig-a-ti mašiniti < * (mašin)-i-ti ← * (mašin)-a ← nem. Maschine ‘stroj’ mašinati < * (mašin)-a-ti ← * (mašin)-a zmašinati/izmašinati < * sъ(n)- (mašin)-a-ti / * jьz-(mašin)-a-ti ← * sъ(n)- / * jьz- ‘iz’ + * (mašin)-a-ti makinati < * (makin)-a-ti ← * (makin)-a ← it. macchina, furl. machine ‘stroj’ štrajfati < * (štrajf)-a-ti ← nem. streifen ‘oplaziti, podrsati’ šopati < * (šop)-a-ti ← * (šop)-a ← srvnem. schoub ‘šop, sveženj, otep slame’ (ESSJ IV: 92 šopa) / * (šop)-a-ti ← srvnem. schopfen ‘tlačiti, polniti’ žlihati < * (žlix)-a-ti ← srvnem. sliechen/ slîchen ‘drobiti’ (Lexer 1873–1876: 973–974), schlich ‘zdrobljena ruda’ (Lexer 1862: 220) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi žlihati v T030, lupati v T056, makinati v T124 in šopati v T290. 123 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 124 SLA V293.01 ‘mlatiti’, 3/14 Kot enkratnica z -mašin je kartiran leksem zmašinati/ izmašinati v T035. Kot tretji odgovor v posamezni točki je kartiran leksem štrajfati v T049. S simbolom za »ni poimenovanja« sta kartirana odgovora v T006 in T067. 4. Uporabljena dodatna literatura Lexer 1862; Lexer 1873–1876 5. Primerjaj SLA: V292.01 mlatič (3/15), V294.01 mlačev (3/13), V297.01 vejati (3/19), V196.01 meti (3/24), V143B.01 škopa (slama za pokrivanje strehe) (2/21); OLA: 655; ALE: 272; SDLA-SI: 3233; HJA: 917; LinGeH: 973; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Z mlatenjem, bodisi otresanjem in udarjanjem žitnih snopov in ajde ob določen predmet ali mlatenjem s cepci, so mlatiči spravljali zrnje iz klasja. Na južnem Pohorju so pri velikih, srednjih in malih kmetijah pri mlačvi s cepci sodelovali vsi odraščajoči otroci in odrasli družinski člani. Mlatič je moral biti star vsaj 15 do 16 let in dovolj krepke rasti, da je zdržal naporno in predvsem zelo prašno mlatenje žit in ajde. Med mlatenjem je bilo na gumnu oz. podu v gospodarskem poslopju največ šest mlatičev, ki so s cepci po vrsti in enakomerno udarjali po snopih – nad podom je zaradi zamahovanja s cepci moralo biti še najmanj štiri metre prostora. Ponekod (npr. na Pohorju) so pred mlatenjem s cepci ali mlatilnicami žitne snope tudi štrajhali. Pri tem starem načinu mlatenja je mlatič, moški ali ženska, vzel v roke snop in nato z njim tolkel (mlatil) po nagnjeni deski. Nato je še z leseno palico potolkel po snopu, da je iz klasja izpadlo vse zrnje. Med mlatenjem so mlatiči pazili, da se je slamnati del žit čim manj poškodoval, polomil, ker so omlačeno žitno slamo vse do 70. in 80. let 20. stoletja uporabljali za pripravo škop za prekrivanje streh. Na Pohorju so slamo že med mlačenjem skrbno zlagali na posebej določeno mesto na petru, da so jo pozneje česali s posebnimi grabljami z močnimi lesenimi zobmi, ki so jih vtaknili v leseno steno poda. Ponekod so nepoškodovano slamo uporabljali tudi za izdelovanje kit za slamnate klobuke (območje Domžal) ali za izdelovanje različnih pletenih košar (Dolenjska, Notranjska, Kras), različnih okrasnih predmetov (Prlekija, Prekmurje) idr. Prim.: Baš 1980; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Makarovič 1978; SEL 2004 124 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 125 SLA V293.01 ‘mlatiti’, 3/14 7. Skica 125 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 126 SLA V292.01 ‘mlatič’, 3/15 Komentar in karta: 3/15 SLA V292.01 ‘mlatič’ Jožica Škofic, Vlado Nartnik 1. Gradivo Za pomen ‘kdor mlati žito’, knj. mlatìč ( ȉ), se v narečjih največ uporabljata leksema mlatič in mlatec, redko tudi mlatovec. Za več točk SLA v zapisanem gradivu na to vprašanje ni odgovora, saj tam ne pri- delujejo žita in torej tudi mlatijo ne, na kar je izrecno opozorjeno v T006, T008, T030–T031, T063, T067, T087, T108, T126, T410 in T413, ali pa so mlatili le z mlatilnico (v T411). 2. Morfološka analiza mlatič < * mol-t-i-č-ь ← * mol-t-i-ti ‘mlatiti’ ← * mol-ti ‘drobiti, mleti, tolči’ mlatec < * mol-t-ьc-ь mlatovec < * mol-t-ov-ьc-ь mlatelj < * mol-t-ъĺ-ь cepec < * cěp-ьc-ь ← * cěp-i-ti ‘cepiti, klati’ / * cěp-ъ ‘cepec (orodje)’ cepič < * cěp-i-č-ь ← * cěp-i-ti // * cěp-i-ь ← * cěp-ъ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnica z mlat- je kartiran leksem mlatelj v T035. Kot opisno poimenovanje je kartiran odgovor tisti, ki mlati v T102. Kot nerelevantni so kartirani odgovori kenc v T082, človek v T160, betica v T200 in mašinister v T387. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T006, T008, T030–T031, T063, T067, T087, T108, T126, T410–T411 in T413. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V293.01 mlatiti (3/14), V294.01 mlačev (3/13), V290.01 cepec (3/16), V289B.01 držalo pri cepcu (3/17); OLA: 664; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Mlatič je oseba, ki s palico ali cepcem udarja, mlati na prostem po tleh ali na podu gospodarskega poslopja razložene snope, ali oseba, ki ročno otepa žito ali ajdo ob klop, sod ali kak drug predmet ali ob tla. Mlatič je tudi oseba, ki upravlja mlatilnico 126 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 127 SLA V292.01 ‘mlatič’, 3/15 s prvotnim pogonom na lokomobil (začetek 20. stoletja) in pozneje na elektromotor ali motor z notranjim izgorevanjem (po 2. svetovni vojni). Mlatiči so bili tako moški kot ženske – pri mlačvi so se gospodarji večinoma prilagajali razpoložljivi delovni sili. V Bovcu in okolici so še leta 1952 snope ob deske na kamniti ploščadi ob gospo- darskem poslopju otepale zlasti ženske, v Brkinih pa so še leta 1955 na podoben način ob pločevinast sod otepali moški, ki so v levici držali manjši snop žita, v desnici pa palico in z njo udarjali po klasju. V Ziljski dolini je leta 1951 mlatič otepal oves na mlatnem stolu, nagnjeni leseni klopi z dvema nogama. Prepričanje, da je mlačev predvsem žensko delo, je prevladovalo na južnem Pohorju. Sočasno z otepanjem s palico ali brez nje je v 50. in 60. letih 20. stoletja potekalo tudi mlatenje s cepci. »Tudi način mlatve – ponekod so mlatili samo moški, drugje pa tudi ženske – se po pokrajinah razlikuje. Vsekakor je terjalo mlatenje poleg moči in vzdržljivosti tudi nekaj privajenosti. V Mengšu in okolici so mlatili takole: mlatiči so bili običajno štirje, če pa so mlatili pri večjem kmetu, jih je bilo osem. Vsak izmed njih je imel svoje delo natančno določeno. Prva dva, ki sta veljala za glavna mlatiča, ta velka mlatiča, in sta tudi odrivala ter delala snope, sta bila navadno moška. Druga dva mlatiča, ta mala dva, sta bila navadno ženski, ki sta poleg mlatenja še grabili in preobračali slamo. En nasad […], ki se je ravnal po velikosti prostora, je štel na vsako stran tudi po štiriinšestdeset snopov. Pri prvem nasajanju so snope obrnili, da je bilo klasje od povresla zgoraj. Ko so začeli mlatiti, so si mlatiči stali nasproti tako, da sta si stala ta velka mlatiča nasproti v diagonali« (Makarovič 1978: 53). V 90. letih 20. stoletja so postali priljubljeni prikazi takrat že opuščenih kmečkih delovnih postopkov, med njimi tudi ročna mlačev pšenice in rži s cepci. Takšne prikaze nekdanjih kmečkih del so ob različnih družabnih in kulturnih prireditvah pripravljali v Muzeju na prostem Rogatec in na Juneževi domačiji v Rogaški Slatini. V obeh primerih so mlatili predvsem starejši mlatiči, doma s hribovskih kmetij, ki so to delo opravljali od mladosti pa vse do 70 in 80. let 20. stoletja. Prim.: Baš 1980; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Makarovič 1978; SEL 2004 7. Skica 127 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 128 SLA V290.01 ‘cepec’, 3/16 Komentar in karta: 3/16 SLA V290.01 ‘cepec’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo Zaradi diatopne narečne in regionalne sopomenskosti leksemov cep in cepec so si izpraševalci vprašanje V290 cep razlagali različno, tako da gradivo poleg poimenovanj za ‘preprosto orodje za ročno mlačev’, knj. cépec ( ), prinaša tudi poimenovanja za ‘del cepca, s katerim se udarja’, knj. cép ( ) in cépec ( ). Zbrano leksično gradivo za zadnji pomen sicer prostorsko ni popolno, njegov prikaz na karti pa je smiseln predvsem zaradi možnosti za interpretacijo leksemov, ki v gradivu niso pomensko določeni. Za pomen ‘preprosto orodje za ročno mlačev’ je najpogostejši leksem cepec, prekrivni areal leksema cep ima jedro v severnih primorskih narečjih, v zahodnih dolenjskih, rovtarskih in gorenjskih krajevnih govorih. Samomnožinski samostalnik cepi je značilen za rožansko narečje in vzhod dolenjske narečne skupine, cepe (m. in ž. sp.) pa za severovzhodna narečja. Najpogostejša leksema za pomen ‘del cepca, s katerim se udarja’ sta cepec in cepič. Pri določanju slovničnih podatkov za oblike cepi, cepe in cepje so bili ob oblikoslovnih podatkih v gradivu v pomoč še narečni slovarji, prim. Bajzek Lukač 2009: 81, z ustnim komentarjem in popravkom tam navedenih slovničnih podatkov (s > ž mn.); Mukič 2005: 30; Prašnički idr. 2016; Rajh 2010: 26; TSVK 2: 21, ter dodatno posredovani podatki Mihaele Koletnik za slovenskogoriško in severnopohorsko-remšniško narečje. Za zadnje v dialektološki literaturi nismo našli pregibnih oblik, na podlagi katerih bi lahko za T049–T051 zagotovo potrdili slovnični podatek ž. im. mn., oprt na odgovore iz T049. Tudi ti pa izkazujejo omahovanje v rabi danes že zastarele besede (ž. im. mn. : s. im. ed. pri ujemanju levega prilastka). Po podatkih zapisovalcev cepov ne poznajo v T063, T078, T121 in T268, v T061 in T067 niso mlatili, ker pšenica ali žito nasploh nista uspevala, v T410 »niso mlatili«, v T412 pa cepcev »niso imeli«. V T202 že ob prvem zapisu cepcev »skoraj« niso uporabljali. Ponekod je opozorjeno na to, da se mlati samo še z mlatilnico (T010, T411), da se cepec uporablja samo še za mlačev fižola (T027), da poimenovanja za cepec in njegove dele v času zapisa niso bila več živa (T006), da informanti poznajo (samo še) poimenovanje za orodje, ne pa več za njegove dele (T118). V T057–T059 so mlatili s palicami, v T291 pa je bil »cepec [...] narejen iz ene palice, ki je bila na enem koncu prelomljena in zvita«. V T189 in T193 je navedeno tudi poimenovanje za odebeljeni del cepa ( buča). V T281 je leksem cepec označen kot »starejši«. 128 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 129 SLA V290.01 ‘cepec’, 3/16 2. Morfološka analiza cep- < * cěp-ъ (m.) / * cěp-ь (ž.) ‘cepec (orodje)’ ← * cěp-i-ti ‘cepiti, sekati’ cepi < * cěp-i (skup., im. mn. m., im. mn. ž.) cepe/cepje < * cěp-ę (skup., im. mn. ž.) / * cěp-ę (skup., im. mn. m.) ← * cěp-ę (tož. mn. m.) / * cěp-ьje (im. mn. m.) cepovi (im. mn.) < * cěp-ov-i cepovje < * cěp-ov-ьj-e cepec < * cěp-ьc-ь cepič < * cěp-i-ь cepele, nejasno, v zvezi s cep palica < * pal-ic-a ‘palica’ ← * pal-ъ ‘debel’ mlat < * mol-t-ъ ← * mol-t-i-ti ‘mlatiti’ ← * mol-ti ‘drobiti, mleti, tolči’ mlatec < * mol-t-ьc-ь mlatlej, nejasno, morda * mol-t-(ĺ)-ej-ь / * mol-t-ьĺ-ej-ь ročnik < * rǫč-ьn-ikъ ← * rǫč-ьn-ъ ← * rǫk-a ‘roka’ bet < * bъt-ъ ‘bet’ butica < * but-ic-a *‘odebeljen del (palice, tolkača)’ ← * but-a-ti ‘tolči’ butičina < * but-ič-in-a pok < * (pok)-ъ ← furl. poc ‘korenina, veja’ štucelj < * (štucĺ)-ь ← stvnem. stuzel, nem. Stützel ‘opora, steber’ otka < * otъ-tъk-a ← * otъ- ‘od, proč’ + * tъk-nǫ-ti ‘dotakniti se’ (ESSJ II: 261) gradanica, nejasno, morda povezano z gredeljnica (Bajec 1950: 104) špekter, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Karta je leksično-besedotvorno-pomenska. Z rdečimi simboli so kartirani leksemi z izpričanim pomenom ‘del cepca, s katerim se udarja’. Kot enkratnice so kartirani leksemi pok v T064, špekter v T102, ročnik v T160, gradanica v T217, štucelj ‘cep’ v T223 in otka v T379. Kot enkratnici s cep- sta kartirana leksema cepele v T339 in cepovje v T408. Kot enkratnica z butic- je kartiran leksem butičina v T247. Kot enkratnici z mlat- sta kartirana leksema mlat v T090 in mlatec v T291. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi cepec v T012, T090, T267 in T381, cepe v T246–T247 in T316, cepič v T345, cep v T258, T347 in T386 ter cepec ‘cep’ v T349 in butica ‘cep’ v T097 in T135. Kot nerelevantna sta kartirana odgovora čep in čepek v T161. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T061, T063, T078, T087, T121, T268 in T410–T412. 4. Uporabljena dodatna literatura Bajec 1950; Bajzek Lukač 2009; Mukič 2005; ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/ dwb/stutzel, dostop 21. 8. 2022); Prašnički idr. 2016; Rajh 2010; TSVK 2 129 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 130 SLA V290.01 ‘cepec’, 3/16 5. Primerjaj SLA: V289B.01 držalo pri cepcu (3/13), V292.01 mlatič (3/15); OLA: 660, 661, 663 del cepca, s katerim se udarja; ALE: 273; SDLA-SI: 419, 421 cep; ALI: 3580, 3583 cep; ASLEF: 3232, 3235 cep; HJA: /; LinGeH: 974; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Mlačev s cepci se v različnih virih navaja v 15. in 16. stoletju, npr. v rokopisnem ra- dovljiškem koledarju iz leta 1415 s prikazom mlatiča s cepcem v mesecu septembru, upodobil jo je tudi Valvasor. Izbor gradiv, način izdelave in osnovna zasnova cepcev ter njihova uporaba se od prvih znanih upodobitev do srede 20. stoletja, ko so jih še uporabljali ponekod v Prekmurju, Beli krajini in Istri, ni bistveno spremenil. Cepec je sestavljen iz lesenih palic in večinoma usnjenih ali jutastih jermenov, trakov. Glavni deli so ročnik (držalo), gožva (jermen), ki povezuje oba lesena dela cepca, in gož kot valjasti vezni člen, ter cep, s katerim mlatič udarja po razvezanih snopih žita ali ajde. Razvezane snope je mlatič pred mlačvijo po natančno določenih pravilih razložil na ustrezno urejenem mestu na dvorišču domačije ali na podu, gumnu osrednjega gospodarskega poslopja, kjer je bilo navadno dovolj prostora, da so tudi po štirje mlatiči sočasno in v enakomernem ritmu mlatili žito ali ajdo. Držala pri cepcu so bila navadno ravna, primerno obdelana za prijem z obema rokama in ponekod v zgornjem delu okrašena, kar si je mogoče razložiti kot likovno dopolnilo ali pa morebiti tudi kot dodatno utrditev tega, z različnimi silami zelo obremenjenega dela cepca. Držalo je bilo največkrat izdelano iz bukovega, cep pa iz gabrovega lesa. Cep je bil večinoma bolj čokatih, nepravilnih in ponekod tudi rahlo grbančastih oblik, da bi bil pri mlatenju čim bolj učinkovit. Krajni del cepa je bil pogosto še rahlo kljukaste ali kobulaste oblike. Prim.: Baš 1980; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Makarovič 1978; SEL 2004 7. Skica 130 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 131 SLA V289B.01 ‘držalo pri cepcu’, 3/17 Komentar in karta: 3/17 SLA V289B.01 ‘držalo pri cepcu’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo Vprašanje V289B je v preurejeni vprašalnici iz leta 1961 nadomestilo ne dovolj nedvoumno zastavljeno vprašanje V298 ročnik. To je bilo v prvotni vprašalnici sicer precej oddaljeno od vprašanj V290 cepec in V291 gožva, vendar se je večina odgovorov nanašala prav na držalo pri cepcu, če sklepamo po poimenovanjih ob skicah cepca v gradivu Tineta Logarja, rednih pomenskih pojasnilih Jakoba Riglerja (T231, T233, T236, T239, T242, T246, T255) in sicer redkejših opombah drugih zapisovalcev (T229–T300, T370). Zato je bilo mogoče združiti gradivo obeh vprašanj: odgovori na prvo so nastali med letoma 1946 in 1962, drugo vprašanje pa je del veljavne vprašalnice od leta 1961 do danes. Nekaj pomensko določljivih lek- semov je bilo zapisanih tudi med odgovori na nekdanje vprašanje V289 ‘držalo’. V obeh sklopih nerelevantnih odgovorov ni bilo mogoče dovolj zanesljivo določiti. Če gre v prvem sklopu v glavnem za nihanje med splošnim poimenovanjem za držaj, ročaj pri orodju in poimenovanjem za del cepca, pa bi v drugem lahko sklepali na nezanesljivost odgovorov zaradi opuščanja ročne mlatve v drugi polovici 20. stoletja. Po Logarjevem zapisu iz leta 1954 v T097 npr. poimenovanje butica pomeni ‘zgornji del cepca’, po zapisu iz leta 1984 pa ‘držalo’. Zaradi pomanjkanja primerjalnega gradiva so vprašljivi odgovori v gradivskem seznamu označeni z [?]. Za pomen ‘del cepca, namenjen za držanje z rokami’, knj. držálo ( á), je v gradivu najpogosteje zapisan leksem ročnik z besedotvorno različico ročnjak na skrajnem severovzhodu. Tu ima izrazitejši areal še leksem priroč. Za pojavitve izposojenke štilj so značilne večje zgostitve na robnih območjih z izjemo primorske narečne skupine, vsi drugi nekoliko pogostejši leksemi ( roč, ročaj, držalo in palica) pa se pojavljajo razpršeno. V T247 je beseda štilj označena kot redka. Pomensko neustrezni in zato nerelevantni so odgovori glavič v T090, šešla v T136 (‘velnica’, Cossutta 2010: 50), locen ‘ročaj pri košari’ v T169 in štilj (»za motiko, sekiro, kladivo, lopato, kramp, vile«) v T382. Po podatkih zapisovalcev ročne mlatve niso več poznali v T411, cepov niso uporabljali v T063, T078 in T412, žita pa niso mlatili v T410. 2. Morfološka analiza roka < * rǫk-a ‘roka’ roča < * rǫč-a (< * rǫk-j-a) ročka < * rǫč-ьk-a ročic- < * rǫč-ic-a / * rǫč-ic-ę (im. mn.) 131 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 132 SLA V289B.01 ‘držalo pri cepcu’, 3/17 roč < * rǫč-ь (< * rǫk-j-ь) roč od cepca < * rǫč-ь otъ cěp-ьc-a ← * rǫč-ь + * otъ ‘od’ + * cěp- ьc-ь (← * cěp-i-ti ‘cepiti, klati’) roček < * rǫč-ьk-ъ ročaj < * rǫč-aj-ь priRoč- < * pri- rǫč-ь / * pri- rǫč-ę (im. mn.) ← * pri- ‘pri’ + * rǫč- ь ( R ≥ l po disimilaciji r-r ≥ r-l v T368, T388, T392–T394, T396– T397) (Ramovš 1924: 78, 314) ročalo < * rǫč-a-dl-o ročni//k < * rǫč-ьn-ik-ъ ← * rǫč-ьn-ъ (// ≥ n v T055, T352–T356) (Ramovš 1924: 101–102, 104–105) ročnjak < * rǫč-ьń-ak-ъ (< * rǫč-ьn-j-ak-ъ) ← * rǫč-ьn-ъ držaj < * dьrž-a-j-ь ← * dьrž-a-ti ‘držati’ držal- < * dьrž-a-dl-o / * dьrž-a-dl-ъ / * dьrž-a-dl-a držalce < * dьrž-a-dl-ьc-e pestnik < * pęst-ьn-ik-ъ ← * pęst-ьn-ъ ← * pęst-ь ‘pest’ cep- < * cěp-ъ / * cěp-i (im. mn.) / * cěp-ę (im. mn.) ← * cěp-i-ti ‘cepiti, sekati’ cepec < * cěp-ьc-ь cepič < * cěp-i-ь cepičnjak < * cěp-i-ьń-ak-ъ (< * cěp-i-ьn-j-ak-ъ) palica < * pal-ic-a ‘palica’ ← * pal-ъ ‘debel’ palica od cepu < * pal-ic-a otъ cěp-u ← * pal-ic-a + * otъ ‘od’ + * cěp-ъ butica < * but-ic-a *‘odebeljen del (palice, tolkača)’ ← * but-a-ti ‘tolči’ toporišče < * top-or-išč-e ← * top-or-ъ ‘sekira’ ← * tep-ti ‘tepsti, tolči’ rog < * rog-ъ ‘rog’ klešče < * klěšč-ę ‘lesen primež’ kljuka < * kĺuk-a ‘kavelj, kljuka’ gredelj < * gręd-eĺ-ь ← * gręd-a ‘bruno, tram’ nasad < * na-sad-ъ ← * na-sad-i-ti ← * na- ‘na’ + * sad-i-ti ‘(po)saditi’ ← * sěs-ti (< * sěd-ti) ‘sesti’ otka < * otъ-tъk-a ← * otъ- ‘od, proč’ + * tъk-nǫ-ti ‘dotakniti se’ (ESSJ II: 261) štilj < * (štiĺ)-ь ← srvnem. stil, nem. Stiel ‘ročaj, držaj, držalo’ grif- < * (grif)-ъ / * (grif)-i (im. mn.) ← nem. Griff, srvnem. grif ‘ročaj, držaj’ šprajcar < * (šprajcar)-j-ь ← avstr. nem. Spreizer ‘opornik’ (ÖW 2018) vinta < * (vint)-a ← bav. srvnem. winte ‘vitel’ štanga < * (štang)-a ← nem. Stange ‘drog’ bot < * (bot)-ъ ← madž. bot ‘palica’ retra, nejasno 132 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 133 SLA V289B.01 ‘držalo pri cepcu’, 3/17 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi rog v T050, pestnik v T091, nasad v T092, otka v T101, toporišče v T102, klešče v T184, šprajcar v T197, retra v T200, roka v T285, kljuka v T334 ter štanga in bot v T387. Kot enkratnici s cep- sta kartirana leksema cepič v T373 in cepičnjak v T401. Kot enkratnica z drž- je kartiran leksem držalce v T146. Kot enkratnici z roč- sta kartirana leksema ročalo v T034 in ročka v T413. Kot enkratna besedna zveza s palica je kartiran leksem palica od cepu v T079. Kot enkratna besedna zveza z roč je kartiran leksem roč od cepca v T113. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi butica v T097, palica v T158 in ročaj v T234. Kot nerelevantni so kartirani odgovori glavič v T090, šešla v T136, locen v T169 in štilj v T382. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T006, T063, T067, T078, T087, T121, T144, T161, T187, T268, T302 in T410–412. 4. Uporabljena dodatna literatura ÖW 2018 5. Primerjaj SLA: V316.01 toporišče (2/79), V289A.01 držalo (ročice) pri plugu (3/12), V272.01 ročica (3/81), V470.01 palica (SLA 3/91); OLA: 662; ALE: /; SDLA-SI: 420; ALI: 3582; ASLEF: 3234; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Držalo pri cepcu je močna in ravna oprijemalna palica, ki jo je z obema rokama držal mlatič, ko je z drugim delom cepca, cepom, na podu gospodarskega poslopja (ali drugi leseni in ravni površini) mlatil v krog razložene in razvezane snope pšenice, ovsa, rži, ječmena ali ajde. Izdelano je bilo iz močnega, od 2 do 3 cm debelega in od 137 do 155 cm dolgega bukovega lesa ali kakšne druge vrste lesa trdnih listavcev. Ponekod so bila držala od oprijemalnega dela navzgor dodatno okrašena. V Vrhniki pri Ložu v Loški dolini, v Gornjem Križu pri Žužemberku in tudi v Spodnjem Doliču pri Vitanju so zgornji del okrasili in utrdili z žlebljenjem, v Malih Lipljenah pri Turjaku pa so ga oblikovali ploščato šeststrano. V Kozariščah v Loški dolini so držala krasili le na oprijemalnem delu z okroglimi zarezi in motivi iz krščanske iko- nografije (prebodeno srce, sidro kot simbol upanja idr.). Prim.: Baš 1980; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Makarovič 1978; SEL 2004 133 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 134 SLA V289B.01 ‘držalo pri cepcu’, 3/17 7. Skica 134 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 135 SLA V291.01 ‘gožva’, 3/18 Komentar in karta: 3/18 SLA V291.01 ‘gožva’ Jožica Škofic, Vlado Nartnik 1. Gradivo Za pomen ‘vez, ki veže oba dela cepca’, knj. góž ( ), je v slovenskih narečjih najpogostejši leksem gož z izpeljankami goža, gožka, gožva, gožev in goževka, redkeje se uporablja leksem vož z izpeljankama voža in vožba. Poimenovanja s korenom -sred- (npr. srednjica, osrednjica in osrednja) so najpogostejša v primorski narečni skupini, zlasti v notranjskem, kraškem in istrskem narečju, zloženka sredovozen se uporablja v prekmurskem narečju, leksem guza pa tvori areal v dolenjskem narečju. Druga poimenovanja so redka in ne tvorijo arealov. Leksem gožva v T187 je ‘usnjeni obroček pri plugu’. Pomensko neustrezna in zato nerelevantna sta odgovora gož v T085 s pojasnilom, da je to »usnjeni obroček pri jarmu – veže oje z jarmom«, in gožev v T394 in T396 s podobnim pojasnilom, da se nanaša na jarem. Za točke T006, T063, T067, T078, T087, T101, T109, T116, T121, T144, T161, T187, T238, T268, T284, T302, T310 in T410–T413 v zapisanem gradivu na to vprašanje ni odgovora, ker tam cepov ne poznajo (več), ker ne pridelujejo žita in ga ne mlatijo ročno. 2. Morfološka analiza g//ož < * gǫž-ь < * vǫž-ь ≤ * ǫž-ь ‘vez’ (Furlan 2023, 20–21) (// ≥ l v T261–T263) ledrna gož < * (ledr)-ьn-a-j-a gǫž-ь ← * (ledr)-ъ ‘usnje’ (← nem. Leder ‘usnje’) + * gǫž-ь g//o//Ža < * gǫž-a (1. // ≥ l T254–T258, T260, T264, T266; 1. // ≥ x v T171; 2. // ≥ n v T198; Ž ≥ š v T008, T185, T307, T360; po metatezi g-ž ≥ ž- g v T206, T212) g//ožka < * gǫž-ьk-a (// ≥ l v T202, T267, T270–T271, T274) gožva < * gǫž-ьv-a gožvica < * gǫž-ьv-ic-a gožev < * gǫž-ьv-ь goŽevka < * gǫž-ev-ъk-a ( Ž ≥ z v T402) vož < * vǫž-ь ≤ * ǫž-ь ‘vez’ voža < * vǫž-a VožVa < * vǫž-ьv-a (1. V ≥  v T287, 2. V ≥ b v T287–T288) voza < * vǫz-a ← * vǫz-ь ‘vez’ sredovoz < * serd-o-vǫz-ь ← * serd-a ‘sredina’ + * vǫz-ь ‘vez’ sredovozek < * serd-o-vǫz-ъk-ъ 135 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 136 SLA V291.01 ‘gožva’, 3/18 sredovozn- < * serd-o-vǫz-ьn-ъ / * serd-o-vǫz-ьn-i (im. mn.) sredovožek < * serd-o-vǫž-ьk-ъ ← * serd-a ‘sredina’ + * vǫž-ь ‘vez’ sredovožen < * serd-o-vǫž-ьn-ъ sredovež < * serd-o-vęž-ь < * serd-o-vęz-j-ь ← * serd-a ‘sredina’ + * vęz-a-ti ‘vezati’ sredoveža < * serd-o-vęž-a < * serd-o-vęz-j-a srednja < * serd-ьń-a-j-a ← * serd-ьń-ь (< * serd-ьn-j-ь) ← * serd-ě ‘(na) sredi’) ← * serd-a ‘sredina’ srednjica < * serd-ьń-ic-a osrednja < * o(b)- serd-ьń-a ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * serd-a osrednjica < * o(b)-serd-ьń-ic-a osredek < * o(b)- serd-ъk-ъ osrednik < * o(b)- serd-ьn-ik-ъ ← * o(b)- serd-ьn-ъ obroček < * ob-rǫč-ьk-ъ ← * ob-rǫč-ь *‘kar je okoli roke, kar oklepa roko’ ← * ob- ‘ob, okoli’ + * rǫk-a ‘roka’ ta usnjast(i) obroček < * t- usn-ьj-ast-ъ( -j-ь) ob-rǫč-ьk-ъ ← * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * usn-ьj-ast-ъ (← * usn-ьj-e ‘usnje’) + * ob-rǫč-ьk-ъ pas < * pas-ъ < * po-jas-ъ ‘pas, trak, s katerim se kaj priveže’ ← * po-jas-a-ti ‘privezati, opasati’ remen < * re-my, tož. ed. * re-men-ь *‘tisto, s čimer kaj pričvrstimo, privežemo, opašemo’ srednji remen < * serd-ьń-ь-j-ь re-men-ь ← * serd-ьń-ь + * re-men-ь cepni remen < * cěp-ьn-ъ-j-ь re-men-ь ← * cěp-ьn- ъ (← * cěp-ъ ‘cepec (orodje)’ ← * cěp-i-ti ‘cepiti, sekati’) + * re-men-ь remenje < * re-men-ьj-e jermen < * jer-men-ъ ≤ * rje-men-ъ, po kontaminaciji nar. sln. remen (< * re-my, tož. ed. * re-men-ь) in stvnem. riemen jermenica < * jer-men-ic-a jarem < * arьm-ъ ‘jarem’ uSnje < * usn-ьj-e ( Snj > Šnj v T097) koža < * kož-a (< * koz-j-a) ‘kozja koža’ ← * koz-a ‘koza’ kobilica < * kob-y-l-ic-a ← * kob-y-l-a ← * kob-y ‘kobila’ kolce < * kol-ьc-e ← * kol-o ‘kolo’ cepna os < * cěp-ьn-a-j-a os-ь ← * cěp-ьn- ъ (← * cěp-ъ) + * os-ь ‘os’ gornjec < * gor-ьń-ьc-ь ← * gor-ьń-ь (< * gor-ьn-j-ь) ← * gor-ě ‘gori, zgoraj’ grlica < * gъr-dl-ic-a ← * gъr-dl-o ‘grlo, požiralnik’ krpeli (im. mn.) < * kъrp-ěl-i ← * kьrp-a ‘odrezan kos tkanine’ jazbec < * ězv-ьc-ь *‘žival, ki živi v jami, podzemnem brlogu’ ← * ězv-a ‘jama, podzemni brlog’ / * ěz-v-ьc-ь *‘žival jazbec s svetlimi lisami na glavi in po vratu’ ← * ěz-v-ъ, barvni pridevnik leder < * (ledr)-ъ ← nem. Leder ‘usnje’ ledrno < * (ledr)-ьn-o / * (ledrn)-o ← nem. ledern ‘usnjat’ 136 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 137 SLA V291.01 ‘gožva’, 3/18 rinka < * (rink)-a ← bav. nem. Rinken ‘zaponka’, srvnem. rinc, nem. Ring ‘krog, obroč, prstan’ rinček < * (rinč)-ьk-ъ figa < * (fig)-a ← srvnem. vīge ‘figa’ rajTelj < * (rajtĺ)-ь ← avstr. nem. Reitel ‘čep, klin, zatič’, srvnem. reitel ‘krepelo’ ( Tl ≥ kl v T118) lac < * (lac)-ь ← trž. it. lazo ‘zanka’ beka < * (bęk)-a, nejasno, morda povezano z rom. * vinka k lat. vincus ‘gibek, upogljiv’ žmolja < * žьm-oĺ-a ← * žьm-ol-i-ti ← * žę-ti * žьm-ǫ ‘stiskati z rokami’ (ESSJ IV: 473 žmulja, ESSJ IV: 472 žmula II ‘moker svaljek’) guza, nejasno, morda v zvezi z * vǫz-a ← * vǫz-ь ‘vez’ pagile, nejasno globač, nejasno vilavka, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi globač v T090, beka v T112, rajtelj v T118, jarem v T123, kolce v T126, gornjec v T133, lac v T137, pagile v T158, žmolja v T198, grlica v T201, jazbec v T377, koža v T409, vilavka ‘jermen’ v T416 in besedna zveza cepna os v T385. Kot enkratnica z gožv- je kartiran leksem gožvica v T382. Kot enkratnica z voz- je kartiran leksem voza v T172. Kot enkratnici s sredovoz- sta kartirana leksema sredovoz v T389 in sredovozek v T404. Kot enkratnica s sredovež- je kartiran leksem sredovež v T290. Kot enkratnici s -sred- sta kartirana leksema osredek v T149 in osrednik v T234. Kot enkratnica z obroček je kartiran leksem obroček v T129 Kot enkratnica z jermen- je kartiran leksem jermenica v T138. Kot enkratnica z leder- je kartiran leksem ledrno v T387. Kot enkratnica z rink- je kartiran leksem rinček v T202. Kot enkratna besedna zveza z gož je kartiran leksem ledrna gož v T368. Kot enkratna besedna zveza z obroček je kartiran leksem ta usnjasti obroček v T159. Kot enkratna besedna zveza z remen je kartiran leksem srednji remen v T404. Kot tretji odgovor v posamezni točki so s simbolom za komentar kartirani leksemi usnje in rinka v T097, jermen v T129, leder v T202, gož, osrednja in kobilica v T234, gožev v T392, krpeli v T377 in sredovožen, sredovožek, sredovozni v T404 ter nerelevantni odgovor gožva v T187. Kot opisno poimenovanje je kartiran odgovor sklep iz ledra v T035. Kot nerelevantna sta kartirana odgovora gož v T085 ter gožev v T394 in T396. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T006, T063, T067, T078, T087, T101, T109, T116, T121, T144, T161, T187, T238, T268, T284, T302, T310 in T410–T413. 137 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 138 SLA V291.01 ‘gožva’, 3/18 4. Uporabljena dodatna literatura Furlan 2023 5. Primerjaj SLA: V290.01 cepec (3/16); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 422; ALI: 3584; ASLEF: 3236; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Gožva je obroček, izdelan iz ozkega in (lahko) večkrat navitega usnjenega traku, ki povezuje držalo in mlatilni del cepca. Preko usnjenih podaljškov je gožva privezana na žlebljeni vrhnji del držala cepca in podobno na žlebljeni utor na začetnem delu cepca, s katerim mlatič enakomerno udarja po razloženih snopih žita ali ajde. Znanje o izdelavi cepcev se je prenašalo iz roda v rod. Izbrati je bilo treba odporen bukov les (ali les kake druge vrste) in primerno usnje za gožvo. Ob osnovni so obstajale tudi krajevne različice gožev: ponekod (npr. v Kalu - Koritnici pri Bovcu, kjer so mlatili tudi bob) je bila usnjena gožva z držalom in cepcem povezana z usnjeno ali jutasto vrvico. V Markovščini v Brkinih so še v 50. letih 20. stoletja uporabljali cepce z vitkim držalom in za polovico krajšim, a bolj krepkim cepcem, ki so ju z gožvo v obliki tuljave povezovali ozki usnjeni trakovi. V Šentpavlu pri Šentvidu pri Stični pa so imeli gožve iz večkrat navitih usnjenih obročkov, z držalom in cepcem pa so jih povezovali ozki usnjeni trakovi. Prim.: Baš 1980; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Makarovič 1978; SEL 2004 7. Skica 138 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 139 SLA V297.01 ‘vejati’, 3/19 Komentar in karta: 3/19 SLA V297.01 ‘vejati’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Za pomen ‘odstranjevati pleve in primesi iz žita’, knj. vêjati ( ), sta v narečjih najpogostejša izraza vejati in veti. Pogostejše prevzeto poimenovanje je pajtljati. Ponekod je z opombo posebej izpostavljeno, da so »vejali na roko«, in sicer za izraz vejati v T347 oz. »na roko iz kota v kot« v T254, medtem ko je v T357 poleg odgovora vejati zapisano, da »vejali niso na roko«. Drugod je z opombo pojasnjeno, da je dejanje potekalo (tudi) »s strojem ali napravo«, in sicer za odgovore retrati v T015, borotati v T097, pajtljati v T184, T234 in T349 oz. prepajtljati v T275 in bintati v T397. Za odgovor rorati je v T387 v opombi zapisano, da so to počeli »z napravo roranica«, za odgovor vejati v T376 »vejati na vetrni mlin«, v T384 pa »z lesenimi vejačami«. V T387 je za odgovor bintati zapisano »z leseno napravo«. Nekje so vejali »z rešeti«, in sicer je to zapisano za odgovor vejati v T122 in rajtati v T349, drugod »s sitom«, in sicer za odgovor sčinjati v T384. Za odgovor šapati je v T015 zapisano, da to pomeni »otepati snope«, za odgovor občinjati pa je v T349 zapisano, da to pomeni »fino odstranjati pleve«. Ponekod so dodani časovni označevalniki, in sicer pajtljati v T189 »danes«, za odgovor pajtljati v T264 »starinsko« in za presevati v T415 »prej«. V T410 sicer poznajo izraz vejati, vendar je v opombi pojasnjeno, da je bil leksem prevzet od drugod. Ponekod je v gradivu zapisano, da se izraz vejati »opušča« (T253) oz. »ni v rabi« (T004), da »dela in besede ne poznajo več« (T006), da »beseda ni znana« (T007) oz. da »izraza ne poznajo« (T087) oz. da »ni izrazov« (v T067). V T001 je sicer podan odgovor vejati, vendar je poleg zapisano, da »ni znano več ne delo ne beseda«. 2. Morfološka analiza veti < * vě-ti ‘pihati’ zveti/izveti < * sъ(n)-vě-ti / * jьz-vě-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ / * jьz- ‘iz’ + * vě-ti uveti < * u-vě-ti ← * u- ‘proč’ + * vě-ti velnikati < * vě-l-ьn-ik-a-ti ← * vě-l-ьn-ik-ъ ← * vě-l-ьn-ъ ← * vě-l-a vejati < * vě-j-a-ti ← * vě-ti zvejati/izvejati < * sъ(n)-vě-j-a-ti / * jьz-vě-j-a-ti ← * sъ(n)- / * jьz- + * vě-j-a-ti vejačkati < * vě-j-a-č-ьk-a-ti ← * vě-j-a-č-ьk-a ← * vě-j-a-č-ь vevati < * vě-v-a-ti ← * vě-ti zvevati/izvevati < * sъ(n)-vě-v-a-ti / * jьz-vě-v-a-ti ← * sъ(n)- / * jьz- + * vě-v-a-ti 139 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 140 SLA V297.01 ‘vejati’, 3/19 vetriti < * vě-tr-i-ti ← * vě-tr-ъ ‘veter’ vetrati < * vě-tr-a-ti uvetrati < * u-vě-tr-a-ti ← * u- ‘proč’ + * vě-tr-a-ti plati < * pol-ti ‘močno stresati’ obravnavati < * ob-orv-ьn-a-v-a-ti ← * ob-orv-ьn-a-ti ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * orv-ьn-a-ti (← * orv-ьn-ъ ‘raven’ ← * orv-o ‘ravnina, odprt svet’) pleti < * pel-ti * pel-v- ǫ ‘pleti’ pleviti < * pel-v- i- ti / * pelv- i- ti ← * pelv-a ‘pleva’ čistiti < * čist-i-ti ← * čist-ъ ‘čist’ narejati < * na-rę-a-ti (< * na-ręd-j-a-ti) ← * na-ręd-i-ti ← * na- ‘na’ + * ręd-i-ti (← * ręd-ъ ‘vrsta’) rešetati < * reš-et-a-ti ← * reš-et-o ‘rešeto’ pretresti < * per-tręs-ti ← * per- ‘skozi, prek, čez, k’ + * tręs-ti ‘tresti’ prečiniti < * per-čin-i-ti ← * per- + * čin-i-ti (← * čin-ъ ‘dejanje’) občinjati < * obь-/ obъ-čin-j-a-ti ← * obь-/ obъ-čin-i-ti ← * obь-/* obъ- ‘ob, pri, okoli’ + * čin-i-ti sčinjati/izčinjati < * sъ(n)-čin-j-a-ti / * jьz-čin-j-a-ti ← * sъ(n)-čin-i-ti / * jьz-čin-i-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ / * jьz- ‘iz’ + * čin-i-ti učinjati < * u-čin-j-a-ti ← * u-čin-i-ti ← * u- ‘proč’ + * čin-i-ti presevati < * per-sě-v-a-ti ← * per-sě-ti ← * per- + * sě-ti ‘sejati seme; sejati s sitom’ trebiti < * terb-i-ti ‘čistiti (grmovje), trebiti (gozd)’ vrgavati < * vьrg-a-v-a-ti ← * veri (< * verg-ti) * vьrg-ǫ ‘vreči’ obrniti < * ob-(v)ьr(t)-n-i-ti ≤ * ob-(v)ьr(t)-nǫ-ti ← * o(b)- + * vьr(t)-nǫ-ti ‘vrniti, obrniti’ ( ← * vort-i-ti ‘obračati’) hitati < * xyt-a-ti ← * xyt-i-ti ‘delati hitre gibe, tolči, grabiti, popadati’ (narečna palatalizacija x > š v T120) premetavati < * per-mět-a-v-a-ti ← * per-mět-a-ti ← * per- + * met-a-ti ‘metati’ (← * mes-ti (< * met-ti) ‘mesti, pometati, metati’) šapati < * šap-a-ti ← * šap-a ‘spodnji del tace’ drešati < * drěš-a-ti ≤ * orzdrěš-a-ti ← * orzdrěš-i-ti ≤ * orz-rěš-i-ti ← * orz- ‘narazen’ + * rěš-i-ti ‘rešiti’ (ESSJ I: 113) vintati < * (vint)-a-ti ← * (vint)-a (← bav. srvnem. winte ‘vitel’) / srvnem. winten ‘viti’ (pred prehodom srvnem. w [] > [w]) bintati < * (bint)-a-ti ← * (bint)-a (← bav. srvnem. winte ‘vitel’) / srvnem. winten ‘viti’ (po prehodu w [] > [w]) bintmlinati < * (bint)-(mъlin)-a-ti ← * (bint)-(mъln)-ъ ← * (bint)-ъ (← bav. srvnem. winte ‘vitel’ / srvnem. wint ‘veter’) + * (mъln)-ъ (← lat. molīnum, molīna ‘mlin’) pajTljati < * (pajtĺ)-a-ti ← * (pajteĺ)-ь ← bav. nem. Beutel ‘sito’ (po bav. nem. prehodu b- > p-; T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T009, T182, T184–T185, T187, 140 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 141 SLA V297.01 ‘vejati’, 3/19 T189, T191, T193, T203, T206–T208, T210, T220, T234, T240, T253–T254, T299, T319, T348–T350) spajTljati/izpajTljati < * sъ(n)-(pajtĺ)-a-ti / * jьz-(pajtĺ)-a-ti ← * sъ(n)- / * jьz- + * (pajtĺ)-a-ti ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T202, T307) prepajTljati < * per-(pajtĺ)-a-ti ← * per- + * (pajtĺ)-a-ti ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T275) šafljati < * (šafĺ)-a-ti ← * (šafĺ)-a ← bav. srvnem. * schāvel ‘lopata’ retrati < * (rětr)-a-ti ← * (rětr)-a ← bav. nem. Reiter ‘rešeto’ retati < * (rět)-a-ti ← * (rět)-a ≤ * (rětr)-a zretati/izretati < * sъ(n)-(rět)-a-ti / * jьz-(rět)-a-ti ← * sъ(n)- / * jьz- + * (rět)-a-ti lejtrati < * (lejtr)-a-ti ← * (lejtr)- a ≤ * (rejtr)- a ← bav. nem. Reiter ‘rešeto’ (po disimilaciji r-r ≥ l-r) mašinati < * (mašin)-a-ti ← * (mašin)-a ← nem. Maschine ‘stroj’ rihtati < * (rixt)-a-ti ← nem. richten ‘urediti, popraviti’ cilindrati < * (cilindr)-a-ti ← * (cilindr)-ъ ← nem. Zylinder ‘valj’ roštalivati < * (roštal)-i-v-a-ti ← * (roštal)-ъ ← madž. rostál ‘rešetati’ borotati < * (borat)-a-ti ← istr. it. borato ‘sito; presevalnik’ binTljivati < * (bintĺ)-i-v-a-ti ← * (bintĺ)-, dalje nejasno, verjetno v zvezi z bav. nem. Wintn (im. ed. ž.) ‘vitel’ ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T404–T405) rorati, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi bintmlinati v T008, vintati v T052, premetavati v T068, lejtrati v T073, borotati v T097, obrniti v T114, hitati v T120, velnikati v T158, mašinati v T159, šafljati v T187, rihtati v T310, drešati v T383, rorati v T387, roštalivati v T388, cilindrati v T401 in presevati v T415. Kot enkratnica z - vevati je kartiran leksem zvevati/ izvevati v T030. Kot enkratnici z - veti sta kartirana leksema preveti v T035 in uveti v T198. Kot enkratnica z vetr- je kartiran leksem vetrati v T319. Kot enkratnica s ple- je kartiran leksem pleviti v T136. Kot enkratnice s -čin- so kartirani leksemi prečiniti v T298, učinjati v T354 in sčinjati/ izčinjati v T384. Kot enkratnica s -pajtljati je kartiran leksem prepajtljati v T275. Kot enkratnica z - retati je kartiran leksem zretati/ izretati v T280. Kot opisno poimenovanje je kartiran odgovor v kot metati v T158. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi veti v T009 in T208, šapati v T015, bintati v T051, vevati, trebiti in pretresti v T097, rešetati v T136, retati in vejati v T169, pajtljati v T187 in T234, retati in obravnavati v T193, enkratnice vrgavati v T120, občinjati v T349 in uvetrati v T317 ter nerelevanten odgovor oplati v T253. Kot nerelevanten je kartiran odgovor lomiti veje v T137. 141 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 142 SLA V297.01 ‘vejati’, 3/19 S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T001–T002, T004, T006–T007, T067 in T087. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V296.01 velnica (3/20); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 425 vejati, čistiti žito, 528 vejati (žito); ALI: 3588, 3761; ASLEF: 3240, 3408; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Izraz vejati označuje opravilo, s katerim se s pomočjo velnice v obliki lopatke ali preproste lesene naprave – vejalnika odstranjujejo pleve in druge moteče primesi iz zrnja žit in ajde. Z velnico so žita in ajdo večinoma vejali z metanjem iz enega vogala v diagonalno nasprotni vogal poda gospodarskega poslopja. Pri tem so lažje pleve in druge primesi padle na tla prej kot težja zrna. V 19. sto-letju so se pojavile prve naprave za vejanje žita – leseni vejalniki, ki so se na splošno uveljavili ob koncu stoletja, povsem pa v prvi polovici 20. stoletja. V širok lijak vejalnika so vsipali žito ali ajdo, pri tem pa so z ročico na ohišju vejalnika vrteli lopatasto kolo, ki je v notranjosti vejalnika ustvarilo močan tok zraka, ki je odpihnil pleve in moteče primesi, zrnje pa je med tresljaji postopoma drselo proti odprtini pri tleh. Spomin na mlačev in vejanje se je ohranil tudi na južnem Pohorju. Po pripovedovanju Ivana Podgrajška je v 60. letih 20. stoletja delo potekalo na naslednji način: »Mlatili so na jež mašino, ki so jo sprva gnali na roke, po napeljavi elektrike pa jo je gnal elektromotor. Po mlačvi so žito še z vsemi primesmi včinjali, stresali na reti, redoseji, to je na velikem lesenem situ, ki je imelo iz viter pleteno dno. Te so bile pri vseh hišah, kjer so sejali žita, ljudje pa so jih večinoma kupovali od Ribničanov. Ko so včinjali, so že dodobra očiščeno zrnje dali na vejačo in tako očistili žito. Z vejačo očiščeno žito so nekaj časa sušili. Ko je bilo zrnje povsem suho, so žito lahko odnesli na mletje v mlin«. Prim.: Baš 1980; Grafenauer 1970b; Makarovič 1978; SEL 2004 142 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 143 SLA V297.01 ‘vejati’, 3/19 7. Skica 143 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 144 SLA V296.01 ‘velnica’, 3/20 Komentar in karta: 3/20 SLA V296.01 ‘velnica’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Za pomena 1. ‘navadno lesena priprava za zajemanje žita, moke’ in 2. ‘lesena, lopati podobna priprava za vejanje’, knj. vélnica ( ), je v narečjih najpogostejše poimenovanje velnica. Druga pogostejša poimenovanja z istim korenom so še vejanica, vejača in vejnica. Število izposojenk (na primer bint in rent) je glede na vsa poimenovanja precej majhno. Iz samih zapisov ni vedno razvidno, na kateri pomen se odgovor nanaša. Ponekod so dodane opombe, in sicer je opredeljen 1. pomen za lekseme: šavflja v T035 kot ʻlopatka za zajemanje žita’ in v T383 ʻlopatica za zajemanje žita’, velnica v T176 kot ʻlesena lopatka za žito’, lopata v T394 ima opombo »železna« in v T389 opombo »lesena« ter (lesena) lopata v T405 v pomenu ʻlopatica za zajemanje žita’; podobno ima leksem velnica v T020 opombo »za žito basati«. 2. pomen je opredeljen za lekseme: borotac v T097 kot ʻvejalnik’, vejača in šeflja v T337 kot ʻstroj’, v T383 ʻpriprava za vejanje’, v T339 ʻlopata’, v T394 še z opombo »lesena«; bintmlin v T008 je ʻnaprava za vejanje žita’ in v T370 ʻvetrnjak’, vintovec v T010 je ʻvejalnik’, vetni mlin v T034 je ʻstroj, s katerim se je vejalo’, vevec v T180 ʻpriprava za čiščenje žita’, pajtelj v T223 ʻstroj za ločevanje zrna od plev, ročna priprava za čiščenje žita’, vetrih v T347 ʻpajkelj’, vejak v T355 ʻstroj’, vetrnjak v T377 ʻstroj za vejanje’, bintmul v T405 ʻpriprava za vejanje’; binta ima v T049 pomen ‘vejalnik’, v T050 pa opombo »velnice niso poznali, vejali so z bintami (primitiven vejalnik)«, bintmlin v T336 ima opombo »velnic ne poznajo«, vejatni mlin v T362 pa opombo »velnic nimajo, pač pa vejalnike«. Leksem vejanica ima ponekod oba pomena, in sicer je v T411 zapisan z opombo »vejanica tudi ‘vejalnik’, s katerim so navadno čistili žito; velnice niso več uporabljali za vejanje (rešeto)«, v T417 pa opombo »za vejati in za moko«. Odgovora velnica v T023 in šavflja v T025 imata pripisano zgolj opombo »za žito«. V T137 je za odgovor šešula zapisana opomba, da je to »tudi lesena zajemalka za vino«. V T386 je za odgovor krnica zapisana opomba, da je to »posoda za vejati«. Z opombo »starinsko« sta pospremljena odgovora pajtelj v T264 in velnica v T351. Pomensko neustrezen in zato nerelevanten je odgovor polač v T234 s pojasnilom, da je to »neke vrste velnica, s katero plajhajo vodo iz čolna«. Za T084 je v opombi zapisano, da se je »žito vejalo z rokami, ker so ga imeli malo«. 144 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 145 SLA V296.01 ‘velnica’, 3/20 2. Morfološka analiza velnik < * vě-l-ьn-ik-ъ ← * vě-l-ьn-ъ ← * vě-l-a ← * vě-ti ‘pihati’ velnica < * vě-l-ьn-ic-a velnjak < * vě-l-ьń-ak-ъ (< * vě-l-ьn-j-ak-ъ) vejec < * vě-j-ьc-ь ← * vě-j-a-ti ← * vě-ti vejak < * vě-j-ak-ъ vejaš < * vě-j-(aš)-ь vejača < * vě-j-a-č-a vejačka < * vě-j-a-č-ьk-a ← * vě-j-a-č-ь vejanica < * vě-j-a-n-ic-a vejančka < * vě-j-a-n-ьč-ьk-a vejalnik < * vě-j-a-l-ьn-ik-ъ vejalnica < * vě-j-a-l-ьn-ic-a vejavec < * vě-j-a-v-ьc-ь vejevka < * vě-j-ev-ъk-a vejevnica < * vě-j-ev-ьn-ic-a vejnica < * vě-j-ьn-ic-a ← * vě-j-ьn-ъ ← * vě-j-ь ‘vejanje žita’ ← * vě-ti vejatni mlin < * vě-j-at-ьn-ъ-j-ь (mъln)-ъ ← * vě-j-at-ьn-ъ-j-ь + * (mъln)-ъ (← lat. molīnum, molīna ‘mlin’) vevec < * vě-v-ьc-ь ← * vě-v-a-ti ← * vě-ti vetnik < * vě-t-ьn-ik-ъ ← * vě-t-ъ ‘veter’ ← * vě-ti vetnjak < * vě-t-ьń-ak-ъ (< * vě-t-ьn-j-ak-ъ) vetovnik < * vě-t-ov-ьn-ik-ъ vetni mlin < * vě-t-ьn-ъ-j-ь (mъln)-ъ ← * vě-t-ьn-ъ + * (mъln)-ъ (← lat. molīnum, molīna ‘mlin’) vetrih < * vě-tr-ix-ъ ← * vě-tr-i-ti ← * vě-tr-ъ ‘veter’ ← * vě-ti vetrnjak < * vě-tr-ьń-ak-ъ (< * vě-tr-ьn-j-ak-ъ) vetrnica < * vě-tr-ьn-ic-a vetrni mlin < * vě-tr-ьn-ъ-j-ь (mъln)-ъ ← * vě-tr-ьn-ъ (← * vě-tr-ъ) + * (mъln)-ъ (← lat. molīnum, molīna ‘mlin’) nečke (im. mn.) < * nъ-ьk-ę ← * nъ-i, rod. ed. * nъ-ьv-e ‘nečke, korito’ nečice (im. mn.) < * nъ-ic-ę rešet- < * reš-et-o / * reš-et-a (im. mn.) ‘rešeto’ rešetal, nejasno, verjetno v zvezi z * reš-et-o krinica < * krin-ic-a ← * krin-i, rod. ed. * krin-ьj-e ‘vrsta posode’ lopata < * lop-at-a ‘lopata’ ← * lop-ъ ‘list, nekaj ploščatega’ lesena lopata < * lěs-en-a-j-a lop-at-a ← * lěs-en-ъ (← * lěs-ъ ‘les’) + * lop-at-a lopatica < * lop-at-ic-a merica < * měr-ic-a ← * měr-a ‘mera’ redosa < * rěd-o-s-a ≤ * rěd-o-sě-j-a ← * rěd-ъ (→ * rěd-ъk-ъ) ‘redek’ + * sě-j-a (← * sě-ti ‘sejati’ (ESSJ III: 166)) 145 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 146 SLA V296.01 ‘velnica’, 3/20 vintovec < * (vint)-ov-ьc-ь ← * (vint)-a ← bav. srvnem. winte ‘vitel’ / srvnem. wint ‘veter’ (pred prehodom srvnem. w [] > [w]) vintmlin < * (vint)-(mъln)-ъ ← * (vint)-ъ (← bav. srvnem. winte ‘vitel’ / srvnem. wint ‘veter’) + * (mъln)-ъ (← lat. molīnum, molīna ‘mlin’) binta < * (bint)-a ← bav. srvnem. winte ‘vitel’ (po prehodu srvnem. w [] > [w]) bint < * (bint)-ъ ← bav. srvnem. winte ‘vitel’ / srvnem. wint ‘veter’ bintmlin < * (bint)-(mъln)-ъ ← * (bint)-ъ (← bav. srvnem. winte ‘vitel’ / srvnem. wint ‘veter’) + * (mъln)-ъ (← lat. molīnum, molīna ‘mlin’) binTmul < * (bintmul)-ъ ← srvnem. wintmül ‘mlin na veter’ ( T ≥ k po diferenciaciji Tm ≥ km v T405) pajTelj < * (pajtĺ)-ь ← bav. nem. Beutel ‘sito’ (po bav. nem. prehodu b- > p-; T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T185, T187, T297–T299, T350; T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl pred vrinjenjem sekundarnega polglasnika v T202, T223) šavflja < * (šavfĺ)-a ← nem. Schaufel ‘lopata’ šaflja < * (šafĺ)-a ← bav. srvnem. * schāvel ‘lopata’ šeflja < * (šefĺ)-a ← avstr. nem. Schöpfelein ‘zajemalka’ reta < * (rět)-a ≤ * (rětr)-a ← bav. nem. Reiter ‘rešeto’ lejtra < * (lejtr)- a ≤ * (rejtr)- a ← bav. nem. Reiter ‘rešeto’ (po disimilaciji r-r ≥ l-r) rajtar < * (rajtar)-j-ь ← bav. nem. Reiter ‘rešeto’ rajter < * (rajter)-j-ь ← bav. nem. Reiter ‘rešeto’ roranica, nejasno, morda v zvezi z rorati ‘vejati’ mašin < * (mašin)-ъ ← nem. Maschine ‘stroj’ palota < * (palot)-a ← furl. palòte ‘lopata’ Šešula < * (šešul)-a ← trž. it. sèsola ‘lesena ali kovinska zajemalka za zajemanje žita, ki se je včasih uporabljala v trgovinah’, furl. sèssule, sièssule ‘vrsta zajemalke s kratkim ročajem’ ( Š ≥ č v T119) sesla < * (sesl)-a ← trž. it. sèsola, furl. sèssule, sièssule kuhlja < * (kux)-ъĺ-a ← * (kux)-a-ti ← stvnem. kohhōn ‘kuhati’ borata < * (borat)-a ← istr. it. borato ‘sito; presevalnik’ šubla < * (šubl)-a ← srvnem. schūvel ‘lopata’ binTlji (im. mn.) < * (bintĺ)-i, nejasno, verjetno v zvezi z bav. nem. Wintn (im. ed. ž.) ‘vitel’ ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T404) kodinje (im. mn.), nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi vintovec v T010, palota v T063, lejtra v T073, nečice v T085, šubla v T101, nečke v T112, sesla v T113, borata v T136, vintmlin v T336, šeflja v T337, redosa v T368, merica v T401, bintlji v T404, bintmul v T405 in mašin v T414. Kot enkratnica z vel- je kartiran leksem velnjak v T313. 146 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 147 SLA V296.01 ‘velnica’, 3/20 Kot enkratnice z vej- so kartirani leksemi vejec v T302, vejavec v T304, vejančka v T347, vejalnik v T364 in vejaš v T392. Kot enkratnica z vet- je kartiran leksem vetnik v T035. Kot enkratnica z rajt- je kartiran leksem rajtar v T279. Kot enkratnica z vetr- je kartiran leksem vetrih v T347. Kot enkratnica z lopat- je kartiran leksem lopatica v T387. Kot besedna zveza z levim prilastkom z vetr- je kartiran leksem vetrni mlin v T357 in T376. Kot enkratna besedna zveza z lopata je kartiran leksem lesena lopata v T403. Kot opisni poimenovanji sta kartirana odgovora mašina za vejati v T155 in mlin za vejati v T345. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi šavflja v T035, velnica v T102 in T347, rajter v T280, vetrnjak v T372, bintmlin v T376, bint v T387 in T414, enkratnice krnica v T386, roranica v T387 in vejačka v T392 ter enkratna besedna zveza lesena lopata v T405. Kot nerelevanten odgovor je kartiran odgovor polač v T234. S simbolom za »ni poimenovanja« sta kartirana odgovora v T067 in T084. 4. Uporabljena dodatna literatura Rosamani 1990 5. Primerjaj SLA: V187.01 (3/26) mlin, V297.01 vejati (3/19); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 3589; ASLEF: 3241; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev 1. Velnica je lesena, lopati podobna priprava iz vbočenega zajemalnega dela in daljšega držaja za zajemanje in vejanje omlačenega žita ali ajde. Pogosteje so jo uporabljali do uveljavljanja lesenih naprav za vejanje – vejalnikov – konec 19. sto- letja. Z velnico so po končani mlačvi žito ali ajdo premetavali iz enega v drug, dia- gonalno nasproten kot poda ali prostora, kjer je potekala mlačev. Med premetavanjem žita ali ajde so pleve in drugi od zrnja lažji deli prej padli na tla, v nasprotnem kotu poda pa se je nabiralo bolj ali manj očiščeno zrnje. Po potrebi so postopek ponovili. Odpadne pleve so pometli na kup in jih zavrgli na gnoj, jih uporabili kot gnojilo pred oranjem ali shranili na ustrezno mesto in jih čez zimo dodajali senu kot krmo goveji živini. Velnice so bile različnih velikosti, manjše med 35 in 25 cm. Sprva so bile povsem lesene, največkrat iz lahkega lipovega lesa. Njim podobne lopatice, za- jemalke, so uporabljali tudi v zasebnem in obrtniškem mlinarstvu. Do 60. let 20. stoletja so trgovci v špecerijskih trgovinah strankam z velnicam podobnimi lopaticami zajemali moko, sladkor in druga sipka živila za tehtanje po naročenih količinah. 2. Vejalnik je večinoma povsem lesena naprava s širokim lijakom, v katerega se vsipa žito, z lopatastim kolesom, ki se ga vrti z ročico na ohišju vejalnika, pa se 147 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 148 SLA V296.01 ‘velnica’, 3/20 v notranjosti vejalnika ustvari močan tok zraka, ki odpihne lažje pleve in moteče primesi, zrnje pa med tresljaji postopoma drsi proti odprtini pri tleh. Vejalniki so si bili po načinu delovanja zelo podobni, čeprav so obstajale določene razlike v namestitvi izpustnih lin. Do 60. let 20. stoletja so jih izdelovali izučeni in priučeni mizarji in domači rokodelci. Vejalnik ( vintovec) iz Malvič (Mellweg) v Zilji na avstrijskem Koroškem sodi po dosegljivih podatkih med najstarejše dokumentirane (in fotogra- firane) naprave za vejanje žit na slovenskem etničnem ozemlju – vključno z zobatim kolesom in pogonsko ročico je bil v celoti lesen in opremljen z letnico 1803. Prim.: Baš 1980; Grafenauer 1970b; Makarovič 1978; SEL 2004 7. Skica 148 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 149 SLA V295.01 ‘pleva’, 3/21 Komentar in karta: 3/21 SLA V295.01 ‘pleva’ Jožica Škofic, Vlado Nartnik 1. Gradivo Za pomen ‘trši ovoj semena žit, ki ni tesno zrasel z vsebino in se odstrani z mlatenjem’, knj. pléva ( ), je v narečjih najpogostejši leksem pleva oz. množinsko pleve (v T007, T173 z opombo, da gre za pleve pri ovsu, v T091, T096, T134, da gre za pleve pri ajdi, v T358 pa, da je to »drob od sena«) ter izpeljanka plevje. Redkeje se uporabljajo poimenovanje osina (v T096 z opombo, da gre za pleve pri pšenici) ter poimenovanja s korenom res-, tj. resa (v T173 in T279 z opombo, da gre za pleve pri pšenici, v T007 pa z opombo, da gre za pleve pri drugih žitih, ne pa pri ovsu), resina (v T134 z opombo, da gre za pleve pri pšenici), resinje in enkratnica resinka. Druga poimenovanja so enkratnice (leksem revnica v T253 ima zapisano opombo »nekateri rečejo tudi tako«). Za točko T067 v zapisanem gradivu na to vprašanje ni odgovora, saj tam (več) ne pridelujejo žita in torej tudi ne poznajo izraza za pleve. 2. Morfološka analiza plev- < * pelv-a / * pelv-ę (im. mn.) ‘pleva’ ← * pel-ti * pel-v-ǫ ‘pleti’ plevje < * pelv-ьj-e plevel < * pelv-el-ъ opleva < * o(b)-pelv-a ← * o(b)-pel-ti * o(b)-pel-v-ǫ ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * pel-ti * pel-v-ǫ res- < * ręs-a / * ręs-ę (im. mn.) ‘ščetina, resa (pri klasu), klas’ resin- < * ręs-in-a / * res-in-ę (im. mn.) resinka < * ręs-in-ъk-a osin- < * os-in-a / * os-in-ę (im. mn.) ← * os-ь ‘resa pri klasju’ mečina < * męč-in-a ← * męk(-ъk)-ъ ‘mehek’ revnica < * (rěv)-ьn-ic-a ← * (rěv)-ьn-ъ ← * (rěv)-a ← bav. srvnem. * röuwe, srvnem. riuwe ‘kesanje, žalost, bolečina, trpljenje, slab izgled’ (> nem. Reue) nasen < * na-sě-n-ь / * na-sě-n-ъ ← * na- ‘na’ + * sě-ti ‘sejati seme’ / ← * na-sěn-u (mest. ed.) ← * na- ‘na’ + * sěn-o ‘seno’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi nasen v T032, mečina v T124 in revnica v T253. Kot enkratnica s plev- je kartiran leksem opleva v T276. Kot enkratnica z res- je kartiran leksem resinka v T351. S simbolom za »ni poimenovanja« je kartiran odgovor v T067. 149 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 150 SLA V295.01 ‘pleva’, 3/21 4. Uporabljena dodatna literatura Boryś 2005 5. Primerjaj SLA: V190.01 otrobi (3/28); OLA: 674; ALE: /; SDLA-SI: ASLEF: 3407; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: 5 6. Etnološka osvetlitev Pleva je trši ovoj semena, zrnja pšenice, pire, rži, ovsa in tudi ajde, ki med rastjo varuje zrnje, po dozoritvi pa otrdi in ga mlatiči poskušajo čim bolj odstraniti z zrnja. V ta namen so v preteklosti med mlačvijo žitne snope otresali, jih mlatili s palicami in cepci, konec 19. stoletja tudi že z mlatilnicami na različne pogone. Pleve in drug drobir so izdatno odstranili že pri ročnem mlatenju in čiščenju zrnja. Pri tem so uporabljali velike lesene rete, od 19. do srede 20. stoletja pa tudi lesene vejalnike. Žita in ajdo so, navadno razgrnjene na prostem, še dodatno sušili in po potrebi še z vejalniki, velnicami odstranjevali odvečne pleve. Posebne vejalnike s pogonom na elektromotor so imeli tudi mlinarji, ki so zrnje pred mletjem še dodatno očistili, da so lahko namleli kakovostne vrste moke. Z uvedbo sodobnih kombajnov se je kakovost tako omlačenih žit bistveno izboljšala, plev in drugih ne- želenih primesi je bistveno manj ali skoraj nič, tako da so žita in ajda po sušenju že pripravljeni na mletje. Sodobni kombajni pleve z izpihavanjem stresajo na sprem- ljevalno vozilo ali pa jih raztresajo po njivi kot gnojilo ob naslednjem oranju. Hranljivost plev in žitne slame je nizka, kljub temu pa so ju ponekod dodajali senu kot krmo goveji živini. Pogosteje so slamo in pleve polagali živini za steljo. Zlasti ovsene in ajdove pleve so ponekod vstavljali v vzglavnike, ker naj bi bilo spanje na njih bolj zdravo in spanec trdnejši. Ponekod na turističnih kmetijah danes gostom ponujajo tudi s plevami napolnjene okrasne vrečke kot del dejavnosti domače obrti in spominkarske ponudbe. Prim.: Baš 1980; Grafenauer 1970a; Grafenauer 1970b; Makarovič 1978; SEL 2004 7. Skica 150 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 151 SLA V198.01 ‘ličkati’, 3/22 Komentar in karta: 3/22 SLA V198.01 ‘ličkati’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘odstranjevati krovne liste s koruznega storža’, knj. líčkati ( ȋ), sta v narečjih najpogostejša leksema ličkati in kožuhati. Pogosta poimenovanja so še slačiti, majiti in lupiti (z različico lupati). Manj pogosta poimenovanja so beliti, čužiti, likati, luščiti, žuriti, flincati, žlajsati, fožati in šopiniti (z različico šopinati). Redka poimenovanja so fidrati, rufati in ofuliti. Ponekod so zapisane tudi dovršne oblike glagolov, npr. ofuliti v T057–T059, oličiti v T146, zlikati v T378, olupiti v T056 in T114, oluščiti v T008, razslačiti v T177 in ožuriti v T102. V nekaterih točkah je glagol zapisan s samostalnikom, npr. sirek meti v T065, sirek čužiti v T071, sirek lupiti v T083, lupiti panole ‘koruzne storže’ v T087, lupiti fermento v T156 in lupiti fermenton v T413, turščico majiti v T198 ter turščico ličkati in turščico luščiti v T211. V T275 je ob leksemu beliti zapisan še drugi leksem ličkati z opombo, da je »novejši«. V posameznih točkah brez odgovora so zapisana pojasnila, da tam »koruze ne sejejo« (v T019 in T024), »niso imeli koruze« (v T030, T412 in T417), »koruza ne dozori« (T029), »koruze ne sadijo« (v T067), »koruza ne raste« (T032, T075, T231 in T236), v T034 pa ob leksemu flincati piše, da »koruza tam ne raste, ker je previ- soko«. 2. Morfološka analiza likati < * lyk-a-ti ← * lyk-o ‘ličje’ zlikati < * sъ(n)- lyk-a-ti ← * sъ(n)- ‘od zgoraj navzdol’ + * lyk-a-ti ličiti < * lyč-i-ti ← * lyk-o oličiti < * o(b)-lyč-i-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * lyč-i-ti ličkati < * lyč-ьk-a-ti kožiti < * kož-i-ti ← * kož-a (< * koz-j-a) ‘kozja koža’ ← * koz-a ‘koza’ kožuHati < * kož-ux-a-ti ← * kož-ux-ъ ← * kož-a ( H ≥ k v T306) kožuhanje < * kož-ux-a-n-ьj-e Lupiti < * lup-i-ti ‘lupiti’ ( L ≥  ≥ d v T004) olupiti < * o(b)-lup-i-ti ← * o(b)- + * lup-i-ti lupati < * lup-a-ti Luščiti < * lušč-i-ti ← * lusk-a ‘luska’ ( L ≥  ≥ d v T006, T008–T013, T017) oluščiti < * o(b)-lušč-i-ti ← * o(b)- + * lušč-i-ti meti < * mę-ti * mьn-ǫ ‘meti, treti, stiskati’ maniti < * mьn-n-i-ti ≤ * mьn-nǫ-ti ← * mę-ti * mьn-ǫ 151 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 152 SLA V198.01 ‘ličkati’, 3/22 skubiti < * skub-i-ti ← * skub-ti ‘skubiti’ slačiti < * sъ(n)-(v)olč-i-ti ← * sъ(n)- + * volč-i-ti ‘vlačiti’ (← * veli (< * velk-ti) * vьlk-ǫ ‘vleči’) razslačiti < * orz-sъ(n)-(v)olč-i-ti ← * orz- ‘narazen’ + * sъ(n)- + * volč-i-ti beliti < * běl-i-ti ← * běl-ъ ‘bel’ drščiti < * dьr-šč-i-ti ← * dьr-sk- a- ti ← * dьr- a- ti * der-ǫ ‘delati hitre gibe’, ‘drgniti, lupiti, odirati robiti < * rǫb-i-ti ‘luščiti’ ← * rǫb-ъ ‘rob’ videluvati < * vy- dě-l- u-v-a-ti ≤ * vy- dě-l- ov-a-ti * vy- dě-l- u-jǫ ← * vy-dě-l-a-ti ← * vy- ‘iz’ + * dě-l-a-ti (← * dě-l-o ‘delo’ ← * dě-ti ‘delati’, ‘postaviti’) žuriti < * žur-i-ti ≤ * ruž-i-ti (po metatezi r-ž ≥ ž-r) < * ruzž-i-ti ‘luščiti, lupiti’ ← * ruzg-a ‘luska’ / * rusk-a ‘luska’ ožuriti < * o(b)-žur-i-ti ← * o(b)- + * žur-i-ti majiti < * (maj)-i-ti ← kor. nem. maien ‘majiti’ ← nem. Mai ‘maj’ žlajsati < * (žlajs)-a-ti ← srvnem. slīzen, nem. schleißen ‘lupiti, guliti’ šlajsati < * (šlajs)-a-ti ← nem. schleißen šopinati < * (šopin)-a-ti ← srvnem. schopfen ‘tlačiti, polniti’ (Benacchio 2022: 22–30) šopiniti < * (šopin)-i-ti čužiti < * (čuž)-i-ti ← * (čuž)-, nejasno, verjetno predromansko (ESSJ I: 92) šolati < * (šol)-a-ti, nejasno, morda v zvezi z nem. schälen ‘ličkati, lupiti’ (štaj. nem. (Woaz) schöln ‘lupiti (koruzo)’ (Heinrich Pfandl 2022: ustno) šoliti < * (šol)-i-ti vezati < * vęz-a-ti ‘vezati’ ← * vęz-ti ‘zavezati, zadrgniti’ odvezovati < * otъ- vęz-ov-a-ti ← * otъ- vęz-a-ti ← * otъ- ‘od, proč’ + * vęz-a-ti ofuliti < * o(b)- ful-i-ti ← * o(b)- + * ful-i-ti ‘trgati, skubsti’ (← onomat. * ful-) fidrati < * (fidr)-a-ti ← nem. Fieder ‘perje’ rufati < * (ruf)-a-ti ← nem. rupfen ‘skubiti’ opucati < * o(b)- (puc)- a- ti ← * o(b)- + * (puc)- a- ti (← nem. putzen ‘čistiti’) skuŠati < * (skuš)-a-ti ← furl. scussâ ‘lupiti, luščiti, ličkati’ ( Š ≥ šj v T061) bužiti, nejasno fožati, nejasno, morda v zvezi s faseln ‘puliti, drgniti, vlačiti niti’ (²DWB) flincati, nejasno, morda v zvezi z nem. pflitzen ‘drveti’ / flinzen ‘klofutati’ (Unger – Khull 1903: 242) / flientsche ‘nekaj, kar zija, se odpira’ (Heinrich Pfandl 2022: ustno) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi robiti v T006, drščiti v T017, opucati v T022, videluvati v T059, kožiti v T062, skubiti v T063, maniti v T064, meti v T065, bužiti v T067 in odvezovati v T204. Kot enkratnica z - lik-/- lič- sta kartirana leksema oličiti v T146 in zlikati v T378. Kot enkratnica s kožuh- je kartiran glagolnik kožuhanje v T358. 152 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 153 SLA V198.01 ‘ličkati’, 3/22 Kot enkratnica z - luščiti je kartiran leksem oluščiti v T008. Kot enkratnica s - slačiti je kartiran leksem razslačiti v T177. Kot enkratnica z - žuriti je kartiran leksem ožuriti v T102. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi flincati v T043 in T052, kožuhati v T051, lupiti v T202, slačiti v T169 in T230 ter enkratnica vezati v T187. Kot opisno poimenovanje je kartiran odgovor plateljne dol dati v T025. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T019, T029–T030, T067, T095, T231, T236, T411–T412 in T417. 4. Uporabljena dodatna literatura Benacchio 2022; Benedik 1996; ²DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb2/faseln, dostop 5. 3. 2023); Kumin Horvat 2012; Kumin Horvat 2018; Unger – Khull 1903 5. Primerjaj SLA: V198a.01 ružiti (3/23); V197.01 koruza; OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 533, 485 ličkanje; ALI: 3775, 3678 ličkanje; ASLEF: 3422, 3333 ličkanje; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Pri ličkanju koruze se z rokami odstranjuje odvečne zaščitne ovojne liste koruznega storža, preostale tri ali dva pa se uporabi za povez z drugimi enako pripravljenimi storži, ki jih nato večinoma moški ličkarji obešajo v visečo kito ali na prečne late na svislih gospodarskega poslopja ali kozolca, da bi se koruza v naslednjih nekaj tednih dodobra posušila. V Slovenskih goricah in Prekmurju koruznemu storžu odstranijo vse liste in neoluščene koruzne storže shranijo v koruznjake. To so večinoma ozke in dokaj visoke stavbe z mrežastim ostenjem iz lat ali žice in podolgovato dvokapno streho, nekoč prekrito s slamo, sedaj večinoma z opeko. Skupinsko ličkanje koruze se je uveljavljalo od srede 19. stoletja dalje in se obdržalo do 70. let 20. stoletja, ko so na kmetije začeli uvajati nove načine strojnega obiranja in luščenja koruze. Člani družine, kjer so na določen dan in večinoma v popoldanskih ali večernih urah načrtovali ličkanje, so povabili sosede, sorodnike in znance, da bi v nekaj urah pripravili koruzne storže za sušenje in skladiščenje. Na ličkanju se je zbralo po deset in več ljudi, kar je bilo odvisno od količine pridelane koruze in od pričakovane gostoljubnosti gostitelja. Dobro obiskana so bila predvsem ličkanja, ki so se jih udeleževali dobri govorci in opisovalci zanimivih dogodkov v vaški skupnosti in drugod, zlasti pa tista, kjer se je po končanem delu še dobro jedlo, pilo in plesalo. V bolj sproščenih okoljih so pogovore, zlasti ob ličkanju nadpovprečno velikih storžev, dopolnjevala erotična namigovanja. Gospodarji so večinoma dopuščali tudi takšne vložke, saj naj bi krepili delovno vnemo in dobro voljo. Pri ličkanju so praviloma sodelovali vsi za delo sposobni družinski člani, od otrok do starih staršev, hlapci in dekle. Vabljeni pomočniki so bili navadno že odrasli 153 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 154 SLA V198.01 ‘ličkati’, 3/22 ljudje, ki so ličkanje opravili vešče in hitro. Pogosto se je naslednji dan skupina ličkarjev preselila k sosedom in nato še naprej. Kjer so na ličkanje povabili tudi revnejše sosede, so jim opravljeno delo večinoma plačali s koruzo. Navadno je ličkanje potekalo pod osrednjim gospodarskim poslopjem, kozolcem, dovolj zavetno odprto lopo, ob manjših količinah koruze tudi v preddverjih hiš ali v osrednjem bivalnem prostoru, kjer so vso obrano koruzo ličkali samo ožji družinski člani. Po končanem ličkanju je družina počistila delovni prostor in odbrala najlepše in največje liste ličkanja za nadaljnjo obdelavo. Ponekod so jih uporabili za pletenje peharjev, košar, torb, čebeljih košnic (do 90. let 20. stoletja še ponekod v vzhodni Sloveniji), drugod so iz ličja pletli kite za izdelavo predpražnikov pred vhodi v hiše in tesnil za tesnjenje vhodov v gospodarska poslopja. Do 60. let 20. stoletja so v ne- katerih krajih z ličkanjem polnili žakljevino za slamnjače. Na tako pripravljenem ličkanju je bilo spanje prijetno in udobno, vsakih nekaj dni so ob urejanju ležišč ličkanje privzdignili, ob sončnem vremenu so ga zračili na prostem. Konec 90. letih 20. stoletja je ličkanje postalo gradivo za izvirno modno oblikovanje nekaterih oblačil. Prim.: Baš 1980; Bogataj 1989; Bogataj 1992; Ložar 1944; Novak 1960; SEL 2004; Šarf 1971 7. Skica 154 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 155 SLA V198a.01 ‘ružiti’, 3/23 Komentar in karta: 3/23 SLA V198a.01 ‘ružiti’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘odstranjevati zrna s koruznega storža’, knj. luščíti ( í) in lúščiti ( ú), se v narečjih najpogosteje uporablja leksem luščiti, drugi najpogostejši leksem je ružiti, tretji pa robkati z besedotvornima različicama robiti in robati. Manj pogost je leksem mrviti. V manjših arealih se pojavljajo še leksemi žuriti, ofuliti in čužiti. Del glagolskega gradiva je zapisan tudi v dovršni obliki, tj. ostrugati v T008, ofuliti v T057–T059, omaniti v T062, ošujati v T081, ožuriti v T096, omrviti v T114, orobkati v T201, oružiti v T280, T412 in T417, naružiti v T307, zluščiti v T378, T384 in T386 ter okrušiti v T213. V T297 je ob leksemu luščiti zapisan še drugi leksem robkati z opombo, da se uporablja »redkeje«. V nekaterih točkah brez odgovora so informanti pojasnili, da koruze »ne sejejo« (v T019 in T024), »ne sadijo« (v T067), »je niso imeli« (v T030), »tam ne dozori« (T029) ali »ne raste« (v T032, T075, T231 in T236). 2. Morfološka analiza Luščiti < * lušč-i-ti ← * lusk-a ‘luska’ ( L ≥  ≥ d v T004, T006, T008–T009, T011, T016–T017) zluščiti/izluščiti < * sъ(n)-lušč-i-ti / * jьz- lušč-i-ti ← * sъ(n)- ‘od zgoraj navzdol’ / * jьz- ‘iz’ + * lušč-i-ti ružiti < * ruž-i-ti < * ruzž-i-ti ‘luščiti, lupiti’ ← * ruzg-a ‘luska’ / * rusk-a ‘luska’ oružiti < * o(b)- ruž-i-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * ruž-i-ti naružiti < * na- ruž-i-ti ← * na- ‘na’ + * ruž-i-ti žuriti < * žur-i-ti ≤ * ruž-i-ti (po metatezi r-ž ≥ ž-r) < * ruzž-i-ti ‘luščiti, lupiti’ ← * ruzg-a ‘luska’ / * rusk-a ‘luska’ ožuriti < * o(b)-žur-i-ti ← * o(b)- + * žur-i-ti žurkati < * žur-ъk-a-ti robiti < * rǫb-i-ti ‘luščiti’ ← * rǫb-ъ ‘rob’ robati < * rǫb-a-ti robkati < * rǫb-ъk-a-ti ‘luščiti’ orobkati < * o(b)-rǫb-ъk-a-ti ← * o(b)- + * rǫb-ъk-a-ti meti < * mę-ti * mьn-ǫ ‘meti, treti, stiskati’ maniti < * mьn-n-i-ti ≤ * mьn-nǫ-ti ← * mę-ti * mьn-ǫ omaniti < * o(b)- mьn-i-ti ← * o(b)- + * mьn-n-i-ti mencati < * mьn-ьc-a-ti (verjetno ekspresivna izpeljanka iz * mę-ti) 155 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 156 SLA V198a.01 ‘ružiti’, 3/23 ofuliti < * o(b)- ful-i-ti ← * o(b)- + * ful-i-ti ‘trgati, skubsti’ (← onomatopeja * ful-) mrviti < * mьrv-i-ti ← * mьrv-a ‘mrva, zdrobljeno’ omrviti < * o(b)- mьrv-i-ti ← * o(b)- + * mьrv-i-ti čužiti < * (čuž)-i-ti ← * (čuž)-, nejasno, verjetno predromansko (ESSJ I: 92) ribati < * (rib)-a-ti ← srvnem. rīben ‘ribati, drgniti’ ostrugati < * o(b)- strug-a-ti ≤ * o(b)- strъg-a-ti ← * o(b)- + * strъg-a-ti * strug-ǫ ‘rezati, strgati’ okrušiti < * o(b)-kruš-i-ti ← * o(b)- + * kruš-i-ti ‘lomiti, drobiti’ ← * krъš-i-ti ošujati < * o(b)-šuj-a-ti ‘slabiti’ ← * o(b)- + * šuj-a ‘kar je upognjeno, slabo’ (ESSJ IV, 128) rušiti < * ruš-i-ti ‘podirati, uničevati’, prvotno *‘lomiti, drobiti, kopati’ (← * rus-ti ‘ruti’) zrušiti/izrušiti < * sъ(n)-ruš-i-ti / * jьz- ruš-i-ti ← * sъ(n)- / * jьz- + * ruš-i-ti rufati < * (ruf)-a-ti ← nem. rupfen ‘skubiti’ mužgati, nejasno, morda v zvezi z * muzg-a-ti ‘mečkati’ pužiti < * puž-i-ti, dalje nejasno bužiti, nejasno, morda v zvezi s pužiti bužgati, nejasno (ESSJ I: 56; ESSJ III: 140) buriti, nejasno, morda po rotacizmu iz bužiti (ESSJ I: 54) mržiti, nejasno fožati, nejasno, morda v zvezi s faseln ‘puliti, drgniti, vlačiti niti’ (²DWB) gerdžati, nejasno krščanje, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi ostrugati v T008, rufati v T040, gerdžati v T060, pužiti v T064, bužiti v T065, ošujati v T081, buriti v T164, okrušiti v T213, mržiti v T286 in krščanje v T316. Kot enkratnici z - žur- sta kartirana leksema ožuriti v T096 in žurkati v T092. Kot enkratnici z - rob- sta kartirana leksema robati v T018 in orobkati v T201. Kot enkratnica z - ružiti je kartiran leksem naružiti v T307. Kot enkratnici z - rušiti sta kartirana leksema rušiti v T025 in zrušiti/ izrušiti v T035. Kot enkratnica z - mrviti je kartiran leksem omrviti v T114. Kot enkratnica z - maniti je kartiran leksem omaniti v T062. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T019, T024, T029–T030, T032, T067, T075, T095, T231 in T236. 4. Uporabljena dodatna literatura Benedik 1996; ²DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb2/faseln, dostop 6. 6. 2023) 156 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 157 SLA V198a.01 ‘ružiti’, 3/23 5. Primerjaj SLA: V198.01 ličkati (3/22), V197.01 koruza; V196.01 meti (3/24), V196.07 meti – pomen (3/113); V305.01 mrva (3/40); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 534; ALI: 3777; ASLEF: 3423; HJA: /; LinGeH: 946; ÚMNyA: 168 6. Etnološka osvetlitev Ruženje, luščenje zrnja od koruznega storža je bilo opravilo, s katerim so pridobili koruzno zrnje za mletje v moko ali zdrob. Na Slovenskem so koruzo ročno luščili na več načinov, zato so bila različna tudi poimenovanja tega opravila. Na južnem Pohorju so koruzo najpogosteje luščili v osrednjem bivalnem prostoru, v hiši, kjer so moški in ženske posedli na dolgo klop, v sedalno desko zapičili vsak svoj nož in na njem strgali koruzni storž, da je zrnje odpadlo. Manjše ali polomljene koruzne strože so luščili tudi s prsti, vendar je bilo to luščenje počasnejše in za prste boleče. Na Kobariškem so koruzo luščili z različnimi zobatimi strgali z elipsasto odprtino – luščilec se je s palcem na eni in drugimi štirimi prsti na drugi strani oprijel zobčastega dela strgala ter tako strgal koruzni storž. V Goriških Brdih so uporabljali podobna strgala za luščenje koruze, le da so bila v celoti železna strgala izdelana v obliki črke C in na hrbtni strani niso bila elipsasto sklenjena. Tudi ta so imela spredaj par vzporednih zobatih strgal. V Horjulu so koruzo luščili z robkovci, ki jih je navadno v več primerkih izdelal gospodar – za odrasle z velikimi dlanmi, nekoliko manjše za ženske in še manjše za otroke. To orodje je bilo narejeno iz deščice, v katero so na gosto zabili kratke žeblje, tako da so gledali pol centimetra čez strgalno ploskev deščice. Na hrbtni strani deščice so ob krajši stranici pritrdili pas, da se je orodje bolje prilegalo dlani in je bilo luščenje koruze hitrejše ter manj boleče za prste in dlani. Robkali so tudi z drgnjenjem koruze ob koruzo, dokler se ni izluščilo vse zrnje. V Brkinih so koruzo luščili z manjšim podolgovatim kosom železa, še pogosteje s ploščato in okrog 50 cm dolgo železno letvijo, ob katero so drgnili koruzo, da je odpadlo vse zrnje (na enem koncu je imela letev pritrjeno ovalno oprijemalo). V okolici Vitanja so za luščenje koruze uporabljali napravo v obliki manjše klopi s štirimi nogami, na katero je bil na enem koncu pritrjen lesen zaboj z vgrajenim valjem, v katerega so bili nabiti kratki železni zobje. Valj je bil na enem koncu nasajen v utor, na drugem pa preko luknje povezan z lesenim ročajem, s katerim so vrteli valj in tako luščili koruzo. V Ziljski dolini so za luščenje koruze uporabili nizka sedišča, pogosto pručke. Na tak sedež so položili luščilec, tj. deščico z vgrajenim trikotnim strgalom z nabitimi kratkimi žeblji. Oseba, ki je luščila koruzo, je sedla na deščico na pručki in z obema rokama drgnila storž po zobatem delu naprave. Koruzno zrnje je padalo v kad, ki je bila navadno tako velika, da so ob njej lahko posedli do trije luščilci koruze. Koruzo so robkali sproti, zlasti ob jesenskih in zimskih večerih in jo naslednje dni peljali v mlin, kjer jim jo je mlinar zmlel bolj na grobo za zdrob ali bolj na fino za moko za žgance in peko, ostanek pri mletju, otrobe, pa so še presejali in namenili za hrano prašičem. 157 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 158 SLA V198a.01 ‘ružiti’, 3/23 Eden izmed možnih načinov obdelave oličkanih, a neoluščenih koruznih storžev je bilo tudi t. i. šrotanje, drobljenje celih koruznih storžev za grobo mleto krmilo. Prim.: Baš 1980; Bogataj 1989; Bogataj 1992; Ložar 1944; Novak 1960; SEL 2004; Šarf 1971 7. Skica 158 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 159 SLA V196.01 ‘meti’, 3/24 Komentar in karta: 3/24 SLA V196.01 ‘meti’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo V gradivu so bila poleg pomena ‘ločevati zrna prosa od latov s stopanjem po njih’, knj. méti ( ), zapisana tudi poimenovanja za drugačne postopke ločevanja, npr. z otepavanjem (udarjanjem s snopom ob kaj: šopati v T292, štrajhati v T336), z mlačvijo (z uporabo cepca ali mlatilnice: mlatiti in stolči v T347) in z vršenjem z živalmi ( manati v T023, meti v T198, vršiti v T154, T257, T259, T286, vendar npr. vršiti ‘meti’, Gregorič 2014: 495), pa tudi za odstranjevanje tršega ovoja zrnja v stopah ( štrajfati v T035, phati v T167) ali njegovo drobljenje med dvema kamnoma ( meti v T196) ter odstranjevanje plev ( menoti v T401). Zaradi pomanjkanja podatkov o pomenu so v gradivu in na karti upoštevana vsa poimenovanja, povezana z obdelavo prosa, izločena pa tista z drugimi pomeni glagola meti (‘premikati prste, dlan po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritiskati’, ‘kaj mečkati, stiskati med prsti, dlanmi’, ‘drobiti, treti’ ipd.). V osrednjem slovenskem prostoru se najpogosteje pojavlja glagol meti z oblikotvornimi različicami menoti v prekmurskem, maniti v prekmurskem, terskem in nadiškem ter manati v rožanskem narečju. Manjši strnjeni areali leksema mencati so v zgornje- in srednjesavinjskem, briškem in kraškem ter kostelskem narečju, druge pojavitve so razpršene. Za obrobje so značilna poimenovanja, ki so pretežno vezana na druge postopke obdelave, v manjših arealih ali razpršeno se povsod pojavlja mlatiti, v vzhodnih koroških narečjih štrajfati ‘otepati’, v jugovzhodnem delu dolenjske narečne skupine pa vršiti. Po podatkih zapisovalcev prosa niso pridelovali oz. sploh niso poznali v T008, T019, T075, T083–T084, T086, T092, T094–T095, T097, T107, T117–T118, T123–T124, T127, T135, T164, T188, T337, T410, T412 in T417, v času zapisa pa ga niso več sejali v T013, T076, T090, T165, T232 in T353. V nekaterih točkah so drugi postopki obdelovanja prosa samo opisani. Tako so v T006 proso » šapali (iztepali) na posebnih pripravah«, v T011 se je proso »najprej „ šapalo”, potem mlatilo«, v poznejšem obdobju pa » mašina[ lo]«, v T054 so proso tolkli, mlatili so ga v T076, T106 (s cepci), T120 (s palicami), T370, T372, T376, T397 (s cepci ali strojem), » vršili (s konji ali voli)« pa v T293. Glagol meti ima v slovenskih narečjih zaradi medsebojnega vpliva pregibnostnih vzorcev in križanja z enakozvočnima glagoloma mesti metem/ medem (< * mes-ti * met-ǫ in * męs-ti * męt-ǫ) različne uresničitve nedoločniških in sedanjiških osnov ter njihovih kombinacij. Oblikoslovna pestrost je v gradivu predstavljena z navedbo sedanjiške oblike (navadno 1. os. ed.) v oglatih oklepajih (npr. T017 mnat 159 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 160 SLA V196.01 ‘meti’, 3/24 [ mnàm], T055 mtt [ mtm], T062 manȋtẹ [ mánen], T247 mȅt [ mánem], T260 mȅt [ miénem], T274 mȅst [ mánəm], T279 mȋət [ mȋətn], T312 mt [ mdm], T326 ˈmeːt [ ˈmeːjem]). Oblika mtem (1. os. ed.) v T310 je bila pripisana nedoločniku meti na podlagi pregibnostnega vzorca v T312 in T316. V T244 poznajo samo še besedno zvezo ometo proso. 2. Morfološka analiza meti < * mę-ti * mьn-ǫ ‘meti, treti, stiskati’ umeti < * u-mę-ti ← * u- ‘proč’ + * mę-ti ometi < * o(b)-mę-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * mę-ti metiti < * mę-t-i-ti← * mę-ti menoti/manoti < * mьn-nǫ-ti meniti/maniti < * mьn-n-i-ti ≤ * mьn-nǫ-ti izmaniti/zmaniti < * jьz-mьn-n-i-ti / * sъ(n)-mьn-n-i-ti ← * jьz- ‘iz’ / * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ + * mьn-n-i-ti ven izmaniti / ven zmaniti < * vъn-ъ jьz-mьn-n-i-ti / * vьn-ъ sъ(n)-mьn-n-i-ti ← * vъn-ъ ‘ven’ + * jьz- ‘iz’ / * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ + * mьn-n-i-ti manati < * mьn-a-ti ≤ * mę-ti * mьn-ǫ (po narečni izravnavi sedanjiške in nedoločniške osnove ter naslonitvi na spregatev glagolov na -a-ti -a-m) mesti < * męs-ti (< * męt-ti) ‘mešati, vznemirjati, žvrkljati’ / * mes-ti (< * met-ti) ‘pometati’ (po križanju glagolov meti in mesti) umesti < * u-męs-ti / * u-mes-ti ← * u- + * męs-ti / * mes-ti mencati < * mьn-ьc-a-ti, verjetno ekspresivna izpeljanka iz * mę-ti izmencati/zmencati < * jъz-mьn-ьc-a-ti / * sъ(n)-mьn-ьc-a-ti ← * jьz- / * sъ(n)- + * mьn-ьc-a-ti tolči < * tьli ≤ * teli (< * telk-ti) * tьlk-ǫ ‘tolči, stiskati, teptati’ otolči < * o(b)-tьli ← * o(b)- + * tьli iztolči/stolči < * jьz-tьli / * sъ(n)-tьli ← * jьz- / * sъ(n)- + * tьli iztepsti ≤ * jьz-tep-ti ← * jьz- + * tep-ti ‘tepsti, tolči’ otepati < * o(b)-těp-a-ti ← * o(b)- + * -těp-a-ti (← * tep-ti) iztepati/stepati < * jьz-těp-a-ti / * sъ(n)-těp-a-ti ← * jьz- / * sъ(n)- + * -těp-a-ti teptati < * tъp-ъt-a-ti ← * tъp-ъt-ъ (← * tъp-a-ti ‘tolči’) zdrobiti < * sъ(n)-drob-i-ti ← * sъ(n)- + * drob-i-ti mlatiti < * mol-t-i-ti ‘mlatiti’ ← * mol-ti ‘drobiti, mleti, tolči’ vršiti < * vьrš-i-ti ← * vьrx-ъ ‘vrh’ vršajati < * vьrš-a-j-a-ti Phati < * pьx-a-ti ‘suvati, s sunkovitimi gibi ločevati pleve od zrnja’ ( Px ≥ x ≥ ux v T167) ophati < * o(b)-pьx-a-ti ← * o(b)- + * pьx-a-ti pšeti < * pьš-ě-ti ← * pьx-a-ti * pьš-e-ši (2. os. ed.) 160 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 161 SLA V196.01 ‘meti’, 3/24 stopati < * stǫp-a-ti ← * stǫp-i-ti ‘stopiti’ (← * step-ti * stęp-ǫ) ustopati < * u-stǫp-a-ti ← * u- + * stǫp-a-ti veti < * vě-ti ‘pihati’ vejati < * vě-j-a-ti plevšati ← sln. * plvša ← plva (< * pelv-a ‘pleva’) (ESSJ III:57) pleti < * pel-ti * pel-v- ǫ ‘pleti’ redkosejati < * rěd-ъk-o-sě-j-a-ti ← * rěd-ъk-ъ ‘redek’ + * sě-j-a-ti (← * sě-ti ‘sejati’) pretakati < * per-tak-a-ti ← * per-toč-i-ti ← * per- ‘skozi, prek, čez, k’ + * toč-i-ti ‘točiti’ (← * tei (< * tek-ti) ‘teči’) švigati ≤ * svig-a-ti žuliti < * žul-i-ti ‘rezati, guliti, luščiti’ ← * žul-ь izčinjati/sčinjati < * jьz-čin-j-a-ti / * sъ(n)-čin-j-a-ti ← * jьz-čin-i-ti / * sъ(n)-čin-i-ti ← * jьz- / * sъ(n)- + * čin-i-ti ‘delati’ (← * čin-ъ ‘dejanje’) runiti < * ru-n-i-ti ≤ * ru-nǫ-ti * ru-ne-ši ← * ru-ti * ru-je-ši (2. os. ed.) ‘suvati’ mučkati ≤ * męč-ьk-a-ti ← * męč-a-ti / * męč-i-ti ← * męk-ъ ‘mehek’ šopati < * (šop)-a-ti ← * (šop)-a ← srvnem. schoub ‘šop, sveženj, otep slame’ (ESSJ IV: 92 šopa) / * (šop)-a-ti ← srvnem. schopfen ‘tlačiti, polniti’ ribati < * (rib)-a-ti ← srvnem. riben ‘ribati, drgniti’ štrajfati < * (štrajf)-a-ti ← nem. streifen ‘oplaziti, podrsati’ štrajhati < * (štrajx)-a-ti ← nem. streichen ‘gladiti’ mašiniti < * (mašin)-i-ti ← * (mašin)-a ← nem. Maschine ‘stroj’ mašinati < * (mašin)-a-ti čužiti < * (čuž)-i-ti ← * (čuž)-, nejasno, verjetno predromansko (ESSJ I: 92) bužgati, nejasno (ESSJ I: 56; ESSJ III: 140) rorati, nejasno mesati, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi ribati v T014, plevšati v T023, bužgati v T069, čužiti v T074, pleti v T133, šopati v T292, teptati v T304, redkosejati in pretakati v T308, štrajhati v T336, rorati v T353, zdrobiti v T365, ščinjati ( izčinjati/ sčinjati) v T368 in pšeti v 404. Kot enkratnica z ve- je kartiran leksem veti v T051. Kot enkratnica z vrš- je kartiran leksem vršajati v T295. Kot enkratnica s stop- je kartiran leksem stopati v T280. Kot enkratnici z -met- sta kartirana leksema metiti v T055 in ometi v T244. Kot enkratnici z -men-/ -man- sta kartirana leksema izmaniti/ zmaniti in ven izmaniti / ven zmaniti v T405. Kot enkratnica z -mes- je kartiran leksem umesti v T146 Kot enkratnica s -tep- je kartiran leksem stepsti v T303. Kot enkratnici s -tolč- sta kartirana leksema otolči v T071 in iztolči/ stolči v T347. Kot enkratnica z mašin- je kartiran leksem mašinati v T318. 161 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 162 SLA V196.01 ‘meti’, 3/24 Kot opisno poimenovanje je kartiran odgovor v stopo deti v T411. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi ophati in ustopati v T304, mučkati v T363, mašiniti v T382, nerelevanten odgovor proso se čeli v T377 in odgovor »ni poimenovanja« v T097 in T148. Kot nerelevantna sta kartirana odgovora ophati ječmen, sirk v T114 in čeliti v T376. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T006, T011–T013, T019, T022, T024, T029–T031, T056, T083–T084, T086–T087, T092, T094, T097, T102, T107, T110, T117–T118, T123–T124, T126, T132, T134–T135, T144, T148, T155, T164–T165, T188, T201–T202, T235, T278, T330, T337, T342, T346, T351, T355, T359, T385, T410, T412 in T417. 4. Uporabljena dodatna literatura Gregorič 2014 5. Primerjaj SLA: V195.01 proso, V196.07 meti – pomen (3/113),V198.01 ličkati (3/22), V198a.01 ružiti (3/23), V293.01 mlatiti (3/14), V297.01 vejati (3/19); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Proso je enoletna kulturna rastlina iz družine trav, pri nas znana tudi pod imeni hítrica (okolica Cerknice, Loža), grócelj (Bela krajina) ali žíto (Ribniška dolina). Kot kulturna rastlina se je prvič pojavilo pred približno 7000 leti na območju Kavkaza, Kitajske in drugod. Na današnjem slovenskem ozemlju so proso poznali tako staroselci kot Slovani ob naselitvi v Vzhodnih Alpah. V srednjem veku je bilo proso pomembno živilo (kaša, kruh), zlasti v kmečki prehrani, in konjsko krmilo. Od 10. stoletja dalje je proso postalo predvsem strniščni posevek, od srede 19. stoletja pa je z uveljavljanjem drugih žit ter koruze in krompirja njegova pridelava upadala. V preteklosti so proseno kašo uporabljali tudi v ljudskem zdravilstvu za zdravljenje različnih bolezni (npr. vodenice, revmatizma, črevesnih bolezni itd.). Po 2. svetovni vojni se v prehrani uporablja v zmanjšanem obsegu, najpogosteje v jedeh z mlekom in kuhanim suhim sadjem. Gojenje prosa je bilo najbolj razširjeno na Kranjskem in Primorskem, manj na Koroškem in Štajerskem. Metje prosa se prvič omenja v 17. stoletju. Meti proso z nogami na podu ali v kakšnem drugem ustreznem prostoru osrednjega ali drugega gospodarskega poslopja je bilo do 70. let 20. stoletja pomembno delovno opravilo družinskih članov na kmetiji, njihovih sorodnikov in sosedov, ki so jim pomagali pri večinoma enodnevnem ali največ dvodnevnem metju. Proso so navadno meli na skednju, kjer je bil kot oprijemalo v leseno ostenje vgrajen vodoraven drog. Za drog so se držali z obema rokama in meli praviloma z bosimi nogami. Večinoma so bila to dekleta, tudi mlajše ženske, največkrat iz ožje družine, sosede, sorodnice. Moški so prinašali proso na izbrano mesto, ga presejali, čistili in očiščeno proseno 162 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 163 SLA V196.01 ‘meti’, 3/24 kašo sipali v vreče. Metje je bilo pomembno tudi kot družabni dogodek, pogosto podkrepljen z nagajivostjo. Na južnem Pohorju so proso omeli, ga presejali z rešetom in vejali v lesenem vejalniku. V času kolin so ga uporabljali za izdelavo kašnatih klobas, v zadnjih letih pa je kašo povsem ali deloma nadomestil riž. Ponekod so proso čistili v lesenih valjastih stopah, kamor so nasuli zrnje in z lesenim kolom ročno (Vrhnika pri Ložu, Male Vodenice pri Kostanjevici) tolkli po prosu, da se je oluščil ovoj. Drugod so za isto delo uporabljali večje nožne stope (Podlanišče, Cerkljansko). Prim.: Bogataj 1982; Hazler 2014; Melik 1953; Valenčič 1970b; VSL 1997–1998 7. Skica 163 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 164 SLA V188.01 ‘mleti’, 3/25 Komentar in karta: 3/25 SLA V188.01 ‘mleti’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘z napravo drobiti žito’, knj. mléti ( ẹ́), je v večini narečij najpogostejši leksem mleti. Ponekod uporabljajo le dovršno obliko glagola (npr. zmleti, zamleti, semleti). V nekaterih točkah odgovor ni zapisan v nedoločniški obliki: v T042 je naveden del. na -l m. sp. ed., ponekod so navedene oblike za 1. os. ed. sed. (T117, T227, T310, T344), v T413 pa oblika za 3. os. ed. sed. V T020, T146, T252, T272 in T327 so odgovori navedeni (tudi) v namenilniku. 2. Morfološka analiza mleti < * mel-ti ‘mleti’ zmleti < * sъ(n)- mel-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj’ + * mel-ti semleti < * sъ(n)- mel-ti ← * sъ(n)- + * mel-ti zamleti < * za-mel-ti ← * za- ‘za’ + * mel-ti 3. Posebnosti kartiranja / 4. Uporabljena dodatna literatura Bajec 1959 5. Primerjaj SLA: V187.01 mlin (3/26); OLA: 2027 (1ed); ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 5827 v mlinu se melje; ASLEF: 5702 v mlinu se melje; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Mletje zrnja pire, pšenice, ječmena, ovsa, rži, koruze in ajde na žrmlje, v vodnih in redkeje vetrnih ter od srede 19. stoletja vse bolj gospodarsko pomembnih valjčnih mlinih je bilo do srede 20. stoletja eno najpomembnejših opravil za zagotavljanje prehrane prebivalstva in pozneje tudi krmljenih živali. Mletje žita, koruze in ajde je zahtevalo veliko izkušenj, znanja, usposobljene delovne sile in delovnega časa, kar še posebej velja za t. i. merčne oziroma obrtniške mline, kjer je mlinar sam ali s po-močniki ob delu preživel večino dneva. Med kmečkim prebivalstvom se je znanje o mletju žita, koruze ali ajde večinoma prenašalo iz roda v rod, pogosto pod vplivom mlinarske dejavnosti podeželskega plemstva, ki se je v prilagojeni izvedbi prenašala v domačo, hišno mlinarsko 164 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 165 SLA V188.01 ‘mleti’, 3/25 dejavnost. Takšno prenašanje znanja je bilo še posebej pomembno na območjih z zadostnimi količinami tekoče pogonske vode (npr. v Polhograjskih dolomitih, Kamniško-Savinjskih Alpah, v krajih ob Dobrnici in Hudinji ter njenih pritokih in ob potoku Temenica med Stranicami in Vojnikom itd.) in v krajih z ugodnimi vetrovi (Slovenske gorice, območje med Dolgo in Zbelovsko Goro, tudi nekatera območja v Julijskih Alpah itd.), ki so poganjali mline na veter. Mletje žita, koruze ali ajde doma, v lastnem mlinu, je bilo do srede 20. stoletja osnova preživetja. Lastni mlin je npr. srednje veliki Kolarjevi kmetiji na Stranicah zagotavljal kruh za družino in obenem tudi za zadostno število dninarjev skozi vse leto. Svoj mlin pod domačijo ob potoku Tesnica so uporabljali le za lastne potrebe in ga redno vzdrževali do 60. let 20. stoletja, dokler oblasti z uradniškimi ukrepi niso omajale zasebnega mlinarstva in posledično rednega vzdrževanja mlinskih naprav. Na kmetijah, kjer so ob potokih in mlinščicah še nekaj let po 2. svetovni vojni imeli lastne vodne mline, so žita, ajdo in koruzo mleli sproti, navadno na teden ali dva. Tako so ravnali tudi potem, ko so mlinske mehanizme iz mlinov preselili domov. Povečini so mleli sproti, vendar z leti vse manj pogosto, ker so tudi na kmetijah začeli opuščati redno tedensko peko kruha in so kruh raje kupovali v trgovini. Nekdanje mlinske mehanizme, ki so jih večinoma preuredili na pogon z elektromo- torjem, vse pogosteje uporabljajo za mletje zrnja za krmo živini. Mletje kakovostne moke iz žit, koruze ali ajde je od kmečkih in obrtniških mlinarjev zahtevalo tudi tehnično znanje za vzdrževanje in obnavljanje mlinskih naprav. Nekateri veliki valjčni mlini, ki še meljejo po tradicionalnih in najsodobnejših tehnoloških postopkih, so razglašeni za kulturne spomenike (npr. Ferležev mlin v Šibeniku pri Šentjurju), vsi pa so tehnično tako zanimivi in izpopolnjeni, da poleg kupcev moke, zdroba in otrobov privabljajo tudi obiskovalce na ogled mletja. Z uveljavljanjem velikih mlinskih podjetij, kot so npr. Mlinotest iz Ajdovščine, Žito iz Ljubljane, Mlinopek iz Murske Sobote, zasebno mlinarstvo Katić iz Leskovca pri Krškem idr., se je potreba po delovanju manjših zasebnih mlinov, predvsem mlinov na kamne, močno zmanjšala. Deluje jih le še peščica, pa še ti pogosto v po- vezavi z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi, ki lastnikom omogočajo preživetje. Prim.: Baš 1928; Belaj 1968/1969; Bogataj 1982; Bogataj 1989; Hazler 2014; Melik 1953; Mihelič 1985; Radinja 1979; Smerdel 1995; Titl 1988; Valenčič 1972; VSL 1997–1998; Žagar 1985 165 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 166 SLA V188.01 ‘mleti’, 3/25 7. Skica 166 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 167 SLA V187.01 ‘mlin’, 3/26 Komentar in karta: 3/26 SLA V187.01 ‘mlin’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘naprava za mletje žita’, knj. mlín ( í), sta najpogostejša leksema mlin in malin. V belokranjskih narečjih prevladuje leksem malinica. Leksem žrmlje ‘ročni mlin’ je zapisan le v treh točkah štajerske narečne skupine (v T337 s pripisom, da ima žrmlje »skoraj vsaka hiša«). 2. Morfološka analiza mlin < * (mъln)-ъ ← lat. molīnum, molīna ‘mlin’ maLin < * (mlin)-ъ < * (mъlȋn)-ъ ← lat. molīnum, molīna ‘mlin’ ( L ≥ ľ v T282; L ≥ jl v T283) malinica < * (mlin)-ic-a žrmlje (im. mn.) < * žьrmĺę ≤ * žьrnъvĺe (kolektiv) ‘žrmlje, ročni mlin’ ← * žьrn-y, rod. ed. * žьrn-ъv-e ‘žrmlje’ (SES) / < * žьrmĺ-ę ← * žьrvn-a (*- vn-/*- v- ≥ *- m- ≥ - mľ-) ≤ * žьrn-ъv-a ← * žьrn-y, rod. ed. * žьrn-ъv-e (Ramovš 1924: 98; ESSJ) 3. Posebnosti kartiranja / 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V188.01 mleti (3/25); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 5816 vodni mlin; ASLEF: 5689 vodni mlin; HJA: 925; LinGeH: 975; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Mlin je najpogosteje naprava ali obrat za mletje zrnja žit, koruze, pa tudi oljk. Razširjeni so tudi različni ročni mlinčki za drobljenje živil in raznovrstnih prehranskih dodatkov, kot so ječmenova (bela) in prava (črna) kava, kakav, cimet, mandlji, orehi, poper idr. Mlin je tudi naprava ali obrat za mletje različnih materialov, kot so kamenje, kreda, premog, minerali za barvila idr., za potrebe obrti in industrije. Prvobitna oblika ročnih mlinov (za žito) so žrmlje, ki v osnovni izvedbi spominjajo na mehanizme mlinov z mlinskimi kamni na vodni pogon. Žrmlje je praviloma poganjala ena oseba, ki je z drugo roko stresala zrnje v osrednjo luknjo na zgor- njem kamnu. Mletje z žrmljami so večkrat ponovili in nato mletje presejali s siti ter 167 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 168 SLA V187.01 ‘mlin’, 3/26 (enotno) moko uporabili za domačo kuho ali peko, ostanke pa kot krmilo živalim. Žrmlje so se na Slovenskem najdlje ohranile na območju vzhodne in severovzhodne Slovenije (npr. širša okolica Rogatca in Donačke gore, Haloze, Jeruzalemske gorice idr.), kjer so še v 70. letih 20. stoletja ročno mleli žita in koruzo predvsem za krmo živini. Podoben način mletja kot pri žrmljah je značilen tudi za vse druge vrste mlinov z mlinskimi kamni. Takšni veliki mlini se ločijo po vrsti pogona os- novnega mlinskega mehanizma. Razvojno najstarejši so mlini na vodni pogon, ki so jih na današnje slovensko ozemlje iz Male Azije prinesli Rimljani, pri čemer so razvili tudi več tehnik vodnih mlinov, npr. takšne z več pogonskimi kolesi v eni mlinski stavbi in več mlinov v zaporedju ob istem vodotoku. Razvili so tudi osnovne oblike pogonskih vodnih koles, ki so v notranjosti mlinske stavbe poganjala mline z neposrednim ali zobatim prenosom sile za vrtenje zgornjega od dveh okroglih mlinskih kamnov, ki sta bila največkrat izklesana iz naravnega sedimentnega kon- glomerata. Na Slovenskem so takšne mlinske kamne klesali še pred zajezitvijo reke Save med Medvodami in Kranjem, v Šibeniku pri Šentjurju, manjše v kamnolomih rženjaka na južnem pobočju Donačke gore in drugod, nekateri mlinarji pa so mlinske kamne kupovali tudi v kamnoseških delavnicah ob reki Savi na Hrvaškem. Mlini z mlinskimi kamni na vodni pogon se glede mlevnih mehanizmov bistveno ne razlikujejo. Različni so le dotoki pogonske vode in izvedbe pogonskih mehanizmov: 1. voda doteka po lesenih žlebovih in se zliva na leseno kolo z vgrajenimi žlebiči – nadlivni tip kolesa; 2. voda doteka po naravni ali umetni strugi pod kolo in ga obrača v hitrosti svojega toka – podlivni tip kolesa z lesenim (ponekod kovinskim) obročem in nanj pritrjenimi lopaticami; 3. močan vodni tok doteka po strugi (mlinščici) na čokato pogonsko kolo. Kmečke vodne mline je večinoma poganjalo le po eno pogonsko kolo, prirejeno na zgornjo ali spodnjo vodo. Zmogljivejši obrtniški mlini pa so večinoma imeli vsaj po dve pogonski kolesi, eno za mletje žit, drugo za pogon stop za čiščenje ječmena, prosa, ajde za prehrano in želoda za svinjsko krmo. Zmo- gljivejši mlini so imeli v zaporedju ob eni mlinski stavbi tudi po tri, štiri in ponekod še več pogonskih koles in z njimi povezanih več parov mlinskih kamnov. Voda je poganjala tudi prve valjčne mline. Zaradi ropota mlinskih naprav in šumenja vode so imeli ponekod v stavbah z valjčnimi mlini tudi manjši predprostor za prevzem in pregled kakovosti zrnja ter oddajo ali prodajo moke. V obrtniških mlinih si je mlinar po predhodnem dogovoru vzel delež moke (merico), kar so imeli mlinarji označeno v mlevskem prostoru oz. tam, kjer je potekala poravnava storitve. V mlinu je veljal določen red: kdor je prej pripeljal žito, je bil tudi prej na vrsti. Na današnjem slovenskem ozemlju so bili mlini v pisnih virih prvič omenjeni v 9. stoletju. Njihovo število se je občutno povečalo med 12. in 13. stoletjem in je raslo vse do 30. let 20. stoletja, ko je tekoča voda na Slovenskem poganjala okoli 2000 manjših vodnih mlinov, veter okrog 70 mlinov, vodne turbine in elektrika pa okoli 40 večjih obrtniških in industrijskih mlinov. Še do srede 20. stoletja je bilo mlinarstvo najpogosteje povezano s kmetovanjem, saj so poleg obrtniških in od srede 19. stoletja tudi tehnološko naprednih industrijskih 168 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 169 SLA V187.01 ‘mlin’, 3/26 mlinov obstajali predvsem številni kmečki mlini, tj. mlini v sestavu srednjih in velikih kmetij, poleg teh pa tudi številni kmečki mlini, ki so mleli zgolj za lastne potrebe. Ob nekaterih potokih in rečicah na Slovenskem so si vse do srede 20. stoletja mlini in tudi žage sledili drug za drugim. Tako zgoščena postavitev mlinov in žag je bila npr. ob vsem toku Hudinje in Tesnice, kjer naj bi bilo okrog 80 mlinov in žag. Nekoč so obstajali tudi grajski in samostanski mlini, a se je do srede 20. stoletja ohranilo bistveno več kmečkih mlinov, ki pa so jih lastniki po letu 1952 zaradi ukrepov državnih oblasti opustili, nekateri lastniki pa so mlinske mehanizme s kamni prenesli na svoje domove in tam še naprej mleli žita in koruzo za lastne potrebe ali za krmo živini. Po letu 2000 deluje le še okrog 20 obrtniških in predvsem s turistično dejavnostjo povezanih mlinov, večinoma na vodni pogon. Prim.: Baš 1928; Belaj 1968/1969; Bogataj 1982; Bogataj 1989; Hazler 2014; Melik 1953; Mihelič 1985; Radinja 1979; SEL 2004; Smerdel 1995; Struna 1955; Titl 1988; Valenčič 1972; VSL 1997–1998; Žagar 1985 7. Skica 169 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 170 SLA V187.01 ‘mlin’, 3/26 170 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 171 SLA V189.01 ‘moka’, 3/27 Komentar in karta: 3/27 SLA V189.01 ‘moka’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘v prah zmleto žito za pripravo živil’, knj. móka ( ), je v večini narečij najpogostejši leksem moka. V panonski narečni skupini in vzhodnem delu štajerske narečne skupine pa se uporablja leksem melja. Leksem gotovina je redek, pojavlja se le na stiku s hrvaškim jezikom. 2. Morfološka analiza moka < * mǫk-a ‘moka’ mok < * mǫk-ъ melja < * meĺ-a (< * mel-j-a) ← * mel-ti ‘mleti’ gotovina < * (gotovin)- a ← kajk. hrv. gotovina ‘moka’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnica z mok- je kartiran leksem mok v T027. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V188.01 mleti (3/25); OLA: 1058; ALE: 353; SDLA-SI: /; ALI: 963; ASLEF: 2881; HJA: 777; LinGeH: 511; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Moka je najpomembnejši izdelek pri mletju žit, koruze in ajde. Uporablja se za peko kruha in peciv ter pri kuhanju hrane za ljudi in tudi živali. V vsakdanji in praz- ničnih prehrani so se na Slovenskem najbolj uveljavile pšenična, ržena, ajdova in koruzna moka, do 60. let 20. stoletja ponekod tudi še ovsena, ječmenova in prosena, ki pa so dajale manj okusen kruh in druge jedi. Pšenična moka velja za najboljšo in na splošno najbolj cenjeno, saj je zlasti iz bele mogoče pripraviti kakovostne vrste kruha in peciva. Vaški in tudi trški peki so še v 60. letih navadno prodajali le črni in beli kruh, bele žemlje, občasno še drugo pekovsko pecivo, od srede 20. stoletja pa se je s postopnim dvigovanjem življenjske ravni širila ponudba različnih vrst moke in s tem tudi pekovskih kruhov. Na južnem Pohorju so v več kmečkih mlinih ob Oplotnici, Dravinji, Hudinji in njihovih pritokih pred 2. svetovno vojno mleli predvsem enotno črno moko, saj 171 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 172 SLA V189.01 ‘moka’, 3/27 mlinske naprave niso bile usposobljene za pridobivanje bele moke, večinoma mlinarji tudi niso imeli ustreznih mlinskih kamnov in časa za zamudno večkratno ponavljanje mlevnega postopka, da bi namleli bolj belo moko. Mlinar je v (kmečkem) mlinu pšenico samo zmlel, ženske pa so jo doma presejale. V 80. letih 20. stoletja so redki zasebni mlinarji tehnično posodobili svojo tehnično opremo in s tem tudi ponudbo moke in drugih mlevskih proizvodov, tako da danes lahko kupcem ponudijo pirino, pšenično ali rženo (polnovredno) moko, rumeno in belo koruzno moko, ječmenovo, ajdovo, ovseno, proseno, kamutovo, konopljino moko, zmesno moko (iz več vrst zrnja: pšenice, ječmena, bele koruze, ajde), polnozrnato grobo mleto moko za graham kruh, pirin in pšenični polnozrnat zdrob, zdrob iz rumene in bele koruze ter različne kaše. Prim.: Baš 1928; Belaj 1968/1969; Bogataj 1982; Bogataj 1989; Hazler 2014; Melik 1953; Mihelič 1985; Radinja 1979; Smerdel 1995; Struna 1955; Titl 1988; Valenčič 1972; VSL 1997–1998; Žagar 1985 7. Skica 172 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 173 SLA V190.01 ‘otrobi’, 3/28 Komentar in karta: 3/28 SLA V190.01 ‘otrobi’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘z mletjem odstranjeni ovojni del semena pšenice, rži’, knj. otrób ( ), je v večini narečij najpogostejši leksem otrobi (večinoma v mn., navadno m., redkeje ž. sp.), v nekaterih govorih rovtarske in gorenjske narečne skupine z naglasom na končnem - i (ž. sp.), ponekod otrobe (ž. sp.) ali otrobje (m. sp.). Pogoste so tudi tvorjenke iz posev- oz. posej-, tj. posevki (v T138 z označevalnikom »starinsko«), poseve, posevice ter poseje in poseji. Drugi leksemi so redki in ne tvorijo arealov. Enkratnica luski v T079 ima pojasnilo »od koruze«. 2. Morfološka analiza Otrob- < * otъ-rǫb-i (im. mn. m.) / * otъ-rǫb-ę (im. mn. ž.) ← * otъ-rǫb-i-ti ‘odsekati, izluščiti’ ← * otъ- ‘od, proč’ + * rǫb-i-ti ‘sekati’ ( O ≥  v T005, T404–T405) o//trobje < * ot-rǫb-ьj-e (// ≥ b v T057) obloda < * ob-lǫd-a ← * ob-lǫd-i-ti ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * lǫd-i-ti ‘motiti’ obloja < * ob-lǫ-a (< * ob-lǫd-j-a) met- < * met-ь / * met-i (im. mn.) ← * mes-ti (< * met-ti) ‘žvrkljati, krožno premikati, vrtinčiti’ zamet < * za-met-ь ← * za ‘za’ + * mes-ti (< * met-ti) zamečka < * za-me-ьk-a (* za-met-j-ьk-a) mekinje < * męk-yń-ę (im. mn.) ← * męk-yń-a (< * męk-yn-j-a) ← * męk-ъ ‘mehak’ premek < * prěm-ъk-ъ ← * prěm-i-ti ‘čistiti žito’ poseve < * po-sě-v-ę (im. mn.) posevice < * po-sě-v-ic-ę (im. mn.) posevki < * po-sě-v-ъk-i (im. mn.) ← * po-sě-v-ъk-ъ ← * po-sě-v-a-ti ← * po-sě-ti ← * po- ‘po-’ + * sě-ti ‘sejati’ posej- < * po-sě-j-i (im. mn. m.) / * po-sě-j-ę (im. mn. ž.) ← * po-sě-j-a-ti ← * po-sě-ti ← * po- ‘po-’ + * sě-ti ‘sejati’ luski < * lusk-i (im. mn.) luskinje < * lusk-yń- (< * lusk-yn-j-) ← * lusk-a ‘luska, pleva’ pleva < * pelv-a ‘pleva’ semola < * (semol)-a ← it. semola ‘otrobi, zdrob’ šemole < *( šemol)- ę (im. mn.) ← it. semola ‘otrobi, zdrob’ šemolini < * (šemolin)-i (im. mn.) ← trž. it. semolin, it. semolino ‘otrobi, zdrob’ noli, nejasno 173 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 174 SLA V190.01 ‘otrobi’, 3/28 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi noli v T106, premek v T239 in pleva v T412. Kot enkratnica s posev- je kartiran leksem posevice v T410. Kot enkratnica z lusk- je kartiran leksem luski v T079. Kot enkratnica z obloj- je kartiran leksem obloja v T317. Kot enkratnica s šemol- je kartiran leksem šemole v T413. Kot tretji odgovori v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi šemolini v T118, luskinje v T272 in posevki v T300. Kot opisni poimenovanji sta kartirana odgovora pomešano v T060 in zmešano v T063. Kot nerelevanten je kartiran odgovor pšenica v T088. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V295.01 pleve (3/21); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Otrobi so trdi zunanji ovoji semen žit – pire, pšenice, rži, ovsa, ječmena, prosa, riža –, zgrajeni iz osemenja, ovojnice in trdnih beljakovin v rastlinskih celicah. Z mletjem se otrobi odstranijo z žitnih zrn in se ločeno od moke razporejajo v nadaljnjo obdelavo in uporabo. Pri preprostejših mlevnih napravah, kot so žrmlje in mlini na vodni ali vetrni pogon, se zmleto zrnje ni sproti presejalo, saj takšne naprave niso imele vgrajenih presejalnih naprav, ki bi odstranjevale otrobe iz moke, zato je bilo treba zmleta žita, koruzo in ajdo naknadno presejati s siti. Ta postopek je bilo treba večkrat ponoviti, da se je izločilo čim več otrobov, ki so jih najpogosteje uporabili za živinsko krmo. V sodobni prehrani ljudi se otrobi uporabljajo kot dopolnilno hranilo in tudi kot dodatek kruhu. V nekaterih družbenih okoljih so postali prehransko zanimivi predvsem kot pomemben vir vitamina B , nikotinske kisline, riboflavina, železa, 1 fosforja, magnezija in cinka. V prehrani ljudi surovi otrobi niso primerni za uživanje predvsem zaradi nevarnosti okužbe z mikroorganizmi, ki se uničijo šele s kuhanjem ali pečenjem. Prim.: Baš 1928; Belaj 1968/1969; Bogataj 1982; Bogataj 1989; Hazler 2014; Melik 1953; Mihelič 1985; Radinja 1979; Smerdel 1995; Struna 1955; Titl 1988; Valenčič 1972; VSL 1997–1998; Žagar 1985 174 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 175 SLA V190.01 ‘otrobi’, 3/28 7. Skica 175 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 176 SLA V549.01 ‘travnik’, 3/29 Komentar in karta: 3/29 SLA V549.01 ‘travnik’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomen ‘s travo poraslo zemljišče, ki se kosi večkrat na leto’, knj. trávnik ( ā), je v narečjih najpogostejši leksem travnik. Drugi najpogostejši leksem je senožet, ki se strnjeno pojavlja v panonski narečni skupini, razpršeno pa tudi drugod. Na zamejenih območjih poznajo tudi lekseme košenica, bared, korona in teren, drugi leksemi so zapisani posamično, npr. ledina, ograda, gmajna, pašnik in starina. Pri redko pojavljajočih se leksemih zaradi odsotnosti podatkov o pomenu ni mogoče povsod ugotoviti, ali so ti odgovori relevantni ali ne. Podatki o pomenu in označevalniki so navedeni v opombah pri naslednjih leksemih: travnik v T001 »v pravljici«, v T003 »s sladko travo (seče se do trikrat za krave)«, v T020 »nezagrajen«, T057 in T059 »velik«, T083 »v ravnini«, T109 in T242 »redko«, v T233 »ni domače«, T260 »ob vodi; jih ni mnogo« in v T290 »kjer se večkrat kosi«; log v T003 »s kislo travo, seče se dvakrat za konje«, paša v T020 »zagrajen«, teren v T059 »v klancu«, polje v T076 »blizu vasi«, senožet v T108 »okrog vasi so hribi, travnikov v ravnini nimajo«, T116 vala »travnik v ravnini«, bared v T116 »travnik v hribu«, košenina v T154 »bolj na samem«, senožet v T164 »v planini«, gmajna v T198 »pašnik«, ledina v T198 »če je ravno«, vrt v T236 »blizu hiše«, loka v T237 »travnik ob vodi«, ograde v T237 »po gmajnah«, starina v T261 »hribska košenina«, hrib v T267 »če je na hribu«, košenica v T290 »kjer se enkrat kosi« in zavod v T353 »travnik za vodo«. Pomensko neustrezna in zato nerelevantna sta leksema hobelj ‘hrib’ v T023 in travnik v T300 z opombo »ime parcel danes«. Za T002 in T375 je zapisano, da tam beseda ni znana. 2. Morfološka analiza traVNik < * trav-ьn-ik-ъ ← * trav-ьn-ъ ← * trav-a ‘krma’ ( VN ≥ mn v T355, T360; VN ≥ mn ≥ * mm > m v T183; VN ≥ mn ≥ * nn > n v T277, T303, T324, T328, T331–T334, T337, T339, T341–T343, T345, T347, T349–T351, T404, T409, T412; VN ≥ jn v T403) travnjak < * trav-ьń-ak-ъ (< * trav-ьn-j-ak-ъ) travnič < * trav-ьn-i-ь senožet < * sěn-o-žę-t-ь / * sěn-o-žę-t-ъ ← * sěn-o ‘trava, seno’ + * žę-t-ь ‘košnja’ (← * žę-ti * žьń-ǫ (< * žьn-j-ǫ) ‘sekati, tolči’) senožeta < * sěn-o-žę-t-a (im. ed. ž. / im. mn. s.) senokoš < * sěn-o-koš-ь ← * sěn-o + * koš-ь (< * kos-j-ь) ‘košnja’ (← * kos-i-ti ← * kos-a ‘kosa’) 176 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 177 SLA V549.01 ‘travnik’, 3/29 košenica < * koš-e-n-ic-a (< * kos-j-e-n-ic-a) ← * koš-e-n-ъ (< * kos-j-e-n-ъ) ← * kos-i-ti ← * kos-a košeNina < * koš-e-n-in-a (< * kos-j-e-n-in-a) ( N-n ≥ l-n v T154, T399, T401) ledina < * lęd-in-a ← * lęd-o ‘ledina, neobdelan svet’ ograda < * o(b)-gord-a ← * o(b)-gord-i-ti ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * gord-i-ti *‘zagrajevati, delati ograjo’ (← * gord-ъ ‘ograda’) starina < * star-in-a ← * star-ъ ‘star’ paša < * paš-a (< * pas-j-a) ← * pas-ti ‘pasti’ pašnik < * paš-ьn-ik-ъ ← * paš-ьn-ъ pašnjak < * paš-ьń-ak-ъ (< * paš-ьn-j-ak-ъ) log < * lǫg-ъ *‘nižje ležeč teren, kotlina’ prelog < * per-log-ъ ← * per-lei ← * per- ‘skozi, prek, čez, k’ + * lei (< * leg-ti) ‘leči’ loka < * lǫk-a ‘močvirnat travnik’ ločica < * lǫč-ic-a livada < * (livad)-a ← hrv., srb. livada ‘travnik’ njiva < * ńiv-a ≤ * niv-a ‘njiva’ njivača < * ńiv-ač-a breg < * berg-ъ ‘vzpetina, breg’ hrib < * xrib-ъ ‘gorski greben, hrbet’ pleša < * plěš-a (< * plěx-j-a) ‘pleša’ ← * plěx-a ‘golo, neporaščeno mesto’ plešnja < * plěš-ьń-a kos < * kǫs-ъ ‘kos, grižljaj’ seča < * sěč-a (< * sěk-j-a) ← * sěi (< * sěk-ti) ‘seči, sekati’ laz < * laz-ъ ‘ozek prehod, strm svet’ lazina < * laz-in-a ornica < * or-ьn-ic-a ← * or-ьn-ъ ← * or-a-ti ‘orati’ ravna < * orv-ьn-a-j-a ← * orv-ьn-ъ ‘raven’ ← * orv-o ‘ravnina, odprt svet’ ravnina < * orv-ьn-in-a polje < * poĺ-e ‘polje’ reber < * rebr-ь ‘pobočje, ki je strmo, izbočeno kot del telesa, kjer so rebra’ ← * rebr-o ‘rebro’ zavod < * za-vod-ъ ← * za-ves-ti ← * za ‘za’ + * ves-ti (< * ved-ti) ‘vesti’ vrat < * vort-ъ ‘obračanje, obrat’ ← * vьrt-ě-ti ‘vrteti’ / * vort-i-ti ‘obračati’ pristava < * pri-st-a-v-a ← * pri-st-a-v-i-ti ‘postaviti, zgraditi poleg’ ← * pri- ‘pri’ + * st-a-v-i-ti ‘postavljati’ obrov < * ob-rov-ъ ← * ob-rov-a-ti ← * ob- + * rov-a-ti ‘riti, puliti’ (← * ry-ti ‘riti’) meja < * me-a (< * med-j-a) ‘meja’ grunt < * (grunt)-ъ ← srvnem. grunt ‘tla, zemlja, posestvo’, nem. Grunt ‘tla, zemlja, temelj, osnova’ gmajna < * (gmajn)-a ← srvnem. gemeine ‘občinska skupna posest’ bared < * (bared)-ъ ← trž. it. baredo ‘neobdelano polje, ledina’ (Doria 1987: 57) 177 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 178 SLA V549.01 ‘travnik’, 3/29 korona < * (koron)-a ← istr. it. corona ‘brežina na terasi med vrstami trt’ (Manzini – Rocchi 1995: 55; Sau 2009: 74) teren < * (teren)-ъ ← furl. terèn ‘teren, ozemlje, področje, območje’ (v T056 < * (tereń)-ь ← furl. terein) boršt < * (boršt)-ъ ← srvnem. forst ‘gozd’ trata < * (trat)-a ← stvnem. trata ‘pašnik, sled, steza’ rovt < * (rovt)-ъ ← srvnem. * rout ‘krčevina’ blek < * (blek)-ъ ← stvnem. flëc, srvnem. vlëc ‘krpa’ vrt < * v(ъrt)-ъ ← rom. * ortu < lat. hortus ‘vrt’ vala < * (val)-a ← trž. it. vale, it. valle ‘dolina’ vokovšek, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi breg v T023, kos v T061, blek v T076, pleša v T086, ornica v T145, rovt v T195, seča v T198, hrib v T267, obrov v T292, trata v T300, vokovšek v T347 in zavod v T353. Kot enkratnica z njiv- je kartiran leksem njivača v T123. Kot enkratnica s travn- je kartiran leksem travnič v T074. Kot enkratnici s paš- sta kartirana leksema paša v T020 in pašnjak v T392. Kot enkratnica z ravn- je kartiran leksem ravna v T112. Kot enkratnici z laz- sta kartirana leksema laz v T067 in lazina v T074. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi ravnina v T059, gront v T067, vrat v T074, polje v T076, plešnja v T084, ledina in meja v T198, gmajna v T067, T198 in T300, ločica, log, ledina in pristava v T234, travnik v T236, ograde v T237, boršt in rebro v T300, prelog v T370, košenica v T417 in nerelevanten odgovor hobelj v T023. Kot nerelevanten je kartiran odgovor travnik v T300. S simbolom za »ni poimenovanja« sta kartirana odgovora v T002 in T375. 4. Dodatna literatura Doria 1987; ESSZI; Manzini – Rocchi 1995: 55; Sau 2009: 74 5. Primerjaj SLA: V550.01 senožet (3/30), V550.02 senožet – pomen (3/115); OLA: 678; ALE: 277; SDLA-SI: 523 ledina; ALI: 3066, 3067; ASLEF: 3608, 3609; HJA: 865; LinGeH: 922; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Travnik je večinoma s travniškimi rastlinami poraslo zemljišče, namenjeno predvsem za košnjo trave in občasno – zlasti v poznih poletnih in zgodnjih jesenskih mese- cih – tudi za pašo živine. Raznovrstnost travnega sestava je na območju Slovenije odvisna od pedološke in petrološke sestave tal, geografske lege, zlasti pa od nadmorske 178 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 179 SLA V549.01 ‘travnik’, 3/29 višine in s tem povezanih podnebnih razmer, kar vpliva tudi na raznovrstno izrabo travnikov. Travnike v nižinskih legah je mogoče kositi tudi trikrat letno, nato (ponekod) travo še popase živina, travnike v legah med 600 in 800 metri kosijo večinoma le dvakrat letno, nato jih popase živina, višje ležeče travnike pa podobno kot senožeti kmetje kosijo le enkrat letno. Veliki travniki so bili ponekod tudi skupne vaške gmajne, travnate površine v sestavu nekaterih vaških srenj, ki so po skupnem dogovoru odločale o vsakoletni izrabi takšnih zemljišč. Kmetovalci predvsem nižinske in hribovske travnike ne le kosijo, ampak tudi redno oskrbujejo s spomladanskim čiščenjem, trebljenjem z branami, da odstranijo mahovje ter prezračijo in razrahljajo zemljino, jih gnojijo z gnojevko, gnojem in mineralnimi gnojili, dodajajo apno ali fino mleti apnenec in druge dodatke, po potrebi pa zemljišča tudi izravnavajo, jih namakajo ali izsušujejo, pomlajujejo rastlinje in zatirajo škodljivce. Ponekod so spomladi travnike posipali z lesnim pepelom, kar je občutno izboljšalo donosnost travnikov in ni zmanjšalo rastlinskega sestava. Travnike so kosili trikrat ali dvakrat letno. Vse do srede 20. stoletja so travnike kosili ročno s kosami – število koscev je bilo odvisno od velikosti travnika, razpoložljive delovne moči idr. Kosili so praviloma ob lepem vremenu in vedno v zgodnjih jutranjih urah do dopoldneva, ko se trava še ni preveč osušila (z uvajanjem motornih ročnih kosilnic in traktorjev v 70. letih 20. stoletja dnevna ura košnje ni bila več po- membna). Pokošeno travo so dva do tri dni sušili na travniku, ko pa je bila suha in primerna za spravilo, so jo naložili v kopice ali ostrvi, kasneje pa z vozovi prepeljali in shranili v senike (v začetku 90. let 20. stoletja se je uveljavilo baliranje sena). Prim.: Bogataj 1999; Cevc 1972; Cevc 1984; Cevc 1995; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 7. Skica 179 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 180 SLA V550.01 ‘senožet’, 3/30 Komentar in karta: 3/30 SLA V550.01 ‘senožet’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomen ‘travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto’, knj. senôžet ( ó) in senožét ( ), je v narečjih najpogostejši leksem senožet, a ga poznajo le v nekaterih narečnih skupinah, v velikem delu zapisanih govorov pa je ta leksem (morda tudi denotat) neznan. Leksem senožet se tako v knjižnem jeziku kot v narečjih pojavlja v ženskem in moškem spolu, različica senožeta je lahko izraz v im. ed. ž. ali im. mn. sr. spola, kar pa na karti zaradi pomanjkanja podatkov o pregibanju besede ni prikazano. Strnjeno se pojavljata še izpeljanka senožeta in leksem košenica, drugi leksemi – senokoša, senokoš, košenina, travnik, laz, seča, ograda, reber in pašnik pa so razpršeni in redki. Precej je tudi enkratnic. Informanti so nekatere lekseme dodatno pojasnili: rob v T015 je »nekoliko strm«, travnik v T059 je »velik«, meja v T153 je »majhna«, jasa v T223 je »majhen travnik v gozdu, višje nad dolino«, gmajna v T233 je »tam, kjer pasejo«, laz v T244 je »navadno velika parcela v hribu«, v T386 pa »hribovski travnik, zaraščen z drevjem«, breg v T252 je »travnik na strmem pobočju«, košenica v T289 je pojasnjena z opombo »po hribih«, senokoš v T292 pa z opombo »med hosto«, zveza za goščo v T383 označuje »travnik v bližini gozda, ki se kosi samo enkrat«. Pomensko neustrezni in zato nerelevantni so leksemi plešnja v T085 z opombo »predel na pobočju, ki je manj rodoviten«, gmajna v T155 z opombo »kjer se ne kosi« in ledinsko ime Senožet v T157, T213, T300, T308 in T377 oz. Senožeta v T402. Pomeni leksema senožet so kartirani na samostojni karti. V T011, T022–T023, T030–T031, T035, T050, T054, T086, T202, T264, T268– T269, T271, T282, T304, T306–T307, T316, T328, T332, T336, T340, T342, T349, T351, T363, T378, T380, T384–T385, T404, T409 in T413 je zapisano, da besede tam ne poznajo. 2. Morfološka analiza senožet < * sěn-o-žę-t-ь / * sěn-o-žę-t-ъ ← * sěn-o ‘trava, seno’ + * žę-t-ь ‘košnja’ (← * žę-ti * žьń-ǫ (< * žьn-j-ǫ) ‘sekati, tolči’) senožeta < * sěn-o-žę-t-a (im. ed. ž. / im. mn. s.) požnjak < * po-žьń-ak-ъ ← * po-žьń-ь (* po-žьn-j-ь) ← * po-žę-ti ← * po- ‘po’ + * žę-ti * žьń-ǫ (ESSJ III: 100) senokoš < * sěn-o-koš-ь ← * sěn-o + * koš-ь (< * kos-j-ь) ‘košnja’ (← * kos-i-ti ← * kos-a ‘kosa’) senokoša < * sěn-o-koš-a (< * sěn-o-kos-j-a) 180 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 181 SLA V550.01 ‘senožet’, 3/30 košenica < * koš-e-n-ic-a (< * kos-j-e-n-ic-a) ← * koš-e-n-ъ (< * kos-j-e-n-ъ) ← * kos-i-ti ← * kos-a košeNina < * koš-en-in-a (< * kos-j-e-n-in-a) ( N-n ≥ l-n v T363, T401) travnik < * trav-ьn-ik-ъ ← * trav-ьn-ъ ← * trav-a ‘krma’ travnik v strmini < * trav-ьn-ik-ъ vъ(n) strьm-in-i ← * trav-ьn-ik-ъ + * vъ(n) ‘v’ + * strьm-in-a (← * strьm-ъ ‘strm, pokonci postavljen, trden, čvrst’) laz < * laz-ъ ‘ozek prehod, strm svet’ seča < * sěč-a (< * sěk-j-a) ← * sěi (< * sěk-ti) ‘seči, sekati’ ograda < * o(b)-gord-a ← * o(b)-gord-i-ti ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * gord-i-ti *‘zagrajevati, delati ograjo’ (← * gord-ъ ‘ograda’) reber < * rebr-ь ‘pobočje, ki je strmo, izbočeno kot del telesa, kjer so rebra’ ← * rebr-o ‘rebro’ pašnik < * paš-ьn-ik-ъ ← * paš-a (< * pas-j-a) ← * pas-ti ‘pasti’ spašnik < * sъ(n)-paš-ьn-ik-ъ / * jьz-paš-ьn-ik-ъ ← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ / * jьz- ‘iz’ + * paš-ьn-ik-ъ polje < * poĺ-e ‘polje’ meja < * me-a (< * med-j-a) ‘meja’ rob < * rǫb-ъ ‘rob’ ravnina < * orv-ьn-in-a ← * orv-ьn-ъ ‘raven’ ← * orv-o ‘ravnina, odprt svet’ jasa < * jas-a ← * jasn-ъ / * ěsn-ъ ‘svetel’ dobrava < * dǫb-r-av-a ‘mesto, kjer je listnat, hrastov gozd’ ← * dǫb-r-ъ ‘listnat, hrastov gozd’ ← * dǫb-ъ ‘listnato drevo, hrast’ breg < * berg-ъ ‘vzpetina, breg’ brdine < * bьrd-in-ę ← * bьrd-o ‘hrib’ rovt < * (rovt)-ъ ← srvnem. * rout ‘krčevina’ bared < * (bared)-ъ ← trž. it. baredo ‘neobdelano polje, ledina’ (Doria 1987: 57) teren < * (teren)-ъ ← furl. terèn ‘teren, ozemlje, področje, območje’ za goščo < * za gǫšč-ejǫ ← * za ‘za’ + * gǫšča (< * gǫst-j-a ← * gǫst-ъ ‘góst’) strnje < * s-tьrn-ьj-e ← * s-tьrn-ь ← * tьrn-ъ ‘trn’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi polje v T009, rob v T015, požnjak v T027, teren v T057, ravnina v T059, bared v T122, meja v T153, jasa v T223, dobrava v T292, brdine v T310, zveza za goščo v T383 in strnje v T415. Kot enkratnica s - pašnik je kartiran leksem spašnik v T348. Kot besedna zveza s travnik je kartiran leksem travnik v strmini v T187. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi rovt v T197, nerelevanten odgovor plešnja v T085 ter odgovor »ni poimenovanja« v T187. Kot nerelevantni so kartirani odgovori gmajna v T155 in oranica v T412 ter leksem Senožet v T157, T213, T300, T308 in T377 oz. Senožeta v T402. 181 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 182 SLA V550.01 ‘senožet’, 3/30 S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T011, T022–T023, T030–T031, T035, T050, T054, T086, T202, T264, T268–T269, T271, T282, T304, T306–T307, T316, T328, T332, T336, T340, T342, T349, T351, T363, T378, T380, T384–T385, T404, T409 in T413. 4. Dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V549.01 travnik (3/29), V550.02 senožet – pomen (3/115), V551.01 laz (3/31), V455.01 planina (3/93); OLA: 678 travnik; ALE: /; SDLA-SI: 523 ledina; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Senožeti so zemljiške površine, večinoma porasle z različnimi vrstami trav, ki jih lastniki in drugi uporabniki teh zemljišč namenjajo predvsem za košnjo enkrat na leto, posušeno seno, namenjeno zimski krmi živine, ko zaradi vremenskih razmer prosta paša ni mogoča, pa so takoj ali kasneje na različne načine (s samotežnimi sanmi, v rjuhah, različnih mrežah) spravljali v dolino. Senožeti so lahko zelo suhi ali mokri in vlažni travniki in ponekod v hribovitem svetu tudi s skalovjem obdana zemljišča, kjer so kosci travo večinoma lahko kosili le s koso. Senožetne planine so nastale z delitvijo zemlje skupnih planin v 16. in 17. stoletju. Upravičenci so košnjo uravnavali po veljavnem redu glede na velikost kmetije. Zaradi oddaljenosti od doma so si na senožetih oz. na senožetnih planinah postavljali tudi začasna bivališča, ki so bila v višjih legah pogosto kamnita, drugod pa večinoma lesena in prekrita s slamo, namenjena pa so bila tako za zavetišče in prenočišče kot za shrambo sena. Kamnita zatočišča na senožetih nad gozdno mejo so bila zgrajena kot suhogradnja, torej brez vezivnega materiala. Imela so le ozek in nizek vhod z leseno ali kamnito preklado, samonosna kamnita streha pa je bila večinoma zgrajena v loku. Zavetišča na nižje ležečih senožetih so ponekod imela samo strmo, dvokapno slamnato streho, drugod so imela tudi razmeroma nizko kamnito ali iz tesanih brun zgrajeno ostenje z le nakazanim vhodom na čelni strani ali tudi brez njega, torej le odprto nizko steno in zatrep brez lesenega opaža. Senožeti so se ponekod v hribovitem svetu osrednje, zahodne in jugozahodne Slovenije obdržale vse do 60. let 20. stoletja, kasneje so zaradi spremenjenih družbenih razmer in po- manjkanja delovne sile lastniki začeli opuščati košnjo na senožetnih planinah (ponekod na Cerkljanskem je senožetna košnja še ohranjena). Podoben način košnje travinja le enkrat na leto je bil znan tudi v bolj ravninskih predelih Slovenije. Razlogi za le enkratno letno košnjo so bili različni, med drugim oddaljenost zemljišč od domov posestnikov, slabša rodovitnost tal in močvirnat svet. Tako košnjo travnikov, poraščenih z redkim grmičevjem in samotnimi drevesi, so do nedavnega poznali ponekod po Štajerskem in v Beli krajini. 182 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 183 SLA V550.01 ‘senožet’, 3/30 Prim.: Bogataj 1999; Cevc 1972; Cevc 1984; Cevc 1995; Ložar 1944; Novak 1960; Novak 1961; Novak 1969; Novak 1970; SEL 2004 7. Skica 183 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 184 SLA V551.01 ‘laz’, 3/31 Komentar in karta: 3/31 SLA V551.01 ‘laz’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomen ‘s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem, navadno z njivo’, knj. làz ( ȁ), se v narečjih najpogosteje uporablja leksem laz, ki je v nekaterih točkah znan le še kot ledinsko lastno ime, v mnogih točkah pa za ta pomen ni poimenovanja. Leksem je ponekod (T070, T222, T229) zapisan samo v mestniku, drugod le v množini (T004, T007, T012, T187, T223). V gradivu so sicer zapisani številni redki leksemi. Svoje majhne areale imajo leksemi rut, rutič, rovt, frata, novina in čistina. Leksem frata je v T030 pojasnjen kot ‘izsekan del gozda’, v T042 je zapisano, da »tam ostanejo še štori«, v T042 zapisani leksem novina pomeni (tudi) ‘pašnik’, leksem jasa v T233 ima opombo »če je posejano«, starina v T261 pa ‘hribska košenina’. Leksem požar v T315 ima opombo »majhen kos zemlje, ki so ga s krčenjem in požiganjem grmovja pripravili za obdelovanje«. Ponekod leksem laz v različnih oblikah živi le kot ledinsko ime. Za T019–T020, T022–T023, T039, T050, T054, T086–T087, T102, T109, T117, T127, T210, T213, T306, T336, T342, T363, T367 in T405 je navedeno, da tam besede laz ne poznajo. Leksem laz je pomensko diferenciran in razložen v komentarju V551.02 laz – pomen. 2. Morfološka analiza laz < * laz-ъ ‘ozek prehod, strm svet’ lazje < * laz-ьj-e lazina < * laz-in-a lazek < * laz-ъk-ъ lazno < * laz-ьn-o ← * laz-ьn-ъ čistina < * čist-in-a ← * čist-ъ ‘čist’ novina < * nov-in-a ← * nov-ъ ‘nov’ jasa < * jas-a ← * jasn-ъ / * ěsn-ъ ‘svetel’ preseka < * per-sěk-a ← * per-sěi ← * per- ‘skozi, prek, čez, k’ + * sěi (< * sěk-ti) ‘seči, sekati’ golosek < * gol-o-sěk-ь ← * gol-ъ ‘gol, nag’ + * sěi prelog < * per-log-ъ ← * per-lei ← * per- ‘skozi, prek, čez, k’ + * lei (< * leg-ti) ‘leči’ krča < * kъrč-a ← * kъrč-i-ti ‘trebiti grmovje, drevje’ lazna krča < * laz-ьn-a-j-a kъrč-a ← * laz-ьn-ъ (← * laz-ъ) + * kъrč-a košenina < * koš-e-n-in-a (< * kos-j-e-n-in-a) ← * kos-i-ti ← * kos-a ‘kosa’ 184 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 185 SLA V551.01 ‘laz’, 3/31 loza < * loz-a ‘upogljiva šiba, morda leska’ pleša < * plěš-a (< * plěx-j-a) ‘pleša’ ← * plěx-a ‘golo, neporaščeno mesto’ oplaz < * o(b)-polz-ъ ← * o(b)-pelz-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * pelz-ti ‘plezati’ senožet < * sěn-o-žę-t-ь ← * sěn-o ‘trava, seno’ + * žę-t-ь ‘košnja’ (← * žę-ti * žьń-ǫ (< * žьn-j-ǫ) ‘sekati, tolči’) starina < * star-in-a ← * star-ъ ‘star’ steljnik < * steĺ-ьn-ik-ъ ← * steĺ-ьn-ъ ← * steĺ-a (< * stel-j-a) ‘kar se nastelje, položi’ ← * stьl-a-ti * steĺ-ǫ (< * stel-j-ǫ) ‘razpostirati, postiljati, nastiljati’ trebež < * terb-ež-ь ← * terb-i-ti ‘krčiti gozd, čistiti grmovje’ paša < * paš-a (< * pas-j-a) ← * pas-ti ‘pasti’ ograda < * o(b)-gord-a ← * o(b)-gord-i-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * gord-i-ti ‘zagrajevati, delati ograjo’ (← * gord-ъ ‘ograda’) hriber < * xrib-r-ъ ← * xrib-ъ ‘gorski greben, hrbet’ rut < * (rut)-ъ ← srvnem. rūt ‘krčevina’ rutič < * (rut)-i-ь rovt < * (rovt)-ъ ← srvnem. * rout ‘krčevina’ frata < * (frat)-a ← kor. nem. Frate, tirol. nem. Fratte ‘poseka, gozdna jasa’ gmajna < * (gmajn)-a ← srvnem. gemeine ‘občinska skupna posest’ šajde < * (šajde)- / * (šajd)-ę (im. mn.) ← nem. Scheide ‘meja’ tiloš < * (tiloš)-ь ← madž. tilos ‘ograda, ograjeno mesto’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi senožet v T009, hriber v T033, paša v T035, loza v T144, šajde v T187, ograda v T230, steljnik v T248, košenina v T252, starina v T261, pleša v T266, golosek v T278, oplaz v T291, prelog v T370, trebež v T399 in tiloš v T404. Kot enkratnice z laz- so kartirani leksemi lazina v T062, lazno v T080, lazje v T179 in lazek v T200. Kot enkratnica s krč- je kartiran leksem krča v T384. Kot enkratna besedna zveza s krča je kartiran leksem lazna krča v T069. Kot opisno poimenovanje je kartiran odgovor njiva v bregu v T052. Kot opis je kartiran odgovor ob hosti v T276. Kot tretji odgovor sta z znakom za komentar kartirana leksema laz v T003 in opisno poimenovanje ta pusti travnik v T187. Kot nerelevantni so kartirani odgovori steza v T137, požar v T315 in Laz- v T015, T028, T056, T058, T062, T075, T078, T083, T103, T107–T108, T118, T123–T124, T126, T138, T154, T161, T164, T166, T178, T181, T223, T253, T255, T271, T282, T291–T292, T294, T300, T303, T307–T308, T347, T349, T351, T356, T375, T378, T380 in T387. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T019–T020, T022– T023, T039, T050, T054, T086–T087, T102, T109, T117, T127, T210, T213, T306, T336, T342, T363, T367 in T405. 185 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 186 SLA V551.01 ‘laz’, 3/31 4. Uporabljena dodatna literatura Sławski 1974 5. Primerjaj SLA: V551.02 laz – pomen (3/114); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev V Beli krajini (Golek) so z besedo laz poimenovali ožje travnato zemljišče ob gozdu, kjer so lastniki zemljišča občasno pasli živino pod nadzorom priložnostnega pastirja. Navadno je bil to eden izmed družinskih članov, pogosto odraščajoči otrok, fant ali dekle, pa tudi stari oče, neporočeni stric, redkeje hišni gospodar. Podobna občasna paša na manjšem kosu travnika, predvsem v jesenskih mesecih, je bila razširjena tudi na območju vzhodne Slovenije, v okolici Rogaške Slatine, Rogatca, pod Donačko goro, na območju Haloz, južnih pobočjih Pohorja idr., kjer so še v 80. letih 20. stoletja do največ tri krave pasli odraščajoči otroci, pogosto tudi hišni gospodarji ali za delo še sposobni stari starši. V Rogaški Slatini so živino pasli na zemljiščih, pojmovno in po obliki sorodnih lazom, ki so jih imenovali ometek in tudi obrež. Ometek so imenovali manjše zemljišče, poraščeno s travo ob gozdu, cesti ali železniški progi, kjer je bila otežena obdelava s kosilnico ali traktorjem. Pasli so tudi na obrežih, tj. na brežinah, bolj strmih in s kmečko mehanizacijo težje dostopnih zemljiščih, praviloma poraščenih s travo. Prim.: Šarf 1991; Valenčič 1970a 7. Skica 186 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 187 SLA V311.01 ‘klepati’, 3/32 Komentar in karta: 3/32 SLA V311.01 ‘klepati’ Jožica Škofic 1. Gradivo Za pomen ‘z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo kose’, knj. klepáti ( á), je v slovenskih narečjih najpogostejši leksem klepati (z naglasom na podstavi ali priponi) z dovršno različico sklepati. Druga poimenovanja so enkratnice. 2. Morfološka analiza klepati < * klep-a-ti ‘tolči, biti’ ← onomatopeja * klep-, ki posnema zvoke, nastale ob trku dveh trdih, navadno kovinskih predmetov izklepati < * jьz-klep-a-ti ← * jьz- ‘iz’ + * klep-a-ti naklepati < * na-klep-a-ti ← * na- ‘na’ + * klep-a-ti stolčti < * sъ(n)-tьl-ti ← * sъ(n)- + * tьli (≤ * teli (< * telk-ti) * tьlk-ǫ) ‘tolči, stiskati, teptati’ + *- ti tangljati < * (tangĺ)-a-ti ← srvnem. tengelen, nem. dengeln ‘klepati’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnici sta kartirana leksema tangljati v T052 in stolčti v T383. Kot enkratnici s -klepati sta kartirana leksema izklepati v T290 in naklepati v T412. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: /; OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 472 klepalnik; ALI: 3655 klepalnik; ASLEF: 3307 klepalnik; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Klepanje kose ali srpa je bilo tako moško kot žensko opravilo pred košnjo večjega travnika ali senožeti v planini, občasno pa tudi ob vsakodnevni sprotni košnji trave. V Horjulski dolini so kose klepali praviloma klepanja vešči gospodarji kmetij. Navadno so klepali proti večeru, ko so že opravili vsa glavna dela in je bilo treba kose pripraviti za košnjo naslednjega dne. Klepač je sedel na leseni trinožni babi, ki je imela ravno sedišče in spredaj močnejši čok z nasajenim železnim nakovalom, ki je bil pri vrhu zožen. Nanj je klepač prislonil rezilo kose in jo s kladivom enakomerno klepal od pete prot konici – neenakomerno sklepana kosa bi na izbočenih 187 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 188 SLA V311.01 ‘klepati’, 3/32 mestih lahko pokala in se lomila. Večina kmečkih gospodarjev je imela raje kose iz tršega železa, ker so bile trajnejše in so se počasneje izrabile kot kose iz mehkejšega železa. Na Slovenskem je znanih več načinov klepanja kos in srpov in več različnih klepalnih orodij. Na območju zahodne in jugozahodne Slovenije so bila v rabi železna klepala, ki so jih zapičili v zemljo in na njih, oprti na komolec, sede ali napol leže klepali s kladivcem. Na Kredu pri Kobaridu, na Svinu in tudi v Biljah v Goriških Brdih so takšno klepalno orodje uporabljali še sredi 20. stoletja. Nakovala so bila dolga od 50 do 57 centimetrov in so imela približno na polovici kovaško vgrajene do tri obročke, da se nakovalo med klepanjem ni pogrezalo v zemljo. Nekatera nakovala so imela pri vrhu kvadratasto prirezano ploskev, da je bilo nanje mogoče prisloniti koso in klepati s koničastim kladivom, druga nakovala pa so bila pri vrhu koničasto oblikovana in je bilo na njih mogoče učinkovito klepati le s kladivom s kvadratasto oblikovanim udarnim čelom. Podobne načine klepanja so poznali tudi v Goriških Brdih, Vipavski dolini, Brkinih, na Pivškem in tudi na južnem Dolenjskem. Drugod je bil razširjen način klepanja s sedenjem na tri ali štirinožnem lesenem stolu, v katerega je bil na sprednji strani vstavljen močan valjast (Dravinjska dolina) ali dvonožni (Zaboršt pri Šentvidu pri Stični) podstavek, ki je ponekod imel pri tleh vstavljen klin za oporo nog. V Podjuni je bilo še v 90. letih 20. stoletja razširjeno v grobo obklesano kamnito skalo vgrajeno železno nakovalo – tako se je klepala vedno le s kosišča sneta kosa. Podoben način klepanja kose, snete s kosišča, je bil razširjen tudi na južnem in jugovzhodnem Pohorju, v Dravinjski dolini in drugod. Razlike v načinu klepanja so bile le v tem, da so nekateri klepači s kladivom udarjali po prednji, drugi pa po zadnji, hrbtni strani kose. Tudi tu je bilo klepanje praviloma opravilo moških, predvsem hišnih gospodarjev. V večjem delu osrednje in severovzhodne Slovenije je bilo razširjeno klepanje kos in srpov s sedenjem na trinožnem lesenem stolu, na katerem so najpogosteje sedeli »po moško« ali (zelo redko) tudi postrani, »po žensko«. Koso, pritrjeno na kosišče, so klepali tako, da so imeli kosišče obrnjeno pred seboj ali za hrbtom, ob tem pa so konec kosišča položili na tla ali pa ga kako podprli. Kjer so koso klepali sneto, so jo takoj po končanem klepanju pritrdili, privili nazaj na kosišče. Prim.: Bavcon idr. 2019; Bogataj 1989; Bogataj 1999; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 188 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 189 SLA V311.01 ‘klepati’, 3/32 7. Skica 189 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 190 SLA V312.01 ‘kositi’, 3/33 Komentar in karta: 3/33 SLA V312.01 ‘kositi’ Jožica Škofic 1. Gradivo Za pomen ‘s koso, kosilnico rezati travo’, knj. kosíti ( ī), so v slovenskih narečjih najpogostejši leksemi kositi z dovršno različico pokositi ter seči z dovršno različico poseči in sečti. Za nekatere točke je navedena samo dovršna oblika glagola. 2. Morfološka analiza kositi < * kos-i-ti ← * kos-a ‘kosa’ pokositi < * po-kos-i-ti ← * po- ‘po’ + * kos-i-ti seči < * sěi (< * sěk-ti) ‘seči, sekati’ poseči < * po-sěi ← * po- + * sěi sečti < * sě-ti < * sěi + * -ti sekati < * sěk-a-ti ‘sekati’ ← * sěk-ti usekati < * u-sěk-a-ti ← * u- ‘proč’ + * sěk-a-ti 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnica s sek- je kartiran leksem sekati v T022. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V308.01 kosa (3/34), V171(b).01 sekati (2/77); OLA: 633; ALE: 265, 278 košnja; SDLA-SI: 470, 466 čas košnje; ALI: 3654, 3646 čas košnje; ASLEF: 3306, 3298 čas košnje; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Košnja trave pa tudi praproti, žita in ajde je delo, ki so ga v preteklosti večinoma opravljali s kosami in srpi. Košnja trave zajema tako velike košnje dvakrat ali trikrat letno (z izdatnim gnojenjem z gnojevko in mineralnimi gnojili se je število košenj povzpelo na štiri ali celo več) kot enkratno košnjo v senožetnih planinah in sprotno dnevno košnjo na obhišnih in manjših travnatih površinah ob njivah za dodatno krmo goveji živini, teličkom, konjem, prašičem in drobnici, vendar le, če živali niso na paši na okoliških ali planinskih pašnikih. Dnevna poznopopoldanska, večerna ali zgodnja jutranja košnja je (bila) večinoma opravilo žensk in odraščajočih otrok. 190 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 191 SLA V312.01 ‘kositi’, 3/33 Za glavne letne košnje so se lastniki kmetijskih zemljišč dogovarjali s svojo družinsko delovno silo, najetimi sezonskimi delavci in sosedi, sorodniki, znanci v obliki medsebojne (brezplačne) pomoči. Velike travnike so kosili v skupinah po deset in več koscev večinoma od zgodnjih jutranjih ur do poznega dopoldneva, ko se je zaradi vse bolj suhe trave košnja upočasnila in je bilo delo napornejše. Pred poldnevom so košnjo prekinili, se opoldne okrepčali s kosilom in ponekod s košnjo nadaljevali tudi proti večeru vse do mraka. Med košnjo so se kosci krepčali z jabolčnikom, hruškovcem ali vinom samorodnih trt, ki so jih redčili z vodo. Kosci so velike travnike kosili v vrstah drug za drugim in med košnjo po potrebi brusili kose z brusnim kamnom, oslo, ki so jo hranili v oselniku, zataknjenem za pasom ali trakom okoli pasu. V senožetih košnja v urejenih vrstah ni bila vedno mogoča, saj so se pogosto morali izogibati skalam in se prilagajati razgibanosti zemljišča. V 70. in 80. letih 20. stoletja se je košnja senožeti v planinah opustila predvsem zaradi po- manjkanja delovne sile in sprememb v tehnologiji obdelave zemljišča na kmečkih gospodarstvih. Osrednja ročna košnja travnikov s kosami se je obdržala do 60. in ponekod (južno Pohorje, Dravinjska dolina idr.) tudi do 70. let 20. stoletja, ko se je uveljavila košnja s traktorskimi priključki in samohodnimi motornimi kosilnicami, ki so bolj primerne za košnjo na manjših in strmejših zemljiščih, kjer je delo s traktorskimi priključki nevarno. Prve kosilnice so se na Slovenskem sicer pojavile v 30. in 40. letih 20. stoletja, bolj množično pa po 2. svetovni vojni. Zaradi tehnoloških sprememb v obdelavi travnatih površin, pa tudi zaradi zmanjševanja kmečke delovne sile in opuščanja kmetij se je košnja osredotočila predvsem na bolj ravna zemljišča, ki jih je mogoče obdelati strojno, tj. pokositi, obrniti seno in ga naložiti na samona- kladalko ter ga pripeljati domov ali ga balirati in za nekaj časa shraniti kar na travniku ali ob njem. Ročna košnja s kosami, obračanje, grabljenje in nakladanje sena na vprežne vozove so danes le še del različnih prireditev in osrednji dogodek t. i. kmečkih praznikov. Prim.: Bavcon idr. 2019; Bogataj 1999; Cevc 1972; Cevc 1984; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 191 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 192 SLA V312.01 ‘kositi’, 3/33 7. Skica 192 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 193 SLA V308.01 ‘kosa’, 3/34 Komentar in karta: 3/34 SLA V308.01 ‘kosa’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomen ‘orodje z dolgim rezilom in dolgim ročajem za košenje trave’, knj. kôsa ( ó), se v vseh narečjih uporablja leksem kosa, le v terskem narečju se pojavlja leksem falčet. 2. Morfološka analiza kosa < * kos-a ‘kosa’ falčet < * (falčet)-ъ ← furl. falcet ‘kosa’ 3. Posebnosti kartiranja Z izogloso je na karti označeno ohranjanje končniškega naglaševanja (oksito- neza) leksema kosa v T007, T010–T017, T019, T064–T065, T069–T071 in T074–T081. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V312.01 kositi (3/33); OLA: /; ALE: 264; SDLA-SI: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Kosa je orodje z rahlo ukrivljenim kovinskim (železnim) rezilom in lesenim ali ko- vinskim kosiščem, z enim ali večinoma dvema manjšima ročajema, prilagojenima za držanje z vsako roko posebej. Večinoma je ergonomsko prilagojena desničarjem. Uporablja se za košnjo trave, žit in nekaterih drugih krmilnih rastlin. Na videz podobne kose so vendarle bile različnih oblik in velikosti, kar je bilo odvisno od njihove namembnosti, obrtniških spretnosti kovačev in kolarjev ter predvsem od krajevne oblikovalske tradicije in načinov košnje. Kosa se je kot novo orodje v kmečkem gospodarstvu uveljavila v 13. stoletju in je postopoma v večjem obsegu nadomestila manjši ukrivljeni srp, ki se je v nekaterih (predvsem) vzhodnoslovenskih pokrajinah pri žetvi žit obdržal do 70. let 20. stoletja. V 20. stoletju so kose izdelovali le še redki kovači, saj se je uveljavila prodaja industrijsko izdelanih kos. Kose so delale tovarne v Rušah pri Mariboru, v Šentlovrencu na Pohorju in v Tržiču. Za izbiro kakovostne kose za različne vrste košnje na 193 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 194 SLA V308.01 ‘kosa’, 3/34 ravnem ali v strmini so bili potrebni določeno znanje in izkušnje. Na Velikem Vrhu pri Šmarju - Sapu si je izkušen kosec peto kose obesil na kazalec desne roke, z nohtom sredinca leve roke pa je nekajkrat krcnil po listu, da je kosa zazvenela. Po kakovosti in polnosti zvoka in odzvanjanja je tako ocenil kakovost kose in presojal njeno trdnost, saj ni smela biti niti premehka niti pretrda. Kose iz mehkejšega železa so se sicer z lahkoto klepale in brusile, a so se zato tudi hitreje izrabile. Manj primerne so bile tudi kose iz pretrdega železa, ki jih je bilo težko klepati in so že med klepanjem rade pokale; s pretrdimi kosami je bilo tudi težje kositi, saj je bila njihov rezilna moč manjša. Pri nasajanju železnega dela kose na kosišče so kosci upoštevali svojo velikost. Krajni prvi ročaj naj bi koscu segal do pazduhe (če je postavil kovinski del kose na tla), drugi pa naj bi bil vgrajen za dolžino njegovega komolca nižje. Tega je kosec držal z desno, krajnega zgornjega pa z levo. Na Bukovem na Cerkljanskem so imeli kosišča s koničastim zgornjim koncem, da so jih lahko zapičili v zemljo in tako lažje brusili koso. Na Slovenskem so bili uveljavljeni različni načini nasajanja prvega in drugega ročaja na kosišče. V Borjani pri Kobaridu so poznali nasaditve pod kotom 90 stopinj, na Bukovem na Cerkljanskem pod kotom 180 stopinj, v Gajničah pri Šmarju - Sapu sta bila ročaja obrnjena v isto smer, podobno nasaditev so poznali tudi na Notranjskem v Loškem Potoku, v Mokronogu pa prvega ročaja niso imeli in je kosec z levico držal končni del kosišča. V hriboviti Zlakovi nad Zrečami so imeli kmetje po več različno velikih kos. Mladi in močni kosci so kosili z do 95 cm dolgimi kosami, starejši ljudje pa z lažjimi, do 70 cm dolgimi kosami. Takšne krajše kose so imele navadno širša rezila, njihov videz je bil bolj čokat. Lesena kosišča so večinoma izdelovali doma, le železni obroč za pritrditev (industrijsko izdelane) kose na kosišče je naredil kateri od zreških kovačev. Do 60. let 20. stoletja so koso le zabili na toporišče, nato se je uveljavilo pritrjevanje z enim ali dvema vijakoma. Kose za žetev žit in ajde so bile drugače oblikovane kot navadne kose. Na železni obroček in nato na spodnji del kosišča je bil lahko pritrjen opornik v obliki polovice srca ali četrtine kroga, kjer je bilo lahko razpeto platno ali pa so bile v lok vgrajene tanke letve. Na ta način je kosec lažje polagal požeto žito in ajdo v enakomernejše redi. Kljub poudarjeni delovni uporabnosti kose pa so ponekod izdelovalci razvili tudi velik smisel za likovno dopolnitev kosišč. Prim.: Bavcon idr. 2019; Bogataj 1999; Cevc 1972; Cevc 1984; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 194 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 195 SLA V308.01 ‘kosa’, 3/34 7. Skica 195 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 196 SLA V309.01 ‘osla’, 3/35 Komentar in karta: 3/35 SLA V309.01 ‘osla’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo Za pomen ‘podolgovat kos kamna za brušenje kose’, knjižno ôsla ( ó), je v narečjih najbolj razširjeno poimenovanje osla. Meje strnjenega areala so jezikovna meja na zahodu, koroška narečna skupina na severu ter vzhodnogorenjsko in posavsko narečje na vzhodu. Na jugu meji na manjša areala leksemov oslica v istrskem narečju ter brus v belokranjskem in kostelskem narečju. Po pogostnosti sledi leksem kamen z besednimi zvezami brusni kamen, kosni kamen, kamen za koso in kamen za (koso) brusiti. Razširjen je v vzhodnogorenjskem podnarečju ter v koroški, štajerski in panonski narečni skupini. Na tem območju se kot drugi leksem v manjših arealih pojavlja brus, bolj strnjen pa je areal leksema ostrilnik na stiku mežiškega, severnopohorsko-remšniškega, južnopohorskega in srednjesavinjskega narečja. Kot »starejši« je v T263 označen leksem kamen. 2. Morfološka analiza osla < * os-(ь)l-a ‘brus, osla’ osel < * os-(ь)l-ъ oslo < * os-(ь)l-o oSlica < * os-(ь)l-ic-a ( S ≥ š v T121) oselnik < * os-(ь)l-ьn-ik-ъ ostrilnik < * ostr-i-l-ьn-ik-ъ ← * ostr-i-l-ьn-ъ ← * ostr-i-ti ← * ostr-ъ ‘oster’ kamen < * ka-men-ь ← * ka-my, tož. ed. * ka-men-ь ‘kamen’ brusni kameN < * brus-ьn-ъ-j-ь ka-men-ь ← * brus-ьn-ъ (← * brus-ъ) + * ka-men-ь ( N ≥ l po disimilaciji m-n ≥ m-l v T414) brusilni kamen < * brus-i-l-ьn-ъ-j-ь ka-men-ь ← * brus-i-l-ьn-ъ (← * brus-i-ti) + * ka-men-ь kosni kamen < * kos-ьn-ъ-j-ь ka-men-ь ← * kos-ьn-ъ (← * kos-a ‘kosa’) + * ka-men-ь kamen koseni < * ka-men-ь kos-en-ъ-j-ь ← * ka-men-ь + * kos-en-ъ (← * kos-a) kamen za koso < * ka-men-ь za kos-ǫ ← * ka-men-ь + * za ‘za’ + * kos-a kameN za (koso) brusiti < * ka-men-ь za ( kos-ǫ) brus-i-ti ← * ka-men-ь + * za (+ * kos-a) + * brus-i-ti ( N ≥ l po disimilaciji m-n ≥ m-l v T414) brus < * brus-ъ ← * brus-i-ti kameni brus < * ka-men-ьn-ъ-j-ь brus-ъ ← * ka-men-ьn-ъ (← * ka-men-ь) + * brus-ъ 196 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 197 SLA V309.01 ‘osla’, 3/35 brusec < * brus-ьc-ь kosir < * kos-yŕ-ь / * kos-yr-ъ / * kos-ěŕ-ь / * kos-ěr-ъ ← * kos-a kosnjak < * kos-ьń-ak-ъ (< * kos-ьn-j-ak-ъ) ← * kos-ьn-ъ ← * kos-a fihlej, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnica je kartiran leksem fihlej v T033. Kot enkratnici z osl- sta kartirana leksema oselnik v T010 in oslo v T136. Kot enkratnica s kos- je kartiran leksem kosir v T328. Kot enkratnica z brus- je kartiran leksem brusec v T005. Kot enkratna besedna zveza s kamen z levim prilastkom je kartiran leksem brusilni kamen v T216. Kot enkratna besedna zveza s kamen z desnim prilastkom je kartiran leksem kamen koseni v T399. Kot enkratna besedna zveza z brus je kartiran leksem kameni brus v T409. Kot opisno poimenovanje je kartiran odgovor železo za klepati koso v T126. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi brus v T137 in T377, kamen v T370, kamen za brusiti v T372, kamen za (koso) brusiti v T392 in brusni kamen v T415. 4. Uporabljena dodatna literatura Benedik 1994 5. Primerjaj SLA: V310.01 oselnik (3/36); OLA: 851 brus; ALE: 350; SDLA-SI: 410; ALI: 3573; ASLEF: 3323; HJA: /; LinGeH: 925; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Osla je naravni ali umetni, industrijsko izdelani kamen za brušenje kos in srpov, nožev in drugih rezil. Z oslo so do 60. let 20. stoletja brusili kose in srpe pri košnji trave ter žetvi žit in ajde. Kosci so nosili oslo v lesenem, roževinastem, kovinskem ali plastičnem oselniku z vodo in (ponekod) dodatkom kisa. Osle so bile navadno podolgovatih ovalnih oblik s topimi konicami. Kosec je oslo z desnico povlekel iz oselnika, jo prijel ne enem koncu in z drugim delom v enako- mernem ritmu brusil sprednjo in zadnjo stran rezila, z dlanjo levice pa je držal zgornji zunanji rob rezila. Enakomerno ubrani zvok brušenja kose (srpa) je med drugim izkazoval ročne spretnosti kosca ali žanjice. Osle so izdelovali kamnarji iz naravnih kamnov, ki so jih lomili v večjih podjetniških ali manjših zasebnih obrtniških kamnolomih zlasti na nekaterih območjih vzhodnega dela osrednje Slovenije. Izdelovanje osel je bilo najbolj razširjeno na območju vzhodno od Rogatca in severno od Dobovca, v hribovitem svetu z obsežnimi plastmi kremenčastih peščenjakov značilne zelenkastosive barve. Poleg osel so tam izdelovali 197 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 198 SLA V309.01 ‘osla’, 3/35 tudi manjše brusne kamne za hišno rabo in velike industrijske kamne za brušenje raznovrstnega kovaškega in drugega orodja, kakršno so npr. izdelovali v Zrečah. Zaradi nevarne pljučne bolezni, silikoze, so kamnoseško dejavnost na območju Rogatca in Dobovca opustili proti koncu 50. let 20. stoletja. Ker je bila s tem ogrožena dejavnost vse bolj rastoče kovaške in orodne industrije v Uniorju v Zrečah, so tam leta 1958 v novo ustanovljenem podjetju Comet začeli proizvajati umetne bruse na magnezitni osnovi. Poleg različnih vrst industrijskih in obrtniških brusov so izdelovali tudi osle, ročne bruse za brušenje kos, srpov, nožev idr. V Cometu so te industrijsko izdelane bruse imenovali oslovniki. V kmetijskih trgovinah in na spletu še prodajajo osle iz umetnega kamna. Osle iz naravnega kamna iz dobovških kamnolomov pa so npr. naprodaj v Muzeju na prostem Rogatec. Prim.: Bavcon idr. 2019; Koštial 1937/1939; Kreft 2014; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004; Smerdel 1994 7. Skica 198 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 199 SLA V310.01 ‘oselnik’, 3/36 Komentar in karta: 3/36 SLA V310.01 ‘oselnik’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo Za pomen ‘posoda za shranjevanje osle pri košnji’, knjižno óselnik ( ) je v narečjih najpogostejše poimenovanje oselnik z besedotvornima različicama oselnjak in oslovnik. Njihov areal sega od primorskih in rovtarskih narečij na skrajnem zahodu do gorenjskih in rožanskega narečja v koroški narečni skupini oz. zgornje- in sred- njesavinjskega narečja na severu, južneje pa prek dolenjskega narečja in prehodnega pasu posavskega narečja v kozjansko-bizeljsko narečje. Zaradi prilikovanja in sa- moglasniškega upada ter analogičnih naslonitev na leksem osla ali druge besedotvorne vzorce, današnja glasovna podoba onemogoča nedvoumno določitev arealov leksemov oselnik ( osolnik) in oslovnik (prim. Rigler 1963a: 129 za gradivo južnonotranjskih govorov). V tem prikazu so kot oselnik kartirani vsi leksemi, ki jih je na podlagi sicer skromnega primerjalnega gradiva po posameznih raziskovalnih točkah mogoče opredeliti kot rezultat glasovnega razvoja iz * os-(ь)l-ьn-ik-ъ, tudi takrat, ko interpretacije * os-(ь)l-ov-ьn-ik-ъ ni mogoče povsem izključiti, kot oslovnik pa le tisti leksemi, pri katerih je taka interpretacija nedvoumna. Leksem vodir/ voder se pojavlja v dveh arealih, v vzhodnoziljskem in rožanskem narečju ter v severovzhodnih slovenskih narečjih. V belokranjskih narečjih prevladuje leksem tobolec, ki se sicer posamično pojavlja tudi severneje ob meji s Hrvaško. V vmesnem pasu se od severa proti jugu od vzhodne rožanščine vse do južnopohor- skega in srednještajerskega narečja izmenjujejo leksemi šapun, šapur in čapun, čapur. Na istem področju sta še dva manjša areala, leksem pulej ima jedro v pod-junskem, kumf pa v zgornjesavinjskem narečju. Kot »zastarela« oz. »starejša« leksema sta v gradivu označena pulej v T032 in čapur v T343. Po podatkih zapisovalca naj oselnikov ne bi uporabljali v T310. Leksem kuli (s [k] namesto narečnega [ʔ]) v T022, ki ga je informatorka v pogovoru označila za nemškega, je morda priložnostno tvorjena enkratnica. 2. Morfološka analiza Oselnik/osolnik < * os-(ь)l-ьn-ik-ъ ← * os-(ь)l-a ‘brus, osla’ ( O ≥  v T121–T122, T125–T127) oseLnjak < * os-(ь)l-ьń-ak-ъ (< * os-(ь)l-ьn-j-ak-ъ) ( L ≥ r v T330) oslovnik < * os-(ь)l-ov-ьn-ik-ъ rog < * rog-ъ ‘rog’ tulec < * tul-ьc-ь ← * tul-ъ ‘oselnik, tulec’ 199 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 200 SLA V310.01 ‘oselnik’, 3/36 Vo//dir / vo//der < * vod-yŕ-ь / * vod-yr-ъ / * vod-ěŕ-ь / * vod-ěr-ъ, dalje nejasno (ESSJ IV: 335) ( V ≥  v T332, T334; // ≥ j v T340, T380; // ≥ n v T400–T401) čapun < * čap-un-ъ, dalje nejasno, morda v zvezi s * čap-a (← * čap-a-ti, ESSJ IV: 9) čapur < * čap-uŕ-ь šapuN < * šap-un-ъ, dalje nejasno, morda v zvezi s * šap-a (← * šap-a-ti, ESSJ IV: 9) ( N ≥  ≥  v T019, T029, T042, T309) šapur < * šap-uŕ-ь t// o// bolec, nejasno, morda iz turških jezikov (ESSJ IV: 188) / < * tobol-ьc-ь ← * tobol-a, etimologija nejasna (ESSJ IV: 188; Boryś 2005: 636; ERHJ 2: 468) (1. // ≥ r v T409, 2. // ≥ m v T290) kumf < * (kumf)-ъ ← avstr. nem. Kumpf ‘oselnik’ kodar < * (kodar)-j-ь ← furl. codâr ‘oselnik’ pulej, nejasno, morda v zvezi z bav. nem. Pulle ‘posoda, steklenica’, vulg. ‘žensko spolovilo’ (o erotični simboliki osle in oselnika Schmidt 1952, po Smerdel 1994) peruša, nejasno, morda v zvezi s * per-o ‘pero’ kuli, nejasno ožnik, nejasno oslung, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi kodar v T005, kuli v T022, tulec v T115, peruša v T291 ter ožnik in oslung v T304. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran leksem vodir v T020. S simbolom za »ni poimenovanja« je kartiran odgovor v T310. 4. Uporabljena dodatna literatura Benedik 1994; Boryś 2005; DWDS (https://www.dwds.de/wb/Kumpf, dostop 13. 8. 2022); ERHJ 2; ÖW 2018; Smerdel 1994 5. Primerjaj SLA: V309.01 osla (3/35); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 411; ALI: 3573; ASLEF: 3224; HJA: 869; LinGeH: 926; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Oselnik je iz enega kosa lesa izdolbljena ali iz volovskega roga, pozneje tudi iz plo- čevine ali plastike izdelana posoda za hranjenje naravnega ali industrijsko izdelanega brusilnega kamna (osle). Namenjen je bil hranjenju osle med košnjo trave, žit in ajde – v njem je bila tudi voda, ponekod z dodatkom kisa, da je bilo brušenje koše ali srpa učinkovitejše. 200 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 201 SLA V310.01 ‘oselnik’, 3/36 Oselniki so bili oblikovno prilagojeni koscu, ki si je oselnik večinoma pripel za pas hlač ali si ga je okrog pasu privezal z vrvico, trakom ali drugim pasom. Na osrednjem Štajerskem in tudi ponekod drugod (npr. v Goriških Brdih) so uporabljali oselnike iz volovskih rogov, ki so jih na krajnem širšem robu gladko obrusili, na bolj ploščato stran pa pritrdili železno kljuko za zatikanje oselnika za pas. V južnem delu osrednje Slovenije in v zahodni Sloveniji so prevladovali leseni oselniki, ki so jih kosci navadno izdelovali sami. Večinoma so bili valjaste oblike, pri dnu so se podaljševali v eno ali dve konici, da je bilo mogoče oselnik zatakniti v zemljo, ko je kosec malical ali počival, da se mu ne bi razlila vanj nalita tekočina. Izdelani so bili iz različnih vrst lesa listavcev. Na grobo so jih obdelali z različnimi dleti in rezili ter izvotlili z ročnimi svedri. Z drobnimi dleti in nožki so površino okrasili z različnim geometrijskim okrasjem v obliki krožnih zarez, drobnih zobčastih trikotnikov (Polje na Cerkljanskem), srčkov in letnic (Soča, Trenta), rebrastih zarez v les (Staro selo pri Kobaridu), v obliki mreže črtkanih kvadratov (Jakičevo pri Velikih Laščah) idr. Okrašeni oselniki so bili ponos koscev, saj so izkazovali kra- jevno prepoznavno osebno ustvarjalnost in domiselnost. Leta 1994 je bila v Slovenskem etnografskem muzeju pregledna razstava oselnikov, ob tej priložnosti je izšel tudi slovensko-angleški katalog, delo kustodinje Inje Smerdel, v njem pa je bilo prvič objavljeno in kartirano tudi gradivo SLA za V309.01 in V310.01 za oslo in oselnik (Benedik 1994). Prim.: Bavcon idr. 2019; Benedik 1994; Koštial 1937/1939; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004; Smerdel 1994 7. Skica 201 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 202 SLA V303.01 ‘seno’, 3/37 Komentar in karta: 3/37 SLA V303.01 ‘seno’ Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Za pomena ‘posušena trava na splošno’ ter ‘posušena trava prve košnje’, knj senó ( ), je v slovenskih narečjih najpogostejše poimenovanje seno, sledita mu mrva in krma ter nekoliko manj pogosto foter/ futer in ornica. Leksemi ledina, vratnina, starina in trava so zapisani redko. Poimenovanje prva košnja, ki je zapisano le nekajkrat, se nanaša samo na pomen ‘posušena trava prve košnje’. Na enak pomen se nanaša enkratno poimenovanje kosa. Leksem seno ima v T228 označevalnik »redko«. 2. Morfološka analiza seno < * sěn-o ‘seno’, prvotno ‘trava’ mrva < * mьrv-a ‘kar je zdrobljeno’ suha mrva < * sux-a-j-a mьrv-a ← * sux-ъ ‘suh’ + * mьrv-a krma < * kъrm-a ‘krma, hrana’ foter/futer < * (foter)-ъ / * (futer)-ъ ← svnem. vuoter ‘krma’ / nem. Futter ‘krma’ ornica < * or-ьn-ic-a ← * or-ьn-ъ ← * or-a-ti ‘orati’ (ta) prva košnja < (* t-) pьrv-a-j-a kos-ьń-a (< * kos-ьn-j-a) ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * pьrv-ъ ‘prvi’ + * kos-ьń-a (← * kos-i-ti ‘kositi’) prvi tajo < * pьrv-ъ-j-ь (taj)-o ← * pьrv-ъ ‘prvi’ + * (taj)-o (← ben. it. taio ‘rez’) prva toza < * pьrv-a-j-a (toz)-a ← * pьrv-ъ + * (toz)-a (← furl. tose ‘rez, sečnja’) vratnina < * vort-ьn-in-a ← * vort-ъ ‘obračanje, obrat’ ← * vьrt-ě-ti ‘vrteti’ / * vort-i-ti ‘obračati’ ledina < * lęd-in-a ‘ledina, neobdelan svet’ < * lęd-o trava < * trav-a ← * trav-i-ti ‘jesti, uživati, trošiti’ starina < * star-in-a ← * star-ъ ‘star’ zelenje < * zelen-ьj-e ← * zelen-ъ ‘zelen’ kosa < * kos-a ‘kosa’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi zelenje v T033, prva toza v T082, prvi tajo v T111 in kosa v T412. Kot enkratna besedna zveza z mrva je kartiran leksem suha mrva v T221. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi seno v T264, T267, T322, T359 in T386, foter/ futer v T262 in T355 in krma v T367. 202 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 203 SLA V303.01 ‘seno’, 3/37 Kot nerelevantni so kartirani odgovori ornica v T092, otava v T195 ter staro v T395. V nekaterih točkah poznajo različna izraza za navedena pomena in tam, kjer so zapisovalci to zabeležili, je na karti pomen ‘posušena trava na splošno’ označen z zeleno barvo simbolov, pomen ‘posušena trava prve košnje’ pa z rdečo. 4. Uporabljena dodatna literatura Smole – Peev 2007 5. Primerjaj SLA: 305.01 mrva (3/40); OLA: 684; ALE: /; SDLA-SI: 460 seno prve košnje; ALI: 3640 seno prve košnje; ASLEF: 3292 seno prve košnje; HJA: 895; LinGeH: 950; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Seno je splošen izraz za pokošeno in posušeno travo pa tudi ožje za travo prve košnje. Za najbolj kakovostno seno je (na Tolminskem) veljala otava, torej druga košnja, ker ima več hranilne moči in so jo zato polagali predvsem kravam, ki so telile. Košnja trave se je na Slovenskem še pred nekaj desetletji najpogosteje začenjala konec maja in končala v začetku julija. Kmetje so s prvo košnjo začeli šele takrat, ko je bila trava dovolj zrela, da se je samoosemenila, in s tem dobili tudi kakovostno seno. Razlogi za približno enomesečni razpon od začetka do konca prve košnje so bili različni, med njimi je bila najodločilnejša nadmorska višina kmetij in njihovih zemljišč, saj so bili nižinski travniki prej primerni za košnjo kot travniki v hribovitem svetu. Sodeč po dosegljivih slikovnih in pisnih virih iz 60. let 20. stoletja so npr. v Mali Lupljeni (348 m) pri Grosuplju seno prvič kosili v začetku junija, na Zlakovi (561 m) nad Zrečami okrog Alojzijevega, tj. 21. junija, na hribovitem Zelen Bregu (745 m) nad Ravnami pa šele v začetku julija. V podobnem časovnem razponu in zaporedju so kosili tudi otavo, medtem ko je bila tretja košnja v letu pogosto odvisna od ugodnih vremenskih razmer. Ponekod v hribih so travo kosili in sušili le enkrat letno, v začetku julija, nato pa se je na njej do jeseni pasla živina. Pred prvo košnjo v letu so lastniki in najemniki travnikov najprej pregledali oro- dje – kose, grablje, vile, vozove, vprežne pripomočke, postopoma vse bolj dosegljivo strojno mehanizacijo, tj. kosilnice in traktorje z vsemi potrebnimi priključki, ter pripravili mesta za skladiščenje sena (na Koroškem, ponekod na južnem Pohorju, na Dolenjskem in drugod so že čez zimo dopolnjevali število ostrvi ali drogov za postavitev senenih kop, na Tolminskem in drugod pa število rjuh za povezovanje sena) in se že tedne poprej dogovarjali s kosci za plačilo ali medsebojno pomoč. Najeti kosci in grabljice so orodje večinoma prinesli s seboj, gospodar pa je praviloma poskrbel za hrano in pijačo. Od začetka 60. let 20. stoletja se je z uvajanjem motornih kosilnic in traktorjev s priključki začela opuščati ročna košnja travnikov, s tem pa tudi obračanje, nakladanje in spravilo posušenega sena vseh košenj v tekočem letu. Zaradi uvajanja 203 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 204 SLA V303.01 ‘seno’, 3/37 sodobnih načinov kmetovanja in živinoreje se je povečal obseg izrabe travnatih površin tudi z različnimi načini gnojenja, zato v zadnjih letih travnike kosijo mnogo prej in tudi večkrat na leto. Prve košnje večinoma potekajo že pred naravno dozoritvijo trav. Zaradi tako intenzivne in pogoste košnje se zmanjšuje raznovrstnost rastlin na travnikih, kar med drugim vpliva na hranilno kakovost sena in s tem življenja rejenih živali, posledično pa tudi na kakovost mesa in mleka. Suho travo (seno, otavo in ponekod še vnuko, če je niso sveže pokrmili živini) so skladiščili v skednjih in podobnih gospodarskih poslopjih. Ponekod so senu vseh treh košenj (do 70. let 20. stoletja) dodajali še žitno slamo in s tako mešanico krmili živino. Seno v širšem pomenu je bilo še večji del 19. stoletja poglavitna zimska krma goveje živine, konjev in drobnice. Sredi 18. stoletja so se s preusmeritvijo nekaterih naprednih kmečkih gospodarstev iz pašnega v hlevsko gospodarstvo pojavljale dopolnilne oblike krmljenja živali. Čeprav se je v 20. stoletju kot poglavitno krmilo uveljavila skupaj s stebli sesekljana in silirana koruza, se je od 90. let 20. stoletja ponovno uveljavilo seno, povezano v velike bale – trgovina s tako pripravljenim senom se je okrepila zlasti v 21. stoletju. Na travniku posušeno seno ima prijeten vonj, zato je bilo ponekod še v 60. letih 20. stoletja priljubljeno spanje na senu v enem izmed gospodarskih poslopij. Spanje na sveže posušenem senu naj bi na človeški organizem delovalo pomirjujoče in krepčilno, zato ga nekateri ponujajo tudi v sodobnih oblikah turizma na kmetijah. Prim.: Bavcon idr. 2019; Bogataj 1999; Cevc 1972; Cevc 1984; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 7. Skica 204 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 205 SLA V306.01 ‘otava’, 3/38 Komentar in karta: 3/38 SLA V306.01 ‘otava’ Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Za pomen ‘posušena trava druge košnje’, knj. otáva ( ȃ), je v vseh slovenskih narečjih uveljavljeno le poimenovanje otava, dvakrat je zapisano poimenovanje seno, druga poimenovanja so enkratnice. V T009, T304 in T417 je zapisano, da je otava trava druge košnje, v T159 in T202 pa, da je to »druga trava«. V T287 je ob poimenovanju seno pripisano pojasnilo »slabše seno po bregovih«. V T117 je ob leksemu otava zapisano, da »navadno kose samo enkrat«. V T022 je zapisano, da nimajo slovenskega izraza za ta pojem. 2. Morfološka analiza otava < * ot-av-a ‘trava, ki zraste po prvi košnji’ ← * ot-av-i-ti ‘ponovno se pojaviti’ ← * ot- *‘ponovno’ + * av-i-ti ʻdelati, da je javno, znano, očitno’ otavčič < * ot-av-ьč-i-ь podotavljenec < * podъ-ot-avĺ-e-n-ьc-ь (< * podъ-ot-av-j-e-n-ьc-ь) ← * podъ- ‘pod’ + * ot-av-i-ti seno < * sěn-o ‘seno’, prvotno ‘trava’ mrva < * mьrv-a ‘kar je zdrobljeno’ vratnina < * vort-ьn-in-a ← * vort-ъ ‘obračanje, obrat’ ← * vьrt-ě-ti ‘vrteti’ / * vort-i-ti ‘obračati’ druga košnja < * drug-a-j-a kos-ьń-a ← * drug-ъ ‘drug, ne ta’ + * kos-i-ti ‘kosíti (s koso)’ (← * kos-a ‘kosa’) otavna košnja < * ot-av-ьn-a-j-a kos-ьń-a ← * otav-a + * kos-i-ti ‘kosíti (s koso)’ (← * kos-a) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnica je kartiran leksem mrva v T201. Kot enkratnici z otav- sta kartirana leksema otavčič T069 in podotavljenec v T096. Kot enkratni besedni zvezi s košnja sta kartirana leksema otavna košnja v T302 in druga košnja v T415. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran leksem vratnina v T069. S simbolom za »ni poimenovanja« je kartiran odgovor v T022. 205 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 206 SLA V306.01 ‘otava’, 3/38 4. Uporabljena dodatna literatura Smole – Peev 2007 5. Primerjaj SLA: V303.02 seno (3/37); V307.01 vnuka (druga otava) (3/39); OLA: 685; ALE: /; SDLA-SI: 461; ALI: 3642; ASLEF: 3293; HJA: /; LinGeH: 927; ÚMNyA: 3 6. Etnološka osvetlitev Otava je trava druge košnje v tekočem letu. Tako kot vse druge košnje je tudi košnja otave do 60. let 20. stoletja večinoma potekala ročno, šele nato se je zaradi splošnega postopnega dviga življenjskih razmer in mehanizacije kmetijstva začela uveljavljati strojna košnja z motornimi kosilnicami in traktorji. V času pred množično živinorejsko in kmetijsko proizvodnjo so kmetovalci kosili dvakrat do trikrat letno in otava je povsod veljala za najbolj kakovostno krmilo. Postopki košnje otave so bili povsem enaki kot pri prvi košnji trave in sušenju sena. Tudi za drugo košnjo je gospodar pridobil pomoč več koscev, ki so od zgodnjih jutranjih ur do upada rose kosili travo, ženske in odraščajoči otroci pa so raztresali in obračali otavo vsaj dva do tri dni, dokler ni bila primerna za prevoz v domača skladišča ali začasno hrambo v kozolcih ali na ostrveh neposredno na travnikih. Ko je bila otava dovolj suha, so jo pripeljali domov, pospravili na skednje, senike ali jo tudi čez zimo uskladiščili v velikih kopicah. Otava kot seneno krmilo druge košnje je z intenzivnim gnojenjem travnikov ob uveljavljanju hlevske živinoreje vse bolj izgubljala svoj prvotni pomen najbolj kakovostnega krmila, saj se je travna donosnost travnikov zaradi intenzivnega gnojenja sicer količinsko občutno povečala, hkrati pa se je redčila številčna razno- vrstnost travnih rastlin, kar je zmanjšalo kakovost in s tem hranljivost živinske krme. Prim.: Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004; Smole – Peev 2007 206 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 207 SLA V307.01 ‘vnuka (druga otava)’, 3/39 Komentar in karta: 3/39 SLA V307.01 ‘vnuka (druga otava)’ Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Za pomen ‘(posušena) trava tretje košnje’, knj. vnúka ( ū), obstaja v narečjih vrsta poimenovanj, med njimi so najpogostejša vnuka, (ta) druga otava, otavič in tretjača. Manj pogosta so poimenovanja otava, otavec, otavčič, otavnica, tretjica, nuljka, mladica in (ta) tretja košnja. Redka ali geografsko zelo omejena pa so poimenovanja: ljuljka, ornica, jarka, jarica, tretjinja ter tvorjenke s korenom otav-: otavek, otavček, otavnica, otavnik, otavnjak, podotava, podotavič in podotavek. V T132 ima leksem vnuka označevalnik »privzeto«, v T206 pa »novejše«. Leksem vnuka v T201 poimenuje deteljo, pomen ‘tretja košnja detelje’ pa imajo leksemi ljuljka v T204, nuljka v T211 in T213 (‘tretja košnja črne detelje’), mladica v T210, jarka v T254 in T256, ornica v T235 in jarica v T240 in T244. Varnuh v T205 pomeni »tretjo košnjo po hribih«. Pomensko neustrezen in zato nerelevanten je leksem vnuka z opombo »tretja setev na njivi« v T195. Za T003, T006, T008, T013, T022, T042, T083–T084, T086, T097, T119, T122, T127, T152, T159, T170, T187, T189, T202, T233, T238, T260, T262, T271, T279, T280, T305, T310, T363, T403, T410 in T412 je v opombah zapisano, da tam tretje košnje in besede zanjo ne poznajo. 2. Morfološka analiza otava < * ot-av-a ‘trava, ki zraste po prvi košnji’ ← * ot-av-i-ti ‘ponovno se pojaviti’ ← * ot- *‘ponovno’ + * av-i-ti ʻdelati, da je javno, znano, očitno’ (ta) druga otava < (* t-) drug-a-j-a ot-av-a ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * drug-ъ ‘drugi’ + * ot-av-a (ta) tretja otava < (* t-) tre-t-ьj-a-j-a ot-av-a ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * tre-t-ьj-ь ‘tretji’ + * ot-av-a zadnja otava < * zad-ьń-a-j-a ot-av-a ← * zad-ьń-ь (< * zad-ьn-j-ь ← * zad-ъ ‘zadnja stran’) + * ot-av-a ta mala otava < * t- mal-a-j-a ot-av-a ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * mal-ъ ‘majhen’ + * ot-av-a otavič < * ot-av-i-ь otavec < * ot-av-ьc-ь otavčič < * ot-av-ьč-i-ь otavček < * ot-av-ьč-ьk-ъ otavek < * ot-av-ъk-ъ 207 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 208 SLA V307.01 ‘vnuka (druga otava)’, 3/39 otavica < * ot-av-ic-a otavnik < * ot-av-ьn-ik-ъ otavnica < * ot-av-ьn-ic-a otavnjak < * ot-av-ьń-ak-ъ (< * ot-av-ьn-j-ak-ъ) podotava < * podъ-ot-av-a ← * podъ- ‘pod’ + * ot-av-a podotavek < * podъ-ot-av-ъk-ъ podotavka < * podъ-ot-av-ъk-a spodotavka < * jьz-podъ-ot-av-ъk-a / * sъ(n)-podъ-ot-av-ъk-a ← * jьz- ‘iz’ / * sъ(n)- ‘od zgoraj navzdol’ + * podъ- + * ot-av-a podotavič < * podъ-ot-av-i-ь podotavnik < * podъ-ot-av-ьn-ik-ъ spodotavnik < * jьz-podъ-ot-av-ьn-ik-ъ / * sъ(n)-podъ-ot-av-ьn-ik-ъ ← * jьz- / * sъ(n)- + * podъ- + * ot-av-a obotavec < * ob-ot-av-ьc-ь ← * ob- / * obъ ʻob, pri, okoli’ + * ot-av-a obotavček < * ob-ot-av-ьč-ьk-ъ VnuKa < * vъnuk-a ← * vъnuk-ъ ‘vnuk’; V ≥  v T024, T029, T037–T039, T041, T052, V172, T175–T177, T179, T181–T185, T191–T194, T198, T200, T208, T215, T229, K ≥ x v T100 mladica < * mold-ic-a ← * mold-ъ ‘mlad’ jarica < * jar-ic-a ‘spomladi posejana poljščina’ ← * jar-a ‘pomlad’ jarka < * jar-ъk-a ‘spomladi posejana poljščina’ ljuljka < * (ĺuĺ)-ьk-a ← * (ĺuĺ)-ь ← stara rom. predloga, sorodna z it. loglio ‘ljuljka’, ki temelji na lat. lolium ‘ljuljka’, kar je prvotno verjetno pomenilo ‘nihajoča rastlina’ ornica < * or-ьn-ic-a ← * or-ьn-ъ ← * or-a-ti ‘orati’ tretjica < * tre-t-ьj-ic-a ← * tre-t-ьj-ь ‘tretji’ tretjinja < * tre-t-ьj-iń-a ≤ * tre-t-ьj-iń-i (< * tre-t-ьj-in-j-i) tretjača < * tre-t-ьj-ač-a ta tretj- < * t- tre-t-ьj- ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * tre-t-ьj-ь tretji kosek < * tre-t-ьj-ь-j-ь kos-ъk-ъ ← * tre-t-ьj-ь + * kos-ъk-ъ (← * kos-i-ti ‘kositi’) tretja seča < * tre-t-ьj-a-j-a sěč-a ← * tre-t-ьj-ь + * sěč-a (< * sěk-j-a) ← * sěi (< * sěk-ti) ‘seči, sekati’ tretja krma < * tre-t-ьj-a-j-a kъrm-a ← * tre-t-ьj-ь + * kъrm-a ‘krma, hrana’ tretje seno < * tre-t-ьj-e-j-e sěn-o ← * tre-t-ьj-ь + * sěn-o ‘seno’, prvotno ‘trava’ (ta) tretja košnja < (* t-) tre-t-ьj-a-j-a kos-ьń-a ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * tre-t-ьj-ь + * kos-ьń-a (< * kos-ьn-j-a ← * kos-i-ti ‘kositi’) druga košnja < * drug-a-j-a kos-ьń-a ← * drug-ъ ‘drug, ne ta’ + * kos-ьń-a tretja detelja < * tre-t-ьj-a-j-a dęteĺ-a ← * tre-t-ьj-ь + * dęteĺ-a ‘detelja’ nemška detelja < * něm-ьč-ьsk-a-j-a dęteĺ-a ← * něm-ьč-ьsk-ъ (← * něm-ьc-ь ‘Nemec’ ← * něm-ъ ‘nem’) + * dęteĺ-a 208 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 209 SLA V307.01 ‘vnuka (druga otava)’, 3/39 tretji taj < * tre-t-ьj-ь-j-ь (taj)-ь ← * tre-t-ьj-ь + * (taj)-ь (← furl. tai ‘rez, ostrina’) starina < * star-in-a ← * star-ъ ‘star’ strnišče < * (s)tьrn-išč-e ← * (s)tьrn-ь (različica z vzglasnim * s- mobile od * tьrn-ъ ‘trn’) lonica < * lov-ьn-ic-a ʻkup sena, tudi na vejah’, povezano z * lav-ъk-ъ ʻostanek pri žetvi’ / * lom-ьn-ic-a ← * lom-ъ ← * lom-i-ti (- mn- ≥ -nn- ≥ -vn-) (ESSJ II: 150) recelj < * ręc-ьĺ-ь ← * ręk-, povezano z * rǫk-a ‘roka’ (ESSJ III: 163) ljuka, nejasno, morda v povezavi z ljuljka nuljka, nejasno, morda po kontaminaciji ljuljka in (v)nuka ali po disimilaciji lj-lj ≥ n-lj, podobno, kot je nastala beseda lunka ‘ljuljka’ iz besede lulka kot depalatalizirane variante prvotne oblike ljuljka ‘Lolium temulentum’ (< * ĺuĺ-ьk-a) (NESSJ: lunka) varnuh, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi lonica v T139, ljuka v T204, varnuh v T205, starina v T219 in recelj v T291. Kot enkratnice z otav- so kartirani leksemi obotavec v T073, podotavič v T093, spodotavnik v T138, podotavka in spodotavka v T154 in otavic a v T231. Kot enkratni besedni zvezi z otava sta kartirana leksema zadnja otava v T164 in ta mala otava v T269. Kot enkratna besedna zveza s košnja je kartiran leksem druga košnja v T130. Kot enkratne besedne zveze s tretj- so kartirani leksemi tretja seča v T027, tretji taj v T085, tretje seno v T247, tretja krma v T295 in tretji kosek v T415. Kot enkratni besedni zvezi z detelja sta kartirana leksema tretja detelja v T234 in nemška detelja v T236. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi druga otava v T097, vnuka v T148 in T201, obotavček v T161, podotavič in podotavek v T166, strnišče v T206, ta druga otava in tretja detelja v T247 in ta tretja v T252. Kot nerelevanten je kartiran odgovor vnuka v T195. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T003, T006, T008, T013, T022, T042, T083–T084, T086, T097, T119, T122, T127, T152, T159, T170, T187, T189, T202, T233, T238, T260, T262, T271, T279, T280, T305, T310, T363, T403, T410 in T412. 4. Uporabljena dodatna literatura Smole – Peev 2007 5. Primerjaj SLA: 306.01 otava (3/38); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 462; ALI: 3643; ASLEF: 3294; HJA: /; LinGeH: 927a; ÚMNyA: / 209 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 210 SLA V307.01 ‘vnuka (druga otava)’, 3/39 6. Etnološka osvetlitev Zaradi vremenskih razmer, hladne in deževne jeseni sušenje tretje košnje – vnuke na travniku v preteklosti ni bilo možno vsako leto, zato so jo navadno takoj po košnji zložili v sušilne naprave, večinoma kozolce. V Horjulski dolini so z njo krmili zlasti teleta in mlade prašičke. Vnuko kmetje in rejci konj kosijo vsako leto tudi zaradi vse toplejših in manj pada- vinskih jeseni. Ponekod pa jo prepustijo paši živine in drobnice. Od konca 20. stoletja je v kmetijstvu vse večji poudarek na živinoreji, zlasti hlevski. Velike kmetije poleg svojih zemljišč obdelujejo tudi najeta zemljišča predvsem za košnjo trave, ki jo ponekod na ugodnih ravninskih območjih opravijo tudi štirikrat ali petkrat zaporedoma v tekočem letu, kar je mogoče z izdatnim gnojenjem travnikov s hlevskim gnojem in gnojevko ter mineralnimi gnojili. Pri tem kmetovalce vodi predvsem želja po čim večji količini sveže, posušene ali balirane trave, o hranilni vrednosti in kakovosti teh travnatih krmil pa so mnenja različna. Prim.: Smole – Peev 2007 210 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 211 SLA V305.01 ‘mrva’, 3/40 Komentar in karta: 3/40 SLA V305.01 ‘mrva’ Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Beseda mŕva (ŕ) ima v slovenskem knjižnem jeziku več pomenov: 1. ‘seno’, 2. ‘seneni drobir’, 3. ‘drobtina’, 4. ‘zelo majhna količina, malo’. V gradivu za SLA so zapisana poimenovanja za vse štiri pomene, največ za prvi in drugi pomen. Na karti V305.01 mrva so prikazana samo poimenovanja za pomena ‘seno’ in ‘seneni drobir’, izločena pa so bila poimenovanja z izpričanim drugačnim pomenom; pomen leksema mrva je prikazan na pomenski karti in v komentarju V305.02 mrva – pomen. Za oba navedena pomena se v slovenskih narečjih rabijo še drugi leksemi, pri čemer velikokrat zapisovalci niso zapisali, v katerem od pomenov se posamezni leksem rabi. Sicer pa je najpogosteje zapisan leksem mrva, sledijo mu seno, krma, drob in foter/ futer. Leksemi ornica, senen(i) drob, mrvice, vratnina, trava, otava, murava, steri, senene mrve in drobir pa so zapisani redko. Leksem mrva ima v T176 označevalnik »starinsko«, v T231 in T310 »redko«, leksem senene mrve v T248 pa »novejše«. Pomensko neustrezen in zato nerelevanten je leksem prelaz v T040, ki ima v opombi zapisano, da gre za »krmo, ki se da živini po paši ali ob slabem vremenu«. V T002, T022, T029, T063, T245, T305 in T342 beseda mrva ni znana. 2. Morfološka analiza mrv- < * mьrv-a / * mьrv-ę (im. mn.) ‘kar je zdrobljeno’ ovčja mrva < * ov-ьč-ьj-a-j-a mьrv-a ← * ov-ьč-ьj-ь ( ← * ov-ьc-a ‘ovca’) + * mьrv-a senene mrve (im. mn.) < * sěn-en-y-j-ę mьrv-ę ← * sěn-en-ъ ( ← * sěn-o ‘seno’) + * mьrv-a mrvice (im. mn.) < * mьrv-ic-ę seno < * sěn-o ‘seno’, prvotno ‘trava’ suho seno < * sux-o-j-e sěn-o ← * sux-ъ ‘suh, ne moker’ + * sěn-o krma < * kъrm-a ‘krma, hrana’ drob < * drob-ъ ‘kar je zdrobljeno’ ← * drob-i-ti ‘drobiti’ senen(i) drob < * sěn-en-ъ( -j-ь) drob-ъ ← * sěn-en-ъ + * drob-ъ senasti drob < * sěn-ast-ъ-j-ь drob-ъ ← * sěn-ast-ъ ( ← * sěn-o) + * drob-ъ drobir < * drob-yŕ-ь drobiŠ < * drob-yš-ь ( Š ≥ ž v T234) ornica < * or-ьn-ic-a ← * or-ьn-ъ ← * or-a-ti ‘orati’ 211 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 212 SLA V305.01 ‘mrva’, 3/40 vratnina < * vort-ьn-in-a ← * vort-ъ ‘obračanje, obrat’ ← * vьrt-ě-ti ‘vrteti’ / * vort-i-ti ‘obračati’ trava < * trav-a ← * trav-i-ti ‘jesti, uživati, trošiti’ otava < * ot-av-a ‘trava, ki zraste po prvi košnji’ ← * ot-av-i-ti ‘ponovno se pojaviti’ ← * ot- *‘ponovno’ + * av-i-ti ʻdelati, da je javno, znano, očitno’ murava < * mur-av-a ← * mur-av-ъ *‘zelenkast’ ← * mur-a / * mur-ъ *‘umazanija, blatna zemlja’ (ÈSSJa 20: 192–193) muravina < * mur-av-in-a Ostrožje < * ostr-ož-ьj-e ( O ≥  v T112) ← * ostr-og-a ( ← * ostr-ъ ‘oster’) ostrvnica < * ostr-ъv-ьn-ic-a ← * ostr-y, tož. ed. * ostr-ъv-ь ‘ostrv’ ← * ostr-ъ ‘oster’ pičje < * (pič)-ьj-e ← furl. piç ‘mrvica, drobtinica, malo’ kravina < * korv-in-a ← * korv-a ‘krava’ polaganje < * po-lag-a-n-ьj-e ← * po-lag-a-ti ← * po-lož-i-ti ← * po- ‘po’ + * lož-i-ti ‘postavljati, polagati’ grabljanje < * grab-ĺ-a-n-ьj-e (< * grab-j-a-n-ьj-e) ← * grab-ĺ-a-ti (< * grab-j-a-ti) ← * grab-i-ti ← * greb-ti ‘grebsti’) klaja < * kla-a (< * klad-j-a) ← * klas-ti (< * klad-ti) ʻpolagati (drugo na drugo)’ drap < * drap-ъ ← * drap-a-ti ‘praskati’ (ESSJ I: 110) foter/futer < * (foter)-ъ / * (futer)-ъ ← srvnem. vuoter ‘krma’ / nem. Futter ‘krma’ fotra < * (fotr)-a futraža < * (futraž)-a ← nem. Futterage ‘preskrba, hrana’ zabur, nejasno, najverjetneje v zvezi s sln. buriti ‘lupiti’ (Pleteršnik) ostrži (im. mn.), nejasno, morda v zvezi s sln. ostrgati ostržem (← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * strъg-a-ti * strug-ǫ ‘drgniti (z ostrim orodjem)’) dražovje, nejasno, morda v zvezi s sln. dražiti ← * draž-i-ti ‘dražiti, vznemirjati, ščuvati’ (ESSJ I: 110, draga II) steri (im. mn.), nejasno, morda v zvezi s sln. streti strem (< * sъ(n)-ter-ti * sъ(n)- tьr-ǫ ← * sъ(n)- + * ter-ti * tьr-ǫ ʻtreti, drgniti, meti’) terne (im. mn.), nejasno, najverjetneje v zvezi s sln. ternica ʻkot za pleve na gumnu’, kar je v zvezi s sln. treti trem istri, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi pičje v T087, ostrži v T108, dražovje v T111, ostrožje v T112, zabur v T127, klaja v T186, istri v T246, terne v T347, drap v T355, polaganje v T391 in grabljanje v T414. Kot enkratnica z drob- je kartiran leksem drobiš v T234. Kot enkratna besedna zveza z drob je kartiran leksem senasti drob v T003. Kot enkratnici s fotr-/ futr- sta kartirana leksema fotra v T101 in futraža v T363. Kot enkratnica z murav- je kartiran leksem muravina v T004. Kot enkratna besedna zveza s seno je kartiran leksem suho seno v T146. 212 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 213 SLA V305.01 ‘mrva’, 3/40 Kot enkratna besedna zveza z mrva je kartiran leksem ovčja mrva v T052. Kot tretji leksem v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi senene mrve v T166, kravina in ostrvnica v T234, senen(i) drob v T242 in T383, drob v T247, mrva v T347 in odgovor »ni poimenovanja« v T392. Kot opisni poimenovanji sta kartirana odgovora na pol suho in na pol suh foter v T309. Kot nerelevanten odgovor je kartiran odgovor prelaz v T040. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T002, T022, T029, T063, T245, T305 in T342. 4. Uporabljena dodatna literatura ÈSSJa 20; Smole – Peev 2007 5. Primerjaj SLA: V303.01 seno (3/37), V305.02 mrva – pomen (3/112), V039 ščepec (1/43); OLA: 667; ALE: /; SDLA-SI: 465a suha trava; ALI: 3645 nepokošena suha trava; ASLEF: 3297 nepokošena suha trava; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Mrva je kot narečni izraz za seno znana zlasti na območju Kamniško-Savinjskih Alp, v Spodnji Savinjski dolini, ponekod na Dolenjskem, zlasti v okolici Novega mesta in na severnih pobočjih Gorjancev, na Tolminskem in Kobariškem. Mrvo so v Spodnji Savinjski dolini spravljali na osrednja gospodarska poslopja, marofe, po splošni uveljavitvi hmeljarstva pa zlasti v kozolce – toplarje, saj so kmetje hmeljarji večino svojih marofov preuredili za sušenje in začasno skladiščenje hmelja. Nekoč mrve polni kozolci so v zadnjih treh desetletjih le še shrambe za balirano mrvo, kmetijske stroje, ponekod so jih preuredili tudi v prostore za strojno obiranje hmelja s t. i. hmeljskimi obiralniki. Po letu 1990 seno v kmetijski živinorejski dejavnosti večinoma balirajo z močno plastično folijo in take bale mrve lahko pustijo na odprtem, na robu travnikov ali na domačijah. Seneni drobir ( mrve), ki se je čez leto nabral na tleh marofov in pod kozolci, so kmetje uporabljali za spomladansko dosejanje travnikov in ponekod tudi v ljudskem zdravilstvu za čaje, kopeli, povoje in obkladke pri revmatičnih obolenjih, utrujenosti, boleznih dihal, za zdravljenje sečnih kamnov, ledvic in mrzlice. Ponekod so ga uporabljali tudi za ležišča in kot polnilo vzglavnikov, ker naj bi pomagalo k trdnemu spancu in (danes) k zdravemu življenju nasploh. Prim.: Baš 1929; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004; Smole – Peev 2007 213 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 214 SLA V305.01 ‘mrva’, 3/40 7. Skica 214 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 215 SLA V313.01 ‘sušiti’, 3/41 Komentar in karta: 3/41 SLA V313.01 ‘sušiti’ Jožica Škofic 1. Gradivo Za pomen ‘delati (pokošeno travo) suho’, knj. sušíti ( ī), je v gradivu za SLA najpogosteje zapisan leksem sušiti, z redkejšima besedotvornima različicama osušiti in posušiti. 2. Morfološka analiza sušiti < * suš-i-ti ← * sux-ъ ‘suh, ne moker’ osušiti < * o(b)-suš-i-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * suš-i-ti posušiti < * po-suš-i-ti ← * po- ‘po’ + * suš-i-ti spravljati < * sъ(n)-pravĺ-a-ti (< * sъ(n)-prav-j-a-ti) ← * sъ(n)-prav-i-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj z’ + * prav-i-ti ‘delati prav’ (← * prav-ъ ‘pravi, resničen’) grnoti < * gъr(t)-nǫ-ti ‘pograbiti na kup, zgrniti’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnici sta kartirana leksema spravljati v T042 in grnoti v T395. Z izoglosami so na karti označeni asimilacijski razvoji s- š pri leksemih sušiti, osušiti in posušiti. Z zeleno izogloso je označen asimilacijski razvoj s-š > š-š v T001–T003, T011, T013–T014, T019–T020, T024, T032, T036, T058, T060–T061, T063–T064, T073–T074, T079–T081, T087, T098, T100, T103–T104, T106, T108, T111, T113–T120, T122–T128, T130–T136, T138–T140, T143–T155, T158–T160, T185, T200, T223, T231, T239–T240, T243, T246, T254, T257, T260, T262– T263, T265, T268, T270, T272, T275, T279–T284, T286, T293, T299–T300, T388, T405 in T417. Z zeleno črtkasto izogloso je označen dvojnični izgovor, tj. s-š ali asimilacijski razvoj s-š > š-š v T010, T012, T056–T057, T059, T076, T078, T097, T101–T102, T109–T110, T112, T121, T129, T137, T142, T216, T223, T234, T236, T241, T255–T256, T264 in T267. Z rdečo izogloso je označen nadaljnji asimilacijski razvoj po onemitvi pred- naglasnega samoglasnika s-š > š-š > šː > š v T065–T066, T082, T084, T086, T090–T093, T161–T162, T165–T166, T168, T186–T187, T189–T190, T192 in T194. Z rdečo črtkasto izogloso je označen dvojnični izgovor, tj. s-š ali nadaljnji asimilacijski razvoj po onemitvi prednaglasnega samoglasnika s-š > š-š > šː > š v T067, T095–T096, T174 in T193. 215 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 216 SLA V313.01 ‘sušiti’, 3/41 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V747(a).04 sušiti, V862.06 sušiti; OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 3635; ASLEF: 3287; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Sušenje sena, otave in otaviča ter drugih pridelkov in proizvodov je bilo v preteklosti in je tudi še danes ena izmed osnovnih gospodarskih dejavnosti kmečkega in drugega prebivalstva, ki si je s sušenjem hrane za živino in zase v poletnih in zgod- njejesenskih mesecih omogočilo preživetje čez zimo in pomlad. Sušenje krmnih in prehranskih živil je po količini lahko presegalo potrebe vse letne prehrane in krmil za eno družinsko kmečko gospodarstvo, zato so nekatera sušena živila namenjali za prodajo in s tem dopolnjevali letne dohodke družinskega proračuna in kmetije. Sušenje sena, otave, otaviča je do 60. let 20. stoletja potekalo na travniku, senožeti, torej na mestu košnje s pomočjo lesenih grebelj, le redko vil. Po tem obdobju se je uveljavljalo traktorsko obračanje sušene trave na travnikih do popolne suhosti sena, kar je preprečevalo samovžige, ko je bil pridelek že shranjen v kozolcu, skednju, seniku idr. Sušenje sena je bilo odvisno od vremenskih razmer ter od količine in ka- kovosti sušene trave. O trajanju sušenja na travniku in času spravila je odločal gospodar kmetije. Posušeno seno so naložili na vozove s konjsko ali govejo vprego, v 60. letih 20. stoletja pa so se vse bolj uveljavljali traktorski odvozi. V 80. in 90. letih 20. stoletja je agronomija razvila nove tehnologije sušenja in skla- diščenja sena. Od preloma tisočletij se je vse bolj uveljavljalo baliranje sena, povitega v velike s plastičnimi folijami zavite bale, za katere so uvedli tudi nove kmetijske stroje, načine prevoza in skladiščenja. Velike valjaste bale po več tednov, celo mesecev ostajajo na travnikih ali njihovem obrobju, na kmetijah jih hranijo na prostem ali v razsežnih skladiščih. Takšni in podobni načini sušenja in skladiščenja sena so možni le ob dobri tehnični opremljenosti posameznih kmetij, velikih finančnih vložkih in tudi ob visoki strokovni usposobljenosti lastnikov. Takšna po- sodobitev sušenja in skladiščenja sena je odprla tudi vprašanje kakovosti, saj zaradi prepogoste letne košnje trpi kakovost teh krmil, kar posledično vpliva na zdravje živali in tudi na izpolnjevanje načel o sonaravnem in trajnostnem razvoju kmetijstva in živinoreje. Poleg sušenja trave so v kmetijstvu znani tudi drugi postopki sušenja različnih živil in prehrambnih dodatkov. V Spodnji Savinjski dolini, v okolici Slovenj Gradca, v delih Dravske doline in krajih ob reki Savi se je obdržalo gojenje hmelja, ki ga sušijo v posebnih hmeljskih sušilnicah in hranijo v temnih prostorih vse do prodaje pivovarnam in drugim odjemalcem. V preteklosti je bilo pomembno zlasti sušenje sadja, jabolk, hrušk, sliv, gob, kot del prehrane in tradicionalnega zdravilstva je bilo pomembno tudi nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč, kar je nekaterim posameznikom 216 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 217 SLA V313.01 ‘sušiti’, 3/41 pomenilo tudi dodaten vir dohodkov in način preživljanja. V obmorskih krajih je bilo znano sušenje polenovk za prodajo in lastno prehrano. V preteklosti so bili postopki sušenja pomembni tudi pri obdelavi živalskih kož pri strojenju usnja (Slovenske Konjice, Vrhnika) in v nekaterih storitvenih dejavnostih, kot je npr. pranje perila (Bizovik pri Ljubljani). Prim.: Bogataj 1999; Cevc 1972; Cevc 1984; Cevc 1995; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 7. Skica 217 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 218 SLA V314.01 ‘obračati (seno)’, 3/42 Komentar in karta: 3/42 SLA V314.01 ‘obračati (seno)’ Jožica Škofic 1. Gradivo Za pomen ‘delati, da trava ob sušenju leži s spodnjo stranjo navzgor’, knj. obráčati ( ā), je najpogostejši leksem obračati. Kljub temu da vprašanje predvideva odgovor z nedovršnim glagolom, pa je v gradivu pogosto zapisana tudi/samo dovršna oblika obrniti. Redko so zapisane še tvorjenke obračevati, preobračati in prevračati (v dolenjski narečni skupini), zaobračati in dovršnik zaobrniti ter glagol obratiti (v terskem narečju). Po pogostosti sledi glagol mešati z dovršno obliko zmešati. Drugi leksemi so redki in ne tvorijo arealov. O relevantnosti nekaterih odgovorov je zaradi širšega pomena mogoče tudi podvomiti (npr. grabiti, ki je v T001 in T003 naveden kot drugi odgovor, podobno tudi trositi v T134, T136 in T339). Leksem rifljati v T410 ima opombo »da je trava zrahljana«. 2. Morfološka analiza obratiti < * ob-(v)ort-i-ti ‘obrniti’ ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * vort-i-ti ‘vračati, vrteti’ obračati < * ob-(v)or-a-ti (< * ob-(v)ort-j-a-ti) ← * ob-(v)ort-i-ti ‘obrniti’ ← * ob- + * vort-i-ti zaobračati < * za-ob-(v)or-a-ti ← * za-ob-(v)ort-i-ti ‘obrniti’ ← * za- ‘za’ + * ob- + * vort-i-ti preobračati < * per-ob-(v)or-a-ti ← * per-ob-(v)ort-i-ti ‘obrniti’ ← * per- ‘skozi, prek, čez, k’ + * ob- + * vort-i-ti obračevati < * ob-(v)or-ev-a-ti (< * ob-(v)ort-j-ev-a-ti) ← * ob- (v)ort-i-ti ‘obrniti’ ← * ob- + * vort-i-ti obrniti < * ob-(v)ьr(t)-n-i-ti ≤ * ob-(v)ьr(t)-nǫ-ti ← * ob-(v)ort-i-ti ‘obrniti’ ← * ob- + * vort-i-ti zaobrniti < * za-ob-(v)ьr(t)-n-i-ti ≤ * za-ob-(v)ьr(t)-nǫ-ti ← * za-ob-(v)ort-i-ti ‘obrniti’ ← * za- ‘za’ + * ob- + * vort-i-ti prevračati < * per-vor-a-ti ← * per-vort-i-ti ← * per- + * vort-i-ti ‘vračati, vrteti’ mešati < * měš-a-ti (< * měs-j-a-ti) ← * měs-i-ti ‘mešati, mesiti’ zmešati < * sъ(n)-měš-a-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj z’ + * měš-a-ti razmešati < * orz-měš-a-ti ← * orz- ‘narazen’ + * měš-a-ti trositi < * trǫs-i-ti ‘tresti, stresati’ ← * tręs-ti ‘tresti’ grabiti < * grab-i-ti ← * greb-ti ‘grebsti’ premetati < * per-met-a-ti ← * per- + * met-a-ti ‘metati’ privzdigovati < * pri- vъz- dvig-ov-a-ti ← * pri- ‘pri’ + * vъz- ‘gor, nazaj’ + * dvig-ov-a-ti (← * dvig-nǫ-ti) 218 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 219 SLA V314.01 ‘obračati (seno)’, 3/42 raztepsti ≤ * orz-tep-ti ← * orz- + * tep-ti ‘tepsti, tolči’ plastiti < * plast-i-ti ← * plast-ь *‘nekaj širokega, razvlečenega’ spravljati < * sъ(n)-pravĺ-a-ti (< * sъ(n)-prav-j-a-ti) ← * sъ(n)-prav-i-ti ← * sъ(n)- + * prav-i-ti (← * prav-ъ ‘pravi’) parnati < * (parn)-a-ti ← * (parn)-a ← srvnem. barn, baren, barm ‘jasli’, stvnem. barno, bav. nem. Barn, Barm ‘jasli’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) rifljati < * (rifĺ)-a-ti ← nem. riffeln ‘smukati’ / * (rifĺ)-ь ← nem. Riffel ‘drzalnik, smukalnik’ gutati, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi parnati v T030, premetati v T113, privzdigovati v T196, raztepsti v T299, plastiti v T383, gutati v T398 in rifljati v T410. Kot enkratnici z -mešati sta kartirana leksema zmešati v T157 in razmešati v T411. Kot enkratnici z -obračati sta kartirana leksema preobračati v T290 in zaobračati v T240. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani enkratnica spravljati v T001 in leksema mešati v T139, T262 in T267 ter obrniti v T300 in T325. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V744(b).02 grabiti, V751A.16 mešati, V162C.01 gumno (2/63); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 467 raztrositi seno; ALI: 3649, 3648 trositi/raztrositi seno; ASLEF: 3301, 3300 trositi/raztrositi seno; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Obračanje (sena) je opravilo med poletnim sušenjem pokošene trave, s katerim se iz pokošene trave po naravni poti s pomočjo sonca in obračanja (vsaj enkrat do dvakrat dnevno) pridela posušeno seno z ohranjenimi vsemi ključnimi hranilnimi sestavinami kot kakovostno krmilo za govejo živino, konje in drobnico. Obračanje pokošene trave je bilo opravilo odraščajočih in odraslih članov kmečke družine, ponekod tudi ob pomoči sosedov, sorodnikov in družinskih prijateljev. Okrog 9. ure zjutraj je gospodinja koscem prinesla jutranjo malico, nato so se ti razšli opravljat druga kmečka dela. Ženske – grabljice – so začele z grabljami obračati seno. Najprej so po pokošenem travniku enakomerno raztresle travo, ki se je nato sušila na soncu. Naslednjega dne po jutranji rosi (lahko pa že po nekaj urah istega dne) so predvsem ženske in otroci z lesenimi grabljami začeli enakomerno obračati in raztresati seno. Zvečer so seno zgrabili v senene kupe, da je ostalo čim bolj suho in se čez noč ni navzelo vlage. Naslednji dan so ga ponovno raztresli po 219 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 220 SLA V314.01 ‘obračati (seno)’, 3/42 travniku, ga po potrebi čez nekaj ur spet obrnili in ga v poznih popoldanskih urah zgrabili ter ga z lesenimi vilami naložili na voz. V Spodnji Savinjski dolini so za obračanje sena že v petdesetih letih 20. stoletja uporabljali industrijsko izdelane obračalnike s konjsko vprego, ki so jih ob koncu šestdesetih let povsem opustili zaradi uvajanja traktorjev, motornih kosilnic in raz- novrstnih traktorskih priključkov, kar je izrazito spremenilo načine sušenja, obračanja in spravila sena. Z razvojem kmetijskih strojev in tehnologije košnje trave in sušenja sena se je uveljavila vrsta podobnih, vendar tehnično različnih strojev in naprav za obračanje, sušenje, grabljenje in spravilo. Zlasti na velikih nižinskih travnikih so danes ročno košnjo in obračanje sena povsem nadomestili traktorji s priključki. Prim.: Bogataj 1999; Cevc 1972; Cevc 1984; Cevc 1995; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 7. Skica 220 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 221 SLA V304.02 ‘kopica sena – splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’, 3/43 Komentar in karta: 3/43 SLA V304.02 ‘kopica sena – splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’ Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Prvotno vprašanje V304 kopica iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici po letu 1961 razdeljeno na več vprašanj, tj. na V304 kopica sena s podvprašanjema a) kopica sena za čez noč in b) kopica sena za čez zimo. Ker gradivo, zbrano pred letom 1961, poimenovanj za vse pomene ne zajema, obenem pa celota ne prinaša dovolj podatkov, da bi lahko ločili med poimenovanjem za pomen ‘kopica sena – splošno’ in tistim s pomenom ‘kopica sena za čez noč’, sta ti dve vprašanju obravnavani skupaj. Sklepati je namreč mogoče, da na območjih, na katerih ne poznajo senenih kop, uporabljajo isti leksem za splošno poimenovanje in za kopico za čez noč. Kopice sena za čez zimo so znane le ponekod na Slovenskem in tam so zapisovalci zabeležili različna poimenovanja za obe vrsti kopic, zato so poimenovanja za kopico za čez zimo kartirana in komentirana posebej (prim. V304b.01 ‘kopica sena za čez zimo’). Za pomen ‘v obliki polkrogle naloženo seno ali slama za čez noč’, knj. kopíca ( í), sta najpogostejši poimenovanji kopica in kup. Arealno bolj zamejena so poimenovanja navilj, plast in lonica. Redkeje so zapisani leksemi kupec, kupič, kopa, kopir, kopič, lovnica, lojnica, strgača, ostrgača, morel, bagelj, stog, oslica, hajfelj in plastič. Druga poimenovanja so enkratnice. V T031 je kopa samo izraz za kup črne detelje, seno pa so spravljali na hlev ali skedenj, v T085 je muša ‘podolgovata kopica sena’, kogelj pa ‘majhna kopica sena za čez noč’, v T106 je morel ‘majhna kopica’, v T395 je petrek ‘zelo majhna kopica’. V T022 ima leksem hiflja označevalnik »privzeto«, v T362 leksem kopica »redko«, v T385 pa leksem navilj označevalnik »staro«. V T033, T252, T258 in T260 izraz kopica poznajo, a z opombo, »da jih niso delali«, enako velja za stog v T266. V T164 je lonica ‘kopica sena, ki stoji na polju samo nekaj časa’. Za T371 je ob odgovoru navilj zapisano, da so seno spravljali na podstrešje, slama pa je bila v t. i. oslicah. V T386 ima leksem lonica poleg pomenov ‘kopica sena za čez noč’ in ‘kopica sena – splošno’ tudi pomen ‘kup koruznice’. V T387 je ob leksemu plastič zapisana opomba, da ga »denejo na pod«, a da imajo »danes bale«. V T347 se za pomen ‘kopica’ rabi izraz plasti, beseda kopica pa ima pomen ‘spravljena repa na njivi’. V T159 je leksem kup zapisan v predložni zvezi v kupe. V T412 je v opombi zapisano, da kopic niso imeli. 221 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 222 SLA V304.02 ‘kopica sena – splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’, 3/43 2. Morfološka analiza kopa < * kop-a ‘stog, kup sena ali pšenice’, *‘izkopan kup zemlje’ ← * kop-a-ti ‘kopati’ kopica < * kop-ic-a ta mala kopica < * t- mal-a-j-a kop-ic-a ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * mal-ъ ‘majhen’ + * kop-ic-a kopir < * kop-iŕ-ь kopič < * kop-i-ь kup < * kup-ъ ‘kup’ kupec < * kup-ьc-ь kupič < * kup-i-ь stog < * stog-ъ ‘kup, kopica’ navilj < * na-vidĺ-ь ← * na-vidl-j-a-ti ← * na-vidl-i-ti ← * vi-dl-o ← * vi-ti ‘viti’ oslica < * osьl-ic-a ← * osьl-ъ ‘osel’ plast < * plast-ъ / * plast-ь *‘plast, sloj’ plasta < * plast-a plastič < * plast-i-ь lovnica < * lov-ьn-ic-a ‘kup sena, tudi na vejah’, povezano z * lav-ъk-ъ ‘ostanek pri žetvi’ lonica < * lov-ьn-ic-a ‘kup sena, tudi na vejah’, povezano z * lav-ъk-ъ ‘ostanek pri žetvi’ / * lom-ьn-ic-a ← * lom-ъ ← * lom-i-ti ( -mn- ≥ -nn- ≥ -vn-) (ESSJ II: 150) lončica < * lov-ьn-ič-ic-a / * lom-ьn-ič-ic-a lojnica, nejasno, morda v zvezi z lovnica lobnica, nejasno, morda v zvezi z lovnica strgača < * strъg-a-č-a ← * strъg-a-ti * strug-ǫ ‘drgniti (z ostrim orodjem)’ ostrgača < * o(b)-strъg-ač-a ← * o(b)-strъg-a-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * strъg-a-ti petrinec < * pętr-in-ьc-ь ← * pętr-ъ ‘strop iz tramov’ petrek < * pętr-ъk-ъ petrenica < * pętr-en-ic-a bagelj < * (bagĺ)-ь ← madž. boglya ‘kopica sena’ hajfelj < * (xajfĺ)-ь ← kor. nem. Haifle ‘kupček’ (Pohl 2007: 124) hajflja < * (xajfĺ)-a hiflja < * (xifĺ)-a ← nem. Hüfl, Hifl ‘železna palica, drog’ (Lexer 1862: 141, 145) muša < * (muš)-a ← furl. musse ‘oslica’, ‘kopica’ mandeljc < * (mandĺ)-ьc-ь ← avstr. nem. Mandl ‘možakar’, *‘možiček’ kogelj < *( kogĺ)-ь ← nem. Kogel ‘kopast vrh’ morel, nejasno, morda v zvezi s furl. murel, ben. it. morelo ‘letev (za ostrešno konstrukcijo)’ (Doria 1987: 388) 222 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 223 SLA V304.02 ‘kopica sena – splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’, 3/43 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi hiflja v T022, mandeljc v T051, kogelj v T085 in lobnica v T413. Kot enkratnica z lon- je kartiran leksem lončica v T127. Kot enkratnice s petr- so kartirani leksemi petrek v T395, petrenica v T400 in petrinec v T401. Kot enkratnica s plast- je kartiran leksem plasta v T409. Kot enkratnica s hajflj- je kartiran leksem hajflja v T363. Kot enkratna besedna zveza s kopica je kartiran leksem ta mala kopica v T417. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi kup v T073, muša v T085, lonica in lojnica v T090 in plast v T316. S simbolom za »ni poimenovanja« je kartiran odgovor v T412. 4. Uporabljena dodatna literatura Doria 1987; Lexer 1862; Pohl 2007 5. Primerjaj SLA: V304(b).01 kopica sena za čez zimo (3/44), V162A.01 skedenj (2/61), V162B.01 petra (2/62); OLA: /; ALE: 279; SDLA-SI: 458 plast (sena), 459 kopa; ALI: 3638 plast sena, 3639 kopa; ASLEF: 3290 plast sena, 3291 kopa; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Takoj po košnji so (večinoma) grabljice travo najprej raztrosile in jo enakomerno porazdelile po košenici, da se je hitreje sušila. Deloma posušeno seno so proti večeru na travniku pograbile v enakomerne pasove in ga nato z lesenimi vilami in grabljami zgrabile v kopice, visoke do okrog metra in pol, da se čez noč ni preveč navzelo vlage iz zraka in tal. Na pol suho seno so pograbili in zložili v kopice tudi ob popoldanskih nevihtah. V kopicah so seno pustili do jutra naslednjega dne, ko so ga ponovno enakomerno razmetali po travniku v nadaljnje sušenje na soncu za dan ali dva, dokler ni bilo dovolj suho, da so ga pozno popoldne lahko naložili na vozove in odpeljali domov v skladiščne prostore (senike ipd.) ali ga zložili v velike kope in ga tako shranili za čez zimo. Zaradi uvajanja drugačnih postopkov sušenja in predvsem baliranja sena so podobe travnikov s kopicami in tudi kopami vse redkejše. Nekoč vsakdanji delovni postopek ponekod postaja le še del turističnih prikazov nekdanjih kmečkih opravil. Prim.: Bavcon idr. 2019; Novak 1970; SEL 2004 223 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 224 SLA V304.02 ‘kopica sena – splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’, 3/43 7. Skica 224 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 225 SLA V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’, 3/44 Komentar in karta: 3/44 SLA V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’ Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Za pomen ‘visoka stožčasta kopa, zlasti sena ali slame, postavljena na polju za čez zimo’, knj. kopíca ( í), je v narečjih najpogostejše poimenovanje kopa, nekoliko manj pogosto pa kopica. Zemljepisno bolj omejena so poimenovanja kopič, stog, oslica in bagelj, le redko pa so zapisani kup, lonica, strgača, ostrgača, plast in baglja. V tem komentarju so upoštevana samo poimenovanja, pri katerih je v gradivu nedvoumno zapisano, da se nanašajo na kopo, ki je postavljena zunaj čez zimo. Kot kaže gradivo, so take kope na Slovenskem delali predvsem na Primorskem in v panonskem prostoru, le ponekod tudi na Štajerskem in Dolenjskem. Drugod so poimenovanja za pomen ‘kopica za čez zimo’ zapisana le v redkih točkah. Poime- novanja, ki se nanašajo na kopico za čez noč, in splošna poimenovanja za kopico so kartirana posebej. V T005 ima poimenovanje kopa označevalnik »privzeto«. V T411 ima enkratnica ostrvnica opombo, da so »jih delali redko«, v T414 pa je zapisano, da so »seno redko imeli v kopici, na tak način so pogosteje shranjevali slamo«. V T355 je zapisano, da so kopice »delali samo v planini«. V nekaterih točkah (T005, T033, T263, T266) so odgovori sicer zapisani, v opombah pa je pripisano, da kopic čez zimo tam niso delali. Da poimenovanja za kopico za čez zimo nimajo, je zapisano v T135, T187, T213, T223, T252, T258, T260, T271, T363, T365–T368, T405, T412 in T417. 2. Morfološka analiza kopa < * kop-a ‘stog, kup sena ali pšenice’, *‘izkopan kup zemlje’ ← * kop-a-ti ‘kopati’ kopica < * kop-ic-a ta velika kopica < * t- vel-ik-a-j-a kop-ic-a ← * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * vel-ik-ъ ‘velik’ ( ← * vel-ь ‘velik’) + * kop-ic-a kopič < * kop-i-ь kup < * kup-ъ ‘kup’ stog < * stog-ъ ‘kup, kopica’ oslica < * osьl-ic-a ← * osьl-ъ ‘osel’ plast < * plast-ъ / * plast-ь *‘plast, sloj’ lonica < * lov-ьn-ic-a ‘kup sena, tudi na vejah’, povezano z * lav-ъk-ъ ‘ostanek pri žetvi’ / * lom-ьn-ic-a ← * lom-ъ ← * lom-i-ti ( -mn- ≥ -nn- ≥ -vn-) (ESSJ II: 150) 225 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:20 Page 226 SLA V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’, 3/44 strgača < * strъg-a-č-a ← * strъg-a-ti * strug-ǫ ‘drgniti (z ostrim orodjem)’ ostrgača < * o(b)-strъg-ač-a ← * o(b)-strъg-a-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * strъg-a-ti ostrvnica < * ostr-ъv-ьn-ic-a ← * ostr-y, tož. ed. * ostr-ъv-ь ‘ostrv’ ← * ostr-ъ ‘oster’ navilj < * na-vidĺ-ь ← * na-vidl-j-a-ti ← * na-vidl-i-ti ← * vi-dl-o ← * vi-ti ‘viti’ baglja < * (bagĺ)-a ← madž. boglya ‘kopica sena’ bagelj < * (bagĺ)-ь 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnici sta kartirana leksema navilj v T385 in ostrvnica v T411. Kot enkratna beseda zveza s kopica je kartiran leksem ta velika kopica v T263. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran odgovor »ni poimenovanja« v T316. Kot nerelevanten je kartiran odgovor kup (koruznice) v T386. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T135, T187, T213, T223, T252, T258, T260, T271, T363, T365–T368, T405, T412 in T417. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V304.02 kopica sena – splošno in kopica sena za čez noč (3/43), V299.01 kozolec (3/45), V304a.01 ostrv, ostrnica (3/49); OLA: /; ALE: 279; SDLA-SI: 459 kopa, 458 plast (sena); ALI: 3639 kopa, 3638 plast; ASLEF: 3291 kopa, 3290 plast; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Ponekod seno po sušenju krožno zložijo okrog opornega droga tri do pet metrov visoko – tako nastane velik kup kupolaste oblike, kopica. Večinoma so drog pri tleh zabili in zasuli z zemljo (npr. v Borštu pri Marezigah), ga utrdili z opornimi koli (npr. ob Soči, v Trenti), drugod pa so ga postavili na v zemljo zabite čoke in s strani utrdili z opornimi koli, da bi tako zmanjšali trohnenje lesenega droga (npr. v Jeru- zalemskih goricah, v Spodnjih Ivanjcih pri Negovi), ki je vedno gledal iz vrha kopice. Ponekod v Ziljski dolini so ob vkopan drog pri tleh namestili lesene podstavke, v slovenski Istri pa so ob njem v krogu položili ploščate kamne, da se seno ne bi dotikalo tal. Kopice sena so postavljali na ravnem in tudi na nagnjenih travnikih in senožetih. V okolici Kobarida so kopice utrdili tako, da so na nagnjenih zemljiščih pokončne drogove z zgornje strani utrdili s po enim ali dvema tanjšima drogovoma, da so preprečili razsutje sena po pobočju. Ponekod so s senom napolnjene kopice obtežili s kamni, privezanimi na žice in vrvi, da veter ni raznašal sena, in vrh kopice pri 226 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 227 SLA V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’, 3/44 drogu prekrili s platnom (npr. v Semedeli pri Dekanih) ali s kovinskim obročem (npr. v Goriških Brdih) ali na vrh privezali nekaj palic, da so obtežile kopico (Lopar pri Marezigah). Ponekod so vrh droga prekrili z navzdol obrnjeno posodo, da so les zavarovali pred trohnenjem in zmanjšali zatekanje deževnice po drogu navzdol v središče senene kopice. Na Tolminskem in Kobariškem so seno iz kopic v dolino spravljali pred prvim snegom v začetku novembra. Seno so trdno ovili z vrvmi in žicami v breme, tj. kup sena, ki si ga zmore oprtati krepek moški in z njim dričati po bregu. Seno iz kopice si je v breme navezalo tudi po pet moških, ki so tako isti dan vse seno v bremenih pretovorili do lastnikovega doma. Prim.: Bavcon idr. 2019; Novak 1970; SEL 2004 7. Skica 227 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 228 SLA V299.01 ‘kozolec’, 3/45 Komentar in karta: 3/45 SLA V299.01 ‘kozolec’ Tjaša Jakop, Vera Smole 1. Gradivo Za pomen ‘lesena, od strani odprta stavba za sušenje žita, krme’, knj. kozólec ( ), je v večini narečij najpogostejši leksem kozolec oz. kozlec, v nekaterih govorih koroške in gorenjske narečne skupine stog, redko harfa ali harfe. Pogoste so tudi druge izpeljanke s korenom koz- (npr. kozel, kozlovec ali kozlovišče), ki imajo največkrat pomen ‘preprosta priprava za sušenje sena (brez strehe)’. Za veliko točk v zapisanem gradivu na to vprašanje ni odgovora. V zapisih za več točk je pojasnjeno, da tam kozolcev nimajo ali jih ne poznajo (T013, T017–T018, T020, T023, T025, T029–T030, T034, T043, T050, T060–T061, T063, T067, T078, T082, T084–T086, T097, T102, T106–T107, T116–T118, T120, T122– T124, T126–T127, T129, T132, T135, T139, T148, T151–T152, T154, T156, T352, T363–T370, T372–T373, T375–T377, T382, T385, T387, T389, T391– T393, T398, T400–T401, T404–T405, T407 in T412–T414). Ponekod je odgovor sicer zapisan, a z opombo, da (pravih) kozolcev tam ni ( stog v T005, T010, T012, T020, T021, T024, T033, kozolec v T027, T031, T043, T054, T087, T097, T098, T137, T144, T148, T205, T279, T290, T323, T353, T378, T409 ter harfne z opombo »provizorični kozolec na polju« v T005 in razlago »to so bili stebri in počez letve (brez strehe)« v T034). V točkah T359 in T386 sta zapisana po dva odgovora: en zapisovalec je zapisal, da tam leksema ni, drugi pa je zapisal leksem kozolec, prevzet iz knjižnega jezika. V T408 je leksem kozlec (ob prvem leksemu stog) označen kot »starinski«. V nekaterih točkah zapisana poimenovanja za posamične tipe oz. vrste kozolcev niso kartirana: npr. stegnjeni kozolec v T179 in T182, vezani kozolec v T191, kozolec z lopo v T211, kozolec s klofuto v T179, toplar oz. topler ‘dvojni kozolec’ v T179, T182, T191, T211, T252–T253, T278 in T299, ajnfkar ‘kozolec z nadstreškom’ in šupar z razlago »nima srca, brane, samo stebre pa late, notri pa streho« v T278, ajnfkar in cvitar v T299, samček ‘stegnjeni kozolec’ v T234 ter kozon v T085 z razlago, da »ima isto nalogo kot kozolec, le da je ves ograjen z deskami«, ter rajtar v T023 z razlago, da je to »sušilna naprava iz kolov in treh žic, lahko tudi zelo dolga«. V T091 je pri drugem leksemu stog (ob prvem leksemu kozolec) zapisana opomba, da gre za »zidan kozolec« (verjetneje »z zidanimi stebri«). Pomensko neustrezen in zato nerelevanten je leksem kozolec ‘kolnica’ v T411, ki je del skednja. 228 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 229 SLA V299.01 ‘kozolec’, 3/45 2. Morfološka analiza kozel < * koz- ьl-ъ ← * koz-a ‘koza’ koz//lec < * koz- ьl-ьc-ь; prvotno kozlǝc, kar je po prehodu ł >  dalo kozoc (Ramovš 1924: 41) (// ≥ o ( kozolec) v T027, T034, T038–T039, T041, T043–T045, T051–T055, T077, T087, T092, T097–T098, T100, T102–T103, T108–T109, T128–T129, T131, T133, T136–T137, T142, T144–T148, T159, T162, T164, T166, T168–T169, T178, T185, T191, T202, T214, T218–T219, T221, T227–T231, T233–T234, T247–T248, T250, T261–T264, T267–T268, T275–T279, T282–T289, T292, T297, T299–T301, T304–T310, T315, T317, T319–T321, T323, T326, T331, T333, T335–T337, T347–T351, T354–T356, T359, T361, T378, T380, T383–T384, T386, T410, T416) kozlovišče < * koz- ьl-ov-išč-e kozlovec < * koz- ьl-ov-ьc-ь kozol < * koz- ol-ъ kozovec < * koz-ov-ьc-ь stog < * stog- ъ ‘kup, kopica’ harf- < * (xarf)-a / * (xarf)-ę (im. mn.) ← bav. nem. Harfe ‘kozolec’ harfne (im. mn.) < * (xarfn)-ę (- n- je verjetno bav. nem., prim. nem. Kirche : bav. nem. Kirchen ‘(ena) cerkev’) kavalon < * (kavalon)- ъ ← furl. cavalon ‘kup, kopica, grmada’ hejštodelj < * (xejštodĺ)-ь ← nem. Heustadl ‘kozolec’, ‘tamar’ (po bav. nem. prehodu a > o, po nar. nem. prehodu eu > ai) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnica je kartiran leksem hejštodl v T363. Kot enkratnici s koz- sta kartirana leksema kozol v T089 in kozlovec v T345. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartirana enkratnica kavalon v T102. Kot nerelevantna sta kartirana odgovora kozolec v T411 in seno huta v T415. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T013, T017–T018, T020, T023, T025, T029–T030, T034, T043, T050, T060–T061, T063, T067, T078, T082, T084–T086, T097, T102, T106–T107, T116–T118, T120, T122– T124, T126–T127, T129, T132, T135, T139, T148, T151–T152, T154, T156, T352, T363–T368, T370, T372–T373, T375–T377, T382, T385, T387, T389, T391–T392, T398, T400–T401, T404–T405, T407 in T412–T414. 4. Uporabljena dodatna literatura Jakop 2003; Smole 1996 229 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 230 SLA V299.01 ‘kozolec’, 3/45 5. Primerjaj SLA: V300.01 stebri kozolca (3/46), V301.01 late kozolca (3/47), V302.01 stol v kozolcu (3/48); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Kozolec je naprava ali stavba za sušenje poljskih pridelkov, zlasti žit v snopih, sena, detelje, praproti, fižola, koruznice idr. Večinoma stoji v bližini doma, ob robu travnikov v bližini vasi, ponekod v gruči s sosednjimi kozolci tudi na bolj oddaljenih travnikih. Kozolci so se v današnje različne izvedbe razvili iz preprostih sušilnih naprav s pokončnimi drogovi in vanje vpetimi prečnimi latami. Spomin nanje se je obdržal v preprostih sušilnih napravah na travnikih v okolici Kobarida, Tolmina, Bleda, na območju Cerkljanskega, Goriških Brd idr. Enojni ali stegnjeni kozolec je praviloma sestavljen le iz ene vrste stebrov, povezanih z latami in pokritih z ozko dvokapno streho. Nosilni stebri so bili v preteklosti zlasti na Gorenjskem, v okolici Ljubljane in drugod večinoma leseni, na Škofjeloškem, Cerkljanskem, Tolminskem tudi zidani iz kamna. Od 80. let 20. stoletja se zlasti ponekod na Gorenjskem uveljavljajo po enotnem vzorcu uliti armiranobetonski stebri. Višja razvojna oblika enojnih kozolcev so dvojni kozolci, ki naj bi se na Slovenskem uveljavili v začetku 18. stoletja. Dvojni kozolci – toplarji so razvili vrsto krajevnih različic ter v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja dosegli svoj razvojni in predvsem likovno izražen vrh. Tudi pozneje so dvojne kozolce še postavljali, nekatere za gospodarsko rabo v okviru kmetije, druge za turistične dejavnosti. Dvojni kozolci so se uveljavili na Tolminskem, tudi v obmejnem delu Beneške Slovenije, na Notranjskem, Dolenjskem in na jugozahodnem Štajerskem, zlasti v Spodnji in Zgornji Savinjski dolini. Med njimi sta najbolj razvidni različici visoki dvojni kozolec – toplar, ki ima v osrednjem delu vgrajen vzdolžni osrednji hodnik, in nizki dvojni kozolec, ki osrednjega hodnika nima in je zato njegova večnamenskost manjša kot pri prostorsko razčlenjenem toplarju. Poleg nizkih kozolcev in toplarjev med dvojne kozolce spadajo tudi nekatere druge različice, kot so: kozolec s plaščem, ki ima del strehe podaljšan na eno stran, kozolec na psa, ki ima podaljšano streho po vsej dolžini in ponekod na Dolenjskem vgrajen osrednji hodnik, ter prislonjeni kozolec, ki je najpogosteje priključen k osrednjemu in večnamenskemu gospodarskemu poslopju, ponekod tudi k skednju ali hlevu; značilen je za osrednjo Štajersko, del Notranjske in Koroške, manj pogost je na Gorenjskem. Ponekod na Dolenjskem se dvojni kozolci podaljšujejo v (pogosto naknadno dograjene) enojne kozolce. Kozolci so z uvajanjem novih tehnologij skladiščenja krmil, s preusmerjanjem kmetijskih obratov na hlevsko živinorejo in tudi s preusmeritvijo na zgolj eno kmetijsko dejavnost (npr. hmeljarstvo) izgubili svoj prvotni sušilni in shrambni 230 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 231 SLA V299.01 ‘kozolec’, 3/45 pomen. Zato so tako enojni kot dvojni kozolci pogosto vse bolj prazni in brez ustrezne namembnosti, ali pa pod njimi lastniki skladiščijo drva, balirano seno, pod dvojnimi kozolci tudi strojno mehanizacijo, razžagan les, počitniške prikolice, avtomobile idr. Ponekod so jih preuredili za gostinske in turistične namene kot prostore za pogostitev večjih skupin izletnikov, za prenočevanje, za predstavitev muzejskih zbirk krajevnih zbirateljev idr. Nekaj jih je poleg drugih stavb umeščenih v muzeje na prostem (npr. Muzej na prostem Rogatec in Muzej kozolcev na prostem v Šentrupertu na Dolenjskem). Prim.: Čop – Cevc 1993; Hazler 1999; Hazler 2007; Melik 1931; Mušič 1970; Stele 1928; Svetek 2011; Štepec 2011; Valvasor 1994 7. Skica 231 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 232 SLA V299.01 ‘kozolec’, 3/45 232 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 233 SLA V300.01 ‘stebri kozolca’, 3/46 Komentar in karta: 3/46 SLA V300.01 ‘stebri kozolca’ Tjaša Jakop, Vera Smole 1. Gradivo Za pomen ‘pokončen gradbeni element, ki nosi late in streho kozolca’, knj. stebèr ( ) in stèber ( ), je v narečjih najpogostejši leksem steber (večinoma z naglasom na prvem zlogu). Ponekod v koroški in gorenjski narečni skupini so zapisani leksemi s korenom stog-, npr. stožnik v koroških in gorenjskih govorih, stožnjak v koroških in stoževnik ali stogovec v gorenjskih govorih, v primorskih govorih pa stožje. Pogosti leksemi so še baba v gorenjskih in dolenjskih narečjih, stolp v južno- in severno-belokranjskem narečju ter kolona v primorskih narečjih. Poimenovanja zaznamujejo različne oblike nosilcev kozolca – od močnih lesenih stebrov, lesenih kolov in drugih opor do zidanih stebrov iz kamna, opeke, z ometom ali brez njega. Vprašanje je v vprašalnici za SLA postavljeno v množinski obliki, v gradivu pa so odgovori zapisani tako v im. mn. kot v im. ed. (npr. stožnik, faler, kolec, stolp, baba, koza, soha, kolona in stožniki, falerji, kolci, stolpi, babe, koze, sohe, kolone). Ti leksemi se lahko uporabljajo tudi v zvezah z desnim ali levim prilastkom (ki tu niso kartirani), npr. steber v stogu v T001, steber/ stebri (od) kozolca/ kozla v T142, T169, T208–T209, T229, T268, T271, T273, T297, T305, T310, T323, T332, T361, stebri pri kozolcu v T259, kozolčen steber v T261 ali kozolčni steber v T302 in T342 ter kozlovčni stebri v T345, stolpi kozolca v T285 in T386, kolci od kozolca v T097 in droga kozla v T090. Nerelevantni so leksemi harfa v T001, ki verjetno pomeni ‘kozolec’, korci v T102, ki imajo pomen ‘streha’, štolbuh v T231, ki je »nek osrednji del kozolca« (prim. stol v kozolcu, V302.01), okenco v T339, ki je ‘okno kozolca’. Za veliko točk na to vprašanje ni odgovora, saj kozolcev tam nimajo, na kar je v več zapisih tudi opozorjeno (prim. V299.01 kozolec) – a ponekod je odgovor kljub temu zapisan (npr. v T409 stebri). V T320 ima leksem tram (ob prvem leksemu steber) opombo, da je redek. 2. Morfološka analiza stebr- < * stъbъr-ъ / * stъbъr-i (im. mn.) ‘steber’ stožje (im. ed.) < * stož-ьj-e ← * stog- ъ ‘kup, kopica’ stožnik- < * stož- ьn-ik-ъ / * stož- ьn-ik-i (im. mn.) stožnjak- < * stož- ьń-ak-ъ (< * stož- ьn-j-ak-ъ) / * stož- ьń-ak-i (im. mn.) stoževnik- < * stož- ev-ьn-ik-ъ / * stož- ev-ьn-ik-i (im. mn.) stogovec (im. ed.) < * stog-ov-ьc-ь koz- < * koz-a / * koz-ę (im. mn.) ‘koza’ 233 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 234 SLA V300.01 ‘stebri kozolca’, 3/46 kozolčnjaki < * koz- ьl-ьč-ьń-ak-i (im. mn.) ← * koz- ьl-ьč-ьń-ak-ъ (< * koz- ьl-ьč-ьn-j-ak-ъ) ← * koz- ьl-ьc-ь ‘kozolec’ bab- < * bab-a / * bab-ę (im. mn.) ‘stara ženska’ soh- < * sox-a / * sox-ę (im. mn.) ‘kar je odsekano, razcepljeno, razcepljen kol ipd.’ stolp- < * stъlp-ъ / * stъlp-i (im. mn.) ʻstolp, steber’ stolpci < * stъlp-ьc-i (im. mn.) koli (im. mn.) < * kol- i ← * kol- ъ ‘kol’ kolc- < * kol- ьc-ь / * kol- ьc-i (im. mn.) opornjak (im. ed.) < * o(b)-por- ьń-ak-ъ (< * o(b)-por- ьn-j-ak-ъ) ← * o(b)-por-a ← * o(b)-per-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * per-ti * pьr-ǫ ‘suvati, tiščati, pritiskati’ podstava (im. ed.) < * podъ-sta-v-a ← * podъ-sta-v-i-ti ‘postavljati pod’ ← * podъ- ‘pod’ + * sta-v-i-ti ‘postavljati’ (← * sto-j-a-ti ‘stati’) drogo < * drǫg-o (im. mn.) ≤ * drǫg-ę (prim. Logar 1996: 60–64) ← * drǫg-ъ ‘drog’ tram (im. ed.) < * (tram)-ъ ← srvnem. trām, drām ‘tram, bruno, zapah’ filarji < * (filar)-j-i (im. mn.) ← * (filar)-j-ь ← srvnem. pfīlære ‘steber, opornik, nosilec’ falerji < * (faler)-j-i (im. mn.) ← * (faler)-j-ь ← nem. Pfeiler ‘steber, opornik, nosilec’, avstr. nem. Pfeiler ‘stolp’ (po nar. nem. prehodu ai > ā) šprajc (im. ed.) < * (šprajc)-ь ← nem. Spreize ‘opora, podpora’ špirovci < * (špir)-ov-ьc-i (im. mn.) ← * (špir)-ov-ьc-ь ← nem. Spiere ‘drog’ / neka nem. predloga, sorodna s srvnem. gesperre ‘tramovje’, sparre, nem. Sparren ‘špirovec, škarnik’, srvnem. sperren, spirren ‘postaviti tramovje v ostrešje’ štuc (im. ed.) < * (štuc)- ь ← nem. Stutz ‘štrcelj’ ( Stützbaum ‘opornik’, Stützbalken ‘oporni tram’) štok (im. ed.) < * (štok)-ъ ← nem. Stock ‘palica, vratni okvir; klada, bruno; štor, parobek’ kolon- < * (kolon)-a / * (kolon)-ę (im. mn.) ← furl. colòne, ben. it. colona, it. colonna ‘steber’ kantoni < * (kanton)-i (im. mn.) ← it. cantone ‘kot, vogal’ štobic (im. ed.), nejasno campaki, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi filarji v T015, štuc (im. ed.) v T083, drogo v T090, kantoni v T158, štobic (im. ed.) v T192, opornjak (im. ed.) v T245 in campaki v T288. Kot enkratnica s kol- je kartiran leksem koli v T075. Kot enkratnica s stog- je kartiran leksem stogovec (im. ed.) v T196. Kot enkratnica s stolp- je kartiran leksem stolpci v T243. Kot enkratnica s koz- je kartiran leksem kozolčnjaki v T270. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi steber (im. ed.) v T090, stoževnik (im. ed.) v T202, šprajc (im. ed.) in enkratnica podstava (im. ed.) v T215, štok (im. ed.) v T339 in stolpi v T417. 234 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 235 SLA V300.01 ‘stebri kozolca’, 3/46 Kot nerelevantni so kartirani odgovori harfa (im. ed.) v T001, korci v T102, štolbuh (im. ed.) v T231 in okenco v T339. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T006, T013, T017– T018, T020, T023–T025, T029–T031, T034, T043, T050, T054, T060–T061, T063, T067, T078, T082, T084–T087, T089, T097–T098, T102, T106–T107, T116–T118, T120, T122–T124, T126–T127, T129, T132, T135–T137, T139, T144, T148, T151–T152, T154, T156, T202, T238, T334, T352–T353, T363– T368, T370, T372–T373, T375–T378, T382, T385, T387, T389, T391–T392, T398, T400–T401, T404–T405, T407–T408 in T412–T413. 4. Uporabljena dodatna literatura Jakop 2003; Smole 1996 5. Primerjaj SLA: V299.01 kozolec (3/45), V302.01 stol v kozolcu (3/48); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Stebri kozolca so nosilni oporniki večine enojnih in dvojnih kozolcev. Pri nekaterih preprosteje postavljenih enojnih ali stegnjenih kozolcih pokončnih opornikov v obliki stebrov pravzaprav ni, so le pokončni drogovi, na katere so pritrjene vodoravne late, kamor se nalaga žitne snope, seno in druge pridelke, da se posušijo. Ti kozolci ve- činoma nimajo zaščitnih streh. Posebej pogosto so jih postavljali na Kobariškem, Cerkljanskem, v Goriških Brdih idr. Ti kozolci so imeli večinoma omejen rok trajanja, saj so v zemljo vkopani leseni drogovi po nekaj letih propadli, ponekod so jih obnovili ali jih v podobni obliki postavili povsem na novo. Mnogo trajnejši so bili enojni kozolci z močnimi lesenimi, iz kamna pozidanimi ali betonskimi stebri. Takšne kozolce so lastniki redno vzdrževali in obnavljali. Ponekod so pokončne lesene stebre nasadili v lesene ali pozneje tudi betonske babe, tj. deloma vkopane podstavke, na katere so s klini ali velikimi kovanimi objemkami in vezmi pritrjevali pokončne stebre kozolcev, da so jih tako zavarovali pred propadanjem. V primeru poškodb in preperevanja so lastniki zamenjali samo spodnji delno vkopani podstavek in si tako zmanjšali stroške obnove. Takšni stebri so bili večinoma prečno luknjani v razdalji 30 centimetrov ali manj, vanje so vtaknili prečne late, večinoma iz smrekovine ali različnih vrst trdnejših listavcev, da so nanje nalagali pridelke za nekajdnevno ali večtedensko sušenje. Ti leseni stebri ko- zolcev so bili praviloma štiristrano obtesani ali obžagani, da se je oblikoval enotnejši videz, hkrati pa se je povečala tudi trdnost kozolca. Takšni enojni kozolci so bili pogosti zlasti na Gorenjskem, v okolici Ljubljane, kjer jih še nekaj stoji ob travnikih sredi stolpnic in zasebnih hiš v Šiški, Šentvidu, na Viču in drugod, pa tudi na Do- lenjskem, kjer so pomešani z drugimi tipi kozolcev. 235 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 236 SLA V300.01 ‘stebri kozolca’, 3/46 Povsem drugačni so zidani stebri enojnih kozolcev, pogosto zidani iz kamna in apna, masivnih in čokatih oblik kvadratastega preseka. Ti so praviloma zelo kakovostno pozidani, čeprav so graditelji uporabljali zgolj ploščato obdelane kamne in apno, ponekod tudi sproti gašeno apno, da je bila vezivnost takšne gradnje še večja. Zato so številni kozolci z zidanimi stebri preživeli tudi potresne sunke, medtem ko so bile druge iz kamna in apna pozidane stavbe mnogo bolj poškodovane. Kozolci z zidanimi stebri so pogosti v zahodnem delu Horjulske doline, na Škofjeloškem, Cerkljanskem, ponekod na Tolminskem in Kobariškem. Dvojni kozolci, zlasti toplarji, so večinoma imeli za osnovno nosilnost vgrajene močne hrastove ali kostanjeve stebre, praviloma štiristrano obdelane. Tudi ti stebri so bili enakomerno luknjani za namestitev prečnih lat. Ponekod so bili povsem votljeni tudi vsi štirje krajni leseni stebri, da so nanje zlagali ograbke, tj. seno, ki ostane po končanem polaganju sena v okna kozolca. Praviloma so bili leseni stebri kozolca spodaj čokato razširjeni in nekateri tudi likovno odebeljeni ter postavljeni na sprva kamnite in od srede 20. stoletja pogosto betonske podstavke. Pri toplarjih in večinoma tudi pri drugih dvojnih kozolcih so stebri kozolcev segali od podstavkov pa vse do strešnih napuščev, kjer so se povezovali s spodnjimi in zgornjimi prečnimi tramovi, nanje so bile pogosto pritrjene lege, na te pa strešne konstrukcije. Ob osnovnih je obstajala še vrsta drugih krajevnih konstrukcijskih različic. Ponekod so imeli tudi dvojni kozolci zidane nosilne stebre. Večinoma so bili stebri kvadratastega prereza in nato še bolj ali manj grobo ometani. Ponekod v Selški dolini, v Sorici in Danjah, so imeli takšni stebri kozolcev vgrajene niše za različne svetniške podobe. Drugod so bili stebri kozolcev valjastih oblik in pozidani iz kamna (Vodice pod Limbarsko goro) ali iz žgane opeke (Zali Log). Prim.: Čop – Cevc 1993; Hazler 1999; Hazler 2007; Melik 1931; Mušič 1970; Stele 1928; Svetek 2011; Štepec 2011; Valvasor 1994 7. Skica 236 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 237 SLA V301.01 ‘late kozolca’, 3/47 Komentar in karta: 3/47 SLA V301.01 ‘late kozolca’ Tjaša Jakop, Vera Smole 1. Gradivo Za pomen ‘prečni tramič, drog v kozolcu’, knj. láta ( á), se v slovenskih narečjih najpogosteje uporabljata leksema lata in ranta. V nekaterih točkah gorenjske in dolenjske narečne skupine se uporablja leksem remelj. Drugi leksemi so redki in razpršeni. V vprašalnici je vprašanje postavljeno v množinski obliki, vendar je v gradivu precej odgovorov zapisanih v im. ed. V T164 je poleg leksema late (im. mn.) ob drugem leksemu rante zapisano, da je poimenovanje starejše. V T003 je zapisovalec ob leksemu late zapisal, da so »s klini zaklinjene«. Ti leksemi se lahko uporabljajo tudi v zvezah z desnim ali levim prilastkom, ki tu niso kartirani, npr.: late (od) kozolca (T097, T207, T209, T268, T273, T297, T310, T323, T342, T386), late kozla (T090, T208), lata v kozolcu (T314), late za v stog (T009), late pri harfi (T049), remeljni kozolca (T285), kozolčna lata (T302) in rante kozolčne (T346). Za veliko točk na to vprašanje ni odgovora, saj kozolcev tam nimajo, na kar je v več zapisih tudi opozorjeno (prim. V299.01 kozolec). 2. Morfološka analiza lat- < * (lat)-a / * (lat)- ę (im. mn.) ← stvnem. latta, srvnem. latte ‘letev’ latnik (im. ed.) < * (lat)-ьn-ik-ъ latve < * (lat)-ъv- ę (im. mn.) letv- < * (let)-ъv- a / * (let)-ъv- ę (im. mn.) / * (let)-ъv-i (im. mn.) ← neka stvnem. beseda, sorodna s stvnem. latta ‘letev’ rant- < * (rant)- a / * (rant)- ę (im. mn.) ← bav. nem. Rante ‘palica’, nem. Rante ‘letev’ kolci < * kol-ьc-i (im. mn.) ← * kol-ьc-ь ← * kol- ъ ‘kol’ lege < * lęg-ę (im. mn.) ← * lęg-a ← * le-i (< * lęg-ti) * lęg-ǫ ‘leči’ moti < * mot-i (im. mn.) ← * mot-ь ‘drog, kol, steber’ ← * met-a-ti ‘metati’ rebra < * rebr-a (im. mn.) ← * rebr-o ‘rebro’ preklje < * perk-ъĺ-ę (im. mn.) ← * perk-ъĺ-a ← * perk-ъ ‘prečen, ki leži prek, nasproti’ prekeljc (im. ed.) < * perk-ъĺ-ьc-ь prečniki < * perč-ьn-ik-i (im. mn.) ← * perč-ьn-ik-ъ ← * perč-ьn-ъ / * perč- i- ti ← * perk- o ← * perk-ъ ‘prečen, ki leži prek, nasproti’ 237 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 238 SLA V301.01 ‘late kozolca’, 3/47 pretlj- < * (pretĺ)- ę (im. mn.) / * (pretĺ)-i (im. mn.) ← bav. nem. Prettl ‘majhna deska’ (prim. nem. Brett ‘deska’) remelj- < * (remĺ)- ь / * (remĺn)- i (im. mn.) ← bav. nem. Riemling ‘dve coli debel in petnajst col širok ploh’ / bav. nem. Rämling ‘vrsta kola’ / bav. nem. Rähmel, Remel ‘rogovilasto poleno, ki se ne da razklati’ lajšte < * (lajšt)- ę (im. mn.) ← nem. Leiste ‘letva’ (pred prehodom srvnem. ṡ > s) g//a//tr- < * (gatr)- a / * (gatr)- ę (im. mn.) ← srvnem. gater, nem. Gatter ‘mreža, ograja za zaščito pred divjadjo’ (1. // ≥ l v T291; 2. // ≥ n v T288, T291–T292) drot (im. ed.) < * (drot)-ъ ← srvnem. drāt ‘žica’ (po bav. nem. prehodu a > o) trame < * (tram)-ę (mn.) ← * (tram)-ъ ← srvnem. trām, drām ‘tram, bruno, zapah’ štange < * (štang)- ę (im. mn.) ← * (štang)-a ← nem. Stange ‘drog’ šprajce < * (šprajc)-ę (im. mn.) ← * (šprajc)-a ← nem. Spreize ‘opora, podpora’ štafeljni < * (štafĺn)-i (im. mn.) ← * (štafĺ)-ь ← srvnem. stafel, staffel ‘stopnica, stopnja’ (ESSJ IV: 104) žlajferji < * (žlajfer)-j-i (im. mn.) ← * (žlajfer)-j-ь ← srvnem. slīfære ‘brusač, brus’ (po srvnem. diftongizaciji ī > ei > ai) španica (im. ed.), nejasno, morda v zvezi z nem. spannen ‘raztegniti, nabiti’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi šprajce v T001, trame in žlajferji v T045, kolci v T098, drot v T100, mati v T195, lege v T283, rebra v T290, štafeljni v T339 in španica v T411. Kot enkratnici z lat- sta kartirana leksema latve v T230 in latnik v T231. Kot enkratnice s prek- so kartirani leksemi prečniki v T141, prekeljc v T173 in preklje v T305. Kot nerelevantni so kartirani odgovori špranja v T019, štant oz. štanti v T234, T244, T253 in T326 ter brane v T197. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T006, T013, T017– T018, T020, T023–T025, T029–T031, T034, T043, T050, T054, T060–T061, T063, T067, T078, T082, T084–T087, T106–T107, T117–T118, T120, T122– T124, T136–T137, T139, T144, T148, T151–T152, T154, T156, T352–T353, T363–368, T370, T372–T373, T375–T378, T382, T385, T387, T389, T391– T393, T398, T400–T401, T404–T405, T407–T408 in T412–T413. 4. Uporabljena dodatna literatura Jakop 2003; Smole 1996 5. Primerjaj SLA: V299.01 kozolec (3/45); V300.01 stebri kozolca (3/46); V463.01 deske ograje (3/99); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 238 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 239 SLA V301.01 ‘late kozolca’, 3/47 6. Etnološka osvetlitev Late kozolcev so praviloma lesene in vodoravno nameščene oporne naprave ob/v pokončnih drogovih ali lesenih ali zidanih stebrih kozolcev. Late so bile različnih dolžin in debelin, kar je bilo odvisno od razmika med pokončnimi drogovi in stebri. Pri enostavnejših izvedbah enojnih kozolcev brez streh so bili drogovi postavljeni bolj skupaj (od dva do tri metre) kot pri večjih enojnih kozolcih z lesenimi ali zidanimi stebri (od tri do štiri metre) ali velikih dvojnih kozolcih – toplarjih, kjer so bili razmiki med stebri še večji (od štiri do štiri metre in pol). Večinoma so bile late narejene iz lesa smreke ali hoje. Pri preprosto zasnovanih enojnih kozolcih brez streh so bile late zaradi manjših razmikov nosilnih drogov pra- viloma krajše in iz manj debelega lesa. Pogosto so za late v teh in tudi večjih enojnih in dvojnih kozolcih uporabljali sušice, ki so jih gospodarji odbirali v gozdu, še posebej med mladim, gosto raslim drevjem, ki se je posušilo ali zaostajalo v rasti. Na južnem Pohorju so za late uporabljali bolj krepke smrekove ali hojeve sušice, večinoma debeline deset krat deset centimetrov. Bile so tesarsko ročno obdelane z vseh štirih strani in nato vtaknjene v nekoliko večje kvadrataste luknje, ki so se največkrat v razmiku od dvaindvajset do petindvajset centimetrov vrstile po stebru od spodaj navzgor. Kvadratasti prerezi lat so zagotovili trden oprijem in stojišče polagalcem sena in drugih pridelkov v late kozolca, pa tudi oporni stoli – hlapci so se s kavljastimi kljukami bolje oprijemali štiristrano obdelanih lat. Prim.: Čop – Cevc 1993; Hazler 1999; Hazler 2007; Melik 1931; Mušič 1970; Stele 1928; Svetek 2011; Štepec 2001; Valvasor 1994 7. Skica 239 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 240 SLA V301.01 ‘late kozolca’, 3/47 240 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 241 SLA V302.01 ‘stol v kozolcu’, 3/48 Komentar in karta: 3/48 SLA V302.01 ‘stol v kozolcu’ Tjaša Jakop, Vera Smole 1. Gradivo Za pomen ‘stolu podobna priprava v kozolcu’, knj. stòl ( ȍ), se v narečjih najpogosteje uporablja leksem stol z izpeljankami stolec, stolek in stolček, drugi najpogostejši leksem je hlapec. Leksemi kot oder in odrnica, prukica in pručka, lojtre, krošnja, brv in žeselj so redki in razpršeni. Ti leksemi se lahko uporabljajo tudi v zvezah z desnim ali levim prilastkom, ki tu niso kartirani, npr.: stol v kozolcu (T273, T288, T361, T386), stol v kozlu (T208), stol za v kozolec (T306), stol za podajati (T234, T254), stol za zdevati (T244, T255) in zdevalni stol (T236), stol za obdevati (T231, T233), stol za obkladanje (T191), hlapec za stog (T009), žeselj v kozolcu (T310) ali obdevalna lojtra (T011). Nekateri leksemi poimenujejo naprave, ki nimajo oblike stola (npr. oder in odrnica, lejtra oz. lojtre, shod, brv, deska), opravljajo pa njegovo funkcijo. Tako še: štolbuh v T303 in T327 s pojasnilom »oder na sredi«, ostrv v T071, ki je »lata, ki so jo uporabljati pri skladanju žita, da so na njej stali«. V T158 je pojasnjeno, da je pruka »deska med dvojnimi lestvami«, v T178 pa, da je oder »deska na dveh lestvah«. V T206 ima leksem krošnja označevalnik »redko« (ob pogostejših prukici in pručki), v T417 pa je zapisano, da hlapci tu »niso bili pogosti«. Nerelevantni so naslednji odgovori: v T337 se poimenovanje stol uporablja za napravo »za kritje slamnate strehe«, poimenovanje hlapec pa za pripomoček »za sezuvanje škornja«. Poimenovanje cvizlovnik v T160 označuje »vilice, kar je podobno vilicam; rogovila«, podajač v T300 in podajalnik v T316 pa je »priprava na dolgem ročaju z dvema rogljema na vrhu: z njim se podaja snope«. Za več točk na to vprašanje ni odgovora, saj kozolcev tam nimajo (gl. V299.01 kozolec). 2. Morfološka analiza stol < * stol- ъ stolec < * stol-ьc-ь stolček < * stol-ьč-ьk-ъ stolek < * stol-ъk-ъ stolič < * stol-i-ь stolica < * stol-ic-a hlaPec < * xolp-ьc-ь ← * xolp-ъ ‘sluga, suženj, fant’ ( P ≥ b v T201, T207) oder < * odr-ъ ‘oder’ odrnica < * odr-ьn-ic-a 241 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 242 SLA V302.01 ‘stol v kozolcu’, 3/48 krošnja < * krosń-a (< * krosn-j-a) ← * krosn-a ‘lesena konstrukcija, lesen izdelek’ shod < * sъ(n)-xod- ъ ← * sъ(n)-xod-i-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ + * xod-i-ti ‘hoditi, iti peš’ brv < * brьv-ь ‘brv’ kozel < * koz- ьl-ъ ← * koz-a ‘koza’ klop < * klǫp-ь ‘klóp’ deska < * (dъsk)-a ‘deska’ < * (dьsk)-a ← rom. * deska ‘lesena plošča’ ostrv < * ostr-ъv-ь ← * ostr-y, tož. ed. * ostr-ъv-ь ← * ostr-ъ ‘oster’ predal < * per-dal-ъ ‘kar je predeljeno’ pruka < * (pruk)- a ← bav. srvnem. prucke ‘privzdignjen oder za sedenje, ležišče iz desk pri peči’, ‘most’ prukica < * (pruk)- ic- a pručka < * (pruč)-ьk- a lejtra < * (lejtr)- a ← srvnem. leiter(e) ‘lestev’ lojtre (im. mn.) < * (lojtr)- ę ← * (lojtr)- a ← bav. srvnem. Lǫiter ‘lestev’ žeselj < * (žesĺ)- ь ← srvnem. sëʒʒel, stvnem. sëʒʒal ‘stol’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi lejtra v T011, ostrv v T071, klop v T162, deska v T163, shod v T192 in predal v T339. Kot enkratnici s stol- sta kartirana leksema stolič v T008 in stolica v T212. Kot enkratnica s pruk- je kartiran leksem pruka v T158. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi stolček v T008, krošnja v T206 in T229, žeselj v T208, kozel v T262 in nerelevanten odgovor štolbank v T300. Kot nerelevantni so kartirani odgovori stog kozla v T090, kolec v T096, cvizlovnik v T160, podajač v T300 in podajalnik v T316, štolbuh v T303 in T327, hlapec in stol v T337 ter okno v T338. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T006, T012–T013, T017–T018, T020, T023–T025, T029–T031, T034, T043, T049–T050, T054, T060–T061, T063, T067, T070, T078, T082–T087, T090, T106–T107, T116– T118, T120, T122–T124, T126–T127, T129, T132, T135–T137, T139, T144, T148, T151–T152, T154, T156, T161, T200, T202, T281, T336, T342, T352– T353, T363––T368, T370, T372, T375–T378, T382, T387, T391–T392, T398, T400–T401, T404–T410 in T412–T413. 4. Uporabljena dodatna literatura Jakop 2003; Smole 1996 5. Primerjaj SLA: V299.01 kozolec (3/45), V300.01 stebri kozolca (3/46), 301.01 late kozolca (3/47); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 242 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 243 SLA V302.01 ‘stol v kozolcu’, 3/48 6. Etnološka osvetlitev Stol v kozolcu je lesena in od 80. let 20. stoletja ponekod tudi kovinska naprava v obliki stola za stojno oporo osebi, ki ob pomoči podajalca s tal ali z voza polaga seno, žito, ajdo, praprot, repnico, koruzo in druge pridelke v okno kozolca. Stol v kozolcu je po nastanku domnevno mlajši od prvih enojnih kozolcev, saj je njegovo uporabo mogoče zanesljivo potrditi šele z izgradnjo velikih in predvsem visokih dvojnih kozolcev ob koncu 18. in začetku 19. stoletja, ko je bila takšna naprava predvsem varnostna nuja, delo polagalca sena idr. v okna kozolca pa je bilo zaradi njega lažje. Stol je bil razširjen predvsem pri dvojnih kozolcih, toplarjih, precej manj pa pri nesomernih dvojnih kozolcih na kozla. Prve izvedbe stolov, hlapcev, so bile domnevno enostavne in podobne krajšemu ukrivljenemu drogu s stojno kljuko, deščico. Takšen hlapec je bil leta 1951 dokumentiran v vasi Draganče v občini Šmohor v Ziljski dolini. Izdelan je bil iz pokončnega in pri vrhu ukrivljenega droga in stojne deščice, krajšega droga, ki sta bila z izrezanim utorom povezana z nosilnima latama. Domnevno so se iz te osnovne oblike hlapca razvile vse nadaljnje oblike stolov v kozolcih. Varnejši in tehnično bolj izpopolnjen stol v kozolcu je bil izdelan iz para navpično in vodoravno povezanih drogov, ki ju diagonalno povezujeta dve leseni lati ali močnejši železni palici. Zgoraj ima tak stol pritrjeni močni (večinoma železni) kljuki, ki ju nataknejo na eno od lat v oknu, spodnji, pod stojno ploskev podaljšani del navpičnega droga pa se upre v lato spodaj, da je stojišče (ob določenih delih tudi sedišče) dovolj varno in zdrži fizično težo nakladača pridelkov v okna. Med polaganjem pridelkov v okna kozolca so stol večkrat premaknili bočno in po latah navzgor, ker se pridelki v late vedno polagajo od spodaj navzgor, vse do višine strešne lege. Po zapolnitvi enega okna so stol prestavili v naslednje okno in po potrebi še naprej, dokler delo ni bilo opravljeno. Po končanem delu so ga navadno nataknili na višje ležeče late na notranji strani okna, da so ga zavarovali pred vre- menskimi idr. vplivi. Prim.: Cevc – Čop 1993; Hazler 2007; Melik 1931; Mušič 1970; Štepec 2011 7. Skica 243 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 244 SLA V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’, 3/49 Komentar in karta: 3/49 SLA V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo Vprašanje V304a.01 spada med tista, za katera se je gradivo zbiralo šele po prenovljeni vprašalnici od leta 1961 dalje, zato je mreža zajetih odgovorov sorazmerno redka. Za pomen ‘tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme’, ostrv ( ŕ) in nar. notranjsko ostrnica ( í), ni splošno razširjenega leksema, ampak so najpogostejši leksemi ostrv in ostrva, ostrnica ter strgača in ostrgača razporejeni v bolj ali manj strnjene areale. Vprašanje je bilo zaradi narečnosti besedja velikokrat razumljeno obstojsko, pri čemer je pomenskih pojasnil v gradivu premalo, da bi bilo mogoče določiti areale leksemov z drugačnim pomenom (v T071 je ostrv ‘lata, uporabljena pri skladanju žita, da so na njej stali’, v T166 je ostrovka po obliki podoben ‘naslon pri klepanju kose’, v T302 gre verjetno za ‘kozolec brez strehe’, ostrva v T302 ima pripisano pomensko pojasnilo ‘štanti brez strehe’). Ostrvi so bile po skopih podatkih v gradivu narejene iz smrekovega debla oz. vrha (T010, T013), namesto njih pa so uporabljali tudi železne drogove (T031, T415). Poleg sena so sušili še deteljo (T013, T272, T411, T417), deteljo in žito (T355), žito (T050), ajdo in fižol (T359), slamo (T364) in snopje (T372, T374, T376, T415). Po opombah zapisovalcev ostrvi niso poznali v T030, T082, T252, T260, T264, T275, T307, T342, T387, T401 in T407–T408. Leksem rašlje v T412 spada v pasivno narečno besedišče (»tega tu niso imeli«). Za lekseme ostrv, ostrva, strgača in ostrgača so v T351; T090, T386; T095; T069 in T072 odgovori navedeni v množinski obliki. 2. Morfološka analiza //Ostrv < * ostr-ъv-ь ← * ostr-y, tož. ed. * ostr-ъv-ь ← * ostr-ъ ‘oster’ (// ≥ v v T360; O ≥  v T010, T351) //o//strva < * ostr-ъv-a (1. // ≥ h v T024–T025, T028–T029; 1. // ≥  v T016–T019, T033; 2. // ≥ j v T020, T023, T026, T028, T031) ostrvica < * ostr-ъv-ic-a os//trove (im. mn.) < * ostr-ov-ę (// ≥ j v T023) ostrovica < * ostr-ov-ic-a ostrovka < * ostr-ov-ъk-a ostrn < * ostr-ьn-ь ostrna < * ostr-ьn-a 244 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 245 SLA V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’, 3/49 //Ostrnica < * ostr-ьn-ic-a (// ≥  v T235, T411, 417; O ≥  v T148) Ostrnišče < * ostr-ьn-išč-e ( O ≥  v T045, T180–T181, T187, T195, T328, T373) ostrica < * ostr-ic-a stog < * stog-ъ ‘kup, kopica’ Stožje < * stož-ьj-e ( S ≥ š v T123) stožer < * stož-er-ъ (ESSJ III: 322) stržen < * strьž-en-ь ← * strьž-ę, tož. ed. * strьž-en-ь ‘stržen’, ‘sredina (rečnega toka)’ strže < * strьž-e (im. ed. s.) / * strьž-ę (im. mn. ž.) strgača < * strъg-a-č-a ← * strъg-a-ti * strug-ǫ ‘drgniti (z ostrim orodjem)’ //ostrgača < * o(b)-strъg-ač-a ← * o(b)-strъg-a-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * strъg-a-ti (// ≥ w v T069) kopica < * kop-ic-a ← * kop-a ‘stog, kup sena ali pšenice’, *‘izkopan kup zemlje’ ← * kop-a-ti ‘kopati’ klini (im. mn.) < * kl-in-i ← * kl-in-ъ ‘klin’ ← * kol-ti ‘klati, tolči’ kobilica < * kob-y-l-ic-a ← * kob-y-l-a ← * kob-y ‘kobila’ roglji (im. mn.) < * rog-ъĺ-i ← * rog-ъĺ-ь ← * rog-ъ ‘rog’ brklja < * bъrk-ъĺ-a ← * bъrk-a-ti krma < * kъrm-a ‘krma, hrana’ križ < * (križ)-ь ‘križ’ ← stfurl. * kr(d)že ‘križ’ žrd < * žьrd-ь *‘drog v plotu’ oslica < * osьl-ic-a ← * osьl-ъ ‘osel’ kučka < * kuč-ьk-a ← * kuč-a (< * kuk-j-a) ‘kljuka’ (ESSJ II: 106; ÈSSJa 13: 79) rašlje (im. mn.) < * orz-sъĺ-ę ← * orz-sъĺ-a (< * orz-sъl-j-a) ← * orz- ‘narazen’ + * sъl-o ‘veja, palica’ (ESSJ III: 154) štanga < * (štang)-a ← nem. Stange ‘drog’ sodati (im. mn.) ≤ * (soldat)-i ← * (soldat)-ъ ← furl. soldat, it. soldato ‘vojak’ stekline (im. mn.), nejasno rahla, nejasno, morda povezano s kor. nem. ràggl, ràkl ‘ostrv’ (Lexer 1862: 203) steren, nejasno, morda v zvezi z ostr- (< * ostr-ьn-ь ← * ostr-ъ ‘oster’) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi kobilica v T085, roglji v T090, steren v T100, klini in stekline v T240, brklja v T284, sodati v T298, krma v T308, kučka v T339, štanga v T349, križ v T372, kopica v T374, rahla v T376, žrd v T384, oslica v T404 in rašlje v T412. Kot enkratnice s stog- so kartirani leksemi stožje v T080, stožer v T349 in stog v T399. Kot enkratnice z ostr- so kartirani leksemi ostrove v T023, ostrvica v T074, ostrica v T169, ostrn v T267 in ostrna v T359. Kot enkratnica s strž- je kartiran leksem stržen v T383. 245 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 246 SLA V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’, 3/49 Kot nerelevantni so kartirani odgovori ostrv v T071, ostrovka v T166 in ostrva v T302. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T030, T082, T202, T212–T213, T223, T241, T252, T255, T260, T264, T267–T268, T271, T275, T297, T307, T332, T342, T365–T368, T375, T385, T387, T392, T401, T405 in T407–T409. 4. Uporabljena dodatna literatura ÈSSJa 13; Lexer 1862 5. Primerjaj SLA: V304.02 kopica sena – splošno in kopica sena za čez noč (3/43), V304(b).01 kopica sena za čez zimo (3/44); OLA: /; ALE: 279; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Ostrv je tanjše deblo ali vrh debla iz (najpogosteje) smrekove sušice ali močne leskove palice, ki je do pol metra globoko navpično zakopano v zemljo in visoko od 2,5 do 3,5 m. Za boljše oprijemanje sušenih pridelkov so bile veje debla prisekane na 20 do 25 cm dolžine. Kmetje so jih postavljali na travnikih, da so na njih sušili seno, otavo, otavič, in ob njivah, da so nanje obešali požeto žito in ajdo. Ostrvi so na travnikih večinoma postavljali v eni ali več zaporednih vrstah in nanje do tri tedne obešali seno, potem pa suho z vozovi odpeljali domov. Na območju južnega Pohorja in na avstrijskem Koroškem so k visokim ostrvem pristavili samo- stojno stoječo lestev z opornim drogom, da so lahko seno naložili vse do vrha ostrvi. Seno so na ostrvi obešali z lesenimi ali železnimi vilami. Nalagali so od spodaj navzgor in ga nazadnje z vseh strani prečesali z grabljami, da je bila s senom obložena ostrv čim bolj gladka, pripravljena za odtekanje deževnice in odporna proti vetrovom. Na Slovenskem so ostrvi prvič izpričane leta 1485 na Koroškem. Z uvajanjem krmnih rastlin in krmil so delno izgubile pomen, vendar so še v rabi v Ribniški in Loški dolini, Beli krajini in na območju Vitanja, Zavodnja idr. Njihovo rabo so povsem opustili zlasti na ravninskih travnikih, kjer se je v začetku 90. let 20. stoletja uveljavilo baliranje sena (tudi npr. v Logarski dolini). Prim.: Baš 1970; Ložar 1944 246 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 247 SLA V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’, 3/49 7. Skica 247 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 248 SLA V266.01 ‘voz’, 3/50 Komentar in karta: 3/50 SLA V266.01 ‘voz’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Za pomen ‘vozilo z navadno štirimi kolesi za prevoz ljudi in tovora, ki ga vleče vprežna žival’, knj. vóz ( ), je v narečjih najpogostejše poimenovanje voz. Drugo pogosto poimenovanje je kolektiv kola, tvorjen iz kolo po prehodu v o-sklanjatev. Druga poimenovanja so redkejša. Leksema voz in kola ponekod soobstajata, in sicer lahko voz služi za poimenovanje napolnjenega oz. naloženega voza (v T281, T292, T372, T377), kola pa za poimenovanje praznega voza (v T281, T372). Poimenovanje voz je ponekod »zastarelo« (v T231) oz. »redko« (v T236) ob nezaznamovanem kola. V T374 je voz poimenovanje za »velik voz«, medtem ko imajo kola opombo »navadno«. Za izraz kola v T279 je v opombi zapisano, da je to »velik voz za hlode, ki ga rabijo na nevarnih poteh«, medtem ko je voz v T031 »največji voz«. Z leksemi škalir v T070 in T087, gare v T031 in voz v T377 je poimenovan »voz za seno«. Drugi izrazi, ki niso vključeni v ta komentar, poimenujejo posebne vrste vozov glede na velikost, vrsto koles oz. osi in namembnost, in sicer so garice v T031 »zelo majhen voz«, gumiradel v T223 je »voz z gumijastimi kolesi«, v T241 je štekljar »voz z lesenimi osmi« in aksar »voz z železnimi osmi«. V T252 je štekljar »voz z lesenimi osmi«, gumi voz pa »voz z gumijastimi kolesi«. V T275 se za poimenovanje »voz[a] z gumijastimi kolesi« uporabljata izraza gumi voz in gumar, za poimenovanje »voza z veliko leseno ploščo« pa platonar. Platoner je v T321 in T322 »voz z dero«. V T031 je kripa »voz za listje«, rtiči (mn.) so »velik, kovan voz za prevažanje lesa pozimi«, cagrle »manjši zaprti voz za voziti krompir« in trugelj »večji cagrle«. Gotej je v T022 poimenovanje za »voz za krompir«. V T317 je prek »zapravljivček«, holtpratar pa »težak voz za les«. V T372 je bagerli »zapravljivček«, španig »koleselj«, kik pa »gik«. Ajnšpaniger je v T322 »lahek voz za krmo«. V T357 so kolobre »nek voz za planine«. Taser v T129 je »voz za seno in listje«, žoja v T087 poimenuje »voz za steljo«. Koš v T063 poimenuje »voz za gnoj«, žlovfe so v T415 »voz z enim parom koles za razvažanje gnoja«, gare v T312 in T336 pa »voz na dveh kolesih«. Izraza tajselj v T189 in cvajšpanig v T191 poimenujeta »voz za dva konja«. Za T059 je v opombi zapisano, da tam vozov nimajo, vendar je kljub temu podan odgovor voz, verjetno prevzet od drugod. Za T065 je v opombi zapisano, da tam vozov nimajo. 248 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 249 SLA V266.01 ‘voz’, 3/50 2. Morfološka analiza voz < * voz-ъ ‘voz’ kola (im. mn.) < * kol-a ← * kol-o ‘kolo’ gare (im. mn.) < * (gar)-ę ← * (gar)-a ← srvnem. garre, karre ‘gare’ škalir < * (škalir)-j-ь ← furl. scalîr ‘del kmečkega voza, plató’ kareta < * (karet)-a ← furl. carète ‘kočija na štiri kolesa’, ben. it. carèta ‘ciza’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnica je kartiran leksem kareta v T069. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani nerele- vantni odgovori garice, cagrle, trugelj, kripa in rtiči v T031, žoja v T087, aksar v T241, gumi voz v T252 in T275, gumar v T275, holtpratar v T317, parizar in ajnšpaniger v T322, bagerli, španig in gik v T372 ter žlovfe v T415. Kot nerelevantni so kartirani odgovori gotej v T022, koš v T063, taser v T129, tajselj v T189, cvajšpanig v T191, gumiradel v T223, štekljar v T241 in T252, platonar v T275, voziček v T300, gare v T312 in T336, prek v T317, platoner v T321 in T322 ter kolobre v T357. S simbolom za »ni poimenovanja« je kartiran odgovor v T065. Z zelenim znakom so kartirani leksemi voz s pomenom ‘naložen voz’ oz. leksemi kola s pomenom ‘prazen voz’. Z modro izogloso je na karti označena odsotnost onezvenečenja v izglasju v leksemu voz v T001−T007, T010−T013, T015−T022, T024, T026, T028–T029, T067, T069–T071, T136–T137, T142, T161, T172−T177, T179−T186, T188−T194, T202, T214, T228–T229, T312, T370, T372, T374, T376–T377 in T381–T382. Z vijolično izogloso je na karti označena asimilacija vzglasnega v- v leksemu voz v T002−T004, T006–T007, T027, T056, T058, T061, T064, T074−T076, T079, T081, T095, T097, T101–T102, T104, T108−T110, T112−T120, T128−T140, T142−T149, T152, T154−T157, T161, T165−T172, T174−T179, T181−T183, T186, T196, T208, T228−T231, T233−T249, T252−T272, T274−T277, T297−T304, T306, T316–T317, T319–T320, T322, T325, T332 in T344. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V268.01 kolo (3/58), V271.01 ročni voziček (3/78), V271(a).01 ročni voziček z dvema kolesoma (3/79), V271(b).01 ročni voziček s štirimi kolesi (3/80), V281.02 sani (3/83); OLA: 797, 798; ALE: 445; SDLA-SI: 431 voz s štirimi kolesi; ALI: 3596; ASLEF: 3247; HJA: 969; LinGeH: 467; ÚMNyA: / 249 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 250 SLA V266.01 ‘voz’, 3/50 6. Etnološka osvetlitev Voz je dvo- ali štirikolesno vprežno ali vlečno vozilo z različnimi podvozji in nastavki, ki se uporablja za prevoz bremen, ljudi in živali. Vozovi so se v kmečkem poljedelskem in živinorejskem okolju pa tudi z različnimi oblikami poklicnega pre- vozništva ves čas razvijali. Iz pregleda vozov v različnih opisnih, slikovnih in snovnih virih je mogoče razbrati precejšnje razlike v njihovi obliki in namembnosti. Iz njih odsevajo tudi sočasne družbene razsežnosti, ustvarjalnost graditeljev in gmotni položaj naročnikov in uporabnikov. Z raznovrstno zasnovo, obliko in uporabnostjo vozov so se razvila tudi zelo natančna in pokrajinsko raznolika poimenovanja za posamezne vrste vozov. Po dosegljivih virih in različnih poskusih strokovnega razvrščanja je mogoče vozove umestiti v več prepoznavnih skupin, ki odsevajo množično uporabnost vozov v preteklosti, predvsem pa tudi zelo natančna poimenovanja, ki se z zmanjšano uporabo vozov kot glavnih prevoznih sredstev vse bolj izgubljajo. Vozove je mogoče razdeliti na vprežne štirikolesne delovne vozove (npr. različno velike lojtrnike in parizarje, ki so bili znani po masivni in trdni izdelavi in po vsaj 20 cm širokih platiščih koles, namenjeni pa so bili prevozu težjih tovorov na daljše razdalje), vprežne štirikolesne prestižne vozove (npr. kasaške koleslje in zapravljivčke, tj. večinoma praznične vozove lahke kovinsko-lesene konstrukcije z jeklenim vzme- tenjem, ročnim zavornim sistemom in vgrajenimi kosi ukrivljenega lesa, ki so poudarjali njihov prestižni videz), vprežne dvokolesne vozove (za dovažanje drv z gozdov na domačije, gnoja od domačij na njive in za prevoz sveže pokošene trave, suhega sena, požetih snopov žit, koruze, ajde idr.), vlečne štirikolesne vozove, vlečne dvokolesne vozove in otroške vozičke. Posamezna kmetija je nekoč lahko imela po dva, tri in več vprežnih štirikolesnih vozov ter vrsto nadomestnih delov, ki so se pogosteje poškodovali in jih je bilo treba sproti obnavljati ali nadomeščati. Vozove so kmetje shranjevali pod dvojnimi kozolci, širokimi napušči gospodarskih poslopij in pod lopami z nadstreški, saj so bili temeljna opora vsakega kmečkega gospodarstva, zato jih dobri gospodarji niso nikoli puščali na planem, da bi po nepotrebnem propadali. Od 60. let 20. stoletja dalje so se uveljavljali vozovi, ki so imeli namesto štirih lesenih koles kolesa s kovinskimi platišči in gumijastimi pnevmatikami. Nekaj let pozneje so se uveljavili vozovi z večinoma železno konstrukcijo, ki so jih izdelovali tržno prilagodljivi kovači, kovinarji in različna industrijska podjetja. Do 70. let 20. stoletja je večina kmečkih gospodarstev še uporabljala lesene vozove, ki so jih nato izpodrinile in povsem nadomestile različne traktorske prikolice in druge tehnične naprave, tako da so leseni vozovi postali prežitek nekdanjih gospodarskih in obrtnih dejavnosti. Prim.: Bogataj 1989; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 250 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 251 SLA V266.01 ‘voz’, 3/50 7. Skica 251 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 252 SLA V270.01 ‘lojtrnik’, 3/51 Komentar in karta: 3/51 SLA V270.01 ‘lojtrnik’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Za pomen ‘voz z lestvi podobno pripravo na straneh’, knj. lójtrnik ( ), je v narečjih najpogostejše poimenovanje lojtrnik. Druga pogostejša poimenovanja so še lojtrni voz, lojtrnice, lojtrski voz in voz z lojtrami. Gradivo je izrazno in besedotvorno zelo raznovrstno (npr. lojtršček, lojtrčnjak, lojtrčnik itd.), poleg že omenjenih poimenovanj pa so zelo pogoste tudi besedne zveze z leksemom voz (redkeje tudi kola) v jedru z levim ali desnim prilastkom, kot so lejtrovski voz, dolga kola, voz z škalerjami, kola z lestvicami. Poimenovanja voz z žojo v T086, lojtrice v T267 ter tasnik in škalir v T094 imajo pomen »voz za seno«, medtem ko so žoje v T094 »lojtre za listje«. V T409 ima poimenovanje voz z lojtrami oba navedena pomena. V T152 je ob poimenovanju lojtrnice zapisana opomba »prej, ko ni bilo štram«, v T154 pa ima poimenovanje štrame opombo, da so to »ta velike«; podobno opombo imata tudi poimenovanji šaraglje v T236, tj. »velike lojtrnice«, in lestvice v T396, ki so »večje«. V T195 je z opombo razloženo, da je voz s konicami tak z »deskami ob straneh«, v T302 pa, da je lesenjak »lesen voz z okovanimi aksami«. Poimenovanje garice ima v T382 v opombi pojasnilo, da je to »majhen voz z lojtrami«, v T385 le, da so »kratke«, medtem ko imajo v T381 »gostejše kline«, lojtre pa so tam »velike za krmo«. Z opombo »redko« sta pospremljeni poimenovanji lojtrnik v T234 in lojtrni voz v T267. Poimenovanje vagerli v T102 je v zapisu označeno kot arhaizem. V T001 je zapisana opomba, da poimenovanja katruna »ni več«. V T244 je lojtrnik »lestev«, lojtrnica pa »del voza«. V T267 ima koš v opombi zapisano »za gnoj«. Ponekod je v gradivu zapisano, da tam lojtrnikov niso uporabljali (T031, T109) ali jih niso poznali (T082–T084), nimajo izraza zanje (T392) oz. da lojtrnikov (T005) ali vozov tam nimajo (T061, T065). 2. Morfološka analiza lojtr- < * (lojtr)- a / * (lojtr)- ę (im. mn.) ← bav. srvnem. lǫiter ‘lestev’ lojtric- < * (lojtr)- ic- a / * (lojtr)- ic- ę (im. mn.) lojtrnik < * (lojtr)- ьn- ik- ъ ← * (lojtr)-ьn- ъ lojtrnic- < * (lojtr)- ьn- ic- a / * (lojtr)- ьn- ic- ę (im. mn.) (po metatezi l-r ≥ r-l v T236) ← * (lojtr)-ьn- ъ lojtrnjak < * (lojtr)-ьń-ak- ъ (< * (lojtr)-ьn-j-ak- ъ) ← * (lojtr)-ьn- ъ lojtršček < * (lojtr)-ьšč-ьk-ъ < * (lojtr)-ьsk-ъ lojtrčnjak < * (lojtr)-ьč-ьń-ak- ъ ← * (lojtr)-ьč-ьn-ъ 252 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 253 SLA V270.01 ‘lojtrnik’, 3/51 lojtrčnik < * (lojtr)-ьč-ьn-ik-ъ ← * (lojtr)-ьč-ьn-ъ lojtranik < * (lojtr)-a-n-ik- ъ ← * (lojtr)-a-n- ъ ← * (lojtr)-a-ti lojtranic- < * (lojtr)- a-n- ic- a / * (lojtr)- a-n- ic- ę (im. mn.) lejtr- < * (lejtr)- a / * (lejtr)- ę (im. mn.) ← srvnem. leiter(e) ‘lestev’ senske lejtre (im. mn.) < * sěn-ьsk-y-j-ę (lejtr)- ę ← * sěn-ьsk-ъ (← * sěn-o ‘seno’) + * (lejtr)- a lejtrice (im. mn.) < * (lejtr)- ic- ę lejtrnik < * (lejtr)- ьn- ik- ъ ← * (lejtr)-ьn- ъ lejtrnic- < * (lejtr)- ьn- ic- a / * (lejtr)- ьn- ic- ę (im. mn.) ← * (lejtr)-ьn- ъ lejtranic- < * (lejtr)- a-n- ic- a / * (lejtr)- a-n- ic- ę (im. mn.) ← * (lejtr)-a-n- ъ ← * (lejtr)-a-ti gare (im. mn.) < * (gar)-ę ← srvnem. garre, karre ‘gare’ lejtrske gare (im. mn.) < * (lejtr)-ьsk-y-j-ę (gar)-ę ← * (lejtr)-ьsk-ъ + * (gar)-a garice (im. mn.) < * (gar)-ic-ę garičnjak < * (gar)-ič-ьń-ak-ъ (< * (gar)-ič-ьn-j-ak-ъ) grote (im. mn.) < * (grot)-ę ← kor. nem. * Gratte ‘dvokolesni voz’ (po bav. nem. prehodu a > o) grotelj < * (grot-ĺ)-ь groten < * (grotn)-ъ ← bav. nem. Gratten ‘vrsta voza’ (po bav. nem. prehodu a > o) bognar < * (bognar)-j-ь ← srvnem. wagener ‘kolar’ (pred prehodom srvnem. w [] > [w], po bav. nem. prehodu a > o) šaraglje (im. mn.) < * (šaragĺ)-ę ← madž. saroglya ← bav. nem. Schragl ‘pletena lesa’ legnar < * (legnar)-j-ь ← bav. nem. Legner ‘podstavek za sode’ lajtervagen < * (lajtervagn)-ъ ← nem. Leiterwagen ‘lojtrnik’ kareta < * (karet)-a ← furl. carète ‘kočija na štiri kolesa’, ben. it. carèta ‘ciza’ škalir < * (škalir)-j-ь ← furl. scalîr ‘del kmečkega voza, plató’ škaler < * (škaler)-j-ь ← ben. it. scalèr ‘voziček za nakladanje sena’ škelar, nejasno, morda v povezavi z škaler ščelar < * (ščelar)-j-ь ← furl. scjelâr ‘nakladalni pod pri kmečkem vozu’ ščalina < * (ščalin)-a ← furl. scjalin ‘stopnica’ žoja < * (žoj)-a, nejasno, morda v zvezi s furl. zàje, zàe ‘koš, velika pletena košara, v kateri na vozu prevažajo grobe stvari’ tasnik < * (tas)-ьn-ik-ъ, nejasno, morda v zvezi s furl. tasse ‘kup, skladovnica’ tasnjak < * (tas)-ьń-ak-ъ (< * (tas)-ьn-j-ak-ъ) lesTvic- < * lěz-t-ъv- ic- a / * lěz-t-ъv- ic- ę (im. mn.) ← * lěz-t-ъv-ь ← * lěz-ti ‘lesti, plaziti se’ ( T ≥  v T388) lestvičnjak < * lěz-t-ъv-ič-ьń-ak-ъ (< * lěz-t-ъv-ič-ьn-j-ak-ъ) Strame (im. mn.) < * stram-ę ← * stram-a ‘kol’ ( S ≥ š po diferenciaciji st- ≥ št-v T152, T154) rebrnic- < * rebr-ьn-ic-a / * rebr-ьn-ic-ę (im. mn.) ← * rebr-ьn-ъ (← * rebr-o ‘rebro’) 253 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 254 SLA V270.01 ‘lojtrnik’, 3/51 lesenjak < * lěs-eń-ak-ъ (< * lěs-en-j-ak-ъ) ← * lěs-en-ъ ← * lěs-ъ ‘les’ listnik < * list-ьn-ik-ъ ← * list-ьn-ъ ← * list-ъ ‘list’ koš < * koš-ь (< * kos-j-ь) ‘koš’ voz < * voz-ъ ‘voz’ veliki voz < * vel-ik-ъ-j-ь voz-ъ ← * vel-ik-ъ ‘velik’ (← * vel-ь ‘velik’) + * voz-ъ voz z lojtro < * voz-ъ sъ(n) (lojtr)-ojǫ ← * voz-ъ + * sъ(n) ‘skupaj z’ + * (lojtr)- a voz na lojtrah < * voz-ъ na (lojtr)- axъ ← * voz-ъ + * na ‘na’+ * (lojtr)- a voz z lojtrami < * voz-ъ sъ(n) (lojtr)- ami ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (lojtr)- a voz na lojtre < * voz-ъ na (lojtr)- ę ← * voz-ъ + * na + * (lojtr)- a voz z lojtrah < * voz-ъ sъ(n) (lojtr)- axъ ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (lojtr)- a voz na lojtrnice < * voz-ъ na (lojtr)- ьn- ic- ę ← * voz-ъ + * na + * (lojtr)- ьn- ic- a voz z lojtrnicami < * voz-ъ sъ(n) (lojtr)- ьn- ic- ami ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (lojtr)- ьn- ic- a voz na lojtranice < * voz-ъ na (lojtr)- a-n- ic- ę ← * voz-ъ + *na + * (lojtr)- a-n- ic- a (← * (lojtr)- a-n- ъ ← * (lojtr)-a-ti) voz z lojtranicami < * voz-ъ sъ(n) (lojtr)- a-n- ic-ami ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (lojtr)- a-n- ic- a voz z lojtranicmi < * voz-ъ sъ(n) (lojtr)- a-n- ic- ьmi ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (lojtr)- a-n- ic- a voz z lojtranci < * voz-ъ sъ(n) (lojtr)- a-n- ьc-i ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (lojtr)- a-n- ьc- ь voz z lojtrico < * voz-ъ sъ(n) (lojtr)- ic-ejǫ ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (lojtr)- ic- a voz z lojtricami < * voz-ъ sъ(n) (lojtr)- ic- ami ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (lojtr)- ic- a na lojtro voz < * na (lojtr)- ǫ voz-ъ ← * na + * (lojtr)- a + * voz-ъ (ta) lojtrn- voz < (* t-) (lojtr)-ьn-ъ(-j-ь) voz-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * (lojtr)-ьn-ъ (← * (lojtr)- a) + * voz-ъ (ta) lojtran voz < (* t-) (lojtr)-a-n-ъ voz-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * (lojtr)- a-n-ъ (← * (lojtr)-a-ti) + * voz-ъ nalojtran voz < * na-(lojtr)-a-n-ъ voz-ъ ← * na- + * (lojtr)- a-n-ъ + * voz-ъ o(b)lojtran voz < * o(b)-(lojtr)-a-n-ъ voz-ъ ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * (lojtr)- a-n-ъ + * voz-ъ lojtranski voz < * (lojtr)- a-n-ьsk-ъ-j-ь voz-ъ ← * (lojtr)- a-n-ъ + * voz-ъ 254 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 255 SLA V270.01 ‘lojtrnik’, 3/51 lojtraniški voz < * (lojtr)-a-n-ič- ьsk-ъ-j-ь voz-ъ ← * (lojtr)- a-n-ic-a + * voz-ъ lojtrnski voz < * (lojtr)- ьn-ьsk-ъ-j-ь voz-ъ lojtratni voz < * (lojtr)-at-ьn-ъ-j-ь voz-ъ lojtrniški voz < * (lojtr)-ьn-ič- ьsk-ъ-j-ь voz-ъ lojtrnati voz < * (lojtr)-ьn-at-ъ-j-ь voz-ъ lojtršnji voz < * (lojtr)-ьš-ьń-ь-j-ь voz-ъ lojtrski voz < * (lojtr)-ьsk-ъ-j-ь voz-ъ lojtrčn(i) voz < * (lojtr)-ьč-ьn-ъ( -j-ь) voz-ъ lojtrčki voz < * (lojtr)-ьč-ьk-ъ-j-ь voz-ъ lojtrast voz < * (lojtr)-ast-ъ voz-ъ voz z lejtrami < * voz-ъ sъ(n) (lejtr)- ami ← * voz-ъ + * sъ(n) ‘skupaj z’ + * (lejtr)- a voz z lejtrimi < * voz-ъ sъ(n) (lejtr)- y-j-imi ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (lejtr)- a voz z lejtrnicami < * voz-ъ sъ(n) (lejtr)- ьn- ic- ami ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (lejtr)- ьn- ic- a lejter voz < * (lejtr)- ъ voz-ъ ← * (lejtr)- a + * voz-ъ lejtrni voz < * (lejtr)-ьn-ъ-j-ь voz-ъ lejtrski voz < * (lejtr)-ьsk-ъ-j-ь voz-ъ (narečna palatalizacija in asimilacija sk > šč v T024) lejtrnati voz < * (lejtr)-ьn-at-ъ-j-ь voz-ъ lejtrast voz < * (lejtr)-ast-ъ voz-ъ lejtratni voz < * (lejtr)-at-ьn-ъ-j-ь voz-ъ lejtrovski voz < * (lejtr)-ov-ьsk-ъ-j-ь voz-ъ senen(i) voz < * sěn-en-ъ( -j-ь) voz-ъ ← * sěn-en-ъ (← * sěn-o) + * voz-ъ senski voz < * sěn-ьsk-ъ-j-ь voz-ъ ← * sěn-ьsk-ъ + * voz-ъ voz za seno < * voz-ъ za sěn-o ← * voz-ъ + * za ‘za’+ * sěn-o dolg voz < * dьlg-ъ voz-ъ ← * dьlg-ъ ‘dolg, ne kratek’ + * voz-ъ voz na dolgo < * voz-ъ na dьlg-o-j-e ← * voz-ъ + * na + * dьlg-ъ voz z lestvicami < * voz-ъ sъ(n) lěz-t-ъv- ic- ami ← * voz-ъ + * sъ(n) + * lěz-t-ъv- ic-a voz z grotami < * voz-ъ sъ(n) (grot)- ami ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (grot)- a voz z grotimi < * voz-ъ sъ(n) (grot)-y-j-imi ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (grot)-a voz z ga//trami < * voz-ъ sъ(n) (gatr)- ami ← * voz-ъ + * sъ(n) ‘skupaj z’ + * (gatr)-a (← srvnem. gater ‘mreža, rešetka, ograja’) (// ≥ r v T090) (Ramovš 1924: 79) voz s škalerami < * voz-ъ sъ(n) (škaler)- ami ← * voz-ъ + * sъ(n) ‘skupaj z’ + * (škaler)- voz s škalerjami < * voz-ъ sъ(n) (škaler)-j-ami ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (škaler)-j- 255 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 256 SLA V270.01 ‘lojtrnik’, 3/51 voz na škale < * voz-ъ na (škal)-ę ← * voz-ъ + * na ‘na’ + * (škal)-a (← it. scala ‘lestev’) voz s škalami < * voz-ъ sъ(n) (škal)-ami ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (škal)-a voz na škalice < * voz-ъ na (škal)-ic-ę ← * voz-ъ + * na + * (škal)- ic-a voz z žojo < * voz-ъ sъ(n) (žoj)-ǫ ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (žoj)-a voz s konicami < * voz-ъ sъ(n) kon(-ьn)-ic-ami ← * voz-ъ + * sъ(n) + * kon-ic-a (← * kon-ъ ‘konec, začetek’) voz z legnarjem < * voz-ъ sъ(n) (legnar)-j-emь ← * voz-ъ + * sъ(n) + * (legnar)-j-ь voz na špangeljne < * voz-ъ na (špangĺn)-ę ← * voz-ъ + * na + * (špangĺn)-ь, nejasno, morda v zvezi s srvnem. spange ‘tram, prečka, trak, zaponka’, nem. Spange ‘sponka’ kola z lesTvicami (im. mn.) < * kol-a sъ(n) lěz-t-ъv- ic- ami ← * kol-a (← * kol-o ‘kolo’) + * sъ(n) + * lěz-t-ъv- ic- a (← * lěz-t-ъv-a ← * lěz-ti ‘lesti, plaziti se’) ( T ≥  v T403) kola na lesTvice < * kol-a na lěz-t-ъv- ic- ę ← * kol-a ‘kolo’ + * na + * lěz-t-ъv- ic- a ( T ≥  v T388 in T399) kola z lesTnicami < * kol-a sъ(n) lěz-t-ъv-ьn-ic-ami ← * kol-a ‘kolo’ + * sъ(n) + * lěz-t-ъv-ьn- ic- a ( T ≥  v T404) kola z lojtrami < * kol-a sъ(n) (lojtr)- ami ← * kol-a + * sъ(n) + * (lojtr)- a kola z lejtrami < * kol-a sъ(n) (lejtr)- ami ← * kol-a + * sъ(n) + * (lejtr)- a kola z garicami < * kol-a sъ(n) (gar)-ic-ami ← * kol-a + * sъ(n) + * (gar)-ic-a lojtrna kola (im. mn.) < * (lojtr)-ьn-a-j-a kol-a ← * (lojtr)-ьn-ъ + * kol-o dolga kola < * dьlg-a-j-a kol-a ← * dьlg-ъ ‘dolg, ne kratek’ + * kol-o lestvična kola < * lěz-t-ъv-ič-ьn-a-j-a kol-a ← * lěz-t-ъv-ič-ьn-ъ (← * lěz-t-ъv- ic- a) + * kol-o velika kola < * vel-ik-a-j-a kol-a ← * vel-ik-ъ ‘velik’ + * kol-o vagrli < * (vagrl)- ← nem. Wagerl ‘voz(iček)’ kolobre, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi kareta v T002, škelar v T069, ščalina v T100, vagrli v T102, lejtranice v T149, legnar v T163, listnik v T184, lesenjak v T302, lajtervagen v T305, lestvičnjak v T311 in kolobre v T360. Kot enkratnici z lojtr- sta kartirana leksema lojtranik v T278 in lojtrčnjak v T313. Kot enkratnica z lejtr- je kartiran leksem lejtrice v T106. Kot enkratnica z grot- je kartiran leksem grotelj v T011. Kot enkratnica z gar- je kartiran leksem garičnjak v T378. Kot enkratnici s tasn- sta kartirana leksema tasnik v T094 in tasnjak v T097. 256 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 257 SLA V270.01 ‘lojtrnik’, 3/51 Kot enkratna besedna zveza z lejtr- je kartiran leksem senske lejtre v T366. Kot enkratne besedne zveze z voz z levim prilastkom so kartirani leksemi lejter voz v T022, lejtrovski voz v T034, lejtrast voz v T041, lojtraniški voz v T145, nalojtran voz v T198, olojtran voz v T206, lojtrniški voz T260, lojtrčki voz v T316, dolg voz v T354, lojtrast voz v T359 in lejtratni voz v T363. Kot enkratne besedne zveze z voz z desnim prilastkom so kartirani leksemi voz z žojo v T086, voz z lojtrico v T091, voz z lejtrnicami v T103, voz z lojtranci v T107, voz na lojtrah v T120, voz na škale v T126, voz z lojtro v T141, voz na špangeljne v T150, voz z legnarjem v T163, voz s konicami v T195, voz z lojtrah v T294, voz na dolgo v T346 in voz na škalice v T413. Kot enkratni besedni zvezi s kola z levim prilastkom sta kartirana leksema velika kola v T291 in lestvična kola v T414. Kot enkratni besedni zvezi s kola z desnim prilastkom sta kartirana leksema kola z lejtrami v T368 in kola z lestnicami v T404. Kot enkratna besedna zveza z gare je kartiran leksem lejtrske gare v T415. Kot besedne zveze z voz z levim prilastkom so kartirani leksemi (ta) lojtrn- voz v T030–T031, T140, T146, T159, T169–T172, T178, T192–T193, T201, T213, T231–T234, T239, T242, T244, T246–T248, T255–T257, T259, T267, T269, T298, T378, T384; (ta) lojtran voz v T192, T222, T228, T252, T383; oblojtran voz v T173, T188–T189, T194; lojtrnski voz v T170, T234, T258; lojtranski voz v T169–T170; lojtratni voz v T358–T359; lojtršnji voz v T316, T324; lojtrski voz v T046–T048, T050, T052, T218, T224–T227, T237, T293, T301, T303–T304, T307–T308, T311–T312, T317–T319, T325, T328, T336, T347–T350, T352– T355, T357, T381, T386; lojtrčni voz v T314–T315, T321–T323; lejtrni voz v T023, T025, T036, T361, T363; lejtrski voz v T024–T025, T032, T035, T038– T039, T043–T045, T049, T051, T054–T055, T369, T415; lejtrnati voz v T364– T367; seneni voz v T279–T280, T338, T340, T342, T384, T408. Kot besedne zveze z voz z desnim prilastkom so kartirani leksemi voz na lojtrnice v T112–T113, T117, T136, T151, T156, T270; voz z lojtrnicami v T133, T153, T168, T289; voz na lojtranice v T108, T139, T148; voz z lojtranicmi v T109, T114, T128, T131–T132; voz z lojtranicami v T135, T143, T148, T155, T266, T275; voz z lojtricami v T157, T261, T285–T286; voz z lojtrami v T104, T118, T123, T137, T164, T175, T187, T190, T195–T196, T208, T211, T217, T264, T283, T287, T295, T302, T306–T307, T341, T345–T346, T351, T376, T409; voz na lojtre v T116, T118, T332, T385; voz z lejtrami v T008–T009, T028; voz z lejtrimi v T017–T019; voz z lestvicami v T370–T372, T374; voz z grotami v T013, T016; voz z grotimi v T017; voz s škalerjami v T121, voz s škalerami v T122 in voz s škalami v T119, T124–T125, T127. Kot besedni zvezi s kola z levim prilastkom sta kartirana leksema lojtrna kola v T284, T290, T382 in dolga kola v T400 in T405. Kot besedne zveze s kola z desnim prilastkom so kartirani leksemi kola na lestvice v T388–T389, T391, T399; kola z lestvicami v T368, T372, T387, T390, T397, 257 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 258 SLA V270.01 ‘lojtrnik’, 3/51 T401, T403; kola z lojtrami v T237, T281–T282, T291–T292, T410, T416 in kola z garicami v T398. Kot opisna poimenovanja so kartirani odgovori na štiri kolesa voz v T024, veliki voz z lojtrami v T377 in voz za seno voziti v T411. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi žoja v T090, škalir v T094, lojtrnik v T148, T181, T223, T236, T239, T247, T316–T317, T363, lojtrnice v T234 in T237, lojtrčnik v T316, garice v T381, besedne zveze voz z grotimi v T019, voz na lojtrnice v T155, voz z lojtricami v T158, voz z lojtrnicami v T166, voz z lojtrami v T191, oblojtran voz v T193, kola z garicami v T372, dolga kola v T375, kola na lestvice T392, enkratne besedne zveze voz z gatrami v T090, voz za seno v T100, na lojtro voz v T201, lojtrnati voz v T363, senski voz v T370, veliki voz v T378, enkratnice bognar v T202, šaraglje v T236 in koš v T267, elipsa na lojtre v T407, nerelevantni odgovori katrune v T001–T003, parizar v T234, lojtrnik in lojtrnica v T244. Kot nerelevanten je kartiran odgovor škalir v T084. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T005, T061, T065, T082–T083, T392 in T412. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V133.01 stopnice (2/30), V266.01 voz (3/50), V271.01 ročni voziček (3/78), V271(a).01 ročni voziček z dvema kolesoma (3/79), V271(b).01 ročni voziček s štirimi kolesi (3/80); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI II: 448 lojtrnice; ALI: 3616 lojtrnice; ASLEF: 3269 lojtrnice; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Lojtrnik je večinoma lesen štirikolesni vprežni voz z lestvi podobnima lojtrama, ki sta zataknjeni v po dve ročici na sprednji in zadnji strani voza. Lojtrniki so si v osnovi podobni, razlikujejo pa se po izboru in vgradnji lesenih in kovinskih delov ter predvsem po načinu obdelave posameznih členov, zaradi katerih je mogoče pre- poznavati značilne pokrajinske oblike, ki med drugim izkazujejo različne vplive sosednjih kulturnih območij. Tudi v kolarskem poklicu so se izoblikovali prepoznavni osebni rokodelski in obrtniški pristopi v načinih obdelave dveh ključnih gradiv: lesa in železa, od 60. let 20. stoletja dalje tudi drugih gradiv, gume, plastike, alu- minija idr. Dosegljivi pisni viri, slikovno gradivo in ustne pripovedi domačinov navajajo po- javljanje in razširjenost lojtrnikov v različnih časovnih in prostorskih razsežnostih. Na Idrijskem in Cerkljanskem naj bi se tako lojtrski voz uveljavil šele po 2. svetovni vojni. Tudi sicer se lojtrniki za prevoz sena niso splošno uveljavili v hribovitih območjih zahodne in jugozahodne Slovenije, kjer so bile travnate površine manj 258 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 259 SLA V270.01 ‘lojtrnik’, 3/51 obsežne kot drugod v ravninskem svetu in je bil tudi travnati donos manjši. Tu se je namesto košnje uveljavila paša živine – na Tolminskem vzreja in paša goveje živine, na Bovškem večinoma vzreja in planinska paša drobnice. V tem prostoru so kmetje posušeno seno iz senožeti spravljali domov na druge načine, npr. v rjuhah, ali pa so uporabljali manjše štirikolesne in predvsem dvokolesne vprežne in vlečne vozove za prevoz manjših količin različnih bremen. V Sužidu na Kobariškem so na manjši voz, koreto, postavili po dve veliki pleteni košari, korpi, in vanju naložili drva, gnoj, koruzo idr. Tudi meter in več dolga drva so v Svinu na voz nalagali povprek in ne po dolgem, ker bočnih lojtrnikov niso uporabljali. Namesto njih so na sprednji in zadnji konec voza namestili nekoliko nagnjene škularje, na sprednji strani v obliki široke lestve, na zadnji pa so breme zagradili le s po dvema koloma. Prim.: Baš 1980; Bogataj 1989; Bogataj 1992; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 259 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 260 SLA V276B(a).01 ‘prednji del voza’, 3/52 Komentar in karta: 3/52 SLA V276B(a).01 ‘prednji del voza’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Za pomen ‘prednji del voza’ je v narečjih najpogostejše poimenovanje prva prema. Druga pogosta poimenovanja so še (ta) prvi konec, (ta) prednji konec, prednji podel, (ta) sprednji konec in (ta) prvi podel. Druga poimenovanja so redkejša. Za poimenovanja podel v T040, T312 in T338, prema v T142 in konec v T180 je v opombi zapisano, da je to »prednji in zadnji del voza«. Za poimenovanje oplen je v T268 v opombi zapisano, da je to »lesen del voza spredaj«, v T317 pa, da je to »ogrodje prvega dela voza«. Za poimenovanje trabje je v T260 zapisano, da je »od strani, kamor se dajo noge gor«. Za T061 je v gradivu zapisano, da izraza »ne poznajo«, za T202, da »ni posebnega izraza«, za T065 pa, da tam vozov nimajo. 2. Morfološka analiza prema < * prm-a ← * prm-i-ti ‘usmerjati naravnost naprej’ ← * prm-ъ ‘raven, usmerjen naravnost naprej’ prva prema < * pьrv-a-j-a prm-a ← * pьrv-ъ ‘prvi’ + * prm-a prednja prema < * perd-ьń-a-j-a prm-a ← * perd-ьń-ь (< * perd-ьn-j-ь) ‘prednji, sprednji’ (← * perdъ ‘pred’) + * prm-a (ta) sprednja prema < (* t-) sъ(n)-perd-ьń-a-j-a prm-a ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * sъ(n)-perd-ьń-ь ‘sprednji’ (← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ + * perd-ьń-ь) + * prm-a konec < * kon-ьc-ь ← * kon-ь ‘konec, začetek’ (ta) prvi konec < (* t-) pьrv-ъ-j-ь kon-ьc-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * pьrv-ъ + * kon-ьc-ь (ta) prednji konec < (* t-) perd-ьń-ь-j-ь kon-ьc-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * perd-ьń-ь + * kon-ьc-ь (ta) sprednji konec < (* t-) sъ(n)-perd-ьń-ь-j-ь kon-ьc-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * sъ(n)-perd-ьń-ь + * kon-ьc-ь podel < * podъ-děl-ъ ← * podъ ‘pod’ + * děl-ъ ‘del’ (ta) prvi podel < (* t-) pьrv-ъ-j-ь podъ-děl-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * pьrv-ъ + * podъ-děl-ъ prednji podel < * perd-ьń-ь-j-ь podъ-děl-ъ ← * perd-ьń-ь + * podъ-děl-ъ sprednji podel < * sъ(n)-perd-ьń-ь-j-ь podъ-děl-ъ ← * sъ(n)-perd-ьń-ь + * podъ-děl-ъ prvo podelo < * pьrv-o-j-e podъ-děl-o ← * pьrv-ъ + * podъ-děl-o 260 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 261 SLA V276B(a).01 ‘prednji del voza’, 3/52 prednje podelo < * perd-ьń-e-j-e podъ-děl-o ← * perd-ьń-ь + * podъ-děl-o podelec < * podъ-děl-ьc-ь ta prednji podelec < * t- perd-ьń-ь-j-ь podъ-děl-ьc-ь ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * perd-ьń-ь + * podъ-děl-ьc-ь prednji del < * perd-ьń-ь-j-ь děl-ъ ← * perd-ьń-ь + * děl-ъ prvi del < * pьrv-ъ-j-ь děl-ъ ← * pьrv-ъ + * děl-ъ (ta) sprednji del < (* t-) sъ(n)-perd-ьń-ь-j-ь děl-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * sъ(n)-perd-ьń-ь + * děl-ъ (ta) prednji voz < (* t-) perd-ьń-ь-j-ь voz-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * perd-ьń-ь + * voz-ъ ‘voz’ (← * vez-ti ‘peljati’) voz spred < * voz-ъ sъ(n)-perdъ ← * voz-ъ + * sъ(n)-perdъ (← * sъ(n)- ‘z, dol’ + * perdъ) prva kola (im. mn.) < * pьrv-a-j-a kol-a ← * pьrv-ъ + * kol-a (← * kol-o, rod. ed. * kol-es-e ‘kolo’) prednja kola < * perd-ьń-a-j-a kol-a ← * perd-ьń-ь + * kol-a sprednja kola < * sъ(n)-perd-ьń-a-j-a kol-a ← * sъ(n)-perd-ьń-ь + * kol-a ta prednja kolesa < * t- perd-ьń-a-j-a kol-es-a ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * perd-ьń-ь + * kol-es-a oje < * oj-e ‘oje’ prvi kraj < * pьrv-ъ-j-ь kraj-ь ← * pьrv-ъ ‘prvi’ + * kraj-ь ‘skrajni rob, začetek, konec’ prednji kos < * perd-ьń-ь-j-ь kǫs-ъ ← * perd-ьń-ь + * kǫs-ъ ‘kos, grižljaj’ ta sprednji kos < * t- sъ(n)-perd-ьń-ь-j-ь kǫs-ъ ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * sъ(n)-perd-ьń-ь + * kǫs-ъ prvi kos < * pьrv-ъ-j-ь kǫs-ъ ← * pьrv-ъ ‘prvi’ + * kǫs-ъ polica < * pol-ic-a ← * pol-ъ ‘deska’ polička < * pol-ič-ьk-a prvi zboj < * pьrv-ъ-j-ь sъ(n)-boj-ь ← * pьrv-ъ + * sъ(n)-boj-ь (← * sъ(n)-bi-ti ← * sъ(n)- + * bi-ti ‘biti, tolči, tepsti’) prvi nared < * pьrv-ъ-j-ь na-ręd- ъ ← * pьrv-ъ + * na-ręd- ъ (← * na-ręd-i-ti ← * na- ‘na’ + * ręd-i-ti ‘rediti’ (← * ręd-ъ ‘delo, dejanje’)) prednji ročičnik < * perd-ьń-ь-j-ь rǫč-ič-ьn-ik-ъ ← * perd-ьń-ь + * rǫč-ič-ьn-ik-ъ (← * rǫč-ič-ьn-ъ ← * rǫč-ic-a ← * rǫk-a ‘roka’) ta pred < * t- perdъ ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * perdъ (ta) spred < (* t-) sъ(n)-perdъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * sъ(n)-perdъ (← * sъ(n)- + * perdъ) (ta) sprednji < (* t-) sъ(n)-perd-ьń-ь-j-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * sъ(n)-perd-ьń-ь oplen < * oplěn-ъ / * oplen-ъ sprednji oplen < * sъ(n)-perd-ьń-ь-j-ь oplěn-ъ / oplen-ъ ← * sъ(n)-perd- ьń-ь + * oplěn-ъ / * oplen-ъ 261 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 262 SLA V276B(a).01 ‘prednji del voza’, 3/52 ta prednji oplen < * t- perd-ьń-ь-j-ь oplěn-ъ / oplen-ъ ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * perd-ьń-ь + * oplěn-ъ / * oplen-ъ oplen prednji < * oplěn-ъ / * oplen-ъ perd-ьń-ь-j-ь opelj < * (opĺ)-ь ← nar. nem. Öpl ‘oplen’ ← * oplěn-ъ / * oplen-ъ vrtelj < * vьrt-ъĺ-ь ← * vьrt-ě-ti ‘vrteti, obračati’ prednji falat < * perd-ьń-ь-j-ь (falat)-ъ ← * perd-ьń-ь + * (falat)-ъ (← madž. falat ‘kos, grižljaj’) prvi poden < * pьrv-ъ-j-ь (podn)-ъ ← * pьrv-ъ + * (podn)-ъ (← bav. nem. Poden ‘tla’ (nem. Boden ‘tla’)) (ta) prvi talj < (* t-) pьrv-ъ-j-ь (taĺ)-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * pьrv-ъ + * (taĺ)-ь (← bav. nem. Tāl ‘del’ (nem. Teil ‘del’)) (ta) prednji talj < (* t-) perd-ьń-ь-j-ь (taĺ)-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * perd-ьń-ь + (taĺ)-ь (ta) prednji rušt < (* t-) perd-ьń-ь-j-ь (rušt)-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * perd-ьń-ь + * (rušt)-ъ (← bav. srvnem. * gerust, srvnem. gerüste ‘priprava, orodje, ogrodje’) prednji geštelj < * perd-ьń-ь-j-ь (gešteĺ)-ь ← * perd-ьń-ь + * (gešteĺ)-ь (← nem. Gestell ‘ogrodje’) prvi štelj < * pьrv-ъ-j-ь (šteĺ)-ь ← * pьrv-ъ + * (šteĺ)-ь (← nem. Gestell ‘ogrodje’) fordergeštelj < * (fordergešteĺ)-ь ← nem. Vordergestell ‘prednji okvir’ trokšir < * (trokšir)-j-ь ← * (trok)-ъ (← nem. tragen ‘nositi’ (po bav. nem. prehodu a > o)) + * (kšir)-j-ь (← nem. Geschirr ‘posoda, naprava’) prednji štolt < * perd-ьń-ь-j-ь (štolt)-ъ ← * perd-ьń-ь + * (štolt)-ъ (← nem. Stalt ‘oblika’ (po bav. nem. prehodu a > o)) bracadura ta prva < * (bracadur)-a t- pьrv-a-j-a ← * (bracadur)-a (← furl. brazzadùre ‘del voza’) + * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * pьrv-ъ trab < * trab-ь, dalje nejasno prednj- trab- < * perd-ьń-a-j-a trab-ь / * perd-ьń-y-j-ę trab-i (im. mn.) ← * perd-ьń-ь + * trab-ь trabje < * trab-ьj-e / * trab-ьje ← * trab-ь, dalje nejasno prv- trabje < * pьrv-o-j-e trab-ьj-e / * pьrv-i-j-i trab-ьje ← * pьrv-ъ + * trab-ь prednji rištoh < * perd-ьń-ь-j-ь (rištox)-ъ ← * perd-ьń-ь + * (rištox)-ъ (nejasno, v zvezi z rištof), morda v zvezi z nem. Rungstock (¹DWB) rištof < * (rištof)-ъ, nejasno, morda v zvezi z nem. Rungstock (¹DWB) ridolf, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi fordergeštelj v T005, ta pred v T059, bracadura ta prva v T063, oje v T304, rištof v T317, trokšir v T331, prvi poden v T332, prednji ročičnik v T364, prvi nared v T375, opelj v T378, prednji falat v T390, prednji štolt v T397, prvi štelj v T409 in prvi kraj v T413. Kot enkratna besedna zveza s kol- je kartiran leksem ta prednja kolesa v T026. 262 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 263 SLA V276B(a).01 ‘prednji del voza’, 3/52 Kot enkratnica s podelec je kartiran leksem podelec v T040. Kot enkratni besedni zvezi z oplen sta kartirana leksema oplen prednji v T087 in ta prednji oplen v T244. Kot enkratna beseda zveza z voz je kartiran leksem voz spred v T097. Kot enkratni besedni zvezi s kos sta kartirana leksema prvi kos v T112 in ta sprednji kos v T166. Kot enkratnici s polic- sta kartirana leksema polica v T141 in polička v T169. Kot enkratna besedna zveza s trab- je kartiran leksem prvi trabje v T252. Kot enkratni besedni zvezi s podelo sta kartirana leksema prednje podelo v T380 in prvo podelo v T386. Kot opisno poimenovanje je kartiran odgovor pri štangi v T347. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi prednji kos in spred v T097, sprednji v T169, prednji konec v T252, oplen v T317 in prednja kola v T374. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T061, T065 in T202. 4. Uporabljena dodatna literatura ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb/rungstock, dostop 15. 5. 2023) 5. Primerjaj SLA: V276B(b).01 zadnji del voza (3/53), V276A.01 oplen (3/54); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 432 prema; ALI: 3598 prema; ASLEF: 3249 prema; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Prednji del voza je najbolj gibljivi sestavni člen štirikolesnih vozov. Omogoča vožnjo relativno naravnost in zavijanje voza v levo in desno. Izvedbeno se nekoliko razlikuje od zadnjega dela voza, čeprav sta si v marsičem podobna. Prednji del voza vsebuje vsaj tri ključne sestavne člene, ki jih zadnji del voza nima. To so gibljivi rištung (južno Pohorje), ki je z navpično vgrajeno železno osjo povezan s pod njim vgrajenima oplom (oplenom) in osnico, ki oklepata mednju vstavljen trikotni trap (trabje). Ta se od trapa v zadnjem delu voza razlikuje po tem, da ima čez enakokraki stranici na njunih konceh prečno vgrajeno letev. Tretja posebnost prednjega dela voza pa so t. i. uha (južno Pohorje), ki oklepajo zunanji sprednji del trapa in so z železnim drogom povezana z vozom, kar omogoča gibljivost tega dela voza v smeri navzgor in navzdol. Prednji del voza se razlikuje od zadnjega tudi po velikosti koles, ki so spredaj pogosto nekoliko manjša in imajo ožje platišče in železni obroč, da so kolesa bolj prožna, da je vožnja v levo ali desno smer predvsem za vpreženo žival lažja. Pomemben člen prednjega dela voza je nosilec za zavoro, ki je bil pri novejših vozovih pritrjen na trap pred kolesom, pri starejših pa na trap za njim. Zavore so imele delno leseno ohišje z vgrajenim svedrastim železnim kavljem, ki ga je voznik 263 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 264 SLA V276B(a).01 ‘prednji del voza’, 3/52 privil, da je upočasnil vožnjo ali z njim povsem zaustavil vrtenje navadno le enega kolesa. Nekateri novejši vozovi so imeli zavore vgrajene tudi v zadnjem delu voza in je bila zavorna kljuka nameščena na sredi voza, ob sori, ki je povezovala sprednji oplen z zadnjim delom voza. Na prednjem delu so nekateri vozovi, zlasti parizarji, imeli za kolesi vgrajene zavore, ki jih je med vožnjo voznik upravljal tako, da je stopil na levo stran ob voz in z rokami navil ali odvil kljukasto zavoro. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Makarovič 1965/1966; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 264 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 265 SLA V276B(b).01 ‘zadnji del voza’, 3/53 Komentar in karta: 3/53 SLA V276B(b).01 ‘zadnji del voza’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Za pomen ‘zadnji del voza’ so v narečjih najpogostejša poimenovanja (ta) zadnji konec, zadnja prema in zadnji podel. Druga pogosta poimenovanja so še (ta) zadnji tal, (ta) zadnji del, zadnja kola in (ta) zadnji tal. Druga poimenovanja so redkejša. Za izraz podel je v T312 v opombi zapisano, da je to »sprednji in zadnji del voza«. Za T030 in T061 je v opombi zapisano, da izraza »ne poznajo« oz. »niso poznali«, za T202 pa, da »ni posebnega izraza«. Za T065 je zapisano, da tam vozov nimajo. 2. Morfološka analiza prema < * prm-a ← * prm-i-ti ‘usmerjati naravnost naprej’ ← * prm-ъ ‘raven, usmerjen naravnost naprej’ zadnja prema < * zad-ьń-a-j-a prm-a ← * zad-ьń-ь (< * zad-ьn-j-ь) ‘zadnji’ (← * zad-ъ ‘zadnja stran’) + * prm-a konec < * kon-ьc-ь ← * kon-ь ‘konec, začetek’ (ta) zadnji konec < (* t-) zad-ьń-ь-j-ь kon-ьc-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * zad-ьń-ь + * kon-ьc-ь podel < * podъ-děl-ъ ← * podъ ‘pod’ + * děl-ъ ‘del’ (ta) zadnji podel < (* t-) zad-ьń-ь-j-ь podъ-děl-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * zad-ьń-ь + * podъ-děl-ъ ta zadnji podelec < * t- zad-ьń-ь-j-ь podъ-děl-ьc-ь ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * zad-ьń-ь + * podъ-děl-ьc-ь zadnje podelo < * zad-ьń-e-j-e podъ-děl-o ← * zad-ьń-ь + * podъ-děl-o (ta) zadnji del < (* t-) zad-ьń-ь-j-ь děl-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * zad-ьń-ь + * děl-ъ voz zad < * voz-ъ zadъ ← * voz-ъ ‘voz’ (← * vez-ti ‘peljati’) + * zadъ ‘zadaj’ (ta) zadnji voz < (* t-) zad-ьń-ь-j-ь voz-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * zad-ьń-ь + * voz-ъ zadnja kola (im. mn.) < * zad-ьń-a-j-a kol-a ← * zad-ьń-ь + * kol-a (← * kol-o ‘kolo’) zadnji kraj < * zad-ьń-ь-j-ь kraj-ь ← * zad-ьń-ь + * kraj-ь ‘skrajni rob, začetek, konec’ (ta) zadnji kos < (* t-) zad-ьń-ь-j-ь kǫs-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * zad-ьń-ь + * kǫs-ъ ‘kos, grižljaj’ zadnji nared < * zad-ьń-ь-j-ь na-ręd- ъ ← * zad-ьń-ь + * na-ręd- ъ (← * na-ręd-i-ti ← * na- ‘na’ + * ręd-i-ti ‘rediti’ (← * ręd-ъ ‘delo, dejanje’)) 265 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 266 SLA V276B(b).01 ‘zadnji del voza’, 3/53 zadnji ročičnik < * zad-ьń-ь-j-ь rǫč-ič-ьn-ik-ъ ← * zad-ьń-ь + * rǫč-ič-ьn-ik-ъ (← * rǫč-ič-ьn-ъ ← * rǫč-ic-a ← * rǫk-a ‘roka’) (ta) zadnji < (* t-) zad-ьń-ь-j-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * zad-ьń-ь (ta) zad < (* t-) zad-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * zad-ъ zadi < * zad-i / * (sъ(n)) zad-a-jь ← * zad-ъ vzadi < * vъ(n)-zad-i / * vъ(n)-zad-a-jь ← * vъ(n)- ‘v’ + * zad-ъ oplen < * oplěn-ъ / * oplen-ъ (ta) zadnji oplen < (* t-) zad-ьń-ь-j-ь oplěn-ъ / oplen-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * zad-ьń-ь + * oplěn-ъ / * oplen-ъ oplen zadnji < * oplěn-ъ / * oplen-ъ zad-ьń-ь-j-ь zadnji zboj < * zad-ьń-ь-j-ь sъ(n)-boj-ь ← * zad-ьń-ь + * sъ(n)-boj-ь (← * sъ(n)- bi-ti ← * sъ(n)- + * bi-ti ‘biti, tolči, tepsti’) stol < * stol-ъ križi (im. mn.) < * (križ)-i ← * (križ)-ь ‘križ’ ← stfurl. * kr(d)že ‘križ’ zadnji falat < * zad-ьń-ь-j-ь (falat)-ъ ← * zad-ьń-ь + * (falat)-ъ (← madž. falat ‘kos, grižljaj’) zadnji poden < * zad-ьń-ь-j-ь (podn)-ъ ← * zad-ьń-ь + * (podn)-ъ (← bav. nem. Poden ‘tla’ (nem. Boden ‘tla’)) (ta) zadnji talj < (* t-) zad-ьń-ь-j-ь (taĺ)-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * zad-ьń-ь + (taĺ)-ь (← bav. nem. Tāl ‘del’ (nem. Teil ‘del’)) (ta) zadnji rušt < (* t-) zad-ьń-ь-j-ь (rušt)-ъ ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * zad-ьń-ь + * (rušt)-ъ (← bav. srvnem. * gerust, srvnem. gerüste ‘priprava, orodje, ogrodje’) zadnji geštelj < * zad-ьń-ь-j-ь (gešteĺ)-ь ← * zad-ьń-ь + * (gešteĺ)-ь (← nem. Gestell ‘ogrodje’) zadnji štelj < * zad-ьń-ь-j-ь (šteĺ)-ь ← * zad-ьń-ь + * (šteĺ)-ь (← nem. Gestell ‘ogrodje’) hintgeštelj < * (xintgešteĺ)-ь ← * (xint)-ъ (← nem. hinten ‘zadaj’) + * (gešteĺ)-ь zadnji štolt < * zad-ьń-ь(-j-ь) (štolt)-ъ ← * zad-ьń-ь + * (štolt)-ъ (← nem. Stalt ‘oblika’ (po bav. nem. prehodu a > o)) škarjič < * (škar)-j-i-ь ← stvnem. scāri ‘škarje’ zadnji aksštuk < * zad-ьń-ь-j-ь (aksštuk)-ъ ← * zad-ьń-ь + * (aksštuk)-ъ (← bav. nem. Achsstock (← nem. Achse ‘os, prema’ + Stock ‘palica, čok’) (WBÖ 1: 53, Achsstock; BDO: Achsstock) bracadura od zad < * (bracadur)-a otъ zad-ъ ← * (bracadur)-a (← furl. brazzadùre ‘del voza’) + * otъ ‘od’ + * zadъ ‘zadaj’ boklja < * (bokĺ)-a ← furl. bocule ‘ležajna med’, ‘železen obroček na zunanji strani pesta’ trabje < * trab-ьj-e / * trab-ьje ← * trab-ь, dalje nejasno zadnji trabje < * zad-ьń-i-j-i trab-ьje ← * zad-ьń-ь + * trab-ь zadnj- trap- < * zad-ьń-a-j-a trap-ь / * zad-ьń-ę-j-ę trap-i (im. mn.) ← * zad-ьń-ь + * trap-ь (nejasno, verjetno v zvezi s trab) trakelj < * (trakĺ)-ь, nejasno, verjetno nem. izvora 266 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 267 SLA V276B(b).01 ‘zadnji del voza’, 3/53 rištoh < * (rištox)-ъ, nejasno, morda v zvezi z nem. Rungstock (¹DWB) zadnji rištoh < * zad-ьń-ь-j-ь (rištox)-ъ ← * zad-ьń-ь + * (rištox)-ъ štirnik, nejasno, morda v zvezi z nem. Stirn ‘čelo’ štirlek, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi hintgeštelj v T005, bracadura od zad v T063, boklja v T136, križi v T234, škarjič v T283, trakelj v T329, zadnji poden v T332, zadnji aksštuk v T333, vzadi v T347, štirlek v T361, zadnji ročičnik v T364, zadnji nared v T375, stol v T378, zadnji falat v T390, zadnji štolt v T397, zadnji štelj v T409 in zadnji kraj v T413. Kot enkratnica z zad- je kartiran leksem zadi v T415. Kot enkratnica z rištoh je kartiran leksem rištoh v T331. Kot enkratna besedna zveza z oplen je kartiran leksem oplen zadnji v T087. Kot enkratnica oz. enkratna besedna zvez s trab- sta kartirana leksema trabje v T178 in zadnji trabje v T252. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi zadnji kos in enkratna besedna zveza voz zad v T097, zadnja prema v T136, zadnji v T169 in zadnji konec v T252. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T030, T061, T065 in T202. 4. Uporabljena dodatna literatura BDO (https://bdo.badw.de/suche?lemma=Achsstock&stichwort=&options[case]= 1&options[exact]=1); ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb/rungstock, dostop 15. 5. 2023); WBÖ 1 5. Primerjaj SLA: V276B(a).01 prednji del voza (3/52), V276A.01 oplen (3/54); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 432 prema; ALI: 3598 prema; ASLEF: 3249 prema; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Zadnji del voza, ki je manj gibljiv sestavni člen voza kot prednji del, ker sicer vožnja ne bi bila mogoča, je sestavljen iz več delov, ki so na videz podobni prednjim, vendar imajo določene oblikovne in tehnične posebnosti ter izkazujejo domiselno oblikovanje in izdelavo ter visoko tehnično znanje izdelovalcev, kolarja in kovača. V osrednjem delu vsebuje oplen in pod njim osnico, ki oklepata mednju vstavljeno dvokrako trabje, ki se od prednjega razlikuje po tem, da na konceh nima vgrajene prečne letve. Krajna konca trabja le za ped segata čez zadnjo stran oplena in osnice, medtem ko se klinasti del globoko naprej naslanja na soro. V konici je trab navadno 267 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 268 SLA V276B(b).01 ‘zadnji del voza’, 3/53 utrjen z železnim okovom, kjer ima luknjo za železni klin ali verigo za pritrditev traba na soro. Na osnici sta na vgrajeno železno osovino nasajeni leseni kolesi z osrednjim pestom in nanj žarkasto pritrjenimi lesenimi naperami, ki nosijo večinoma iz štirih (tudi več) delov sestavljeno platišče in nanj pritrjeni železni obroč. Kovači so železne obroče nasajali na lesena kolesa pogosto ob vodi, kjer so zakurili ogenj in v žerjavici segreli železni obroč, ki se je med gretjem raztegnil, nato pa so ga s kladivi hitro nabili na platišče in tako okovano kolo ohladili v vodi, da železo ne bi ožgalo in s tem poškodovalo lesa. Ponekod so zlasti večji vozovi imeli v zadnjem delu voza vgrajene zavore, ki jih je voznik privijal ali odvijal z železno kljuko. Vozovi z zavorami zadaj so prevladovali na Cerkljanskem, na večjem delu Dolenjske, v Loški dolini, na južnem Pohorju in na Koroškem. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Makarovič 1965/1966; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 268 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 269 SLA V276A.01 ‘oplen’, 3/54 Komentar in karta: 3/54 SLA V276A.01 ‘oplen’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Za pomen ‘premično nameščen prečni drog na sprednjem in zadnjem delu voza, v katerega se vtaknejo ročice’, knj. oplèn ( ȅ), je v narečjih najpogostejše poimenovanje oplen z naglasom na prvem ali drugem zlogu, ki je rezultat bodisi naglasnega umika bodisi posplošitve naglasa po stransklonski osnovi. Pojavlja se tudi iz narečne nemščine prevzeti slovanizem opelj. Precej pogosti so tudi leksemi rida, ridof in ridofelj. Redkejša in arealno bolj zamejena so poimenovanja podel, vrtelj ter rištah oz. rištof in ruštik oz. rušteng. Druga poimenovanja so dvo- ali enkratnice. V opombi je za leksem oplen v T138 zapisano, da je to »nepremični del voza«, v T169 »kar je lesenega na osi«, v T206 »konec lesa, na katerem so lojtre«, v T234, da je to »lesen vkovan del voza, ki je glavni nosilec teže«, v T235 pa, da je to »mirujoči del pri prvi premi«. Ponekod je v opombah zapisana informacija o tem, za kateri del voza gre. Tako leksem oplen spremljajo opombe, da je »na srednjem delu voza, kjer so ročice, je držal lojtre« (v T028), da je to »del kolesa« (v T102), da je to »podolgovat lesen del voza, pritrjen z iglico, ki omogoča, da se ob premiku ojesa premakne le prednji del voza v eno ali drugo stran« (v T148), da je to »tisti del voza, v katerem so spredaj zataknjene ročice« (v T164), »prednji del voza, ki je pritrjen na soro« (v T184), da je »na sprednjem delu voza, vanjo postavimo ročice in to se giblje« (v T187), »pri prednjem delu, se ne premakne« (v T231), da je to »prednji del voza, ki so ročice notri« (v T251), »prednji del voza« (v T262, T378), »lesen del voza spredaj« (v T268), »del voza med sprednjimi kolesi« (v T269), »del prednjega dela voza, na katerega nataknemo vago« (v T271), »ogrodje prvega dela voza« (v T317), »prednji gibljivi del voza nad kolesi« (v T373) oz. »del voza med sprednjimi kolesi« (v T269), da »v oplen damo sprednje ročice« (v T397), leksem opelj pa, da je »pri zadnji premi« (v T233) oz. »pri zadnjem delu in se ne premakne« (v T231). V T278 imata oplen in ruštik pojasnilo, da je to »vrtljivi del voza spredaj, kjer sta zataknjeni ročici«. Tudi drugi zapisani izrazi imajo v opombah podobno pomensko pojasnilo, in sicer je v T169 polička »sprednji del«, v T228 je ridofelj »sprednji del voza«, prav tako je ridof »prednji del voza« v T231 (tukaj tudi »pre- mično«) in T234, v T308 je polza »sprednji, gibljivi del voza«. V T143 je za leksem prema v opombi zapisano, da je lahko »zadnja, prednja«. Tudi za oplen je ponekod zapisano, da je to »zadnji del voza« (v T113, T169, T230, T315), »del voza zadaj« (v T079), »zadnji konec voza« (v T217), »zadnji del voza, kjer so zataknjene ročice« (v T081) in »na zadnjem podelu« (v T041). V T381 je za izraz oplen zapisano, da je »samo zadnji«, za izraz vrtelj pa, da »se sprednji imenuje tudi tako« – v T374 269 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 270 SLA V276A.01 ‘oplen’, 3/54 pa ima vrtelj zapisano pojasnilo, da je to »del, ki se vrti«. V T234 je v opombi pojasnjeno, da je oplen »del na škatli zadnjega dela voza, na katerega se pritrdi/da spodnja deska«. Za izraz rida je v T191 v opombi zapisano, da je to »zgornji del voza«. Leksema stolec in špolza imata v T370 pojasnilo, da sta »spodaj«. V T016, T024, T037 in T195 je za izraz oplen v opombi zapisano, da je to »del pri saneh«. Za izraz oplen je v opombah zapisano še, da je »malo znan« (v T218), da »izraza ne poznajo« (T039, T223, T328, T331 in T351) oz. da beseda ni znana (v T187), da »izraza ne poznajo več« (v T108). Ponekod je v opombah pojasnjeno, da besede oz. predmetnosti ne poznajo, in sicer z opombami »ne uporabljajo« (T061, T305, T310), »besede ne poznajo« (T013, T017, T306, T342) in »vozov nimajo« (T065). 2. Morfološka analiza oplN < * opln-ъ / * opln-ъ (- N ≥ - m v T085) plen < * plěn-ъ / * plen-ъ oplena < * oplěn-a / * oplen-a opelj < * (opĺ)-ь ← nar. nem. Öpl ‘oplen’ ← * oplěn-ъ / * oplen-ъ prema < * prm-a ← * prm-i-ti ‘usmerjati naravnost naprej’ ← * prm-ъ ‘raven, usmerjen naravnost naprej’ podel < * podъ-děl-ъ ← * podъ ‘pod’ + * děl-ъ ‘del’ prvi podel < * pьrv-ъ-j-ь podъ-děl-ъ ← * pьrv-ъ ‘prvi’ + * podъ-děl-ъ prednji konec < * perd-ьń-ь-j-ь kon-ьc-ь ← * perd-ьń-ь ‘prednji, sprednji’ (← * perdъ ‘pred’) + * kon-ьc-ь (← * kon-ь ‘konec, začetek’) vrtelj < * vьrt-ъĺ-ь ← * vьrt-ě-ti ‘vrteti, obračati’ polza < * pьlz-a ← * pьlz-ě-ti ‘polzeti’ Spol//za < * sъ(n)-pъlz-a ← * sъ(n)-pъlz-ě-ti ← * sъ(n)- ‘od zgoraj navzdol’ + * pъlz-ě-ti ( Sp ≥ šp, // ≥ j v T370) polica < * pol-ic-a ← * pol-ъ ‘deska’ polička < * pol-ič-ьk-a stolec < * stol-ьc-ь ← * stol-ъ iglica < * jьg-ъl-ic-a ← * jьg-ъl-a ‘igla’ leč < * (leč)-ь ← madž. lőcs ‘ročica pri vozu’ (Bajzek Lukač 2019) pukša < * (pukš)-a ← bav. stvnem. puhsa ‘škatlica, doza, šatulja, votel valj’ / nem. Büchse ‘škatlica, skrinjica iz pušpanovega lesa’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) aksštuk < * (aksštuk)-ъ ← * (aksštuk)-ъ (← bav. nem. Achsstock (← nem. Achse ‘os, prema’ + Stock ‘palica, čok’) (WBÖ 1: 53, Achsstock; BDO: Achsstock) drejar < * (drejar)-j-ь ← nem. Dreher ‘kar se suka, vrti’ šinja < * (šiń)-a ← nem. Schiene ‘tirnica, kovinski trak, opornica za uravnavane ude’ polšter < * (polštr)-ъ ← srvnem. polster, stvnem. polstar ‘blazina’ žlit < * (žlit)-ъ ← srvnem. slite ‘sani’ rida < * (rid)-a ← srvnem. * rīde ‘ovinek, zavoj’ kipštok < * (kipštok)-ъ ← nem. Kipfstock ‘oplen’ 270 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 271 SLA V276A.01 ‘oplen’, 3/54 rajtštuk < * (rajtštuk)-ъ ← nem. Reitstock ‘premični steber na stružnici, opremljen z ukrivljeno ročico’, teh. ‘konjiček’ (Debenjak 2001; ¹DWB) rajtštang < * (rajtštang)-ъ ← * (rajt)-ъ (← nem. reiten ‘jahati’) + * (štang)-ъ (← nem. Stange ‘drog’) rajtštonig < * (rajtštonig)-ъ, verjetno v zvezi z rajtštang ruštik < * (ruštik)-ъ / * (ruštek)-ъ, nejasno, morda v zvezi z nem. Rungstock (¹DWB) rištok < * (rištok)-ъ, nejasno, morda v zvezi z nem. Rungstock (¹DWB) rištoh < * (rištox)-ъ, nejasno, morda v zvezi z nem. Rungstock (¹DWB) rištof < * (rištof)-ъ, nejasno, morda v zvezi z nem. Rungstock (¹DWB) rušteng < * (rušteng)-ъ ← nem. Rüstung ‘orodje’ šajkelj, nejasno naplan, nejasno, morda v zvezi z oplen skarišče, nejasno vrbanec, nejasno ridolf, nejasno ridolfelj, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Leksem oplen je kartiran z dvema različnima simboloma, s čimer je prikazan naglas na zadnjem ali na prvem zlogu. Kot enkratnice so kartirani leksemi pukša v T023, rajtštang v T034, kipštok v T052, naplan v T064, šajkelj v T102, polšter v T158, žlit v T160, drejar v T188, iglica v T203, rušt v T307, aksštok in polza v T308, šinja v T331, rištok v T333, rajtštonig v T352, stolec v T370 in leč v T405 ter besedna zveza prednji konec v T220. Kot enkratnica z oplen- je kartiran leksem oplena v T008. Kot enkratnici s polic- sta kartirana leksema polica v T170 in polička v T169. Kot enkratna besedna zveza s podel je kartiran leksem prvi podel v T383. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi vrbanec v T011, oplen v T133, T231, T234, T308 in T370, opelj v T370 in enkratnici spolza v T370 in skarišče v T381 ter odgovor, da »ni poimenovanja« v T187. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T013, T017, T061, T065, T302, T305–T306, T310, T328 in T342. Z izoglosami so na karti označeni protetični glasovi v leksemu oplen. Z vijolično izogloso je označen protetični w- v T008, T099, T116, T119, T123– T124, T126–T127, T129, T132, T139, T150–T151, T157–T159, T166, T173, T175, T177, T229, T303 in T315. Z rdečo izogloso je označen protetični v- v T149, T176, T204, T229–T230, T293 in T410. S črno izogloso je označen protetični h- v T028–T029. 271 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 272 SLA V276A.01 ‘oplen’, 3/54 4. Uporabljena dodatna literatura BDO (https://bdo.badw.de/suche?lemma=Achsstock&stichwort=&options[case]=1& options[exact]=1); Debenjak 2001; ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb/rungstock, dostop 15. 5. 2023; https://www.dwds.de/wb/dwb/reitstock, dostop 9. 6. 2023); Bajzek Lukač 2019 (https://hu.glosbe.com/hu/sl/l%C5%91cs, dostop 26. 4. 2023); Šekli 2015; WBÖ 1 5. Primerjaj SLA: V267.01 oje (štanga) (3/67), V276B(a).01 prednji del voza (3/52), V276B(b).01 zadnji del voza (3/53); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Oplen je premični in različno obdelan prečni drog nad prednjo in zadnjo premo. Na sprednjem delu voza je med oplen in podvozje vstavljeno rogljičasto in na koncih s polzelo povezano trabje, tj. trikotni del voza, na katerega so s prečnim železnim drogom – osjo pritrjena prednja ali zadnja kolesa. V široko režo med sprednjim podvozjem in oplenom se podaljšuje železna os naprave, v katero je zagozdena sora, ki povezuje sprednji del voza z zadnjim, kjer je prav tako vtaknjena v okrogel utor med spodnjim podvozjem in zgornjim oplenom, mednju pa je podobno kot spredaj vstavljeno uravnalno trabje, ki ga dodatno z verigo ali kako drugače pritrdijo na soro v enovito štirikolesno vozilo. Kolarji so za oplen najpogosteje uporabljali les jesena, javorja, bukve idr., ki je bil dovolj trden in prožen, da je zdržal obremenitve bremen in voznih razmer po različno ravnih zemljiščih, poteh, kolovozih, cestah. Občasno je prihajalo do poškodb teh delov vozov zaradi slabega vzdrževanja, puščanja vozov na odprtem, delovnih in prometnih nesreč in tudi odbire slabšega, manj odpornega lesa. Manjše poškodbe so odpravljali lastniki vozov sami, večje pa kolarji. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Makarovič 1965/1966; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 272 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 273 SLA V273.01 ‘deska na vozu’, 3/55 Komentar in karta: 3/55 SLA V273.01 ‘deska na vozu’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Prvotno vprašanje V273 deska na vozu iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici razdeljeno na dve podvprašanji, tj. na a) spodnja deska na vozu in b) stranska deska na vozu. Gradivo, zbrano pred letom 1963, pomena leksemov (večinoma) ne pojasnjuje. V ta komentar je zato vključena večina odgovorov, ki so bili zapisani do leta 1963 in jih zaradi odsotnosti pomenskih podatkov obravnavamo kot splošno poimenovanje za pomen ‘deska na vozu’ (tudi odgovore, kot so pod, poden, stranica, končnica itd.). Prav tako so v komentar vključeni vsi odgovori, ki so bili zapisani po letu 1963, kjer je izrecno navedeno, da izraz označuje tako pomen ‘spodnja deska na vozu’ kot pomen ‘stranska deska na vozu’. Iz komentarja so izvzeti tisti (redki) odgovori, ki so bili zapisani do leta 1963, kjer je ob izrazu naveden njegov ožji pomen. Za pomen ‘deska na vozu’, knj. dèska/deskà na vôzu/vózu ( / ȁ; ó/ ) so v narečjih najbolj pogosta poimenovanja deska, dilja in žaganica. Pogosto je v opombi zapisano, da izraz označuje tako spodnje kot stranske deske, in sicer za izraz dilja v T028, T185, T258, T271, deska v T004 (»pri gnojnem vozu«), T313, T324, T359, konka v T103, ploh v T149, poden v T229 in žaganica v T117. Ponekod je dodana opomba o dolžini, širini in debelini deske, in sicer je v T387 blanja »široka deska«, T234 je ploh »kratka dilja«, žaganica »tanjša deska«, dilja »bolj debela«, medtem ko je dilja v T147 »debela deska«, v T165 pa debela »6–8 cm«. V T417 je zapisano, da je dilja pri »večjem vozu«, deska pa pri »manjšem vozu«. Za izraz gnojnica je v T236, T242 in T244 zapisano, da je »za gnoj«, deska pa je v T004 »pri gnojnem vozu spodaj in ob strani«. V T242 je zapisano, da je dilja »za seno«. V T006 je za izraz runica zapisano, da »danes ni več v rabi, ker današnja vozila z gumijastimi kolesi vsega tega nimajo«. Za T005, T061, T065 in T084 je v opombah zapisano, da tam vozov oz. vozov z deskami nimajo oz. jih ne poznajo. 2. Morfološka analiza desk- < * (dъsk)-a / * (dъsk)-ę (im. mn.) ‘deska’ < * (dьsk)-a ← rom. * deska ‘lesena plošča’ kolnica < * kol-ьn-ic-a ← * kol-ьn-ъ ← * kol-o ‘kolo’ konica < * kon(-ьn)-ic-a ← * kon-ъ ‘konec, začetek’ končnica < * kon-ьč-ьn-ic-a ← * kon-ьc-ь ← * kon-ъ gnojnic- < * gnoj-ьn-ic-a / * gnoj-ьn-ic-ę (im. mn.) ← * gnoj-ьn-ъ ← * gnoj-ь ‘gnoj’ 273 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 274 SLA V273.01 ‘deska na vozu’, 3/55 kamnic- < * ka-men-ьn-ic-a / * ka-men-ьn-ic-ę (im. mn.) ← * ka-men-ьn-ъ ← * ka-my, tož. ed. * ka-men-ь ‘kamen’ pod < * pod-ъ ‘tla’ vozni pod < * voz-ьn-ъ-j-ь pod-ъ ← * voz-ьn-ъ (← * voz-ъ ‘voz’) + * pod-ъ podel < * podъ-děl-ъ ← * podъ ‘pod’ + * děl-ъ ‘del’ skolarji (skup., im. mn.) < * sъ(n)-kol-aŕ-i ← * sъ(n)-kol-aŕ-ь ← * sъ(n)-kol-i-ti ‘cepiti’ ← * sъ(n)-kol-ti ← * sъ(n)- ‘z, dol’ + * kol-ti ‘klati, tolči’ dilj- < * (diĺ)-a / * (diĺ)-ę (im. mn.) ← nem. Diele ‘deska’ žaganica < * (žag)-a-n-ic-a ← * (žag)-a-n-ъ ← * (žag)-a-ti ← * (žag)-a ← stvnem. saga ‘žaga’ ploh < * (plox)-ъ ← bav. srvnem. ploch, bav. nem. Ploch ‘ploh’ (nem. Bloch ‘ploh’) / * plox-ъ ‘plosk, raven’ poden < * (podn)-ъ ← bav. nem. Poden ‘tla’ (nem. Boden ‘tla’) vozni poden < * voz-ьn-ъ-j-ь (podn)-ъ ← * voz-ьn-ъ + * (podn)-ъ blanja < * (blań)-a, nejasno, morda v zvezi z dalmat. plana ‘deska’, zaradi vzglasnega b- najverjetneje z istriot. ali furl. posredovanjem lesa < * lěs-a ← * lěs-ъ ‘les’ stranica < * storn-ic-a ← * storn-ь trokšir < * (trokšir)-j-ь ← * (trok)-ъ (← nem. tragen ‘nositi’ (po bav. nem. prehodu a > o)) + * (kšir)-j-ь (← nem. Geschirr ‘posoda, naprava’) rajfelj- < * (rajfĺ)-ь / * (rajfĺ-n)-i (im. mn.) ≤ * (rajxĺ)-ь / * (rajxĺ-n)-ь ← bav. nem. Reichladen ‘vrsta deske’ škaler < * (škaler)-j-ь ← ben. it. scalèr ‘voziček za nakladanje sena’ kason < * (kason)-ъ ← furl. casson, ben. it. casson, it. cassone ‘velik zaboj, skrinja’ konka < * (konk)-a ← furl. cònca ‘kvadratna lesena posoda’ pontežel < * (pontežel)-ъ ← trž. it. pontiṣel ‘mostiček’ runica, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi runica v T006, klanica v T035, skolarji v T071, konka v T103, škaler v T112, pontežel v T127, stranica v T201, trokšir v T340 in lesa v T400. Kot enkratna besedna zveza s poden je kartiran leksem vozni poden v T032. Kot enkratna besedna zveza s pod je kartiran leksem vozni pod v T034. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi dilja v T147, enkratnice končnica v T201, ploh v T234, žaganica v T247 in blanja v T394. Kot nerelevantna sta kartirana odgovora platon v T272 in lejtre v T415. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T005, T061, T065, T084 in T412. Z izogloso je na karti označen preglas - a > - e za * ĺ v leksemu dilja v T165, T174–T177, T228–T229, T233–T234, T241–T244, T248, T253–T257, T259, T261–T262, T265 in T267–T268. 274 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 275 SLA V273.01 ‘deska na vozu’, 3/55 4. Uporabljena dodatna literatura Koletnik 2013b 5. Primerjaj SLA: V273(a).01 spodnja deska na vozu (3/56), V273(b).01 stranska deska na vozu (3/57); OLA: 974 podnica; ALE: /; SDLA-SI: 433 dno voza; ALI: 3597 dno voza; ASLEF: 3248 dno voza; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Deske so najpogosteje sestavni del opreme lesenega, pa tudi delno lesenega in večinoma železnega voza. Najpogosteje je desk na vozu več in skupaj tvorijo podložno dno za prevažanje različnih bremen, zlasti večjih ali manjših kosov kamenja, peska, lesenih ali plastičnih zabojev za sadje, krompir idr. pridelke, hmeljskih košev, velikih košar idr. Na Svinu pri Kobaridu so še v 50. letih 20. stoletja uporabljali lesene vozove s skolarji, tj. po dolžini voza drugo ob drugi položenimi deskami, ki so sestavljale trdno oporo za prevoz največkrat počez naloženih drv za kurjavo, ki so jih kmetje pripravljali v gozdu za lastne potrebe ali za prodajo. Za varen prevoz bremen, zlasti drv, so na sprednjem delu voza zataknili poševno naprej lestvi podoben opornik, zadaj pa le dva nazaj nagnjena kola, da so tako omogočili prevoz večjih količin drv in drugih bremen. Lesenemu podu podobno podlago iz desk na vozu so uporabljali v Zadlogu na Idrijskem in v Lozicah v Vipavski dolini za namestitev lesene truge, tj. velike po- dolgovate lesene posode s po dvema ročajema na obeh konceh, kamor so nalagali predvsem sipka bremena (pesek, žita idr.). Deske so na vozove nameščali tudi v Šmihelu pod Nanosom, kjer so ob koncu 70. let 20. stoletja kmetje že uporabljali novejše in večinoma železne vozove z gumijastimi kolesi – na tako opravljen vprežni voz so naložili še različno poljedelsko orodje, motike, grablje, brano idr. in se odpravili na delo na polju; ob vračanju so na voz naložili poljske pridelke, sveže pokošeno travo idr. V Jakovici pri Planini pri Rakeku na Notranjskem so za prevoz sena in različnih sipkih bremen uporabljali vozove z dnom iz ploščato položenih desk s po dvema bočnima deskama na vsaki strani, ki sta bili oprti v ročice. Na krajni strani so nataknili lesene lese, da so lahko voz visoko naložili in ga obremenili do mej njegovih zmo- gljivosti. Vozove s ploščato položenimi in med seboj s krajnimi letvami povezanimi deskami so v Jakičevem pri Velikih Laščah, v Škocjanu na Dolenjskem in drugod v 60. letih 20. stoletja uporabljali za prevoz visoko naloženih lesenih zabojev za sadje. Za varno vožnjo so zaboje med seboj povprek povezali z vrvmi. V Šentjerneju na Dolenjskem so deske polagali ali pritrjevali na različne vozove. Med najbolj značilnimi je bil manjši voz s platonom, tj. iz več desk povezano leseno ploščo, nameščeno na vprežni voz, na katero so nalagali večje kose kamenja, 275 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 276 SLA V273.01 ‘deska na vozu’, 3/55 tudi skale, vreče cementa, travo idr. Predvsem za prevoz peska iz kamnolomov ali mivke iz rek so v Šentjerneju uporabljali močnejše vozove, na katere so po dolgem položili legnarje, štiristrano obdelane tramove, nanje pa namestili iz desk zbito banjo. Vozove in ročne vozičke z deskami na dnu in ob straneh so pogosto uporabljali tudi v Halozah. V Paradižu so uporabljali večji ročni voziček z deskami na dnu in ob straneh ter s štirimi večinoma enako velikimi polnimi kolesi, ki so jih izžagali iz večjih plohov. Tu so uporabljali tudi na voz nameščene visoke kripe, izdelane iz več plasti desk, ki so jih med seboj povezali s prečno pritrjenimi letvami. Več desk so za dno na voz namestili tudi v Markovcih na Ptujskem polju. Na takšno podlago so nato postavili še veliko, iz vej pleteno košaro in tako prirejen voz upo- rabljali za prevoz koruze, sadja, krompirja, sena, sveže pokošene trave idr. Prim.: Bogataj 1989; Hazler 2011; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 276 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 277 SLA V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’, 3/56 Komentar in karta: 3/56 SLA V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Prvotno vprašanje V273 deska na vozu iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici (1961) razdeljeno na dve podvprašanji, tj. na a) spodnja deska na vozu in b) stranska deska na vozu. Gradivo, zbrano pred letom 1963, ožjega pomena lek- semov (večinoma) ne pojasnjuje. V ta komentar so vključeni odgovori, zapisani po letu 1963, ob katerih je izrecno navedeno, da izraz pomeni ‘spodnjo desko na vozu’, pa tudi tisti odgovori, ki so bili zapisani do leta 1963, ki jih zaradi odsotnosti pomenskih podatkov sicer lahko obravnavamo kot splošno poimenovanje za pomen ‘deska na vozu’, vendar pa iz samih izrazov (npr. poden) lahko sklepamo, da gre za pomen ‘spodnja deska na vozu’. Za pomen ‘spodnja deska na vozu’, knj spódnja dèska/deskà na vôzu/vózu (  / ȁ ó/) sta najbolj pogosti poimenovanji pod in poden. Ponekod je v opombi zapisano, da izraz označuje tako pomen ‘spodnja deska na vozu’ kot tudi pomen ‘stranska deska na vozu’, in sicer to velja za izraze dilja v T028, T185, T258 in T271, poden v T242 in T272, pod v T101, ploh v T149 in deska v T359, oz. »vse deske skupaj« za pod v T316. V T004 je deska »v gnojnem vozu spodaj in ob strani«. Za T061, T065, T084 in T202 je v gradivu zapisano, da tam vozov nimajo oz. ne poznajo ali da za spodnjo desko na vozu ni posebnega izraza. 2. Morfološka analiza pod < * pod-ъ ‘tla’ lesen pod < * lěs-en-ъ pod-ъ ← * lěs-en-ъ (← * lěs-ъ ‘les’) + * pod-ъ vozni pod < * voz-ьn-ъ-j-ь pod-ъ ← * voz-ьn-ъ (← * voz-ъ ‘voz’) + * pod-ъ deska < * (dъsk)-a ‘deska’ < * (dьsk)-a ← rom. * deska ‘lesena plošča’ podna deska < * pod-ьn-a-j-a (dъsk)-a ← * pod-ьn-ъ (← * pod-ъ) + * (dъsk)-a podel < * podъ-děl-ъ ← * podъ ‘pod’ + * děl-ъ ‘del’ lesa < * lěs-a ← * lěs-ъ dno < * dъn-o ‘dno (reke, jezera), spodnja stena posode’ kolnica < * kol-ьn-ic-a ← * kol-ьn-ъ ← * kol-o ‘kolo’ dolenja konica < * dol-ěń-a-j-a kon(-ьn)-ic-a ← * dol-ěń-ь (< * dol-ěn-j-ь ‘dolnji, spodnji’ ← * dol-ě ‘doli, spodaj’) + * kon-ic-a (← * kon-ъ ‘konec, začetek’) plat < * pol-t-ь ← * pol-ъ ‘pol, polovica’ platišče < * pol-t-išč-e ‘razpolovljen, razčesnjen kos lesa’ 277 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 278 SLA V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’, 3/56 platon < * pol-t-(on)-ъ poden < * (podn)-ъ ← bav. nem. Poden ‘tla’ (nem. Boden ‘tla’) vozni poden < * voz-ьn-ъ-j-ь (podn)-ъ ← * voz-ьn-ъ + * (podn)-ъ podnic- < * (podn)(-ьn)-ic-a / * (podn)(-ьn)-ic-ę (im. mn.) ← * (podn)-ъ žaganica < * (žag)-a-n-ic-a ← * (žag)-a-n-ъ ← * (žag)-a-ti ← * (žag)-a ← stvnem. saga ‘žaga’ dera < * (der)-a ← kor. nem. Derre, štaj. nem. Dörre ‘sušica’, srvnem. darre, derre ‘ogrodje ali lopa za sušenje sadja ali žita’ dilj- < * (diĺ)-a / * (diĺ)-ę (im. mn.) ← nem. Diele ‘deska’ (ta) spodnja dilja < (* t-) sъ(n)-pod-ьń-a-j-a (diĺ)-a ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * sъ(n)-pod-ьń-ь (< * sъ(n)-pod-ьn-j-ь) ‘spodnji’ + * (diĺ)-a ta vozna dilja < * t- voz-ьn-a-j-a (diĺ)-a ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * voz-ьn-ъ (← * voz-ъ ‘voz’) + * (diĺ)-a ta široka dilja < * t- šir-ok-a-j-a (diĺ)-a ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * šir-ok-ъ ‘širok’ + * (diĺ)-a ploh < * (plox)-ъ ← bav. srvnem. ploch, bav. nem. Ploch ‘ploh’ (nem. Bloch ‘ploh’) / * plox-ъ ‘plosk, raven’ trokšir < * (trokšir)-j-ь ← * (trok)-ъ ← nem. tragen ‘nositi’ (po bav. nem. prehodu a > o) + * (kšir)-j-ь (← nem. Geschirr ‘posoda, naprava’) rajhelj < * (rajxĺ)-ь ← bav. nem. Reichladen ‘vrsta deske’ rajfelj < * (rajfeĺ)-ь ≤ * (rajxĺ)-ь prukna < * (prukn)-a ← bav. srvnem. prucken (im. mn.) ‘most; privzdignjen oder za sedenje, ležišče iz desk’ (srvnem. brucken, brücken (im. mn.)) gara < * (gar)-a ← srvnem. garre, karre ‘gare’ planka < * (plank)-a ← srvnem. planke, nem. Planke ‘deska’ plan < * (plan)-ъ ← furl. plan ‘ploska površina’ škalir < * (škalir)-j-ь ← furl. scalîr ‘del kmečkega voza, plató’ ščalar < * (ščalar)-j-ь ← furl. scjalâr ‘pod pri kmečkem vozu’ tavolac < * (tavolac)-ь ← trž. it. tavolaz(o) ‘pod iz desk’ kason < * (kason)-ъ ← furl. casson, ben. it. casson, it. cassone ‘velik zaboj, skrinja’ blanja < * (blań)-a, nejasno, morda v zvezi z dalmat. plana ‘deska’, zaradi vzglasnega b- najverjetneje z istriot. ali furl. posredovanjem frščada, nejasno barjon, nejasno, morda * (brjon)-ъ ← furl. breon ‘deska’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi prukna v T025, plat v T035, plan v T063, kason v T087, frščada v T091, barjon v T128, tavolac v T136, planka v T142, gara v T198, platon v T201, kolnica v T239, rajhelj in rajfelj T278, dolenja konica v T307, platišče v T339 in trokšir v T363. Kot enkratna besedna zveza z deska je kartiran leksem podna deska v T392. 278 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 279 SLA V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’, 3/56 Kot enkratni besedni zvezi z dilja sta kartirana leksema ta široka dilja v T020 in ta vozna dilja v T213. Kot besedni zvezi s pod sta kartirana leksema vozni pod v T034 in T386 ter lesen pod v T417. Kot besedna zveza s poden je kartiran leksem vozni poden v T032 in v T332. Kot tretji odgovor v posamezni točki sta z znakom za komentar kartirana leksema dera v T256 in deska v T278. Kot nerelevanten je kartiran odgovor od spredaj v T111. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T061, T065, T084 in T202. 4. Uporabljena dodatna literatura Koletnik 2013b 5. Primerjaj SLA: V273.01 deska na vozu (3/55), V273(b).01 stranska deska na vozu (3/57), V321A.01 dera (3/93), V321A.02 dera – pomen (3/111); OLA: 974 podnica; ALE: /; SDLA-SI: 433 dno voza; ALI: 3597 dno voza; ASLEF: 3248; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Spodnja deska na vozu je položena na sprednjo in zadnjo premo. Pri manjših vozovih in vozičkih je ponekod položena le ena široka deska, najpogosteje pa dno voza sestavlja več desk, ki so večinoma enakih dolžin kot bočne lojtre ali namesto teh na isto mesto ob ročicah položene deske, stranice. Kadar so vozili sipka gradiva, koruzo ipd., so med sprednji in zadnji konec stranic zataknili iz desk narejena končnika (v obliki navzdol obrnjene prisekane piramide). Spodnje deske niso bile z ničimer pritrjene na ogrodje voza. Po potrebi jih je bilo mogoče odstraniti ali zložiti bočno ob ročice. Kadar so z vozom prevažali lesene zaboje za jabolka in drugo sadje, so število desk povečali ali naredili širok lesen plato. Tako prirejenemu vozu so v Spodnji Savinjski dolini pravili platonar, ker je imel na ohišje voza nameščeno podolgovato leseno ploščo, na katero so v času ročnega obiranja hmelja namestili hmeljske koše, da so s hmeljišč odvažali obrani hmelj do lastne ali zadružne sušilnice in kasneje do odjemalne postaje. Takrat so na platonar počez naložili večje število iz jute izdelanih bal, jih z vrvmi trdno povezali z leseno ploščo in podvozjem voza in jih sprva s konji, po letu 1960 pa večinoma s traktorji odpeljali od domačega skladišča do kupca v Žalcu. Platonarje so v Spodnji Savinjski dolini uporabili tudi za različne oblike družabnega življenja (kot oder na gasilskih veselicah, za slavnostne povorke ipd.). Podobne vozove z leseno ploščo so poznali tudi drugod na Slovenskem. V Drašičih v Beli krajini so na takem vozu prevažali grozdje v pokonci obrnjenih lesenih sodih in kadeh od vinograda do hišne ali zadružne vinske kleti. Pri tem so bočne strani voza zavarovali z drogovi, ukrivljenimi v lok. 279 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 280 SLA V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’, 3/56 Podobno prirejene vozove so uporabljali tudi na Vipavskem in v Idrijskem hribovju. V Lozicah so npr. na voz postavili veliko leseno trugo z ročaji in v njej prevažali različna krmila, tudi žita v mlin. V Vipavski dolini so še v 60. letih 20. stoletja na vozovih s ploščo prevažali različne suhorobarske izdelke, zlasti brente. Prim.: Bogataj 1989; Hazler 2011; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 280 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 281 SLA V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’, 3/57 Komentar in karta: 3/57 SLA V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Prvotno vprašanje V273 deska na vozu iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici (1961) razdeljeno na dve podvprašanji, tj. na a) spodnja deska na vozu in b) stranska deska na vozu. Gradivo, zbrano pred letom 1963, ožjega pomena lek- semov (večinoma) ne pojasnjuje. V ta komentar so zato vključeni odgovori, ki so bili zapisani po letu 1963, kjer je izrecno navedeno, da izraz označuje pomen ‘stranska deska na vozu’. Za pomen ‘stranska deska na vozu’, knj. stránska dèska/deskà na vôzu/vózu ( á / ȁ ó/) sta najbolj pogosti poimenovanji stranica in dilja. Ponekod je v opombi zapisano, da izraz označuje tako stranske kot spodnje deske, in sicer to velja za izraz dilja v T028, T258 in T271, konka v T103, žaganica v T117, ploh v T149 in deska v T359. V T349 ima izraz šeraglje opombo, da se jih »med vožnjo listja prisloni ob straneh«. V T372 je kolnica »ožja dolga stranska«, kolnice pa so »deske ob ročicah na podu voza za vožnjo gnoja«, medtem ko je tružnica »visoka stranska deska«. Ponekod je z opombo pojasnjeno, da izraz označuje deske, ki se uporabljajo za prevažanje gnoja, in sicer za izraz deska v T004, hrbti v T233, kolnice v T239, T248 in T251, stranice v T242, kamnice v T343 ter klajnice v T352. Drugod je v opombi zapisano dodatno pojasnilo, in sicer je v T023 dilja »deska na vozu za povišanje«, tudi v T275 je rajfelj »deska, ki je povišala voz s strani«, v T267 so dilje »le med lojtrami«, v T271 so švigeljni »stranske deske, ki se rabijo pri nakladanju mrve«, v T239 pa so lekseljni »deske od akse navzgor, da držijo lojtre«. Lojtre v T167 so »za lojtrnik«, v T412 »lestve za voz, za peljati seno, cepanice, pšenične snope«. V T038 je v opombi zapisano, da je klanica »za gnoj voziti«. V T353 je klanica »stranska deska vsaka zase«, stran pa »če se vse drži skupaj«. Za T005, T061, T065, T084 in T252 je v opombah zapisano, da tam vozov nimajo oz. ne poznajo ali da za stransko desko na vozu ni posebnega izraza. 2. Morfološka analiza desk- < * (dъsk)-a / * (dъsk)-ę (im. mn.) ‘deska’ < * (dьsk)-a ← rom. * deska ‘lesena plošča’ stransk- desk- < * storn-ьsk-a-j-a (dъsk)-a / * storn-ьsk-y-j-ę (dъsk)-ę (im. mn.) ← * storn-ьsk-ъ (← * storn-ь) + * (dъsk)-a gnojna deska < * gnoj-ьn-a-j-a (dъsk)-a ← * gnoj-ьn-ъ (← * gnoj-ь ‘gnoj’) + * (dъsk)-a 281 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 282 SLA V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’, 3/57 stran < * storn-ь strani//c- < * storn-ic-a / * storn-ic- ę (im. mn.) ← * storn-ь (// ≥ n v T355) postranica < * po-storn-ic-a / * podъ-storn-ic-a ← * po- ‘po’ / * podъ- ‘pod’ + * storn-ic-a stranščic- < * storn-ьšč-ic-a / storn-ьšč-ic-ę (im. mn.) ← * storn-ьsk-ъ konic- < * kon(-ьn)-ic-a / * kon(-ьn)-ic- ę (im. mn.) ← * kon-ъ ‘konec, začetek’ stranska konica < * storn-ьsk-a-j-a kon(-ьn)-ic-a ← * storn-ьsk-ъ + * kon(-ьn)-ic-a skončnik- < * sъ(n)-kon-ьč-ьn-ik-ъ / * sъ(n)-kon-ьč-ьn-ik-i (im. mn.) ← * sъ(n)- kon-ьč-ьn-ъ ← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ + * kon-ьc-ь ← * kon-ъ ‘konec, začetek’ kamnice (im. mn.) < * ka-men-ьn-ic-ę ← * ka-men-ьn-ъ ← * ka-my, tož. ed. * ka-men-ь ‘kamen’ žaganica < * (žag)-a-n-ic-a ← * (žag)-a-n-ъ ← * (žag)-a-ti ← * (žag)-a ← stvnem. saga ‘žaga’ krajna žaganica < * kraj-ьn-a-j-a (žag)-a-n-ic-a ← * kraj-ьn-ъ (← * kraj-ь ‘skrajni rob, začetek, konec’) + * (žag)-a-n-ic-a klani//ca < * kol-n-ic-a ← * kol-n-ъ ← * kol-ti ‘klati, tolči’ (// ≥ n v T355) klajica < * kla-ic-a ← * kla-a (< * klad-j-a) ← * klas-ti (< * klad-ti) ‘polagati (drugo na drugo)’ klajnic- < * kla-ьn-ic-a / * kla-ьn-ic-ę (im. mn.) kolnic- < * kol-ьn-ic-a / * kol-ьn-ic-ę (im. mn.) ← * kol-ьn-ъ ← * kol-o ‘kolo’ dilj- < * (diĺ)-a / * (diĺ)-ę (im. mn.) ← nem. Diele ‘deska’ skončna dilja < * sъ(n)-kon-ьč-ьn-a-j-a (diĺ)-a ← * sъ(n)-kon-ьč-ьn-ъ (← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ + * kon-ьč-ьn-ъ (← * kon-ьc-ь)) + * (diĺ)-a diljica < * (diĺ)-ic-a hrbt- < * xrьb-ьt-ъ / * xrьb-ьt-i (im. mn.) ‘hrbet’ podel- < * podъ-děl-ъ / * podъ-děl-a ← * pod-ъ ‘pod’ + * děl-ъ ‘del’ kolci (im. mn.) < * kol-ьc-i ← * kol-ъ *‘kar tolče, bije’ krajnik < * kraj-ьn-ik-ъ ← * kraj-ьn-ъ prikrajnice (im. mn.) < * pri-kraj-ьn-ic-ę ← * pri-kraj-ьn-ъ (← * pri- ‘pri’ + * kraj-ь) lestvice (im. mn.) < * lěz-t-ъv- ic- ę ← * lěz-t-ъv-ь ← * lěz-ti obloga < * ob-log-a ← * ob-lei ← * ob- ‘ob, okoli’ + * lei (< * leg-ti) ‘leči’ priloge (im. mn.) < * pri-log-ę ← * pri-lei ← * pri- ‘pri’ + * lei (< * leg-ti) opaž < * o(b)-paž-ь ← * o(b)- ‘ob, okoli’ + * paž-i-ti ‘delati žlebiče v deske’ (← * paz-ъ ‘žlebič’) lese (im. mn.) < * lěs-ę ← * lěs-a ← * lěs-ъ ‘les’ švigelj- < * švig-ĺ-ь (< * švig-l-j-ь), * švig-ĺ-n-i (im. mn.) ← * svig-l-ъ ‘gibčen, vitek, upogljiv’ ← * svig-ti ‘hitro se premikati’ lojtr- < * (lojtr)- a / * (lojtr)- ę (im. mn.) ← bav. srvnem. lǫiter ‘lestev’ lojtrna < * (lojtr)- ьn-a-j-a ← * (lojtr)- ьn-ъ lojtrnic- < * (lojtr)- ьn- ic- a / * (lojtr)- ьn- ic- ę (im. mn.) 282 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 283 SLA V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’, 3/57 lojtranice (im. mn.) < * (lojtr)- a-n- ic- ę ← * (lojtr)-a-n- ъ ← * (lojtr)-a-ti lejtr- < * (lejtr)- a / * (lejtr)- ę (im. mn.) ← srvnem. leiter(e) ‘lestev’ lejtrice (im. mn.) < * (lejtr)- ic- ę planka < * (plank)-a ← srvnem. planke, nem. Planke ‘deska’ ploh < * (plox)-ъ ← bav. srvnem. ploch, bav. nem. Ploch ‘ploh’ (nem. Bloch ‘ploh’) / * plox-ъ ‘plosk, raven’ garice (im. mn.) < * (gar)-ic-ę ← * (gar)-ę ← srvnem. garre, karre ‘gare’ kripa < * (krip)-a ← nem. (Wagen)krippe ‘koš pri vozu’ rajfelj < * (rajfĺ)-ь ≤ * (rajxĺ)-ь ← bav. nem. Reichladen ‘vrsta deske’ tružnica < * (truž)-ьn-ic-a ← * (truž)-ьn-ъ ← * (trug)-a ← bav. stvnem. truγa ‘zaboj, krsta’ (stvnem. truha, srvnem. truhe) dera < * (der)-a ← kor. nem. Derre, štaj. nem. Dörre ‘sušica’, srvnem. darre, derre ‘ogrodje ali lopa za sušenje sadja ali žita’ trepen < * (trepen)- ← nem. Treppe ‘stopnice’ (- n- je verjetno bav. nem., prim. nem. Kirche : bav. nem. Kirchen ‘(ena) cerkev’) blanja < * (blań)-a, nejasno, morda v zvezi z dalmat. plana ‘deska’, zaradi vzglasnega b- najverjetneje z istriot. ali furl. posredovanjem kolske blanje (im. mn.) < * kol-ьsk-y-j-ę (blanj)-ę ← * kol-ьsk-ъ (← * kol-o ‘kolo’) + (blanj)-a kolna blanja < * kol-ьn-a-j-a (blanj)-a ← * kol-ьn-ъ (← * kol-o ‘kolo’) + (blanj)-a kason < * (kason)-ъ ← furl. casson, ben. it. casson, it. cassone ‘velik zaboj, skrinja’ šponDa < * (špond)-a ← it. sponda ‘stranica’ ( D ≥ t v T136) parapet < * (parapet)-ъ ← ben. it. parapeto ‘ograja’, it. parapetto ‘ograja’ konka < * (konk)-a ← furl. cònca ‘kvadratna lesena posoda’ fjanko < * (fjank)-o ← it. fianco ‘bok’ šaraglje (im. mn.) < * (šaragĺ)-ę (← madž. saroglya) ← bav. nem. Schragəl ‘pletena lesa’ baraka < * (barak)-a ← nem. Baracke, it. baracca ‘baraka, bivališče vojakov’, star. ‘pastirska koča’ gote (im. mn.), nejasno lekseljni (im. mn.), nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi gote v T020, parapet v T101, konka v T103, baraka v T105, fjanko v T113, kolci v T155, opaž v T166, lekseljni v T239, dera v T247, lese v T276, podel in podela v T339, šaraglje v T349, trepen v T364, tružnica v T372 in lestvice v T401. Kot enkratnica z lejtr- je kartiran leksem lejtrice v T008. Kot enkratnici s kraj- sta kartirana leksema prikrajnice v T062 in krajnik v T229. Kot enkratnici s stran- sta kartirana leksema postranica v T090 in stran v T353. Kot enkratnici z - log- sta kartirana leksema obloga v T187 in priloge v T234. 283 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 284 SLA V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’, 3/57 Kot enkratnica z dilj- je kartiran leksem diljica v T218. Kot enkratnici z lojtr- sta kartirana leksema lojtrna v T298 in lojtranice v T417. Kot enkratna besedna zveza z desk- je kartiran leksem gnojna deska v T332. Kot enkratna besedna zveza z žaganica je kartiran leksem krajna žaganica v T110. Kot enkratna besedna zveza z dilj- je kartiran leksem skončna dilja v T184. Kot enkratna besedna zveza s konic- je kartiran leksem stranska konica v T307. Kot enkratni besedni zvezi z blanj- sta kartirana leksema kolske blanje v T367 in kolna blanja v T369. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi lojtre v T087 in T386, lojtrnica v T247, stranica v T355 in T415, dilja v T417 ter nerelevantna odgovora čelke v T349 in zapor v T372. Kot opisa – elipsi sta kartirana odgovora pri strani in pri kraju v T111. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T005, T061, T065, T084 in T252. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V273.01 deska na vozu (3/55), V273(a).01 spodnja deska na vozu (3/56), V270.01 lojtrnik (3/51); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 448 lojtrnice; ALI: 3616 lojtrnice; ASLEF: 3269 lojtrnice, 3283 koš na vozu (karta 473: T199a baráka); HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Stranska deska na vozu je občasni in prenosljivi sestavni del lesenega voza. Na voz navadno namestijo dve zelo široki stranski deski, stranici, ali po dve ožji deski na vsaki strani. Deske se naslanjajo na štiri stranske ročice voza, ki so mu odstranili lojtre in na njihovo mesto namestili deske. Stranske deske uporabljajo predvsem za prevažanje sipkih bremen, krompirja, pese, repe, fižola, tudi žita, koruze, ajde idr. Ob večjih količinah bremena spredaj in zadaj med stranske deske namestijo še po dve prečni leseni stranici, ki ju zagozdijo v utore na konceh stranskih desk. Ponekod namesto stranskih in prečnih desk na voz namestijo leseno trugo, ki jo sicer uporabljajo ob kolinah za goljenje prašiča. Takšne truge so še ob koncu 50. let 20. stoletja uporabljali kmetje, ki so iz višje ležeče Planine v Lozice vozili žita v mlin. Namesto desk so na voz postavili podolgovat pleten koš, ki so ga v hribovitem svetu sicer uporabljali predvsem za prevoz sipkih bremen in gnoja od hleva na njive. Praviloma nepritrjene stranske deske bi bile na vozu v hribovitem svetu manj primerne, ker bi se med vožnjo po nagnjenih zemljiščih zvračale in bi se tovor lahko sesul in poškodoval. Ponekod so stranske deske na voz namestili, kadar so iz gozda ali ob redčenju živic prevažali domov les za drva. Takrat so npr. v Malencah pri Kostanjevici na Dolenjskem 284 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 285 SLA V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’, 3/57 na voz med stranske deske naložili drobiž, tj. les različnih dolžin in debelin, pogosto zelo visoko, in ga na vozu prečno povezali z verigami. Les je pogosto segal daleč čez zadnji konec voza, da so se veje med vožnjo celo vlekle po tleh. V Markovcih na Ptujskem polju so sredi 60. let 20. stoletja nekateri kmetje že imeli lesene vozove s pnevmatikami namesto lesenih koles. Na voz z postrani nameščenimi stranskimi deskami so naložili brano in drugo orodje za delo na polju. Tudi ročni vozički so lahko imeli nameščene stranske deske, ki so bile med seboj povezane in pritrjene s končnimi letvami. Nekateri kmetje pa so stranske deske s krajnimi prečnimi povezali v kripo. Tako prirejen voz so uporabljali predvsem za prevoz krompirja z njive domov. V Drašičih v Beli krajini so sredi 60. let 20. stoletja lesene vozove s stranskimi deskami in z gumijastimi kolesi uporabljali tudi za prevažanje vinskih sodov. Sod so povezali z verigo in med stranice zataknili še v lok ukrivljen svež lesen drog, da so sod še trdneje pričvrstili na voz. V Šentjanžu nad Dravčami pa so za razvažanje gnoja na njive uporabljali dvokolesni vprežni voz, ki je imel na sprednji del voza pritrjena dva dolga drogova, ki sta se med vožnjo vlekla po tleh. Drogova so povezovale prečne late z opornimi ročicami, na to podlago pa so bile položene spodnje in stranske deske. V Slovenskih goricah so voz s stranskimi deskami uporabljali zlasti ob prevažanju obranega grozdja v velikih lesenih kadeh iz vinograda v vinsko klet. Prim.: Bogataj 1989; Hazler 2011; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987 7. Skica 285 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 286 SLA V268.01 ‘kolo’, 3/58 Komentar in karta: 3/58 SLA V268.01 ‘kolo’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Za pomen ‘ploščata priprava okrogle oblike, ki omogoča premikanje vozila’, knj. koló ( ), je najpogostejše poimenovanje kolo (samostalnik srednjega spola), lahko tudi kol in kola, kar je lahko bodisi samostalnik moškega oz. ženskega spola bodisi je samo prišlo do glasovnega razvoja - o > -/- a brez maskulinizacije ali feminizacije nevter, saj spremenjena končnica še ne pomeni nujno tudi spremembe spola. Druga poimenovanja so še koles- s podaljšano stranskosklonsko osnovo prvega poimenovanja ter izglagolski tvorjenki potač in kotač. Za T161, T163, T336, T339, T379, T383–T384 je v opombi izrecno zapisano, da je leksem kola ženskega spola, enako velja za leksem kolesa v T043, T053–T055, T360 in T362, medtem ko sta kolo v T049, T241 in T310 ter koleso v T312 in T315 izrecno samostalnika moškega spola; za T377 je zapisano, da je leksem kola množinski samostalnik. Za poimenovanje kolo je v T351 zapisano, da je to »mlajše« poimenovanje, v T370 pa, da je »redko«. Opombo »redko« ima tudi leksem potač v T403. V T065 je v opombi zapisano, da »vozov nimajo«. 2. Morfološka analiza kol- < * kol-o / * kol- ъ / * kol- a ← * kol-o, rod. ed. * kol-es-e ‘kolo’ koles- < * kol-es- potač < * po-tač-ь ← * po-tak-a-ti ← * po-toč-i-ti ← * po- ‘po’ + ← * toč-i-ti ← * tei (< * tek-ti) ‘teči’ kotač < * kot-a-č-ь ← * kot-a-ti ‘valiti, valjati’ 3. Posebnosti kartiranja Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran leksem kola v T377. S simbolom za »ni poimenovanja« je kartiran odgovor v T065. Z izogloso je na karti označeno švapanje v leksemu kolo oz. kola v T001–T004, T006–T013, T015, T017, T024, T028–T045, T049, T196–T201, T203, T205–T212, T216–T218, T220–T222, T279, T281, T286, T300, T302, T411 in T417. 4. Uporabljena dodatna literatura / 286 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 287 SLA V268.01 ‘kolo’, 3/58 5. Primerjaj SLA: V266.01 voz (3/50); OLA: 812, 813; ALE: 375; SDLA-SI: 974; ALI: 1608; ASLEF: 4488; HJA: 974, LinGeH: 470; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Kolo je ploščata okrogla priprava, pritrjena na os vozila, ki omogoča njegovo premikanje bodisi z vleko, potiskanjem, nožnim (ali drugačnim) poganjanjem preko pedal ali s pomočjo verižnih in temu sorodnih prenosov s pogonskega motorja v vozilu. V posamezno vozilo je lahko vgrajeno eno, dve, tri, štiri ali več koles, ki vozniku omogočajo prevoz tovora in potnikov. Kolesa vprežnih in vlečnih vozov so različnih oblik in velikosti. Na Ljubljanskem barju so ob arheološkem izkopavanju našli polno kolo in ostanke dvokolesnega vprežnega vozila, ki ga prepoznavajo za najstarejše leseno kolo z ostanki vozila na svetu. V poznejših dobah so se iz polnih razvila kolesa z voznim obročem in sprva s križno prečnimi in nato žarkasto vgrajenimi naperami, ki so bistveno povečale uporno moč in trdnost kolesa. Kljub tehničnemu in oblikovnemu izpopolnjevanju koles so se tudi ponekod na Slovenskem do srede 20. stoletja ohranile najstarejše oblike polnih lesenih koles, vgrajenih v večinoma lesene vozove in ročne vlečne vozičke, ponekod so se ohranila tudi t. i. križevata/križevatna kolesa. Do 60. let 20. stoletja, ko so bili še na splošno v rabi leseni vprežni in vlečni vozovi, so bila tudi kolesa večinoma še lesena in obdana z železnimi platišči. Kolesa so imela pesto, v katero so bile žarkasto nasajene napere, nanje pa je bilo pritrjeno največkrat iz petih enakih delov sestavljeno platišče, krog, ki ga je povezoval ploščat železni obroč. Kolesa in tudi vozove so izdelovali kolarji, okovali so jih kovači. Od masivnosti in velikosti voza je bilo odvisno, kakšna kolesa je vgradil v voz kolar. Najpogosteje sta sprednji dve kolesi imeli deset, zadnji pa dvanajst naper; manj naper so imela le kolesa vlečnih vozov in vozičkov, spredaj osem in zadaj deset. Prevozniški parizarji so imeli praviloma masivna kolesa z močnimi pesti, naperami in širokimi platišči ter debelejšimi železnimi obroči kot večina drugih vozov za vsakdanjo rabo na kmečkih gospodarstvih. Ob koncu 50. let 20. stoletja se je na splošno uveljavljalo posodabljanje lesenih vozov različnih oblik in velikosti. Prve posodobitve so bile povezane z nadomeščanjem lesenih koles z železnimi platišči s gumijastimi pnevmatikami. Ob tem so ponekod z vgradnjo železnih členov posodobili tudi oje z vsemi priklopnimi deli. Vzporedno s tem so se pojavljali povsem na novo načrtovani vprežni vozovi s pnevmatikami, ki so se pozneje razvili v več različic in oblik kmečkih voznih naprav, kot so npr. samonakladalke, trosilci gnoja, cisterne za gnojevko, cisterne za vodo idr. Kolesa lesenih vozov in vozičkov so v 80. letih 20. stoletja že povsem izgubila svoj osnovni uporabni namen, zato so postala predmeti za likovno okraševanje prostorov gostiln, pročelij stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter vrtov. Prim.: SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 287 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 288 SLA V268.01 ‘kolo’, 3/58 7. Skica 288 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 289 SLA V269.01 ‘pesto’, 3/59 Komentar in karta: 3/59 SLA V269.01 ‘pesto’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Za pomen ‘osrednji del kolesa, skozi katerega gre os’, knj. pésto ( ), so najpogostejši leksemi z osnovo pest-, in sicer pesto, pest in pesta, vendar pa spola samostalnika ni vedno možno nedvoumno določiti, saj spremenjena končnica še ne pomeni nujno tudi spremembe slovničnega spola (lahko je npr. prišlo do onemitve - o > - ali razvoja nenaglašenega izglasnega -o > -a brez maskulinizacije oz. feminizacije nevter). Za leksem pesta je v T090, T212, T267, T356, T360 in T377 v opombi izrecno zapisano, da je ženskega spola, tako tudi za leksem pest v T192, medtem ko je za leksem pest v T212, T214, T252 in T414 zapisano, da je to samostalnik moškega spola, v T312 pa, da je leksem pesto moškega spola. Pogoste so tudi druge izpeljanke z isto besedotvorno podstavo ( pešča, pestica in pestvo). Druga pogostejša poimenovanja so še glavina, glava in puška. V T097 je v opombi zapisano, da je leksem pesto starinski izraz, enako zapisovalčevo opombo ima tudi leksem glavina v T127. V T156 je v opombi zapisano, da je pesta lesena. V T376 ima leksem lunek opombo »na osi pri vozu«. Za T065 je v opombi zapisano, da tam vozov nimajo, za T305, da izraza tam ne poznajo, v T310 pa, da izraza ne uporabljajo. 2. Morfološka analiza pest- < * pěst- o *ʻvdolbina v kladi, ki je služila za možnar’ / * pěst- ъ / * pěst- a pešča < * pešč-a (< * pěst-j-a) pestica < * pěst-ic-a peStvo < * pěst-ьstv-o ( St ≥ št v T101) glava < * golv-a ‘glava’ glavina < * golv-in-a osina < * os-in-a ← * os-ь ‘os’ trupina < * trup-in-a ← * trup-ъ ‘štor, panj’ ročičnik < * rǫč-ič-ьn-ik-ъ ← * rǫč-ič-ьn-ъ ← * rǫč-ic-a ← * rǫk-a ‘roka’ gredelj < * gręd-eĺ-ь ← * gręd-a ‘bruno, tram’ polž < * pьlž-ь (< * pьlz-j-ь) ‘polž’ ← * pьlz-ě-ti ‘polzeti’ platišče < * pol-t-išč-e ‘razpolovljen, razčesnjen kos lesa’ ← * pol-t-ь ← * pol-ъ ‘pol, polovica’ sVora < * sъ(n)-vor-a ← * sъ(n)-ver-ti ‘speti’ ← * sъ(n)- ‘skupaj’ + * ver-ti * vьr-ǫ ‘viti, peti’ ( V ≥  v T101, T298) 289 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 290 SLA V269.01 ‘pesto’, 3/59 puKŠa < * (pukš)-a ← bav. stvnem. puhsa ‘škatlica, doza, šatulja, votel valj’ / nem. Büchse ‘škatlica, skrinjica iz pušpanovega lesa’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) ( KŠ ≥ šk v T010, T021) puša < * (puš)-a ← * (puš)-ъk-a ← * (pušk)-a ≤ * (pukš)-a putrh < * (putrx)-ъ ← bav. srvnem. puterich ‘meh, posoda’ havfen < * (havfn)-ъ ← nem. Haufen ‘kup’ ring < * (ring)-ъ ← nem. Ring ‘obod’ šravf < * (šravf)-ъ ← avstr. nem. Schraufe ‘vijak’ štelj < * (šteĺ)-ь ← nem. Gestell ‘ogrodje’ bokul < * (bokul)-ъ ← furl. bucule ‘puša kolesa’, furl. bocul ‘cvetni popek’ (Dizionario 2011: boccola) bokula < * (bokul)-a bokola < * (bokol)-a ← ben. it. bòcolo ‘cvetni popek’, ‘pesto’ (Doria 1987: 98 bùcola; Cossutta 2010: 29) bokolon < * (bokolon)-ъ ← ben. it. bocolòn čarpint < * (čarpint)-ъ ← furl. cjarpint ‘os, prema’ moc < * (moc)-ь ← it. mozzo ‘pesto’ špola < * (špol)-a ← it. spola ‘čolniček, snovalnica’ perno < * (pern)-o (m.) ← it. perno ‘os’ buča < * (buč)-a ← rom. refleks za vlat. buttia, klas. lat. buttis ‘sod’ (> it. boccia ‘popek, steklenica, krogla’) bolha, nejasno, morda v zvezi z bolha (< * blъx-a ‘bolha’) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi osina v T008, moc v T059, špola v T067, perno v T078, ring in šravf v T111, bolha v T160, polž v T307, buča v T352, ročičnik v T365, štelj v T367, gredelj v T373 in platišče v T383. Kot enkratnica z bokol- je kartiran leksem bokolon v T126. Kot tretji odgovor v posamezni točki sta z znakom za komentar kartirana leksema bokul v T078 in puška v T378. Kot nerelevantna sta kartirana odgovora aks v T358 in lunek v T376. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori T065, T305 in T310. 4. Uporabljena dodatna literatura Dizionario 2011 (https://claap.org/definizion/?diz=it-fur&leme=boccola, dostop 9. 6. 2023); Doria 1987; Cossutta 2010: 29; Smole 2006 5. Primerjaj SLA: V006 čelo (1/11); OLA: 819; ALE: 376; SDLA-SI: 437; ALI: 3603; ASLEF: 3254; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 290 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 291 SLA V269.01 ‘pesto’, 3/59 6. Etnološka osvetlitev Pesto je nosilnik naper in platišča z železnim obročem, praviloma je valjasto izvotljeno in nataknjeno na os, ki je bila lahko lesena ali železna, nanjo pa sta bila vgrajena oplen in sora. Lesena pesta in vse druge lesene dele vprežnih vozov ali vlečnih vozičkov so izde- lovali predvsem poklicno izučeni ali priučeni kolarji, ki so bili od rane mladosti vešči poznavanja vrst in obdelave lesa. Lesena pesta so izdelovali ročno z različnimi orodji, večinoma pa z lesenimi stružnicami na nožni pogon, ki so jih uporabljali do 60. let 20. stoletja (npr. na južnem Pohorju), ponekod tudi do 80. let 20. stoletja (npr. v Kozjem), ko je dejavnost z ostarelostjo mojstrov povsem zamrla in so takšne delavnice postale predmet zanimanja muzealcev in konservatorjev. Za pesta so kolarji najpogosteje uporabljali gabrov les, medtem ko so za sosednje dele kolesa in voza uporabljali predvsem bukev ali jesen. Prim.: Baš 1980; Bogataj 1989; Bogataj 1992; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 291 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 292 SLA V275.01 ‘os’, 3/60 Komentar in karta: 3/60 SLA V275.01 ‘os’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Prvotno vprašanje V275 os iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici razdeljeno na dve podvprašanji, tj. na a) lesena os in b) železna os. Gradivo, zbrano pred letom 1963, ožjega pomena leksemov (večinoma) ne pojasnjuje. V ta komentar je zato vključena večina odgovorov, ki so bili zapisani do leta 1963 in jih zaradi od- sotnosti pomenskih podatkov obravnavamo kot splošno poimenovanje za pomen ‘os’. Prav tako so v komentar vključeni vsi odgovori, ki so bili zapisani po letu 1963, kjer je izrecno navedeno, da izraz označuje tako pomen ‘lesena os’ kot pomen ‘železna os’ oz. predstavljajo splošno poimenovanje. Za pomen ‘kovinski ali lesen drog, na katerem je kolo’, knj. ós ( ), so v narečjih najpogostejša poimenovanja aks in aksa ter os. Pogostejša poimenovanja so še nared, podvoz, štanga in svora. Druga poimenovanja so zelo redka ali enkratnice. Za poimenovanje aks je v T006 v opombi zapisano, da je »danes iz rabe, ker današnja vozila z gumastimi kolesi vsega tega nimajo«. Ponekod je v gradivu zapisano, da tam vozov nimajo (T058, T065) ali izraza ne poznajo (T061). 2. Morfološka analiza os < * os-ь ‘os’ osovina < * os-ov-in-a osnica < * os-ьn-ic-a podvoz < * podъ-voz-ъ / * podъ-voz-ь ← * podъ ‘pod’ + * voz-ъ ‘voz’ (← * vez-ti ‘peljati’) podvoza < * podъ-voz-a ← * podъ ‘pod’ + * voz-ъ ‘voz’ (← * vez-ti ‘peljati’) spodvoz < * sъ(n)-podъ-voz-ъ / * sъ(n)-podъ-voz-ь / * jьz-podъ-voz-ъ / * jьz-podъ-voz-ь ← * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ / * jьz- ‘iz’ + * podъ-voz-ъ / * podъ-voz-ь nared < * na-ręd-ь / * na-ręd-ъ ← * na-ręd-i-ti ← * na- ‘na’ + * ręd-i-ti ‘rediti’ (← * ręd-ъ ‘delo, dejanje’) prv- nared < * pьrv-ъ-j-ь na-ręd-ъ / * pьrv-a-j-a na-ręd-ь ← * pьrv-ъ ‘prvi’ + * na-ręd-ь / * na-ręd-ъ zadnj- nared < * zad-ьń-ь-j-ь na-ręd-ъ / * zad-ьń-a-j-a na-ręd-ь ← * zad-ьń-ь (< * zad-ьn-j-ь) ‘zadnji’ (← * zad-ъ ‘zadnja stran’) + * na-ręd-ь / * na-ręd-ъ sVora < * sъ(n)-vor-a ← * sъ(n)-ver-ti ‘speti’ ← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ + * ver-ti * vьr-ǫ ‘zatikati, vtikati’, ‘zapirati’ ( V ≥  v T097, T100, T101) 292 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 293 SLA V275.01 ‘os’, 3/60 igla < * jьg-ъl-a ‘igla’ prema < * prm-a ← * prm-i-ti ‘usmerjati naravnost naprej’ ← * prm-ъ ‘raven, usmerjen naravnost naprej’ pesto < * pěst- o *ʻvdolbina v kladi, ki je služila za možnar’ aksa < * (aks)-a ← nem. Achse ‘os, prema’ aks < * (aks)-ъ ← nem. Achse ‘os, prema’ aksen < * (aksn)-ъ ← nem. Achse (- n- je verjetno bav. nem., prim. nem. Kirche : bav. nem. Kirchen ‘(ena) cerkev’) štanga < * (štang)-a ← nem. Stange ‘drog’ vela < * (vel)-a ← nem. Welle ‘gred’ rajda < * (rajd)-a ← kor. nem. Reide ‘ovinek, zavoj’ čarpint < * (čarpint)-ъ ← furl. cjarpint ‘os, prema’ rud < * (rud)-ъ ← madž. rud ‘drog’ rištoh < * (rištox)-ъ, nejasno, morda v zvezi z nem. Rungstock (¹DWB) aha, nejasno, morda povezano z aksa aza, nejasno, morda povezano z aksa 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi aha v T030, aza v T049, rajda v T087, pesto v T160, igla v T198, vela v T223, prema v T305 in rištoh v T383. Kot enkratnica z os- je kartiran leksem osnica v T204. Kot enkratnica s - podvoz je kartiran leksem spodvoz v T207. Kot enkratnica z aks- je kartiran leksem aksen v T033. Kot enkratne besedne zveze z nared so kartirani leksemi prva nared in prvi nared ter zadnja nared in zadnji nared v T407. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi svora v T097 in T392, os v T187 in T200, štanga v T193 ter aksa v T305 in T392. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T058, T061 in T065. 4. Uporabljena dodatna literatura ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb/rungstock, dostop 15. 5. 2023) 5. Primerjaj SLA: V275(a).01 lesena os (3/61), V275(b).01 železna os (3/62), V276A.01 oplen (3/54); OLA: 818; ALE: /; SDLA-SI: 435; ALI: 3600; ASLEF: 3251; HJA: 976; LinGeH: 472; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Os je prečni leseni ali kovinski drog na vozu ali kaki drugi prevozni napravi, ki omogoča premikanje s kolesi. Sprva je bila os pritrjena neposredno na obe kolesi in se je vrtela skupaj z njima. Z razvojem tehnologije izdelave vozov, zlasti pa s splošno uporabo kovin, so se uveljavile zlasti železne osi, ker so bile mnogo bolj odporne 293 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 294 SLA V275.01 ‘os’, 3/60 na pritiske in predvsem na izrabo med vrtenjem kot lesene. Razvile so se nove oblike osi in nanje pritrjenih koles, ki so se pri dvokolesnih ali štirikolesnih vozovih vrtela samostojno. Prehod s prvotnega dvokolesnega voza s skupaj vrtečimi se osmi in kolesi na večje in zmogljivejše štirikolesne vozove je bil domnevno mogoč šele z izumom kovinske osi, ki je bila vtaknjena v spodnji del lesene škatle ( aksštuka, južno Pohorje). Ta je bil ponekod izvrtan, da se je vanj lahko po vsej širini in še čez vtaknila železna os, nanjo pa se je na vsaki strani nasadilo pesto lesenega kolesa. Na obeh konceh se je os zaključila z luknjo, da se je vanj lahko vtaknilo varovalno železo, ki je bilo na konceh rahlo ukrivljeno, da kolo ni padlo z osi. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Makarovič 1965/1966; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 294 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 295 SLA V275(a).01 ‘lesena os’, 3/61 Komentar in karta: 3/61 SLA V275(a).01 ‘lesena os’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Prvotno vprašanje V275 os iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici razdeljeno na dve podvprašanji, tj. na a) lesena os in b) železna os. Gradivo, zbrano pred letom 1963, ožjega pomena leksemov (večinoma) ne pojasnjuje. V ta komentar so zato vključeni le tisti odgovori, kjer je izrecno navedeno, da ima izraz pomen ‘lesena os’. Za pomen ‘lesena os’, knj. leséna ós ( ; ), so v narečjih najpogostejša poimenovanja os, aks in aksa oz. lesena aksa. Pogostejša poimenovanja so še podvoz, nared, štanga in svora. Za leksem podžiljec je v T164 v opombi zapisano, da je to »lesena okovana os« in da je poimenovanje »starinsko«. Tudi za leksem lesena os v T236 je v opombi zapisano, da je poimenovanje »starinsko«. Za leksem osovina je v T417 v opombi zapisano, da je »lesena, to, kar kolesa poveže«. V T154, T258 in T307 je v opombi zapisano, da »lesenih osi nimajo«, v T252, T275 in T278 pa, da je bila os »le železna«. Ponekod je v gradivu zapisano, da tam »vozov nimajo« (T065) oz. da »izraza ne poznajo« (T061). 2. Morfološka analiza os < * os-ь ‘os’ lesena os < * lěs-en-a-j-a os-ь ← * lěs-en-ъ (← * lěs-ъ ‘les’) + * os-ь osovina < * os-ov-in-a vozica < * voz-ic-a ← * voz-ъ ‘voz’ (← * vez-ti ‘peljati’) podvoz < * podъ-voz-ъ / * podъ-voz-ь ← * podъ ‘pod’ + * voz-ъ ‘voz’ (← * vez-ti ‘peljati’) lesena podvoz < * lěs-en-a-j-a pod-voz-ь ← * lěs-en-ъ + * podъ-voz-ь podvoza < * podъ-voz-a ← * podъ ‘pod’ + * voz-ъ ‘voz’ (← * vez-ti ‘peljati’) spodvoz < * sъ(n)-podъ-voz-ъ / * sъ(n)-podъ-voz-ь / * jьz-podъ-voz-ъ / * jьz-podъ-voz-ь ← * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ / * jьz- ‘iz’ + * podъ-voz-ъ / * podъ-voz-ь podvoznik < * podъ-voz-ьn-ik-ъ ← * podъ-voz-ьn-ъ ← * podъ-voz-ъ / * podъ-voz-ь podvoznica < * podъ-voz-ьn-ic-a nared < * na-ręd-ь / * na-ręd-ъ ← * na-ręd-i-ti ← * na- ‘na’ + * ręd-i-ti ‘rediti’ (← * ręd-ъ ‘delo, dejanje’) 295 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 296 SLA V275(a).01 ‘lesena os’, 3/61 lesena nared < * lěs-en-a-j-a na-ręd-ь ← * lěs-en-ъ + * na-ręd-ь sVora < * sъ(n)-vor-a ← * sъ(n)-ver-ti ‘speti’ ← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ + * ver-ti * vьr-ǫ ‘zatikati, vtikati’, ‘zapirati’ (asimilacija V ≥ f v T363; V ≥  v T100–T101) iglica < * jьg-ъl-ic-a ← * jьg-ъl-a ‘igla’ prema < * prm-a ← * prm-i-ti ‘usmerjati naravnost naprej’ ← * prm-ъ ‘raven, usmerjen naravnost naprej’ lesenjak < * lěs-eń-ak-ъ (< * lěs-en-jak-ъ) ← * lěs-en-ъ ← * lěs-ъ ‘les’ klin < * kl-in-ъ ‘klin’ ← * kol-ti ‘klati, tolči’ repica < * ręp-ic-a ← * ręp-ь podžiljec < * podъ-(žiĺ)-ьc-ь ← * podъ-(žiĺ)-ь ← * podъ ‘pod’ + * (žiĺ)-ь (← srvnem. sil, sile ‘vrv, jermen’) podžiljin < * podъ-(žiĺ)-(in)-ъ / * podъ-(žiĺ)- in-ъ podžiljen kos < * podъ-(žiĺ)-ьn-ъ kǫs-ъ ← * podъ-(žiĺ)-ьn-ъ (← * podъ- (žiĺ)-ь) + * kǫs-ъ ‘del’ aksa < * (aks)-a ← nem. Achse ‘os, prema’ lesena aksa < * lěs-en-a-j-a (aks)-a ← * lěs-en-ъ + * (aks)-a drvena aksa < * drъv-en-a-j-a (aks)-a ← * drъv-en-ъ (← * drъv-a ‘les, drva’) + * (aks)-a aks < * (aks)-ъ / (aks)- ь ← nem. Achse ‘os, prema’ lesen aks < * lěs-en-ъ (aks)-ъ ← * lěs-en-ъ + * (aks)-ъ aks lesen < * (aks)-ъ lěs-en-ъ ← * (aks)-ъ + * lěs-en-ъ podžiljen aks < * podъ-(žiĺ)-ьn-ъ (aks)-ъ ← * podъ-(žiĺ)-ьn-ъ (← * podъ- (žiĺ)-ь) + * (aks)-ъ lesena aks < * lěs-en-a-j-a (aks)-ь ← * lěs-en-ъ + * (aks)-ь aks drvena < * (aks)-ь drъv-en-a-j-a ← * (aks)-ь + * drъv-en-ъ (← * drъv-a) aksar < * (aksar)-j-ь ← nem. -achser ‘-osnik’ (prim. nem. Zweiachser ‘dvoosnik’) plehaksar < * (plexaksar)-j-ь ← nem. Blech ‘pločevina’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) + nem. -achser štanga < * (štang)-a ← nem. Stange ‘drog’ avspleh < * (avsplex)-ъ ← nem. aus- ‘iz’ + nem. Blech ‘pločevina’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) pukša < * (pukš)-a ← bav. stvnem. puhsa ‘škatlica, doza, šatulja, votel valj’ / nem. Büchse ‘škatlica, skrinjica iz pušpanovega lesa’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) štekelj < * (štekĺ)-ь ← bav. nem. Stäckel ‘železna konica na sprehajalni palici’, ‘sprehajalna palica z železno konico’, ‘splavarjeva palica z železnim kavljem na koncu’ štekljač < * (štekĺ)-a-č-ь ← * (štekĺ)-a-ti štekljar < * (štekĺ)-aŕ-ь vela < * (vel)-a ← nem. Welle ‘gred’ rajda < * (rajd)-a ← kor. nem. Reide ‘ovinek, zavoj’ rištoh < * (rištox)-ъ, nejasno, morda v zvezi z nem. Rungstock (¹DWB) 296 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 297 SLA V275(a).01 ‘lesena os’, 3/61 aha, nejasno, morda povezano z aksa aza, nejasno, morda povezano z aksa 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi aha v T030, aza v T049, rajda v T087, iglica v T185, vela v T223, prema v T254, pukša v T261, vozica v T302, klin v T373, repica v T381, rištoh v T383. Kot enkratnice s - podvoz- so kartirani leksemi podvoza v T064, podvoznica v T074, podvoznik v T080 in spodvoz v T207. Kot enkratnici z - aksar sta kartirana leksema aksar v T178 in plehaksar v T244. Kot enkratnici s šteklj- sta kartirana leksema štekelj v T241 in štekljač v T270. Kot enkratnici s podžilj- sta kartirana leksema podžiljin v T090 in podžiljec v T164. Kot enkratna besedna zveza s podžilj- je kartiran leksem podžiljen kos v T169. Kot enkratna besedna zveza z nared je kartiran leksem lesena nared v T404. Kot enkratni besedni zvezi z aks sta kartirana leksema podžiljen aks v T166 in aks drvena v T413. Kot enkratna besedna zveza s podvoz je kartiran leksem lesena podvoz v T184. Kot besedna zveza z aksa sta kartirana leksema lesena aksa v T187, T202, T217, T297, T315, T324, T331–T332, T342, T361, T407–T408, T415 in drvena aksa v T407–T408. Kot tretji odgovor v posamezni točki sta z znakom za komentar kartirana leksema os v T169 in T187 ter aks v T236. Kot besedna zveza lesen- aks so kartirani leksemi z jedrom aks ter ujemalnim pridevniškim prilastkom lesen oz. lesena levo ali desno od jedra besedne zveze. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T061, T065, T154, T252, T258, T275, T278 in T307. 4. Uporabljena dodatna literatura ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb/rungstock, dostop 15. 5. 2023) 5. Primerjaj SLA: V275.01 os (3/60), V275(b).01 železna os (3/62); OLA: 818; ALE: /; SDLA-SI: 435; ALI: 3600 os; ASLEF: 3251 os; HJA: 976; LinGeH: 472; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Lesena os je prečno v podvozje vgrajena naprava voza, ročnega vozička ali samo- kolnice, ki povezuje in nosi dve kolesi ali le eno kolo. Najosnovnejša oblika lesene osi z dvema pritrjenima kolesoma je znana s konca 4. tisočletja pred našim štetjem, o čemer pričajo leta 2002 najdeni ostanki dvokolesnega vprežnega voza z Ljubljanskega barja. Najdeno kolo je iz javorovine, ostanki osi pa iz hrastovine. Lesena os s kolesoma je bila vgrajena prečno na podvozje in se je vrtela skupaj s kolesoma, kar je bil sicer 297 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 298 SLA V275(a).01 ‘lesena os’, 3/61 pomemben izum v razvoju tovorjenja in prevažanja bremen, a je bilo upravljanje s takim vozilom oteženo predvsem zaradi sočasnega vrtenja obeh koles in lesene osi. Šele mnogo poznejši izum na podvozje pritrjene nevrtljive lesene osi in vgradnja samostojno vrtljivih koles sta omogočila hitrejši razvoj dvokolesnih in štirikolesnih vozov in drugih vozil. Lesena os je imela na obeh konceh v prečni luknji zataknjen varovalni klin, da se kolo ni snelo z nje. Lesene osi so po 2. svetovni vojni večinoma povsod izpodrinile železne, lesene pa so se ohranile ponekod v odmaknjenih in hribovitih območjih do 60. let 20. stoletja (na južnem Pohorju so vozove z lesenimi kolesi in železnimi osmi uporabljali še v 70. letih 20. stoletja). Dlje so se lesene osi ohranile pri ročnih vozičkih ter takih vlečnih in manjših vprežnih vozovih, pri katerih je bila obremenitev s težo bremena bistveno manjša kot pri večjih lesenih vprežnih vozovih. Lesene osi so se obdržale zlasti pri vozovih s križevatimi kolesi, tj. lesenimi kolesi s po dvema prečno križanima lesenima naperama. Dlje so se lesene osi ob lesenih kolesih ohranile pri otroških ročnih vozičkih, ki so jih otrokom kot igrače izdelovali starši, ponekod tudi otroci sami. Lesene osi so med vožnjo pogosto škripale, ker sta se drgnila les pesta kolesa in osi. Škripanje so na južnem Pohorju ublažili z namestitvijo črnega polža lazarja med os in pesto ali s kožo dimljene slanine, ki je vozniku ostala po malici. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Makarovič 1965/1966; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 298 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 299 SLA V275(b).01 ‘železna os’, 3/62 Komentar in karta: 3/62 SLA V275(b).01 ‘železna os’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Prvotno vprašanje V275 os iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici razdeljeno na dve podvprašanji, tj. na a) lesena os in b) železna os. Gradivo, zbrano pred letom 1963, ožjega pomena leksemov (večinoma) ne pojasnjuje. V ta komentar so zato vključeni le tisti odgovori, kjer je izrecno navedeno, da ima izraz pomen ‘železna os’. Za pomen ‘železna os’, knj. želézna ós ( ; ), so v narečjih najpogostejša poimenovanja aks in aksa oz. železna aksa ter os. Pogostejša poimenovanja so še nared, podvoz, štanga in svora. Ponekod je v gradivu zapisano, da tam »vozov nimajo« (T065) ali da »izraza ne poznajo« (T061). 2. Morfološka analiza os < * os-ь ‘os’ železna os < * želěz-ьn-a-j-a os-ь ← * želěz-ьn-ъ (← * želěz-o ‘železo’) + * os-ь osovina < * os-ov-in-a podvoz < * podъ-voz-ъ / * podъ-voz-ь ← * podъ ‘pod’ + * voz-ъ ‘voz’ (← * vez-ti ‘peljati’) železna podvoz < * želěz-ьn-a-j-a podъ-voz-ь ← * želěz-ьn-ъ + * podъ- voz-ь nared < * na-ręd-ь / * na-ręd-ъ ← * na-ręd-i-ti ← * na- ‘na’ + * ręd-i-ti ‘rediti’ (← * ręd-ъ ‘delo, dejanje’) železna nared < * želěz-ьn-a-j-a na-ręd-ь ← * želěz-ьn-ъ + * na-ręd-ь sVora < * sъ(n)-vor-a ← * sъ(n)-ver-ti ‘speti’ ← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ + * ver-ti * vьr-ǫ ‘zatikati, vtikati’, ‘zapirati’ ( V ≥  v T100, T101) iglica < * jьg-ъl-ic-a ← * jьg-ъl-a ‘igla’ aksa < * (aks)-a ← nem. Achse ‘os, prema’ železna aksa < * želěz-ьn-a-j-a (aks)-a ← * želěz-ьn-ъ + * (aks)-a aks < * (aks)-ъ ← nem. Achse ‘os, prema’ železen aks < * želěz-ьn-ъ (aks)-ъ ← * želěz-ьn-ъ + * (aks)-ъ aks železen < * (aks)-ъ želěz-ьn-ъ ← * (aks)-ъ + * želěz-ьn-ъ železna aks < * želěz-ьn-a-j-a (aks)-ь ← * želěz-ьn-ъ + * (aks)-ь štanga < * (štang)-a ← nem. Stange ‘drog’ vela < * (vel)-a ← nem. Welle ‘gred’ 299 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 300 SLA V275(b).01 ‘železna os’, 3/62 špica ≤ * stъp-ic-a ‘napera, prečka, palica’ / < * (špic)-a ← nem. Spitze ʻkonica’ pukša < * (pukš)-a ← bav. stvnem. puhsa ‘škatlica, doza, šatulja, votel valj’ / nem. Büchse ‘škatlica, skrinjica iz pušpanovega lesa’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) rajda < * (rajd)-a ← kor. nem. Reide ‘ovinek, zavoj’ tajselj < * (tajsĺ)-ь ← bav. nem. Deichsel ‘oje, ojnica’ aha, nejasno, morda povezano z aksa 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi aha v T030, rajda v T087, špica v T185, iglica v T192, pukša v T278 in tajselj v T279. Kot enkratna besedna zveza s podvoz je kartiran leksem železna podvoz v T184. Kot enkratna besedna zveza z nared je kartiran leksem železna nared v T404. Kot opis je kartirana elipsa železna v T380. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran leksem os v T187. Kot besedna zveza želez- aks- so kartirani leksemi z jedrom aks in ujemalnim pridevniškim prilastkom železen oz. železna levo ali desno od jedra besedne zveze. S simbolom za »ni poimenovanja« sta kartirana odgovora v T061 in T065. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V275.01 os (3/60), V275(a).01 lesena os (3/61); OLA: 818; ALE: /; SDLA-SI: 435; ALI: 3600 os; ASLEF: 3251 os; HJA: 976; LinGeH: 472; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Železna os je prečno v podvozje vgrajena naprava voza, ročnega vozička ali samo- kolnice, ki povezuje in nosi dve kolesi ali le eno kolo. Železne osi so se v gospodarsko in kmetijsko razvitih območjih začele pojavljati v začetku 20. stoletja, bolj pogosto po 1. svetovni vojni pod vplivom tehnično izpopolnjenih vojaških priklopnih vozil, na splošno pa ob koncu 50. letih 20. stoletja, ko so lesene vozove vse pogosteje na- domeščali vozovi s kovinskimi platišči, ležaji, gumijastimi pnevmatikami in železnimi osmi, kar je pripeljalo do hitrega razvoja različnih priklopnih vozov – prikolic in njim podobnih priklopnikov. Vozovi z železnimi osmi in platišči z gumijastimi pnevmatikami so bili velika novost in hkrati prestižna oprema predvsem premožnejših velikih kmetov, ki so ob koncu 50. let 20. stoletja zmogli preureditev lesenih vozov in nato še nakup povsem železnih vozov z gumijastimi kolesi. Preurejanje starih in nakup novih vozov sta ponekod sovpadla s pojavom strojne mehanizacije, saj leseni vozovi z lesenimi kolesi in že- leznimi obroči niso bili več primerni za vožnjo s traktorjem, ki je bila bistveno hitrejša kot z vprežnimi živalmi, hitrost prevoza pa je močno vplivala na delovno 300 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 301 SLA V275(b).01 ‘železna os’, 3/62 učinkovitost kmečkih gospodarstev. S pojavom prvih vozov z železnimi osmi in gumijastimi kolesi se je povečalo tudi število asfaltiranih cest. V 60. in predvsem 70. letih 20. stoletja so se nekateri mlajši zasebni kovači preusmerili v izdelavo povsem železnih vozov z železnimi osmi in pnevmatikami na kolesih. Kovač iz Gomilskega v Spodnji Savinjski dolini je takšen voz izdeloval mesec dni in večino dela je opravil sam. Sčasoma se je proizvodnje zelenih prikolic z železnimi osmi oprijelo tudi podjetje iz Šempetra in začelo proizvajati vse bolj priljubljene samonakladalke, tj. prikolice za samodejno nakladanje sena s pokošenega travnika. Te samonakladalke so bile sprva dvoosne in pripete na traktor, nato so se uveljavljale bolj uporabne velike dvoosne oz. štirikolesne samonakladalke z močnimi železnimi osmi, kar je kmetovalcem omogočilo bistveno hitrejše spravilo posušenega sena v domača skladišča. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Makarovič 1965/1966; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 301 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 302 SLA V277.01 ‘sora’, 3/63 Komentar in karta: 3/63 SLA V277.01 ‘sora’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Za pomen ‘močnejši drog, ki povezuje sprednji in zadnji del voza’, knj. sóra ( ), je v narečjih najpogostejše poimenovanje svora oz. sora, manj pogosto tudi razbora. V T085 in T087 je v opombah razloženo, da sora »veže/povezuje prednji in zadnji konec voza«, v T090, da »veže oba konca«, v T353 pa, da je »med sprednjim in zadnjim delom voza«. V T020 je za leksem robanec v opombi pojasnjeno, da »se suka«, za leksem razbora pa, da je »lesena«. V T022 in T061 je v opombi zapisano, da sore ne poznajo,v T310, da je »ne uporabljajo«, v T065 pa, da vozov tam nimajo. 2. Morfološka analiza S//Vora < * sъ(n)-vor-a ‘kar spenja, veže’ ← * sъ(n)-ver-ti ‘speti’ ← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ + * ver-ti * vьr-ǫ ‘zatikati, vtikati’, ‘zapirati’ (asimilacija SV ≥ sf v T044–T047, T050, T338–T339, T363–T368, T370, T381, T386, T397, T401, T405; S ≥ c v T314, T361; pristop S// V ≥ stv v T123–T126, T402, T404–T405; S// V ≥ stv ≥ st v T123–T124; V ≥  v T008–T009, T043, T055, T064, T066–T069, T070–T074, T076, T078–T081, T083–T122, T127–T157, T159–T161, T163–T164, T166– T194, T196–T242, T244–T281, T297–T306, T311, T316–T320, T322–T324, T327, T330–T331, T336, T341–T344, T355, T359, T408, T411, T417) osVora < * o(b)- sъ(n)-vor-a ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * sъ(n)-vor-a ( V ≥  v T197, T246–T248) svornica < * sъ(n)-vor-ьn-ic-a razsvornica < * orz-sъ(n)-vor-ьn-ic-a ← * orz- ‘narazen’ + * sъ(n)-vor-ьn-ic-a sovora < * sǫ-vor-a ← * sъ(n)-ver-ti sovra < * sǫ-vьr-a ← * sъ(n)-ver-ti razVora < * orz-vor-a ← * orz-ver-ti ‘razpeti, raztegniti’ ← * orz- + * ver-ti * vьr-ǫ ( zV ≥ zb v T016–T018, T020, T023–T026, T028–T029, T033–T034) razVor < * orz-vor-ъ ← * orz-ver-ti ← * orz- + * ver-ti * vьr-ǫ ( zV ≥ zb v T019, T039–T040; zV ≥ zg v T037–T038) lankvada < * (lankvad)-a ← nem. Langwiede ‘daljši les, ki gre skozi prednji in zadnji del kmečkega voza’ lanket < * (lankit)-ъ ← štaj. nem. Langwit ‘daljši les, ki gre skozi prednji in zadnji del kmečkega voza’ polž < * pьlž-ь (< * pьlz-j-ь) ‘polž’ ← * pьlz-ě-ti ‘polzeti’ 302 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 303 SLA V277.01 ‘sora’, 3/63 repica < * ręp-ic-a ← * ręp-ь igla < * jьg-ъl-a ‘igla’ podmetek < * podъ-met-ъk-ъ ← * podъ-met-a-ti ← * podъ- ‘pod’ + * met-a-ti ‘metati’ stirnik, nejasno, morda v zvezi s sln. stirati (< * sъ(n)-tir-a-ti ← * sъ(n)-ter-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj z’ + * ter-ti * tьr-ǫ ‘treti, drgniti, meti’) štanga < * (štang)-a ← nem. Stange ‘drog’ srednja štanga < * serd-ьń-a-j-a (štang)-a ← * serd-ьń-ь (< * serd-ьn-j-ь) ‘srednji’ (← * serd-a ‘sreda, sredina’) + * (štang)-a lankvadara, nejasno, verjetno v zvezi z nem. Langwiede lankina, nejasno robanec, nejasno terc, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi lankina v T009, robanec v T020, igla v T027, stirnik in polž v T051, repica v T371 in podmetek v T413. Kot enkratnici z -vor- sta kartirana leksema sovora v T152 in razsvornica v T165. Kot enkratna besedna zveza s štanga je kartiran leksem srednja štanga v T067. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartirana enkratnica terc v T051. Kot nerelevanten je kartiran odgovor čačola v T063. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T022, T061, T065 in T310. Z izogloso je na karti označen ohranjeni vzglasni sklop sv- v leksemu svora v T008, T044−T048, T050, T052−T054, T123−T126, T282−T296, T307−T309, T311−T316, T321, T326, T328–T329, T332−T335, T337−T340, T345−T357, T359−T386, T388−T405, T407−T409, T414 in T416. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: /; OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 434; ALI: 3599; ASLEF: 3250; HJA: 978; LinGeH: 474; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Sora je praviloma okrogel drog, ki povezuje sprednji in zadnji del voza. Na sprednjem delu je z železno iglo povezana z oplenom, zato je voz gibljiv v levo in desno stran. Na južnem Pohorju so na posamezni kmetiji imeli večinoma le eno soro za več različnih vozov. Soro so imeli ponavadi le veliki vprežni vozovi, drugi manjši vozovi, zlasti kočije in dvokolesni vprežni in vlečni ročni vozički, pa ne. 303 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 304 SLA V277.01 ‘sora’, 3/63 Sora je praviloma izdelana iz brezovega ali gabrovega lesa, ki se je sušil vsaj eno leto. Na sprednjem delu je bila okovana z železom, ker se je sprednje kolo gibalo levo in desno in bi se les brez vstavljenega železa prehitro izrabil. Na zadnjem delu sore je bila vgrajena zavora, ki je obe zadnji kolesi sočasno zaustavljala z navijanjem vgrajene železne kljuke. Ob večjih obremenitvah voza so ob vožnji navzdol zavirali tudi z železno verigo. Kadar zavorne verige niso rabili, so jo obesili na zadnje trabje. Podobno kot na južnem Pohorju so imeli ob soro nameščeno zavorno kljuko tudi vozovi na Cerkljanskem, na večjem delu Dolenjskega, zlasti na območju Velikih Lašč, v Loški dolini, na Koroškem idr. Na soro, ki je segala čez zadnjo prečno stranico voza, so vozniki od 60. let 20. stoletja v skladu s cestnoprometnimi predpisi morali obešati vidno, pogosto rdečo krpo ali pa so na končni okrogli del sore pritrdili t. i. mačje oko. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Makarovič 1965/1966; Novak 1960; Sitar 1995; Stanonik 1987; SEL 2004; VSL 1997–1998 7. Skica 304 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 305 SLA V274.01 ‘vaga’, 3/64 Komentar in karta: 3/64 SLA V274.01 ‘vaga’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Prvotno vprašanje V274 vaga iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vpra- šalnici razdeljeno na dve podvprašanji, tj. na a) velika vaga in b) vprežna vaga. Gradivo, zbrano pred letom 1961, ožjega pomena leksemov (večinoma) ne pojasnjuje. V gradivo za kartiranje je zato vključena večina odgovorov, ki so bili zapisani do leta 1961 in jih zaradi odsotnosti pomenskih podatkov obravnavamo kot splošno poimenovanje za pomen ‘vaga’. Prav tako so v komentar vključeni vsi odgovori, zapisani po letu 1961, v katerih je izrecno navedeno, da gre za nadpomenko. Odgovori s pripisanim ožjim pomenom so uvrščeni med odgovore na vprašanji V274(a).01 in V274(b).01. Za pomen ‘drog pri vozu, na katerega se pripneta krajša drogova ali vprežni vrvi’, knj. (nar.) vága ( ȃ), je v narečjih najpogostejše poimenovanje vaga. Druga poimenovanja so še šajt, balancin, branovlak in branovlek, dritelj in vagir. Druga poimenovanja so redkejša. Za izraz vaga je v T003 zapisano, da »je spredaj«, v T206 pa, da je »pri štangi« oz. v T233 »na štangi«. Za izraz šajt je v T013 zapisana opomba, da »vozijo z enim samim konjem«, v T409 pa za izraz ruda, da je »za krave«. V T006 je zapisano, da je izraz rida »danes iz rabe, ker današnja vozila z gumijastimi kolesi vsega tega nimajo«. Ponekod je v gradivu zapisano, da vozov nimajo (T058, T065, T164) ali da izraza za vago ne poznajo (T061). 2. Morfološka analiza vag- < * (vag)-a / * (vag)- ę (im. mn.) ← stvnem. wāga, srvnem. wāge ‘tehtnica’ topelš vaga < * (topl)-ьš- (vag)-a ← * (topl)-ьš- (← nem. Doppel ‘par, dvojica’ (po bav. nem. prehodu d- > t-)) + * (vag)-a špiljvaga < * (špiĺvag)-a ← nem. Spielwaage ‘prečka’ špiljarka < * (špiĺ)-ar-ъk-a ← nem. Spiel(waage) ‘prečka’ vagir < *( vagir) -j-ь ← srvnem. * wæger ‘merilec’, nem. Wäger ‘merilec, kdor tehta’ veliki vagir < * vel-ik-ъ-j-ь (vagir)-j-ь ← * vel-ik-ъ ‘velik’ (← * vel-ь ‘velik’) + * (vagir)-j- ь vagirec < * (vagir)-ьc-ь branovlek < * born-o-velk-ъ ← * born-a ‘ostro orodje za rahljanje zemlje, prvotno odsekan vrh kakega drevesa z vejami vred’ + * velk-ъ (← * veli (< * velk-ti) * vьlk-ǫ ‘vleči’) 305 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 306 SLA V274.01 ‘vaga’, 3/64 branovlak- < * born-o-volk-ъ / * born-o-volk-i (im. mn.) ← * born-a + * volk-ъ ‘vlečenje, vleka’ (← * veli (< * velk-ti) * vьlk-ǫ) driTelj < * (dritĺ)-ь ← nem. Drittel ‘vprežna vaga’ ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T187, T194, T360) driTeljc < * (dritĺ)-ьc-ь ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T171) triTelj- < * (tritĺ)-ь / * (tritĺ-n)-i (im. mn.) ← nem. Drittel ‘vprežna vaga’ (po bav. nem. prehodu d- > t-) ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T228, T320, T325) triTeljc < * (tritĺ)-ьc-ь ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T326, T333, T342, T354, T355) šajt < * (šajt)-ъ ← nem. Scheit ‘poleno, cepanica’ bogšajt < * (bogšajt)-ъ ← nem. Waagscheit ‘vprežna prečka, vprežna vaga’ (po kor. nem. prehodu v > b, po bav. nem. prehodu a > o) vogšajt < * (vogšajt)-ъ ← nem. Waagscheit (po bav. nem. prehodu a > o) rajtšajt < * (rajtšajt)- ъ ← avstr. nem. Reitscheit ‘prečka’ rida < * (rid)-a ← srvnem. * rīde ‘ovinek, zavoj’ šprajc < * (šprajc)-ь ← nem. Spreize ‘opora, podpora’ balancin < *( balancin)- ъ ← trž. it. balanzin ‘prečka (pri vozu)’ belancin < *( belancin)- ъ ← furl. belanzìn ‘prečka (pri vozu)’ bilancin < * (bilancin)-ъ ≤ * (balanzin)-ъ / * (belanzin)-ъ (po kontaminaciji s knjiž. it. bilancino) bilančin < * (bilančin)-ъ ← it. bilancino ‘prečka’ belančir < * (belančir)-j- ь ← furl. belancîr ‘nihalo’ peza < * (pez)-a ← it. pesa ‘tehtanje, tehtnica’ križ < * (križ)-ь ‘križ’ ← stfurl. * kr(d)že ‘križ’ ruda < * (rud)-a ← madž. rud ‘drog’ forejc, nejasno, morda v zvezi z nem. Vorreite (¹DWB) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi bogšajt v T026, vogšajt v T035, belančir v T062, belancin v T063, rajtšajt v T069, bilancin v T080, šprajc v T099, špiljarka v T107, špiljvaga v T293 in ruda v T409. Kot enkratnica z vagir- je kartiran leksem vagirec v T307. Kot enkratnica z dritelj- je kartiran leksem driteljc v T171. Kot enkratna besedna zveza z vaga je kartiran leksem topelš vaga v T042. Kot enkratna besedna zveza z vagir je kartiran leksem veliki vagir v T290. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T058, T061, T065, T164 in T302. 4. Uporabljena dodatna literatura ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb/reibescheit, dostop 12. 10. 2022; https://www.dwds.de/wb/dwb/vorreite, dostop 12. 10. 2022) 306 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 307 SLA V274.01 ‘vaga’, 3/64 5. Primerjaj SLA: V274(a).01 velika vaga na ojesu (3/65), V274(b).01 vprežna vaga (3/66); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Vaga je večinoma leseni in deloma na konceh okovani prečni drog tik pod ojesom, s katerim žival vleče voz. Vaga je bila na oje lahko pritrjena, privita s kovaško izdelanimi železnimi vijaki. Pri vozu z eno vpreženo živaljo, kravo, volom, konjem, mezgom, mulo ali oslom, je bila vaga le ena, pri vpregi dveh živali (lahko iste pasme ali konja in krave) so na oje obesili veliko vago in na njenih konceh v železni kljuki obesili dve manjši vagi, v kateri sta bili zapeti jutasti vrvi, ki sta se povezovali z jarmom (vsaka žival, npr. krava ali vol, je imela svoj jarem) ali s konjsko vprego in komatom, ta pa preko verige s končnim in okovanim delom ojesa voza. Vlečnih vag niso imeli vozovi z ojnicami, kjer je bil pri vozu z dvema kolesoma mednju vprežen le en konj. Brez vprežnih vag so bili tudi nekateri štirikolesni vozovi z ojnicama za vprego enega konja (npr. v Zahomcu v Ziljski dolini). Na južnem, jugovzhodnem Pohorju in zgornjem delu Dravinjske doline so za vprego enega konja uporabljali polovično, tj. manjšo vago, za vprego dveh konj pa celo, tj. veliko vago. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 307 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 308 SLA V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’, 3/65 Komentar in karta: 3/65 SLA V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Prvotno vprašanje V274 vaga iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vpra- šalnici po letu 1961 razdeljeno na dve podvprašanji, tj. na a) velika vaga in b) vprežna vaga. Gradivo, zbrano pred letom 1961, ožjega pomena leksemov (večinoma) ne pojasnjuje. V gradivo za kartiranje so zato vključeni le tisti odgovori, v katerih je izrecno navedeno, da ima izraz pomen ‘velika vaga na ojesu’. Za pomen ‘prečni drog na ojesu voza, na katerega se pripneta prečki’, knj. velíka vága na ojésu ( ȋ; ȃ; ), je v narečjih najpogostejše poimenovanje vaga. Pogosti poimenovanji sta še (ta) velika vaga in trikeljc, druga poimenovanja so redkejša. V T003 je za leksem vaga v opombi zapisano, da »je spredaj«, v T233, da je »na štangi«, in v T413, da je »za konje«, za leksem dritelj v T034 pa, da je »za dva konja«. V T299 je za leksem špiljvaga pripisano pojasnilo, da je »za dv[e] goved[i] na ojesu ali pa na štangi«. Poimenovanje bogšajt v T029 uporabljajo, »če so voli v komatih«. Ponekod je v gradivu zapisano, da tam vozov nimajo (T058, T065, T164) ali da izraza ne poznajo (T061). 2. Morfološka analiza vag- < * (vag)-a / * (vag)- ę (im. mn.) ← stvnem. wāga, srvnem. wāge ‘tehtnica’ (ta) velika vaga < (* t-) vel-ik-a-j-a (vag)-a ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * vel-ik-ъ ‘velik’ (← * vel-ь ‘velik’) + * (vag)-a vaga velika < * (vag)-a vel-ik-a-j-a ← * (vag)-a + * vel-ik-ъ ta večja vaga < * t- vę-ьj-a-j-a (vag)-a ← * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * vę-ьj-ь ‘večji’ + * (vag)-a vaga ta večja < * (vag)-a t- vę-ьj-a-j-a ← * (vag)-a) + * ta/* tъ/* tě/* tę + * vę-ьj-ь dolga vaga < * dьlg-a-j-a (vag)-a ← * dьlg-ъ ‘dolg, ne kratek’ + * (vag)-a parvaga < * (par)- -(vag)-a ← * (par)-ъ (← srvnem. pār, nem. Paar ‘par’) + * (vag)-a triTeljvaga < * (tritĺ)- -(vag)-a ← nem. Drittel ‘vprežna vaga’ (po bav. nem. prehodu d- > t-) + * (vag)-a ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T264, T269, T276) špiljvaga < * (špiĺvag)-a ← nem. Spielwaage ‘prečka’ vagir- < * (vagir)-j-ь / * (vagir)-j-i (im. mn.) ← srvnem. * wæger ‘merilec’, nem. Wääger ‘merilec, kdor tehta’ 308 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 309 SLA V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’, 3/65 veliki vagir < * vel-ik-ъ-j-ь ( vagir)- j-ь ← * vel-ik-ъ + * (vagir)- j- ь vagirec < * (vagir)-ьc-ь prvi podel < * pьrv-ъ-j-ь podъ-děl-ъ ← * pьrv-ъ ‘prvi’ + * podъ-děl-ъ (← * podъ ‘pod’ + * děl-ъ ‘del’) driTelj < * (dritĺ)-ь ← nem. Drittel ‘vprežna vaga’ ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T240) veliki dritelj < * vel-ik-ъ-j-ь (dritĺ)-ь ← * vel-ik-ъ + * (dritĺ)-ь triTelj < * (tritĺ)-ь ← nem. Drittel ‘vprežna vaga’ (po bav. nem. prehodu d- > t-) ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T272, T278) triTeljc < * (tritĺ)-ьc-ь ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T331, T342, T349, T351, T355) ta večji triTelj < * t- vę-ьj-ь-j-ь (tritĺ)-ь ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * vę-ьj-ь + * (tritĺ)-ь ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T324) šajt < * (šajt)-ъ ← nem. Scheit ‘poleno, cepanica’ šajtelj < * (šajtĺ)-ь ← nem. Scheitel ‘prečka’ vogšajt < * (vogšajt)-ъ ← nem. Waagscheit ‘vprežna prečka’ (po bav. nem. prehodu a > o) bogšajt < * (bogšajt)-ъ ← nem. Waagscheit ‘vprežna prečka, vprežna vaga’ (po kor. nem. prehodu v > b, bav. nem. prehodu a > o) šranga < * (šrang)-a ← bav. srvnem. schrange ‘ograja, plot, planke’ forajtarica < * (forajtar)-ic-a ← nem. Vorreiter (¹DWB) brjunglavec < * (brjun)-golv-ьc-ь ← * (brjun)- ъ (← neka rom. predloga, sorodna s furl. breon ‘deska, ploh’) + * golv-a ‘glava’ balancin < * (balancin)- ъ ← trž. it. balanzin ‘prečka (pri vozu)’ bilancin < * (bilancin)-ъ ≤ * (balanzin)-ъ / * (belanzin)-ъ (po kontaminaciji s knjiž. it. bilancino) bilančir < * (bilančir)-j- ь ← it. bilanciere ‘ravnotežnica’ kason < * (kason)-ъ ← furl. casson, ben. it. casson, it. cassone ‘velik zaboj, skrinja’ križ < * (križ)-ь ‘križ’ ← stfurl. * kr(d)že ‘križ’ forejc, nejasno, morda v zvezi z nem. Vorreite (¹DWB) kiše, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi vogšajt in šajtelj v T023, bogšajt v T029, križ v T071, bilančir v T079, bilancin v T080, brjunglavec v T386, šranga v T387, forejc v T401 in kiše v T402 ter besedna zveza prvi podel v T383. Kot enkratnica z vaga je kartiran leksem parvaga v T309. Kot enkratnica z vagir- je kartiran leksem vagirec v T307. Kot enkratne besedne zveze z vaga so kartirani leksemi vaga velika v T117, vaga ta večja v T152, dolga vaga v T353. Kot enkratna besedna zveza z vagir je kartiran leksem veliki vagir v T308. Kot enkratna besedna zveza z dritelj je kartiran leksem veliki dritelj v T363. 309 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 310 SLA V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’, 3/65 Kot enkratna besedna zveza s tritelj je kartiran leksem ta večji tritelj v T324. Kot besedne zveze z vaga so kartirani leksemi (ta) velika vaga v T138, T154, T236, T239, T244, T246–T248, T256–T258, T261, T263, T266–T268, T270, T299, T309, T346, T350 in T395 oz. velike vage (im. mn.) v T375 ter ta večja vaga v T154 in T277. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran leksem kason v T097. Kot nerelevanten je kartiran odgovor ridof v T167. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T058, T061, T065 in T164. 4. Uporabljena dodatna literatura ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb/vorreiter#GV14515 , dostop 10. 10. 2022; https://www.dwds.de/wb/dwb/vorreite, dostop 12. 10. 2022) 5. Primerjaj SLA: V274.01 vaga (3/64), V274(b).01 vprežna vaga (3/66); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Velika vaga na ojesu je večinoma leseni in deloma na koncu okovani veliki prečni drog tik pod ojesom. Na sredini je imela vgrajen železen obroč s kovaško privarjeno kljuko, ki skozi luknjo sega nad zgornji rob ojesa, kjer je pritrjena s prečno železno zakovico. Na konceh ima velika vaga železen kavelj in nanj na vsaki strani obešen po en obroč s kljuko, na katerega se obesi mala vaga, ki ima na vsaki strani pritrjen železen obroč s kljuko, v katerega se zatakne železna spona na jutaste vrvi, ki so pritrjene na vprežni jarem pri goveji vpregi, ali na usnjene pasove pri konjskem komatu. Ponekod (npr. v Šentjerneju na Dolenjskem) so imeli pod ojesom vgrajene samo velike vage s po dvema obročema na vsaki strani, kamor so lahko zapenjali dve vpreženi živali. Takšne velike vage na ojesu niso imele dodanih še malih vag, temveč se je vsa vlečna sila prenašala neposredno na velike vage in od tam na oje voza. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 310 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 311 SLA V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’, 3/65 7. Skica 311 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 312 SLA V274(b).01 ‘vprežna vaga’, 3/66 Komentar in karta: 3/66 SLA V274(b).01 ‘vprežna vaga’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Prvotno vprašanje V274 vaga iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vpra- šalnici razdeljeno na dve podvprašanji, tj. na a) velika vaga in b) vprežna vaga. Gradivo, zbrano pred letom 1961, ožjega pomena leksemov (večinoma) ne pojasnjuje. V gradivo za kartiranje so zato vključeni le tisti odgovori, pri katerih je izrecno navedeno, da ima izraz pomen ‘vprežna vaga’. Za pomen ‘kratek drog pri vozu, na katerega se pripneta vprežni vrvi’, knj. vpréžna vága ( ; ȃ), sta v narečjih najpogostejši poimenovanji vaga in ta mala vaga. Druga poimenovanja so še driteljc, triteljc in branovlak oz. branovlek. Ostala poimenovanja so redkejša. Ponekod je v opombi opredeljeno, za vprego katerih živali je namenjena vaga, in sicer je tritelj v T223 »del konjske vprege«, izraz triteljc je v T407–T408 opremljen z opombo »ko z verigami vprežeš konja«, izraz cugšajt ima v T029 pojasnilo »pri konju«, izraz dritelj v T206 »za konja«, izraz špic vaga v T353 pa »za enega konja vpreči«. Za izraz žilj v T206 je v opombi zapisano, da je »za vola«. Za izraze vaga v T097, T155, T184, T255, T260, T315, T371 in T388, šajt v T019, balancin v T100 in dritelj v T185 je v opombah zapisano, da se odgovor nanaša tako na pomen ‘vprežna vaga’ kot na pomen ‘velika vaga na ojesu’. Ponekod je v gradivu zapisano, da tam vozov nimajo (T058, T065, T164) ali da izraza za vprežno vago ne poznajo (T061). 2. Morfološka analiza vag- < * (vag)-a / * (vag)- ę (im. mn.) ← stvnem. wāga, srvnem. wāge ‘tehtnica’ vage ta manje (im. mn.) < * (vag)-ę t- mьń-ь-j-ę ← * (vag)-a + * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * mal-ъ ‘majhen’ (ta) mal- vag- < (* t-) mal-a-j-a (vag)-a / (* t-) mal-y-j-ę (vag)- ę (im. mn.) ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * mal-ъ + * (vag)-a ta majhne vage (im. mn.) < * t- mal-ix-ъn-y-j-ę (vag)-ę ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * mal-ъ + * (vag)-a vprežna vaga < * vъ(n)-pręž-ьn-a-j-a (vag)-a ← * vъ(n)-pręž-ьn-ъ (← * vъ(n)-pręg-a ← * vъ(n)-pręi ← * vъ(n)- ‘v’ + * pręi (< * pręg-ti) ‘napeti, zvezati’) + * (vag)-a vpregna vaga < * vъ(n)-pręg-ьn-a-j-a (vag)-a ← * vъ(n)-pręg-ьn-ъ (← * vъ(n)-pręg-a) + * (vag)-a 312 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 313 SLA V274(b).01 ‘vprežna vaga’, 3/66 špic vaga < * (špic)- (vag)-a ← * (špic)- (← nem. Spitze ‘konica’) + * (vag)-a važica < * (važ)-ic-a vagic- < * (vag)-ic-a / * (vag)-ic- ę (im. mn.) vagir- < * (vagir)-j-ь / *( vagir) -j- i (im. mn.) ← srvnem. * wæger ‘merilec’, nem. Wääger ‘merilec, kdor tehta’ mali vagir < * mal-ъ-j-ь (vagir)-j- ь ← * mal-ъ ‘majhen’ + * (vagir)- j- ь vagirec < * (vagir)-ьc-ь vagirček < * (vagir)-ьč-ьk-ъ driTelj- < * (dritĺ)-ь / * (dritĺ)- i (im. mn.) ← nem. Drittel ‘vprežna vaga’ ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T176, T191, T202, T206, T211, T230) mali dritelj < * mal-ъ-j-ь (dritĺ)-ь ← * mal-ъ ‘majhen’ + * (dritĺ)-ь driTeljc- < * (dritĺ)-ьc-ь / * (dritĺ)-ьc- i (im. mn.) ← * (dritĺ)-ь ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T110, T133, T142, T148, T166–T167, T169, T178–T182, T231, T233–T234, T236) triTelj- < * (tritĺ)-ь / * (tritĺ)- i (im. mn.) ← nem. Drittel ‘vprežna vaga’ (po bav. nem. prehodu d- > t-) ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T128, T187, T211, T213, T217–T218, T223, T229, T250–T251, T267, T297, T317, T356) ta mali triTelj < * t- mal-ъ-j-ь (tritĺ)-ь ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * mal-ъ ‘majhen’ + * (tritĺ)-ь ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T324) triTeljc- < * (tritĺ)-ьc-ь / * (tritĺ)-ьc-i (im. mn.) ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T108, T129, T136, T149, T231, T326, T328, T332, T345–T346, T355, T407–T408) šajt < * (šajt)-ъ ← nem. Scheit ‘poleno, cepanica’ šajtelj < * (šajtĺ)-ь ← nem. Scheitel ‘prečka’ cugšajt < * (cukšajt)-ъ ← nem. Zugscheit ‘vprežna vaga’ vogšajt < * (vogšajt)-ъ ← nem. Waagscheit ‘vprežna prečka’ (po bav. nem. prehodu a > o) bogšajt < * (bogšajt)-ъ ← nem. Waagscheit ‘vprežna prečka, vprežna vaga’ (po kor. nem. prehodu v > b, bav. nem. prehodu a > o) komat < * (komat)-ъ ← srvnem. komat ‘komat’ (← * xomǫt-ъ ‘komat’) prigeljč < * (prigĺ)-i-ь ← nem. Prügel ‘gorjača, krepelo, sekanica’ žilj < * (žiĺ)-ь ← srvnem. sil, sile ‘vrv, jermen’ forajtarica < * (forajtar)-ic-a ← nem. Vorreiter (¹DWB) brjunglavec < * (brjun)-golv-ьc-ь ← * (brjun)- ъ (← neka rom. predloga, sorodna s furl. breon ‘deska, ploh’) + * golv-a ‘glava’ balancin < * (balancin)- ъ ← trž. it. balanzin ‘prečka (pri vozu)’ bilancin < * (bilancin)-ъ ≤ * (balanzin)-ъ / * (belanzin)-ъ (po kontaminaciji s knjiž. it. bilancino) bilančir < * (bilančir)-j- ь ← it. bilanciere ‘ravnotežnica’ kason < * (kason)-ъ ← furl. casson, ben. it. casson, it. cassone ‘velik zaboj, skrinja’ tartolanc < * (tartolanc)-ь ← madž. tartólánc ‘podporna veriga’ 313 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 314 SLA V274(b).01 ‘vprežna vaga’, 3/66 branovlek- < * born-o-velk-ъ / * born-o-velk- i (im. mn.) ← * born-a ‘ostro orodje za rahljanje zemlje, prvotno odsekan vrh kakega drevesa z vejami vred’ + * velk-ъ (← * veli (< * velk-ti) * vьlk-ǫ ‘vleči’) braNVlek < * born- -velk-ъ ← * born-ъ ‘ostro orodje za rahljanje zemlje, prvotno odsekan vrh kakega drevesa z vejami vred’ + * velk-ъ ( NV ≥ (* b-V ≥ * b- b) ≥ mb v T392) branovlak- < * born-o-volk-ъ / * born-o-volk-i (im. mn.) ← * born-a + * volk-ъ ‘vlečenje, vleka’ (← * veli (< * velk-ti) * vьlk-ǫ) branovnjak < * born-ov-ьń-ak-ъ (< * born-ov-ьn-j-ak-ъ) gož < * gǫž-ь < * vǫž-ь ≤ * ǫž-ь ‘vez’ (Furlan 2023) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi šajtelj v T023, cugšajt v T029, vogšajt v T035, bilančir v T074, bilancin v T101, žilj v T206, forajtarica v T234, komat v T280, prigeljč v T299, gož v T384, brjunglavec v T386 in tartolanc v T402. Kot enkratnica z vagir- je kartiran leksem vagirec v T307. Kot enkratnici z bran- sta kartirana leksema branovnjak v T381 in branvlek v T392. Kot besedne zveze z vag- so kartirani leksemi mala vaga v T138, T350 in T395, ta mala vaga v T236, T239, T244, T246, T248, T256–T258, T261, T263, T266, T268, T277, T279, T309 ter vprežna vaga v T050 in T247. Kot enkratne besedne zveze z vag- z so kartirani leksemi vage ta manje v T152, ta male vage (im. mn.) in ta majhne vage (im. mn.) v T154, vpregna vaga v T193, špic vaga v T353 in male vage (im. mn.) v T375. Kot enkratna besedna zveza z vagir je kartiran leksem mali vagir v T308. Kot enkratna besedna zveza s tritelj je kartiran leksem ta mali tritelj v T324. Kot enkratna besedna zveza z dritelj je kartiran leksem mali dritelj v T363. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran leksem kason v T097. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T058, T061, T065 in T164. 4. Uporabljena dodatna literatura ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb/vorreiter#GV14515, dostop 10. 10. 2022); Furlan 2023 5. Primerjaj SLA: V274.01 vaga (3/64), V274(a).01 velika vaga na ojesu (3/65); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Vprežna vaga je naprava, na katero je neposredno vprežen konj, krava ali vol. Vprežne vage so s kavlji in kljukami povezane z jutastimi vrvmi ali verigami kot deli vprežnih naprav. 314 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 315 SLA V274(b).01 ‘vprežna vaga’, 3/66 Na južnem Pohorju so vprežne vage uporabljali samo pri konjski vpregi; če je bil vprežen samo en konj, je bila vaga polovična, če sta bila vprežena dva, je bila vaga večja in cela. Vaga je bila pritrjena na oje, to je drog, s katerim vprežna žival vleče voz. Sestavni del vage so bili še na konceh pritrjeni železni kavlji, na katere so bili pripeti usnjeni jermeni in železne verige, ki so segale od vprežnih vag do komata, ki je bil nasajen na konjevo glavo. Na večjem delu slovenskega etničnega ozemlja vprežnih vag niso uporabljali samo pri vozovih, temveč tudi pri nekaterih dvokolesnih napravah, pripetih pred ralo ali plug. V Ziljski dolini so še ob koncu 50. let 20. stoletja uporabljali iz rala preurejen lesen plug s kolcami s ploščatimi ojesi in nanje s kavljem pripeto eno veliko in dve krajši vagi, na kateri so pripeli po dve vrvi za vprego dveh živali, največkrat konjev. Podoben način priprege rala so uporabljali še v Podjuni, kjer so za vprego ene živali uporabljali le eno krajšo vago. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 315 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 316 SLA V267.01 ‘oje (štanga)’, 3/67 Komentar in karta: 3/67 SLA V267.01 ‘oje (štanga)’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo V zvezi z vprašanjem V267.01 se je do leta 1960 (med letoma 1961 in 1969 pa delno) spraševalo izključno po pomenu ‘vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival’, knj. ójnica ( ), po letu 1960 pa tudi po pomenu ‘drog na sprednjem delu voza, pluga, ob katerega se vprega žival’, knj. ojé ( ẹ̑). Najpogostejša odgovora za oba pomena sta poimenovanji oje in štanga, drugo najpogostejše poimenovanje je ojnice. Druga poimenovanja so redkejša. Odgovori oje, ojnica in ojica so pogosto zapisani v množini. V zvezi s pomenom ‘vsako od dveh ojes, med katera se vprega žival’ je za odgovore štanga v T016, T018, T041, T044, T053, T205, T257, T297, T303, T326, ojnice v T017, rud v T400 in timon v T118 v opombah zapisano, da se uporabljajo za konje ( štanga v T351 pa tudi za krave). Za odgovor ojnice je v T016, T019, T024, T036–T038, T206 in T211 v opombah zapisano, da se uporabljajo le za enega konja (v T016 tudi za enega vola), za odgovora oje v T016 in T019 ter štanga v T038 in T192 pa, da se uporabljata za dva konja. Za odgovor oje je v T008 in T048 v opombah zapisano, da se je to poimenovanje uporabljalo v zvezi z govejo živino oz. govedom. V T017, T027, T038, T041, T053–T054, T094, T205, T257, T266, T297, T303 in T312 je za odgovor oje, v T118 pa za ojnice v opombi zapisano, da se poimenovanji uporabljata v zvezi z voli, poimenovanje oje v T400 pa v zvezi s kravami. Odgovora štanga v T206, T211 in timon v T137 imata zapisano opombo, da je ta enojna oz. samo ena, medtem ko imata odgovora ojnice v T137, T206, T242, T247 in oje v T239 zapisano opombo, da so dvojne oz. dve. Za odgovor štanga je v T193 zapisano, da je to del »pri kočiji«, za odgovor oje v T169 pa, da je to del »pri samotežnem vozu« ali v T234 in T236 del pri »koreti« oz. da jo uporabljajo »v hribih« (v T223). Za odgovor ojnice v T154 je zapisano, da sta to »dve štangi ob strani, vendar jih zdaj nimajo več«. Za poimenovanje oje je v T116, T152, T229, T281, T286 in T292 zapisano, da je »zastarelo«, v T256, T310, da je »redko«, in v T255, da jih »zdaj ni več«. V zvezi s pomenom ‘drog na sprednjem delu voza, pluga, ob katerega se vprega žival’ je za odgovore štanga v T045 in T351, ojnice v T029 in T032–T034 in rud v T401–T402 v opombah zapisano, da se uporabljajo v zvezi s konji. Za odgovor štanga je v T034 v opombi zapisano, da se uporablja »za vole«, v T351 za »konje in krave«, v T206 pa se uporabljajo »za dva konja«. Za odgovor oje je v T029 v opombi zapisano, da so »pri volih«, v T045, da se uporabljajo »za govedo«, v T401–T402 pa »za krave«. V T241 je za odgovor štanga zapisano, da jo imajo 316 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 317 SLA V267.01 ‘oje (štanga)’, 3/67 vozovi, medtem ko je za odgovor oje zapisano, da ga imajo »vozički in kola«. Za odgovor štanga v T108 je v opombi zapisano, da je to poimenovanje »zastarelo«, za odgovor oje v T318 pa, da jih »nimajo«. V T065 je zapisano, da vozov nimajo, za T109 pa, da poimenovanje ni v rabi. 2. Morfološka analiza oj- < * oj-e in * oj-a ‘oje’ ojic- < * oj-ic-a / * oj-ic-ę (im. mn.) ojnic- < * oj-ьn-ic-a / * oj-ьn-ic-ę (im. mn.) ← * oj-ьn-ъ ojnarice (im. mn.) < * oj-ьn-ar-ic-ę štanga < * (štang)-a ← nem. Stange ‘drog’ rud < * (rud)-ъ ← madž. rud ‘drog’ rud- < * (rud)-o / * (rud)-a rudič < * (rud)-i-ь tamon < * (tamon)-ъ ← furl. tamon ‘krmilo’ timon < * (timon)-ъ ← it. timone ‘krmilo’ svora < * sъ(n)-vor-a ← * sъ(n)-ver-ti ‘speti’ ← * sъ(n)- ‘skupaj’ + * ver-ti * vьr-ǫ ‘zatikati, vtikati; zapirati’ rida < * (rid)-a ← srvnem. * rīde ‘ovinek, zavoj’ prema < * prm-a ← * prm-i-ti ‘usmerjati naravnost naprej’ ← * prm-ъ ‘raven, usmerjen naravnost naprej’ gredelj < * gręd-eĺ-ь ← * gręd-a ‘bruno, tram’ tajslja < * (tajsĺ)-a ← * (tajsĺ)-ь ← avstr. nem. Deichsel ‘oje, ojnica’ (po bav. nem. prehodu d- > t-) 3. Posebnosti kartiranja S črnimi znaki so kartirani odgovori na vprašanje oje, z zelenimi pa odgovori na vprašanje ojnice. Kot enkratnice so kartirani leksemi rida v T076, prema v T130 in gredelj v T408. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi oje v T009, T148, T169, T229, T234, T304, T317, T326, štanga v T016, T038, T050, T054, T071, T133, T137, T148, T158, T187, T192–T193, T202, T206, T208, T223, T234, T236, T247, T316–T317, ojnic- v T008, T037, T043, T118, T136, T182, T192, T202, T206, T247, ojnarice v T158, timon v T118, tajslja v T188 in svora v T386 ter nerelevantni odgovor skarišče v T377. Kot nerelevantni so kartirani odgovori jermen v T098, lojtrnice v T238, telege v T305 in žrd v T412. S simbolom za »ni poimenovanja« sta kartirana odgovora v T065 in T109. Z izoglosami so na karti označeni protetični glasovi pri leksemih oje, oja, ojica in ojnica. Z modro izogloso je označen protetični - v T006–009, T011–T013, T015–T019, T032, T034, T038, T040, T056, T067, T071, T087–T088, T097, T100–T101, 317 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 318 SLA V267.01 ‘oje (štanga)’, 3/67 T104, T109–T112, T118, T136, T138, T143, T148, T152, T166, T174, T194– T196, T201–T203, T207, T219, T229, T234, T237, T245, T248, T253, T262, T281, T299–T302, T310–T312, T338, T351, T353, T355, T358 in T417. Z vijolično izogloso je označen protetični w- T001, T002, T008, T010, T013, T029, T033, T064, T092, T094, T097, T106–T107, T116–T117, T132, T135, T139, T150–T151, T153, T158–T159, T164–T166, T181, T183, T188–T193, T197, T199–T200, T202, T206, T208, T210–T213, T215–T216, T223, T232, T312–T313, T316–T319, T326, T335, T337, T343 in T352. Z rdečo izogloso je označen protetični v- v T054, T078, T098, T148–T149, T180, T185, T191, T193, T204, T252, T297–T298, T308, T334, T339 in T416. S črno izogloso je označen protetični h- v T024, T026, T028 oz. x- v T023 in T363. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: /; OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 441; ALI: 3258; ASLEF: 3607; HJA: 973; LinGeH: 469; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Oje je drog na sprednjem delu voza, vozička, pluga, ob katerega se vpreže žival, za manjše oje z držalom ali prečnim ročajem pa se prime oseba, ki vleče voz oz. voziček. Sprva so bila ojesa v celoti lesena (npr. bakrenodobni voz z Ljubljanskega barja), s splošno rabo kovin, zlasti železa pa so jim odpornost povečali z vgradnjo kovinskih (predvsem železnih) okovij zlasti na krajnem mestu, na katerem so vpregali živino, in na mestu, kjer je bilo oje povezano s sprednjim (večinoma gibljivim) delom voza. Ojesa so si bila pri večini štirikolesnih vozov v osnovi oblikovno podobna. Razli- kovala so se le glede dolžine in debeline, na kar so vplivali velikost in vrsta (tip) vprežnega voza, vrsta vprežnih živali (goveja živina, konji, osli idr.) in razgibanost zemljišč, kjer so jih uporabljali – za vožnjo po razgibanih zemljiščih so uporabljali vozove z nekoliko daljšimi ojesi kot v ravninskem svetu. Ojesa pri velikih in malih vprežnih vozovih ter različnih vlečnih vozovih in vozičkih so bila praviloma v preseku okrogla. Ojesa, najpogosteje izdelana iz brezovega lesa (ker je lahek in upogljiv), so se nekoliko ožila od spodnjega konca, kjer so bila z dvokrakimi ušesi iz bukovega ali javorovega lesa, ponekod utrjenimi tudi s kovanim železjem, pripeta na sprednjo prečno os kolesa voza, pa vse do krajnega zgornjega konca, kjer sta jih največkrat objemala dva železna obroča, v povsem krajnega pa je bila vgrajena veriga za povezavo z vprego. Novejši železni vozovi so imeli vgrajena železna ojesa, praviloma enotnih valjastih oblik. 318 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 319 SLA V267.01 ‘oje (štanga)’, 3/67 Lesena ojesa vprežnih vozov so bila lahko ravna ali proti koncu nekoliko usločena navzdol, kar je bilo ponekod posledica večletnega visenja brez opore ali načrtnega izbora naravno ukrivljenega lesa, ki ga je kolar le še obrtniško obdelal in vgradil v voz. Podobno ukrivljena ojesa so imeli tudi nekateri vlečni (ročni) vozički. Izrazito ukrivljena ojesa, najprej navzgor, nato pa proti koncu navzdol, so imeli nekateri prestižni vozovi, koleslji, kar naj bi povečevalo eleganco voza. Lesena ojesa so bila pogosto ukrivljena tudi navzgor, kar je bilo posledica odlaganja sprednjega konca ojes na tla in prepogosta izpostavljenost vremenu. Večina vprežnih ter vlečnih vozov in vozičkov je imela le eno oje. Ponekod pa so imeli nekateri vprežni štirikolesni vozovi vgrajene ojnice, med katere so vpregli le eno žival, najpogosteje konja. Takšne vozove so uporabljali nekateri kmetje v Halozah, vozovi z ojnicami so bili bolj pogosti tudi v Zilji in Rožu. Ojnice so imeli tudi nekateri vprežni vozovi z dvema kolesoma. V rabi so bili zlasti na Kobariškem ter v Zilji in Rožu. Bistveno krajša ojesa so imeli različni vlečni vozovi in vozički, ki se jih je večinoma oprijela le ena, ponekod tudi dve osebi vzporedno, npr. postreščki v Ljubljani ob koncu 50. let 20. stoletja. Vgradnja ojes v te vozove in vozičke je bila večinoma enostavnejših izvedb. Po zasnovi drugačni so bili različni vlečni vozički z dvema kolesoma, ki so bili za prevažanje manjših bremen na splošno v rabi po vsem slovenskem ozemlju. Nekateri so imeli po eno, pogosto rahlo ukrivljeno oje, drugi tudi po dve povsem ravni in praviloma med seboj prečno povezani ojesi. Takšne vozičke so uporabljali npr. branjevke in branjevci z južnih delov Ljubljane, ki so vse do prvih let 21. stoletja prevažali različno zelenjavo in pridelke iz Krakovega in Trnovega na ljubljansko tržnico. Prim.: SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 319 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 320 SLA V283.01 ‘jarem’, 3/68 Komentar in karta: 3/68 SLA V283.01 ‘jarem’ Matej Šekli, Nina Pahor 1. Gradivo Prvotno vprašanje V283 jarem iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici po letu 1961 razdeljeno na dve vprašanji, in sicer na a) jarem za enega vola in b) jarem za dva vola. Gradivo, zbrano pred letom 1961, torej leksemov za ožja pomena ne ločuje. V gradivo za kartiranje so zato vključena le poimenovanja s širšim pomenom ‘jarem’, ne pa tudi tisti v gradivu zapisani leksemi, ki poimenujejo ožja pomena. Za pomen ‘lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat’, knj. járem ( á), je v večini govorov zapisan leksem jarem in njegove izpeljanke ( jarmič, jarmiček, jarmec, jaremček, jarmen, jarémnik). Pogosti so tudi leksemi komat, teleg-, igo s prenarejenimi osnovami ( iga, ižes-), klamba, žilj in trojka. S stališča izvora besedja velja izpostaviti manj pogosto domače homot in bolj pogosto iz nemščine prevzeto komat, ki pa je v nemščini slovanska izposojenka. 2. Morfološka analiza jarem < * arьm-ъ ‘jarem’ jarmič < * arьm-i-ь jarmiček < * arьm-i-ьk-ъ jarmc- < * arьm-ьc-ь / * arьm-ьc-i (im. mn.) jaremček < * arьm-ьč-ьk-ъ jarmen < * arьm-en-ъ jarémnik < * arьm-ьn-ik-ъ igo < * jьg-o < * jъg-o ‘jarem, igo’ iga < * jьg-a ižes- < * jьž-es- (po naslonitvi na tip * kol-o, rod. ed. * kol-es-e; najverjetneje prvotno * ižeso, v govorih s samoglasniškim upadom izglasnega * -o) vprega < * vъ(n)-pręg-a ← * vъ(n)-pręi ‘vpreči’ ← * vъ(n)- ‘v’ + * pręi (< * pręg-ti) ‘napeti, zvezati’ trojka < * tr-oj-ьk-a ← * tr-oj-ь ‘troj’ ← * tr-ьj-e ‘trije’, * tr-i ‘tri’ klin < * kl-in-ъ ‘klin’ ← * kol-ti ‘klati, tolči’ tele// g- < * telěg-a / * telěg-ę (im. mn.), dalje nejasno (// ≥ n v T240, T251) homot- < * xomǫt-ъ / * xomǫt-i (im. mn.) ‘komat’ komat < * (komat)-ъ ← srvnem. komat ‘komat’ (← * xomǫt-ъ ‘komat’) kamba < * (kamb)-a ← avstr. nem. Kamp ‘komat’ 320 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 321 SLA V283.01 ‘jarem’, 3/68 klamba < * (klamb)-a, nejasno, morda v zvezi s kamba / nar. nem. Klambe ‘sponka’) (¹DWB) žilj < * (žiĺ)-ь ← srvnem. sil, sile ‘vrv, jermen’ klešter < * (klěštr)-ъ ← bav. nem. Klöster ‘les, železo pri komatu’ (← sln. klešče ‘klešče’) holpjuh < * (xolpjux)-ъ ← nem. Halbjoch ‘enojni jarem’ (po bav. nem. prehodu a > o) ham < * (xam)-ъ ← madž. hám ‘(konjska) vprega’ bašt < * (bašt)-ъ ← it. basto ‘leseno tovorno sedloʼ vajvat, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi bašt v T060, klešter v T102, vprega v T137, holpjuh v T358 in ham v T412. Kot enkratnica z ig- je kartiran leksem iga v T001. Kot enkratnici z jarm- sta kartirana leksema jarmen v T169 in jarémnik v T372. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi komat v T139, kamba v T234, žilj v T253 in homot v T341 ter enkratnici vajvat v T169 in klin v T372 ter nerelevantni odgovor kis v T412. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T004, T007, T078, T090, T198 in T200. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V283(a).01 jarem za enega vola (3/69), V283(b).01 jarem za dva vola (3/70), V284.01 igo (3/71), V284.03 igo – pomen (3/110); OLA: 826; ALE: 443; SDLA-SI: 442, 444 jarmič; ALI: 3608 jarem (za dva vola), 3611 jarmič (za enega vola); ASLEF: 3260 jarem (za dva vola), 3264 jarmič (za enega vola); HJA: 986 povodec, oglavnik; LinGeH: 631; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Jarem je večinoma lesena priprava, ki se namesti volu ali kravi na vrat, da je tako vpreženo žival mogoče z verigami in vrvmi povezati na voz, sani, ralo, plug, drevo ali kak drug predmet za oranje in prevoz ali vleko bremen. Za vprego živine so jarme uporabljali v večjem delu današnjega slovenskega prostora. Uporabljali so jih tako v nižinskem kot v hribovitem in gorskem svetu, kjer so se obdržali najdlje (za delo z živino na strmih zemljiščih so bili jarmi navadno precej daljši kot za delo v ravnini). Jarem je sestavljen iz vodilnega različno oblikovanega masivnega droga, v katerega sta s spodnje strani v izdolbljene luknje vtaknjeni dve (dvojni jarem) ali ena (enojni 321 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 322 SLA V283.01 ‘jarem’, 3/68 jarem) največkrat lesena kamba, ki od spodaj okrog vratu objema vpreženo žival in jo poveže z zgornjim prečnim delom jarma. Kamba se na jarem pritrdi z zagozdami ali prečnimi klini, ki s svojima krajnima štrcljema izstopajo vrh jarma. Poleg najbolj razširjenih elipsastih kamb iz trdega drenovega lesa so bile v Goriških Brdih in tržaški okolici razširjene železne, t. i. laške kambe, ki so bile na jarem pritrjene s kovaško izdelanimi vijaki in gibljivimi okroglimi ali osemkotnimi členi ter so se pod vratom živali spenjale s krajšo vrvjo z vozli na konceh. Izdelovanje jarmov je bilo večinoma hišno opravilo kmečkih gospodarjev zlasti v zimskih mesecih. Jarmi iz kakovostnega lesa listavcev so bili v uporabi po več desetletij, ponekod so jih prenašali iz roda v rod. Za jarme so uporabljali naravno valovito upognjen les, kar je zagotavljalo bistveno večjo odpornost na natezne sile in trajnost uporabe kot pri jarmih, ki so jih valovito izrezali iz debelejšega debla. Takšni jarmi so se pogosteje lomili in pokali po rasti, kar so lastniki popravljali z naknadnim vgrajevanjem železnega okovja, s čimer je jarem lahko celo pridobil estetsko vrednost, kar zlasti velja za dvojne jarme. Enojni jarmi so bili na konceh okovani z železnimi sponami in verigami že v zasnovi, saj drugače vprega živali v voz ali plug ni bila mogoča. Najpogosteje uporabljen les za izdelavo jarmov je bil javor, izdelovalci so uporabljali tudi les bresta, breze, bukve (npr. za zaplato), gabra, hrasta (ponekod tudi kot vstavek, zlasti zgoraj), hruške, jelše (za dodatne kljuke), jesena, lipe, oreha itd. Za elipsasto oblikovane kambe so najpogosteje uporabili lesniko, ki so jo mehčali in ovili v lesenem modelu. V oblikovanju in tehnični opremljenosti jarmov je mogoče prepoznati tudi nekatere izrazite krajevne oblikovalske posebnosti. Najbolj prepoznavni so jarmi z Bovškega in s severozahodnega dela Dolenjske, kjer so jih opremili z vrsto likovnih in obenem uporabnih dodatkov (npr. z enakomernimi zarezami, vrezanimi letnicami ter ponekod tudi z okrasnimi in obrambnimi (apotropejskimi) znamenji. Prim.: Ložar 1944; Makarovič 1981; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987 7. Skica 322 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 323 SLA V283(a).01 ‘jarem za enega vola’, 3/69 Komentar in karta: 3/69 SLA V283(a).01 ‘jarem za enega vola’ Matej Šekli, Nina Pahor 1. Gradivo Prvotno vprašanje V283 jarem iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici po letu 1961 razdeljeno na dve vprašanji, in sicer na a) jarem za enega vola in b) jarem za dva vola. Gradivo, zbrano pred letom 1961, torej leksemov za ožja pomena ne ločuje, v ta komentar so zato vključena le poimenovanja z ožjim pomenom ‘jarem za enega vola’. Za ožji pomen ‘jarem za enega vola’ se v večini govorov uporablja beseda jarem in njene izpeljanke ( jarmič, jarmiček, jarmec, jaremček, jarmen, jermek). Pogostejši so tudi leksemi komat, teleg-, homot, igo, kamba, klambič, žilj, trojka in klešter. Vsi ti leksemi se uporabljajo tudi za širši pomen ‘jarem’, kar pomeni, da se v teh govorih pri poimenovanju ne ločuje med širšim pomenom ‘jarem’ in ožjim pomenom ‘jarem za enega vola’. Poimenovanja, ki eksplicitno odražajo ožji pomen, so bolj redka, npr. samec, edenec in domači večbesedni leksemi ( briški jarem ‘jarem za enega vola’ proti laški jarem ‘jarem za dva vola’ v T087, samski jarem, mali jarem, jarem za samca ipd.), med katerimi je veliko enkratnih poimenovanj, ter po večini iz nemščine prevzeto besedje s sestavinama ein- ‘eno-’ ( ajnšpanik, ajnšpanigar) in halb- ‘pol, napol, polovičen’ ( holpjoh, hopjejher, holpjoher, hapjejhl, holpcek, holpcajk) kot tudi hibridne tvorbe s tema sestavinama ( holpjarem, ajfoh ižes, anfohtno igo). Večinoma se enojni jarmi uporabljajo za govejo živino (vola, kravo), ponekod je v opombi zapisano, da se uporabljajo tudi za konja, npr. komat v T015, T031, T033 (tu je zapisano, da je »drugačen kot za konja, je brez kisa«), T100, T109, T120, T193 in T267 ter homot v T388. V T029 je komat, ki je tu drugi zapisani izraz ob leksemu igo, pojasnjen kot »novejši, boljši, podložen«. V nekaterih točkah je v opombi zapisano, da poimenovanja ne poznajo (T007, T063, T090) ali da »nimajo volov« (T078), »nimajo jarmov za enega vola« (T353) oz. »jarma tu ne uporabljajo« (T198, T200). 2. Morfološka analiza jarem < * arьm-ъ ‘jarem’ samski jarem < * sam-ьsk-ъ-j-ь arьm-ъ ← * sam-ьsk-ъ (← * sam-ъ ‘sam’) + * arьm-ъ mali jarem < * mal-ъ-j-ь arьm-ъ ← * mal-ъ ‘majhen’ + * arьm-ъ briški jarem < briški (← Bric ‘prebivalec (Goriških) Brd’ (← * bьr-(an)- e (< * bьrd-(j-an)-e ← * bьrd-o ‘vzpetina’) + * -ьc-ь) + * arьm-ъ 323 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 324 SLA V283(a).01 ‘jarem za enega vola’, 3/69 jarem za samca < * arьm-ъ za sam-ьc-a ← * arьm-ъ + * za ‘za’ + * sam- ьc-ь (← * sam-ъ) jarem od samca < * arьm-ъ otъ sam-ьc-a ← * arьm-ъ + * otъ ‘od’ + * sam-ьc-ь jarem za enega vola < * arьm-ъ za (j)ed-ьn-a-j-ego vol-a ← * arьm-ъ + * za + * (j)ed-ьn-ъ ‘eden’ + * vol-ъ ‘vol’ jarem za enega junca < * arьm-ъ za (j)ed-ьn-a-j-ego jun-ьc-a ← * arьm-ъ + * za + * (j)ed-ьn-ъ + * jun-ьc-ь (← * jun-ъ ‘mlad’) jarmič < * arьm-i-ь jarmiček < * arьm-i-ьk-ъ jarmec < * arьm-ьc-ь jaremček < * arьm-ьč-ьk-ъ jarmek < * arьm-ъk-ъ jarmen < * arьm-en-ъ jarmenček < * arьm-en-ьč-ьk-ъ holpjarem < * (xolp)-arьm-ъ ← * (xolp)- (← nem. halb ‘pol, polovičen’ (po bav. nem. prehodu a > o)) + * arьm-ъ igo < * jьg-o < * jъg-o ‘jarem, igo’ anfohtno igo < * (anfoxt)-ьn-o-j-e jьg-o ← * (anfoxt)-ьn-ъ (← nem. einfacht ‘enojen, preprost’ (po nar. nem. prehodu ai > ā, po bav. nem. prehodu a > o) + * jьg-o ajfoh ižes < * (ajfox)- jьž-es- ← * (ajfox)- (← nem. einfach ‘enojen, preprost’ (po bav. nem. prehodu a > o)) + * jьž-es- (po naslonitvi na tip * kol-o, rod. ed. * kol-es-e; najverjetneje prvotno * ižeso, v govorih s samoglasniškim upadom izglasnega * -o) jugo < * jug-o, nejasno, verjetno v zvezi z igo trojka < * tr-oj-ьk-a ← * tr-oj-ь ‘troj’ ← * tr-ьj-e ‘trije’, * tr-i ‘tri’ samec < * sam-ьc-ь ← * sam-ъ edenec < * (j)ed-ьn-ьc-ь ← * (j)ed-ьn-ъ vlaka < * volk-a ← * veli (< * velk-ti) * vьlk-ǫ ‘vleči’ tele// g- < * telěg-a / * telěg-ę (im. mn.), dalje nejasno (// ≥ n v T240, T270) samčast- teleg- < * sam-ьč-ast-a-j-a telěg-a / * sam-ьč-ast-y-j-ę telěg-ę (im. mn.) ← * sam-ьč-ast-ъ (← * sam-ьc-ь ← * sam-ъ) + * telěg-a ajšponik telege < * (ajšponik)- telěg-ę ← nem. einspännig ‘enovprežen’ (po nar. nem. prehodu ä > a, z naslonitvijo na einspannen ‘vpreči’ po bav. nem. prehodu a > o) + * telěg-a teležica < * telěž-ic-a telegic- < * telěg-ic-a / * telěg-ic-ę (im. mn.) homot < * xomǫt-ъ ‘komat’ leseni homot < * lěs-en-ъ-j-ь xomǫt-ъ ← * lěs-en-ъ (← * lěs-ъ ‘les’) + * xomǫt-ъ komat < * (komat)-ъ ← srvnem. komat ‘komat’ (← * xomǫt-ъ ‘komat’) 324 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 325 SLA V283(a).01 ‘jarem za enega vola’, 3/69 volovi komat < * vol-ov-ъ-j-ь (komat)-ъ ← * vol-ov-ъ (← * vol-ъ) + * (komat)-ъ kamba < * (kamb)-a ← avstr. nem. Kamp ‘komat’ klamba < * (klamb)-a, nejasno, morda v zvezi s kamba / nar. nem. Klambe ‘sponka’ (¹DWB) klambič < * (klamb)-i-ь žilj < * (žiĺ)-ь ← srvnem. sil, sile ‘vrv, jermen’ klešter < * (klěštr)-ъ ← bav. nem. Klöster ‘les, železo pri komatu’ (← sln. klešče ‘klešče’) ajnšpanik < * (ajnšpanik)-ъ ← nem. einspännig ‘enovprežen’ (po nar. nem. prehodu ä > a) ajnšpanigar < * (ajnšpanigar)-j-ь ← nem. einspänniger ‘enovprežen’ (prim. vzporedno tvorjenko z drugo pomensko motivacijo nem. Einspänniger ‘preprost uslužbenec na konju, mestni hlapec’ (²DWB)) (po nar. nem. prehodu ä > a) holpjoh < * (xolpjox)-ъ ← nem. Halbjoch ‘enojni jarem’ (po bav. nem. prehodu a > o) hopjejher < * (xopjejxer)-j-ь ← nem. Halbjöcher ‘enojni jarem’ (po nar. nem. prehodu ä > a, po nar. nem. prehodu ö > e) holpjoher < * (holpjoxer)-j-ь ← nem. Halbjöcher ‘enojni jarem’ ( -o- v -joher z naslonitvijo na nem. Joch ‘jarem’) holpcek/holpcajk < * (holpcek/ holpcajk)-ъ ← nem. halb ‘pol, polovičen’ + nem. Zeug ‘reč, stvar’ (po nar. nem. prehodu eu > ai) hapjejhelj < * (xapjejxĺ)-ь, nejasno, verjetno v zvezi z nem. Halbjoch (z manjšalno pripono nem. -l-) bašt < * (bašt)-ъ ← it. basto ‘leseno tovorno sedloʼ javha < * (javx)-a, nejasno, verjetno v zvezi z nem. Joch ‘jarem’ javhar < * (javxar)-j-ь, nejasno, verjetno v zvezi z nem. Joch ‘jarem’ ragajn, nejasno brlonk, nejasno, morda v zvezi s sln. brlonkati ‘gruliti (npr. o golobih)’ (Pleteršnik 1894–1895: 64) pre(š)t, nejasno preštija, nejasno, najverjetneje v zvezi z pre(š)t vajvat, nejasno žila, nejasno, morda v zvezi z žilj locen, nejasno (ESSJ II: 147) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi bašt v T060, vlaka v T082, preštija v T097, žila v T141, trojka v T148, vajvat v T169, locen v T329, hopjejher v T361, hapjejhelj v T362, holpjoher in holpjoh v T363, holpcek/ holpcajk v T364, javha, javhar in ajnšpanigar v T366 ter edenec v T401. Kot enkratnici z jarmen- sta kartirana leksema jarmen v T169 in jarmenček v T275. 325 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 326 SLA V283(a).01 ‘jarem za enega vola’, 3/69 Kot enkratnica s teleg- je kartiran leksem teležica v T383. Kot enkratnica s klamb- je kartiran leksem klamba v T318. Kot enkratne besedne zveze z jarem z desnim prilastkom so kartirani leksemi jarem za samca v T113, jarem za enega vola v T345 in jarem za enega junca v T414. Kot enkratna besedna zveza z jarem z levim prilastkom je kartiran leksem briški jarem v T087. Kot enkratna besedna zveza s homot je kartiran leksem leseni homot v T372. Kot enkratna besedna zveza s komat je kartiran leksem volovi komat v T166. Kot enkratna besedna zveza s telege je kartiran leksem ajšponik telege v T346. Kot enkratna besedna zveza z igo je kartiran leksem anfohtno igo v T015. Kot enkratna besedna zveza z ižes- je kartiran leksem ajfoh ižes v T204. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran leksem jarem v T169. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T007, T063, T078, T090, T198, T200 in T353. 4. Uporabljena dodatna literatura ²DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb2/einsp%C3%A4nniger, dostop 15. 5. 2023) 5. Primerjaj SLA: V283.01 jarem (3/68), V283(b).01 jarem za dva vola (3/70), V284.01 igo (3/71), V284.03 igo – pomen (3/110); OLA: 826; ALE: 443; SDLA-SI: 444 jarmič; ALI: 3611; ASLEF: 3264; HJA: 986 povodec, oglavnik; LinGeH: 631; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Enojni jarem je naprava za vprego le ene živali v voz, plug, brano, plug za oranje snega in druge kmečke naprave in stroje. Jarmi za enega vola ali kravo niso bili raz- širjeni po vsem slovenskem ozemlju (uporabljali so jih npr. v Vipavski dolini, Zadlogu in krajih okrog Črnega Vrha in Vojskega, v Brkinih, v Adlešičih v Beli krajini, v Hočevju pri Krki na Dolenjskem, v Artiži vasi, Malih Češnjicah, Malem Kalu in Šentpavlu, Šentvidu pri Stični, Šmarju - Sapu pri Grosupljem, Šmartnem pri Litiji). Na severovzhodu, zlasti na južnem Pohorju, so za vprego enega vola ali krave upo- rabljali homot, ki je po obliki spominjal na konjski komat. Tako vpreženega vola so ponekod na hribovitih območjih vpregali skupaj s konjem v plug za oranje na nag- njenih njivah. Enojni jarmi so večinoma leseni z nekaj dodanega železnega okovja. Čeprav so si na pogled podobni, nekateri vendarle vsebujejo več lesa in dodanih kovinskih členov, zato je tudi njihova teža razpeta med slabima dvema in dobrimi desetimi kilogrami, na kar vplivata predvsem njihova velikost ter vrsta vgrajenega lesa, pritrjenega okovja in drugih kovinskih ali lesenih dodatkov, med katerimi je pri 326 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 327 SLA V283(a).01 ‘jarem za enega vola’, 3/69 nekaterih jarmih najbolj izstopajoča elipsasta lesena kamba, največkrat iz lesnikovega lesa. Za enojne jarme so izdelovalci najpogosteje uporabljali javorjev, pa tudi bukov, orehov in jesenov les, za elipsaste kambe pa največkrat vrbov ter jesenov in bukov les. Večina enojnih jarmov je imela na obeh konceh nameščen železen obroč z dodanim večinoma okroglim verižnim členom, na katerega so se pripenjali drugi vprežni deli. Zaradi prelomov med opravljanjem dela so poškodbe enojnih jarmov odpravljali z nameščanjem železnih vezi in dodatnih obročev ter s tem bistveno podaljšali uporabnost jarma. Prim.: Ložar 1944; Makarovič 1981; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987 7. Skica 327 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 328 SLA V283(b).01 ‘jarem za dva vola’, 3/70 Komentar in karta: 3/70 SLA V283(b).01 ‘jarem za dva vola’ Matej Šekli, Nina Pahor 1. Gradivo Prvotno vprašanje V283 jarem iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici po letu 1961 razdeljeno na dve vprašanji, in sicer na a) jarem za enega vola in b) jarem za dva vola. Gradivo, zbrano pred letom 1961, torej leksemov za ožja pomena ne ločuje, v ta komentar pa so vključena le poimenovanja z ožjim pomenom ‘jarem za dva vola’. Za ožji pomen ‘jarem za dva vola’ se v večini govorov uporablja beseda jarem (z izpeljankami jarmič, jarmiček, jaremček, jarmen, ki pa so enkratnice oz. sestavine večbesednih leksemov). Pogostejši so tudi leksemi komat, teleg-, homot, igo, klamba. Vsi ti leksemi se uporabljajo tudi za širši pomen ‘jarem’, kar pomeni, da se v teh govorih pri poimenovanju ne ločuje med širšim pomenom ‘jarem’ in ožjim pomenom ‘jarem za dva vola’. Poimenovanja, ki eksplicitno odražajo ožji pomen, so bolj redka, npr. domači večbesedni leksemi ( laški jarem ‘jarem za dva vola’ : briški jarem ‘jarem za enega vola’ v T087, jarem od para, telege za par, telege za dva vola ipd.), med katerimi je veliko enkratnih poimenovanj, ter po večini iz nemščine prevzeto besedje oz. hibridne tvorbe z iz nemščine prevzetimi sestavinami zwei- ‘dvo-’ ( cvajšpanik, cvajšpanigar) in doppelt ‘dvojen’ ( topelt igo, topelt ižes, topeldjugo, topeltno igo, topler). Večinoma se dvojni jarmi uporabljajo za govejo živino (vola, kravo), ponekod je v opombi zapisano, da se uporabljajo tudi za konja, npr. komat v T108, T193. Za topeltno igo je v T015 navedeno, da je leseno, telege v T300 pa so »lahek jarem«, medtem ko so jih v T094 »imeli za mlade junce«. Za T178 in T417 je v opombah navedeno, da je »vsak vol imel svoj jarem«, v T280 pa, da so za vprego dveh volov uporabili dva jarma. V T007, T090 in T238 izraza za ( dvojni) jarem ne poznajo, za T078 je zapisano, da tam »volov nimajo«, za T198 in T200 pa, da »(dvojnega) jarma tu ne uporabljajo«. 2. Morfološka analiza jarem < * arьm-ъ ‘jarem’ cel(i) jarem < * cěl-ъ( -j-ь) arьm-ъ ← * cěl-ъ ‘cel, ves’ + * arьm-ъ veliki jarem < * vel-ik-ъ-j-ь arьm-ъ ← * vel-ik-ъ ‘velik’ (← * vel-ь ‘velik’) + * arьm-ъ dvojni jarem < * dъv-oj-ьn-ъ-j-ь arьm-ъ ← * dъv-oj-ьn-ъ (← * dъv-oj-ь ‘dvoj’ ← * dъv-a ‘dva’) + * arьm-ъ dolgi jarem < * dьlg-ъ-j-ь arьm-ъ ← * dьlg-ъ ‘dolg, ne kratek’ + * arьm-ъ 328 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 329 SLA V283(b).01 ‘jarem za dva vola’, 3/70 laški jarem < * volš-ьsk-ъ-j-ь arьm-ъ ← * volš-ьsk-ъ (← * Volx-ъ ‘Román, Furlan, Italijan’) + * arьm-ъ dva jarma < * dъv-a arьm-a ← * dъv-a + * arьm-ъ jarem od para < * arьm-ъ otъ (par)-a ← * arьm-ъ + * otъ ‘od’ + * (par)-ъ ‘par’ (← srvnem. pār ‘par’) jarem za par < * arьm-ъ za (par)-ъ ← * arьm-ъ + * za ‘za’ + * (par)-ъ jarem s kambi < * arьm-ъ sъ(n) (kamb)-y ← * arьm-ъ + * sъ(n) ‘skupaj z’ + * (kamb)-a (← avstr. nem. Kamp ‘komat’) jarem za dva junca < * arьm-ъ za dъv-a jun-ьc-a ← * arьm-ъ + * za + dъv-a + * jun-ьc-ь (← * jun-ъ ‘mlad’) ta veliki jarmič < * t- vel-ik-ъ-j-ь arьm-i-ь ← * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * vel-ik-ъ + * arьm-i-ь (← * arьm-ъ) jarmiček < * arьm-i-ьk-ъ jaremček < * arьm-ьč-ьk-ъ jarmen < * arьm-en-ъ igo < * jьg-o < * jъg-o ‘jarem, igo’ topelt igo < * (toplt)- jьg-o ← nem. doppelt ‘dvojen’ (po bav. nem. prehodu d- > t-) + * jьg-o topeltno igo < * (toplt)-ьn-o-j-e jьg-o ← * (toplt)-ьn-ъ (← nem. doppelt ‘dvojen’ (po bav. nem. prehodu d- > t-)) + * jьg-o topelt ižes < * (toplt)- jьž-es- ← * (toplt)- (← nem. doppelt ‘dvojen’) + * jьž-es- (po naslonitvi na tip * kol-o, rod. ed. * kol-es-e; najverjetneje prvotno * ižeso, v govorih s samoglasniškim upadom izglasnega * -o) jugo < * jug-o, nejasno, verjetno v zvezi z igo topeldjugo < * (topld)-jug-o ← * (topld)- (← nem. doppelt ‘dvojen’ (po bav. nem. prehodu d- > t-)) + * jug-o vlaka < * volk-a ← * veli (< * velk-ti) * vьlk-ǫ ‘vleči’ trojka < * tr-oj-ьk-a ← * tr-oj-ь ‘troj’ ← * tr-ьj-e ‘trije’, * tr-i ‘tri’ tele// g- < * telěg-a / * telěg-ę (im. mn.), dalje nejasno (// ≥ n v T240–T241, T244, T258, T260, T264, T266, T268, T271–T272, T275) telege za par (im. mn.) < * telěg-ę za (par)-ъ ← * telěg- + * za + * (par)-ъ homot < * xomǫt-ъ ‘komat’ komat < * (komat)-ъ ← srvnem. komat ‘komat’ (← * xomǫt-ъ ‘komat’) topler < * (topler)-j-ь ← nem. Doppler ‘dvojnik, kar je dvojno’ (po bav. nem. prehodu d- > t-) žilj < * (žiĺ)-ь ← srvnem. sil, sile ‘vrv, jermen’ kambe (im. mn.) < * (kamb)-ę ←* (kamb)-a ← avstr. nem. Kamp ‘komat’ klamb- < * (klamb)-a / * (klamb)-ę (im. mn.), nejasno, morda v zvezi s kamba / nar. nem. Klambe ‘sponka’ (¹DWB) cvajšpanik < * (cvajšpanik)-ъ ← nem. zweispännig ‘dvovprežen’ (po nar. nem. prehodu ä > a) 329 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 330 SLA V283(b).01 ‘jarem za dva vola’, 3/70 cvajšpanigar < * (cvajšpanigar)-j-ь ← nem. zweispänniger ‘dvovprežen’ (po nar. nem. prehodu ä > a) jeher < * (jexer)-ъ ← nem. Jöcher ‘jarem’ (po nar. nem. prehodu ö > e) dupljak < * (dupĺak)-ъ ← nar. hrv. dupljak ‘kar je dvojno’ bašt < * (bašt)-ъ ← it. basto ‘leseno tovorno sedloʼ urjuga, nejasno, verjetno v zvezi z jugo osak, nejasno, morda * os-ak-ъ ← * os-ь ‘os’ vajvat, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi jeher v T020, urjuga v T050, bašt v T060, vlaka v T082, kambe v T102, trojka v T146, vajvat v T169, osak v T179, žilj v T235, topler v T307, cvajšpanigar v T366 in dupljak v T410. Kot enkratnice z jarm- so katirani leksemi jarmen v T169, jarmiček v T240 in jaremček v T262. Kot enkratnici z - jugo sta kartirana leksema jugo v T028 in topeldjugo v T010. Kot enkratne besedne zveze z jarm- z levim prilastkom so kartirani leksemi laški jarem v T087, veliki jarem v T399, dvojni jarem v T401, dolgi jarem v T405 ter dva jarma v T397 in ta veliki jarmič v T252. Kot enkratne besedne zveze z jarem z desnim prilastkom so kartirani leksemi jarem s kambi v T111, jarem za par v T299 in jarem za dva junca v T414. Kot enkratna besedna zveza s telege je kartiran leksem telege za par v T299. Kot besedna zveza z igo sta kartirana leksema topelt igo v T005 in topeltno igo v T015–T016. Kot enkratna besedna zveza z ižes- je kartiran leksem topelt ižes v T204. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran leksem jarem v T169. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T007, T078, T090, T198, T200 in T238. 4. Uporabljena dodatna literatura ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb/klambe, dostop 15. 5. 2023) 5. Primerjaj SLA: V283.01 jarem (3/68), V283(a).01 jarem za enega vola (3/69), V284.01 igo (3/71), V284.03 igo – pomen (3/110); OLA: 826; ALE: 443; SDLA-SI: 442; ALI: 3608; ASLEF: 3260; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Jarem za dva vola ali dve kravi je bil do 60. let 20. stoletja splošno razširjena naprava za vprego goveje živine za vsakdanje delo na kmetijah, v kamnolomih, pri prevažanju industrijskega lesa in lesa ali premoga za kurjavo, prevoz ledu iz zaledenelih jezer 330 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 331 SLA V283(b).01 ‘jarem za dva vola’, 3/70 gostincem in mesarjem, odvažanje industrijskih odpadkov, npr. žlindre za posipavanje cest, dvorišč, igrišč in drugih površin, odvažanje smeti in druga, pogosto bolj umazana in tudi nevarna opravila. Jarmi za vprego volov se od jarmov za vprego krav oblikovno niso bistveno razlikovali, različna je bila ponekod le velikost, kar pa je bilo odvisno tudi od velikosti (dobro ali slabše krmljenih) živali, od pasme in tudi od splošne nege, ki jo je živalim namenjal lastnik. Na nekaterih območjih Štajerske, na primer na območju južnega, jugovzhodnega ter severnega Pohorja, v večjem delu Slovenskih goric, v hribovitih Halozah, v Dravinjski dolini, na Kozjanskem in v Posotelju so poleg volov in ponekod tudi konjev za delo in vožnjo uporabljali zlasti krave, večinoma par krav. Na južnem Pohorju so telege uporabljali za oranje in vožnjo z vozovi – zlasti na hribovitih območjih so bile telege za oranje bistveno daljše od tistih za vožnjo, saj je bilo na strmih njivah mogoče le delo z daljšimi telegami. Jarme so večinoma izdelovali kolarji, ponekod, npr. na južnem Pohorju, tudi hišni gospodarji. Poleg breze so za izdelavo jarmov in njihovih delov uporabljali tudi druge vrste lesa. Jarme so ponekod okrasili z letnicami nastanka, rozetami, enako- krakimi križi, v les vrezanimi obrobami in ponekod na Dolenjskem tudi z drobnimi trikotnimi zarezami. Najstarejši ohranjeni jarmi so iz srede 19. stoletja – ponekod so jih obdržali kot okrasni simbol kmetije ter predvsem kot spomin na nekdanjo hišno obrt in prevozništvo z vprežno živino. Prim.: Ložar 1944; Makarovič 1981; Novak 1960; Novak 1970; SES 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987 7. Skica 331 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 332 SLA V284.01 ‘igo’, 3/71 Komentar in karta: 3/71 SLA V284.01 ‘igo’ Januška Gostenčnik, Nina Pahor 1. Gradivo Za pomen ‘(vprežni) jarem’ oz. ‘vprežna priprava, ki se da živali na čelo’, knj. igó ( ), je v narečjih najpogostejše poimenovanje igo, v gradivu je zapisano tudi poimenovanje ižes s stranskosklonsko osnovo. Redkeje se uporabljajo še poimenovanja igla z izpeljanko iglica, jarem z izpeljanko jarmiček, kamba z izpeljanko kambič, telege z izpeljanko teležnjak, druga poimenovanja so večinoma dvo- ali enkratnice. Zbrano gradivo ne daje vedno podatkov o pregibanju leksemov, iz zapisanega pa je mogoče sklepati, da se igo lahko pregiba po o-jevski sklanjatvi, in sicer brez podaljšave osnove s -s- (T005–T007, T009, T011, T023, T030–T036, T043–T044, T201) ali z njo (T008, T012, T016–T017, T019, T024, T029, T038, T040–T041, T183 in T205, brez izpričane palatalizacije pa še v T064, T068 in T188), ter po a- jevski sklanjatvi (v T001–T003 in T045). Za leksem igo je v opombah zapisano, da označuje pripravo bodisi »za dva vola« (v T032–T034, T038, T040) bodisi »za enega ali dva vola« (v T012, T023, T028) ali pa zgolj »za vole« (T205) oz. »volovsko vprego« (v T158). Tudi leksem jarem je lahko poimenovanje za vprežno pripravo bodisi »za dva vola« (v T110, kjer je zapisana tudi opomba, da ga »danes ne rabijo več«) bodisi »za enega ali dva vola« (v T137). Za leksem jarmič je v T300 zapisano, da je to priprava »za enega vola«, v T095 ima enako pojasnilo leksem komat. Za leksem telege je v T300 zapisano, da je to priprava »za dva vola«, v T356 pa ima leksem teležnjak opombo, da je to priprava »pri jarmu za dva«. V T254 je za izraz žilj v opombi pojasnjeno, da je to »jarem za enega vola«. Za leksem lajbkis je v T417 v opombi zapisano, da je to priprava »za konja«. V T030 in T031 je v opombi zapisano, da leksem igo označuje »čelni jarem«, enako pojasnilo ima leksem čjaveštrine v T063. Leksema čevester in čivešter v T085 imata zapisano pomensko pojasnilo, da je to »vprežna priprava, ki se da živali na čelo in zveže okrog rogov, da zadržuje pritisk voza, ko le-ta zavira«. Za lekseme igo v T331, špruncelj v T361 in igla v T386 je v opombah zapisano, da označujejo »del jarma«. Leksem igo v zapisih spremljajo tudi druge opombe, in sicer »lesen, za vola« (v T015), »igla v jarmu« (v T035), »nanj je pritrjeno oje, prečna deščica, ki veže samici« (v T090), »obroč iz igove trte, z njim pripenjajo jarem na oje« (v T155) in »lovska vprega« (v T201). V T231 je iglica »osovina ridofa«, podiž je v T028 »blazina med rogmi«, izraz zatka v T230 pa spremlja opomba »z njo zapenjamo jarem«. V T166 je za leksem igo v opombi zapisano, da ga »ne rabijo pogosto«. Za enkratnico igovec je v T196 v opombi zapisano, da je »na rogeh«. 332 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 333 SLA V284.01 ‘igo’, 3/71 Pomensko neustrezni in zato nerelevantni so odgovori igo v T353 z opombo ‘pri žagi venecijanki – zgoraj in spodaj, del, ki drži žago oziroma list’, iglica v T187 z opombo ‘tisti del pri vozu, kjer se spneta prednji in zadnji del voza’ in v T254 z opombo ‘žebelj pri jarmu ali žilu’. Nemalokrat je v opombah pojasnjeno, da besede oz. predmetnosti ne poznajo ali da ni v rabi, in sicer z opombo »ne poznajo izraza« (v T025), »ne poznajo« (v T082, T101, T156, T161, T169, T210, T223, T241, T275, T342, T383, T387, T404, T407–T410 in T413), »te vprežne priprave ne poznajo« (v T236), »beseda ni znana« (v T022, T060, T076, T083, T129, T155, T170, T189, T202, T213, T252, T264, T271, T276, T316, T324, T370, T377–T378, T388, T392, T397 in T412), »pojma in besede ne poznajo« (v T355), »ni besede, niti predmetnosti« (v T401), »nimajo« (v T262, T280, T305 in T351) oz. »ni v rabi« (v T004), »ne uporabljajo« (v T310), »ni« (v T168, T187 in T238) in »volov nimajo« (v T058, T075 in T077). 2. Morfološka analiza ig- < * jьg-o / * jьg-a < * jъg-o ‘jarem, igo’ ižes- < * jьž-es- (po naslonitvi na tip * kol-o, rod. ed. * kol-es-e; najverjetneje prvotno * ižeso, v govorih s samoglasniškim upadom izglasnega * -o) igovec < * jьg-ov-ьc-ь jugo < * jug-o, nejasno, verjetno v zvezi z igo juglo, nejasno, verjetno v zvezi z jugo igla < * jьg-ъl-a ‘igla’ iglica < * jьg-ъl-ic-a jarem < * arьm-ъ ‘jarem’ laški jarem < * volš-ьsk-ъ-j-ь arьm-ъ ← * volš-ьsk-ъ (← * Volx-ъ ‘Román, Furlan, Italijan’) + * arьm-ъ jarmič < * arьm-i-ь jarmiček < * arьm-i-ьk-ъ gož < * gǫž-ь < * vǫž-ь ≤ * ǫž-ь ‘vez’ (Furlan 2023) železna gož < * želěz-ьn-a-j-a gǫž-ь ← * želěz-ьn-ъ (← * želěz-o ‘železo’) + * gǫž-ь lesena gož < * lěs-en-a-j-a gǫž-ь ← * lěs-en-ъ (← * lěs-ъ ‘les’) + * gǫž-ь homot < * xomǫt-ъ ‘komat’ podiž ≤ * po-dviž-ь ← * po-dviʒ-a-ti ← * po- ‘po’ + * dviʒ-a-ti ‘dvigati’ zatka < * za-tъk-a ← * za- tъk-nǫ-ti ← * za- ‘za’ + * tъk-nǫ-ti ‘dotakniti se’ zapreg < * za-pręg-ъ ← * za-pręi ← * za- + * pręi (< * pręg-ti) ‘napeti, zvezati’ komat < * (komat)-ъ ← srvnem. komat ‘komat’ (← * xomǫt-ъ ‘komat’) kamba < * (kamb)-a ← avstr. nem. Kamp ‘komat’ klamba < * (klamb)-a, nejasno, morda v zvezi s kamba / nar. nem. Klambe ‘sponka’) (¹DWB) klambič < * (klamb)-i-ь tele// g- < * telěg- a / * telěg- ę (im. mn.), dalje nejasno (// ≥ n v T240) 333 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 334 SLA V284.01 ‘igo’, 3/71 teležnjak < * telěž-ьń-ak-ъ (< * telěž-ьn-j-ak-ъ) telige (im. mn.) < * (telig)- ę, dalje nejasno hakelj < * (xakĺ)-ь ← stvnem. hācko, hāko, srvnem. hāke ‘kavelj, splavarski drog’ (z manjšalno pripono nem. -l-) žilj < * (žiĺ)-ь ← srvnem. sil, sile ‘vrv, jermen’ kis < * (kis)-ъ ← nar. nem. Kīs (prim. nem. Kissen ‘blazina’) (Zerzer 1962: 74, lajbkis) lajbkis < * (lajbkis)-ъ ← nem. Leibkiß (Zerzer 1962: 74) šrange (im. mn.) < * (šrang)-ę ← bav. srvnem. schrange ‘ograja, plot, planke’ vaga < * (vag)-a ← stvnem. wāga, srvnem. wāge ‘tehtnica’ kleštra < * (kleštr)-a ← bav. nem. Klöster ‘les, železo pri komatu’ (← sln. klešče ‘klešče’) kontrapeza < * (kontrapez)-a ← it. contrappeso ‘protiutež’ peza < * (pez)-a ← it. pesa ‘tehtanje, tehtnica’ ham < * (xam)-ъ ← madž. hám ‘(konjska) vprega’ jeher < * (jexer)-ъ ← nem. Jöcher ‘jarem’ (po nar. nem. prehodu ö > e) krčel, nejasno (prim. ESSJ II: 85) čevestr-/ čiveštr-/ čjaveštrin-, nejasno, verjetno iz furl. cjavestri ‘uzda, jermen’ špruncelj, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi jeher v T020, podiž v T028, zapreg v T055, čjaveštrine v T063, čevester in čivešter v T085, komat v T095, peza in vaga v T100, šrange v T130, kleštra v T160, žilj v T254, hakelj v T283, krčel v T291, telige v T322, juglo v T327, homot v T396, kis in lajbkis v T417. Kot enkratnica z jarm- je kartiran leksem jarmič v T300. Kot enkratnici s klamb- sta kartirana leksema klamba in klambič v T219. Kot enkratnica z igo- je kartiran leksem igovec v T196. Kot enkratnica z jug- je kartiran leksem juglo v T327. Kot enkratna besedna zveza z jarem je kartiran leksem laški jarem v T112. Kot enkratni besedni zvezi z gož sta kartirana leksema železna gož in lesena gož v T302. Kot tretji odgovor v posamezni točki sta z znakom za komentar kartirana leksema kontrapeza v T100 in iglica v T231 ter odgovor, da beseda ni znana, v T392. Kot nerelevantni so kartirani odgovori igo v T353, blazinica v T202 in iglica v T187 ter v T254. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T004, T022, T025, T060, T075–T077, T082–T083, T101, T129, T155–T156, T161, T168–T170, T187, T189, T202, T210, T213, T223, T236, T238, T241, T252, T262, T264, T268, T271, T275–T276, T279–T280, T284, T297, T305, T310, T316, T324, T328, T332, T342, T351, T355, T364–T368, T370, T375, T377–T378, T380, T383, T385, T387–T388, T391, T397, T401, T404, T407–T410 in T412–T413. 334 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 335 SLA V284.01 ‘igo’, 3/71 Z izogloso je na karti označeno ohranjanje vzglasnega j- v skupini * jь- v leksemih igo, iga, ižes, igla in iglica v T006–T013, T015–T019, T023–T026, T028–T031, T039–T041, T043–T044, T068, T090, T144, T166, T183, T188, T193, T198, T205, T207, T216, T230, T234, T309 in T327. 4. Uporabljena dodatna literatura ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb/klambe, dostop 15. 5. 2023); Furlan 2023; Zerzer 1962 5. Primerjaj SLA: V284.03 igo – pomen (3/110), V283.01 jarem (3/68), V283(a).01 jarem za enega vola (3/69), V283(b).01 jarem za dva vola (3/70), V291.01 gožva (3/18); OLA: 827; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Igo je večinoma lesena naprava za vprego enega ali dveh volov ali (manj razširjeno) ene ali dveh krav. V igo vprežene živali so vlekle voz, ralo, orni in snežni plug, brano in napravo za vrtenje pogonske gredi za mlačev in druga dela na podu. Osrednji del ižesa je bil praviloma lesen, izdelan iz javorovega, lahko tudi jesenovega, bukovega, orehovega ali lipovega lesa. Za vsakdanje delo z vprežno živino sta bili v uporabi bolj razširjeno dvojno in redkejše enojno igo. Enojno igo so uporabljali zlasti mali kmetje in kajžarji, na Gorjušah nad Bohinjem pa zlasti priseljenci, ki so se naselili na opuščene pašne planine. Večina enojnih ižes je bila preprostih oblik, zgolj usločena in prilagojena vratu vprežne živali, le redki so imeli tudi izrazitejše likovne dodatke. Vsa pa so imela obe končni strani okovani z železnim obročem in nanj privarjen kavelj ali zataknjen verižni člen. Razdalja med obema koncema enojnega ižesa je bila od 58 do 68 centimetrov, ižesa za dve vprežni živali so bila enkrat daljša. Njihova dolžina je bila odvisna predvsem od velikosti in spola vpreženih živali: ižesa za krave so bila praviloma krajša od ižes za večje in telesno močnejše vole: kravji so merili od 94 do 120 centimetrov, volovski so bili nekaj centimetrov daljši. Igo so na oje voza pritrjevali z železnimi sponami (tako igo je imelo sredi vrhnjega dela izrezane tri rožičaste kline, da se je preprečilo drsenje spone v levo ali desno stran) ali z močnimi usnjenimi jermeni (tako igo je imelo v osrednjem delu izrezani dve ploščati luknji, kamor so nataknili jermen in ga povezali z ojesi), ponekod tudi s členjenimi lesenimi klini. Približno na četrtini obeh koncev sta bili v les izdolbeni luknji za namestitev dveh klinastih rožičkov, ki sta bila na spodnjem koncu praviloma odebeljena, da ob morebitnem drgnjenju ob kožo ne bi poškodovala živali. Igo za vprego dveh živali je imelo štiri klinaste rožičke, za vsako žival po dve. Dolžina ižes je bila odvisna tudi od zemljišč, na katerih so delali z vprežno živino – za delo na nagnjenih zemljiščih se je uporabljalo daljše igo. Likovno bolj opremljena so bila dvojna ižesa. Večja in močnejša volovska ižesa so bila tudi likovno bogatejša, saj so pripadala gospodarsko premožnejšim kmetijam 335 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 336 SLA V284.01 ‘igo’, 3/71 in poklicnim prevoznikom tovorov. Glede na oblikovne in likovne posebnosti ižes je mogoče prepoznavati njihovo pokrajinsko poreklo: za oblikovno in likovno naj- popolnejša veljajo ižesa z območja Bovca in Trente, izrazito ravna, a s prepoznavnimi členjenimi motivi so bila ižesa z območja Planine nad Ljubnim ob Savinji, izrazito členjena in likovno bogata pa so bila tudi ižesa iz Ziljske doline in okolice Beljaka. Igo so eni ali dvema vprežnima živalima praviloma namestili na vrat tik za glavo in ga z ozkimi jermeni privezali na rogove živali, pred tem pa so čelo med rogovi podložili z najpogosteje usnjeno ali tudi platneno blazino pravokotne oblike in vse skupaj tesno povezali z jermeni. Usnjena podložena blazina ja bila ponekod kakovosten tapetniški izdelek (npr. v Ziljski dolini) z več poveznimi čepki za utrditev ležišča notranje podlage, večinoma iz filca. Nekatere platnene zaščitne blazine so imele na zunanji vidni strani našit enakokraki križ navadno rdeče barve s kraki, raz- širjenimi od njihovega presečnega središča, bistveno več platnenih blazin pa je bilo brez kakršnega koli likovnega okrasja. Viri ižesa omenjajo že v 16. stoletju, v muzejskih zbirkah so najstarejši primerki iz srede 19. stoletja, bistveno več je ohranjenih s konca 19. in začetka 20. stoletja. Igo se je do 60. let 20. stoletja obdržalo predvsem na Bovškem, znano je bilo na Gorjušah in Koprivniku v Bohinju, na Srednjem Vrhu nad Gozdom Martuljkom, v Teru in na Planini nad Ljubnim ob Savinji, v Podvolovljeku, na Jazbini pri Črni na Koroškem, v Strojni na Koroškem in predvsem v Ziljski dolini, v okolici Beljaka, v Rožu in Podjuni. Nekateri viri ga umeščajo tudi na območje Cerkljanskega. Prim.: SEL 2004 7. Skica 336 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 337 SLA V278.01 ‘zavora’, 3/72 Komentar in karta: 3/72 SLA V278.01 ‘zavora’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomen ‘priprava, mehanizem za zaviranje voza’, knj. zavóra (), je najpogostejši leksem žlajf z izpeljankami žlajfa, ki je v T020 »železna«, žlajfen in žlajfar ter časovno različico šlajf z izpeljanko šlajfa. Redkejša so poimenovanja z besedotvorno podstavo zavr- ( zavor, zavora, zavornica, zavirilo, zaviralnica, zavirjalica). Na robu slovenskega jezikovnega prostora so v večjih ali manjših arealih zapisani leksemi špaljinica, rajs, vinta, bremza in premza, ki ima v T395 pojasnilo, da gre za zavoro pri novejšem tipu voza z gumijastimi kolesi. Leksem cokla je v T189 označen kot ‘zavora za sneg’, leksem zavora pa v T377 kot ‘zavora na sprednjih kolesih’. Nerelevantni so odgovori s pomenom ‘zavorna veriga’, tj. veriga v T286, zavor v T046, T053, T120, T304, T325, T327, T329 in T352–T354, zavora v T016, T322 in T336, zavornica v T032, T034, T239, T248, T253–T254, T261, T265–T267, T300, T305–T306, T343 in T409, zavor s ketino v T297, zavrenik v T363, zavorni lanec v T394, zaviralnica v T215, varilnik v T127 in špiril- v T041 in T050 ter zavornica v T229 z opombo »veriga za zaviranje«. Pomensko neustrezni in zato nerelevantni so tudi odgovori zareze v T010 z opombo, da so to »zavore pri saneh«, vinta v T154, maček v T234 z opombo »na saneh«, v T384 z opombo »vrsta zavore« in žlajfprigelj v T020 z opombo »leseno, je bil na osi«. Za T061, T065 in T077 je navedeno, da tam vozov nimajo oz. izraza ne poznajo. 2. Morfološka analiza zavora < * za-vor-a ← * za-ver-ti ‘zapreti, zaustaviti, zatakniti’ ← * za- ‘za’ + * ver-ti * vьr-ǫ ‘zatikati, vtikati, zapreti’ zavor < * za-vor-ъ zavornica < * za-vor-ьn-ic-a ← * za-vor-ьn-ъ zavoranica < * za-vor-a-n-ic-a zavirilo < * za-vir-i-dl-o ← * za-vir-a-ti ← * za-ver-ti zaviralnica < * za-vir-a-l-ьn-ic-a ← * za-vir-a-l-ьn-ъ zavirjalica < * za-vir-j-a-l-ic-a zapor < * za-por-ъ ← * za-per-ti ‘zapreti’ ← * za- ‘za’ + * per-ti * pьr -ǫ ‘suvati, tiščati, pritiskati’ hlapec < * xolp-ьc-ь ← * xolp-ъ ‘sluga, suženj, fant’ maček < * mač-ьk-ъ ‘maček’ ← * mač-ьk-a ‘mačka’ ← * mac, * mac-a žlajf < * (žlajf)-ъ ← * (žlajf)-a-ti ← srvnem. slīfen ‘brusiti’ (po srvnem. diftongizaciji ī > ei > ai) (ESSJ IV: 461) 337 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 338 SLA V278.01 ‘zavora’, 3/72 žlajf//a < * (žlajf)-a (// ≥ r v T187) žlajfklada < * (žlajf)-kold-a ← * (žlajf)-ъ + * kold-a ‘klada, tram’ žlajfar < * (žlajfar)-j-ь ← srvnem. slīfære ‘brusač, brus’ (po srvnem. diftongizaciji ī > ei > ai) žlajfen < * (žlajfn)-ъ ← srvnem. sleip(f)e(n) ‘zanka’ šlajf < * (šlajf)-ъ ← (šlajf)-a-ti ← nem. schleifen ‘brusiti’ šlajfa < * (šlajf)-a šrajf < * (šrajf)-ъ, nejasno, morda v zvezi s šlajf bremza < * (bremz)-a ← nem. Bremse ‘zavora’ premza < * (premz)-a ← bav. nem. Premse ‘zavora’ premz < * (premz)-ъ vinta < * (vint)-a ← bav. srvnem. winte ‘vitel’ špalj < * (špaĺ)-ь ← bav. nem. Spāl ‘trska’ (nem. Speil), kor. nem. Spāl ‘zobotrebcu podobna trska za špiljenje klobas’ špaljica < * (špaĺ)-ic-a špaljinica < * (špaĺ)-in-ic-a špaljilnica < * (špaĺ)-i-l-ьn-ic-a ← * (špaĺ)-i-ti ‘zatikati v kaj’ rajs < * (rajs)-ъ ← nem. Reiss ← nem. reissen ‘praskati, vrezati črte’ rajsa < * (rajs)-a rajsar < * (rajsar)-j-ь ← nem. Reisser ‘strgalnik’ žlajdra < * (žlajdr)-a ← bav. nem. Schleuder ‘frača’ fren < * (fren)-ъ ← furl. fren ‘zavora’ freno < * (fren)-o ← it. freno ‘zavora’ šjeraj < * (šjeraj)-ь ← furl. sierài ‘zapora, zapornica’ varilnik, nejasno, morda v zvezi z * ver-ti ‘zatikati, vtikati, zapreti’ vrenih, nejasno, verjetno v zvezi s furl. fren ‘zavora’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi vrenih v T060, šjeraj v T062, varilnik v T124, cokla v T189, šrajf v T282 in hlapec v T394. Kot enkratnica s šlajf- je kartiran leksem šlajfa v T036. Kot enkratnici s fren- sta kartirana leksema fren v T137 in freno v T078. Kot enkratnice s špalj- so kartirani leksemi špaljica v T080, špaljilnica v T161 in špalj v T072. Kot enkratnica z rajs- je kartiran leksem rajsa v T029. Kot enkratnica s premz- je kartiran leksem premz v T067. Kot enkratnica z zavor- je kartiran leksem zavoranica v T104. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi bremza v T008 in T304, zavornica v T043, T224, T270, T345 in T347, žlajfa v T008 in T187, rajsar v T200, zavora v T201 in T347, premz- v T253, T311, T326, T374 in T392, žlajf v T253, T265, T270 in T372, zavor v T300, T312, T326, žlajfar v T359, žlajfklada v T248, »ni odgovora« v T020, »ni poimenovanja« 338 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 339 SLA V278.01 ‘zavora’, 3/72 v T392 ter nerelevantni odgovori zavor v T138–T139 in T326, ketina v T178, zaverilnica v T187, zavornica v T229, maček v T270, zavri v T353, in žlajf z lancem v T372. Kot nerelevantni so kartirani odgovori s pomenom ‘zavorna veriga’, tj. veriga v T286, zavor v T046, T053, T120, T304, T325, T327, T329 in T352–T354, zavora v T016, T322 in T336, zavornica v T032, T034, T239, T248, T253–T254, T261, T265–T267, T300, T305–T306, T343 in T409, zavor s ketino v T297, zavrenik v T363, zavorni lanec v T394, zavornica v T343, zaviralnica v T215, varilnik v T127 in špiril- v T041 in T050, ter odgovori zareze v T010, vinta v T154, maček v T234 in T384 ter žlajfprigelj v T020. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T061, T065 in T077. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V279(a).01 zavreti z verigo (3/73), V279(b).01 zavreti z zavoro (3/74); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 446; ALI: 3614; ASLEF: 3267; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Zavora je bila pri vprežnih vozovih izpred 60. let 20. stoletja večinoma lesena in deloma kovinska naprava za zaviranje. Kasnejši vozovi z gumijastimi pnevmatikami so imeli že tehnično izpopolnjene železne zavorne sisteme, ki so zagotavljali večjo varnost pri delu na kmetijskih površinah in v prometu. Poleg vozov z zavorami so v 50. in 60. letih 20. stoletja obstajali tudi manjši leseni (vprežni) vozovi brez zavor, ki so jih uporabljali za manjša bremena in krajše razdalje. Voz brez vgrajenih zavor so v mirovanju zavarovali pred nenadzorovanim premikanjem z verigo, ki so jo zapeli med zadnje desno kolo in kavelj na drogu ob spodnji deski na vozu. Ponekod so pod voz, da se ni premikal, podložili kamen ali poleno, drugod so uporabljali ploščato in upognjeno zavorno coklo z dvema uhljema na vsaki strani, da se cokla ni izmaknila izpod kolesa, kadar so jo, privezano na verigo in voz, podstavili pod kolo. Včasih je voz, da se ni premikal, zadrževala kar vprežna živina. Ob prevažanju težjih bremen, zlasti hlodovine, so vozniki morali vozove zavirati tudi brez zavor. Voz so upočasnili, zavrli tako, da so vtaknili lesen kol ali drog med soro in spodnje deske ter ga naslonili na železni obroč vrtečega se lesenega kolesa. Dodatno utrditev kolesa v tej legi je omogočila lesena sprednja ročica voza in voznik je, oprt na drog, z delom svojo teže zaviral voz. Večina velikih vprežnih vozov je imela zavore vgrajene na zadnjem delu voza. Na južnem Pohorju je bila zavora sestavljena iz žlajfa, žlajfrinkov in priglja. Žlajf je bil pripet na soro s kovanimi vijaki. Kovani žlajfrinki so bili pritrjeni na nosilec žlajfa. Vse kovane dele zavore so izdelovali kovači. Z navijanjem zavorne kljuke sta se 339 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 340 SLA V278.01 ‘zavora’, 3/72 med vožnjo zavrli obe zadnji kolesi. Kadar so ustavili voz, so platišče kolesa z verigo, imenovano zavor, privezali na ročico ali stranski drog ob spodnjih deskah. Tako privezano kolo z verigo je bilo povsem nepremično. Ta način pritrjevanja kolesa so uporabljali tudi ob vožnji navzdol. Takrat so blokirali sprednje kolo, vendar je ob tem vprežena žival precej trpela, ker so ojesa silila v stran in ne v smer vožnje. Tak način dodatnega zaviranja z verigo so uporabljali le pri velikih strminah navzdol in močno natovorjenih vozovih. Zaviranje zadaj s prečnim zavornim drogom, pritrjenim ob obe kolesi na notranji strani voza, so npr. uporabljali tudi v Žirjah pri Sežani, v Cerknici, na območju Grosupljega in Velikih Lašč, v Danah in drugih vaseh v Loški dolini, na območju Kostanjevice in drugod na Dolenjskem, v Ormožu in Slovenskih goricah, v Koprivni na Koroškem ter v Pečnici v Zilji in v Gradišču v Podjuni. V večini slovenskih pokrajin pa so se uveljavile zavore na sprednjem paru koles. Železna zavorna kljuka je bila vedno tik pred levim sprednjim kolesom in je bila vodoravno nasajena na sprednji del zavore, ki je bila s prenosnimi navoji povezana s prečnim (sprva) lesenim zavornim drogom, vgrajenim pod vozom, tik za obema prednjima kolesoma. Voznik je voz zaviral s prečnim drogom, ki se je z navijanjem ročice stisnil ob železni obroč na platiščih obeh koles in s tem upočasnil premikanje voza ali ga povsem zaustavil. S takšnimi zavorami na sprednjih dveh kolesih so bili v 50. letih 20. stoletja opremljeni različni vprežni vozovi, npr. manjši leseni štirikolesni voz v okolici Kobarida, vozovi za prevažanje suhorobarskih izdelkov iz Črnega Vrha v Vipavsko dolino, večina vozov na Vojskem in drugod v Idrijskem hribovju, manjši in srednje veliki lojtrni vozovi na Krasu in v Vipavski dolini, v slednji tudi manjši vozovi s pletenim košem ali leseno trugo in prvi vozovi z gumijastimi kolesi, veliki vozovi z gumijastimi kolesi za prevoz hlodov v Loški dolini, v 60. letih 20. stoletja tudi veliki vozovi z gumijastimi kolesi za prevoz sena v Rašici pri Velikih Laščah in njim podobni vozovi v Šentjerneju na Dolenjskem, veliki vozovi z lesenimi kolesi z dodanimi dvojnimi oporniki za prevoz sena v Kostanjevici na Dolenjskem, vozovi z gumijastimi kolesi v Drašičih in Dragonji vasi v Beli krajini, veliki vozovi v Markovcih na Ptujskem polju idr. Zelo močne sprednje zavore so imeli tovorni vozovi, parizarji. Na nekaterih gričevnatih in hribovitih območjih so imeli največji vprežni vozovi vgrajene zavore na sprednjem in zadnjem paru koles. Take, predvsem lojtrne vozove z lesenimi platišči in železnimi obroči so v Idrijskem hribovju in na območju Velikih Lašč uporabljali za prevoz sena. Zelo velike vozove z gumijastimi kolesi in zavorami spredaj in zadaj so uporabljali za prevoz največjih in najdaljših kosov hlodovine zlasti na območju Kozarišča in drugih krajev v Loški dolini. Tehnično izpopolnjene in prilagojene voznikovemu udobnejšemu upravljanju voza so bile zavore na nekaterih prestižnih vozovih, kolesljih in kočijah. Gibljiva kljuka z dolgo osjo je bila pritrjena tik ob desno stran prednjega sedeža, kjer je praviloma sedel voznik, da je lahko glede na prometne okoliščine z desnico zavrl voz. Od ročice je bil navzdol do sprednjih koles vgrajen železni drog, ki je bil s prenosnim 340 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 341 SLA V278.01 ‘zavora’, 3/72 mehanizmom povezan z zavorama na sprednjih in ponekod tudi zadnjih dveh kolesih. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Makarovič 1965/1966; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 341 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 342 SLA V279(a).01 ‘zavreti z verigo’, 3/73 Komentar in karta: 3/73 SLA V279(a).01 ‘zavreti z verigo’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomen ʻz verigo povzročiti, da se voz premika počasneje ali da se ustavi’, knj. zavréti z verígo ( ; í), je v narečjih najpogostejši glagol zavreti, ki se povezuje z različnimi samostalniki (npr. zavreti s ketino, zavreti z zavoro, zavreti z zavornico, zavreti z lancem, zavreti z žlajdrnico), posamično je zapisan tudi glagol v nedovršni obliki, tj. zavirati, in različica z drugo predpono, tj. zazavirati. Po pogostnosti sledijo zveze z glagolom zažlajfati oz. njegovo nedovršno različico žlajfati. Redkejše so zveze z glagoloma bremzati in premzati, še manj pogosto se uporabljajo zveze z glagoloma frenirati in rajsati, in sicer predvsem na robu slovenskega jezikovnega prostora. V številnih točkah odgovora na to vprašanje ni. Pomensko neustrezen in zato nerelevanten je odgovor spustiti mačka v T383 s po- jasnilom »priprava z zobmi za ustavljanje«. Za točke T061, T065, T077, T271 in T417 je zapisano, da vozov tam ne zavirajo z verigo. 2. Morfološka analiza zavreti < * za-ver-ti ‘zapreti, zaustaviti, zatakniti’ ← * za- ‘za’ + * ver-ti * vьr-ǫ ‘zatikati, vtikati, zapirati’ zavreti s ketino/ketinami < * za-ver-ti sъ(n) (ketin)-ojǫ / (ketin)-ami ← * za-ver-ti + * sъ(n) ‘skupaj z’ + * (ketin)-a (← stvnem. kẹtna, chẹtnna ʻveriga’) zavreti z zavornico < * za-ver-ti sъ(n) za-vor-ьn-ic-ejǫ ← * za-ver-ti + * sъ(n) + * za-vor-ьn-ic-a (← * za-ver-ti) zavreti z lancem < * za-ver-ti sъ(n) (lanc)-emь ← * za-ver-ti + * sъ(n) + * (lanc)-ь (← madž. lánc ‘veriga’) zavreti z zavorom < * za-ver-ti sъ(n) za-vor-omь ← * za-ver-ti + * sъ(n) + * za-vor-ъ (← * za-ver-ti) zavreti z žlajdro < * za-ver-ti sъ(n) (žlajdr)-ojǫ ← * za-ver-ti + * sъ(n) + * (žlajdr)-a (← bav. nem. Schleuder ‘frača’) zavreti z žlajdrnico < * za-ver-ti sъ(n) (žlajdr)-ьn-ic-ejǫ ← * za-ver-ti + * sъ(n) + * (žlajdr)-ьn-ic-a (← * (žlajdr)-a) dol zavreti < * dol-ъ za-ver-ti ← * dol-ъ ‘dol’ (← tož. smeri k * dol-ъ ‘jama, votlina, dolina’) + * za-ver-ti zazavreti < * za-za-ver-ti ← * za- + * za-ver-ti zavrniti < * za-vьr-n-i-ti ≤ * za-vьr-nǫ-ti ← * za-ver-ti 342 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 343 SLA V279(a).01 ‘zavreti z verigo’, 3/73 zavirati < * za-vir-a-ti ← * za-ver-ti zavirati z zavornico < * za-vir-a-ti sъ(n) za-vor-ьn-ic-ejǫ ← * za-vir-a-ti + * sъ(n) + * za-vor-ьn-ic-a zavirati s ketinami < * za-vir-a-ti sъ(n) (ketin)-ami ← * za-vir-a-ti + * sъ(n) + * (ketin)-a zavriti < * za-vor-i-ti ← * za-vor-a / * za-vor-ъ ← * za-ver-ti zavorti < * za-vor-i-ti ← * za- ‘za’ + * vor-i-ti ‘zatikati, zapirati’ (← * ver-ti (ESSJ IV: 345)) zavoriti s ketinami < * za-vor-i-ti sъ(n) (ketin)-ami ← * za-vor-i-ti + * sъ(n) + * (ketin)-a zavreči < * za-veri ← * za- + * veri (< * verg-ti) ‘vreči’ zapreti < * za-per-ti ← * za- + * per-ti * pьr-ǫ ‘suvati, tiščati, pritiskati’ zapreti z lancem < * za-per-ti sъ(n) (lanc)-emь ← * za-per-ti + * sъ(n) + * (lanc)-ь zapreti s kadeno < * za-per-ti sъ(n) (kaden)-ojǫ ← * za-per-ti + * sъ(n) + * (kaden)-a (← ben. it. cadena ‘veriga’) deti zavor < * dě-ti za-vor-ъ ← * dě-ti ‘položiti, postaviti, vtakniti, narediti’ + * za-vor-ъ deti zavornico < * dě-ti za-vor-ьn-ic-ǫ ← * dě-ti + * za-vor-ьn-ic-a devati lanc prek < * dě-v-a-ti (lanc)-ь perk-ъ ← * dě-ti + * (lanc)-ь + * perk-ъ ‘prečen, ki leži prek’ žlajfati < * (žlajf)-a-ti ← srvnem. slīfen ‘brusiti’ (po srvnem. diftongizaciji ī > ei > ai) žlajfati z žlajdro < * (žlajf)-a-ti sъ(n) (žlajdr)-ojǫ ← * (žlajf)-a-ti + * sъ(n) + * (žlajdr)-a žlajfati na ketino < * (žlajf)-a-ti na (ketin)-ǫ ← * (žlajf)-a-ti + * na ‘na’ + * (ketin)-a zažlajfati < * za-(žlajf)-a-ti ← * za- + * (žlajf)-a-ti zažlajfati s ketino/ketinami < * za-(žlajf)-a-ti sъ(n) (ketin)-ojǫ / (ketin)-ami ← * za-(žlajf)-a-ti + * sъ(n) + * (ketin)-a zažlajfati z lancem < * za-(žlajf)-a-ti sъ(n) (lanc)-emь ← * za-(žlajf)-a-ti + * sъ(n) + * (lanc)-ь zažlajfati na rajs < * za-(žlajf)-a-ti na (rajs)-ъ ← * za-(žlajf)-a-ti + * na + * (rajs)-ъ (← nem. Reiss ← nem. reissen ‘praskati, vrezati črte’) zažlajfati z zavrenkom < * za-(žlajf)-a-ti sъ(n) (zavrenk-omь) ← * za-(žlajf)-a-ti + * sъ(n) + nejasno (verjetno zavrenk < * za-vor-ьn-ik-ъ ← * za-vor-ьn-ъ ← * za-vor-a ← * za-ver-ti) zažlajfati z zavirilnico < * za-(žlajf)-a-ti sъ(n) za-vir-i-dl-ьn-ic-ejǫ ← * za-(žlajf)-a-ti + * sъ(n) + * za-vir-i-dl-ьn-ic-a (← * za-vir-i-dl-o ← * za-vir-a-ti) zažlajfati z žlajdro < * za-(žlajf)-a-ti sъ(n) (žlajdr)-ojǫ ← * za-(žlajf)-a-ti + * sъ(n) + * (žlajdr)-a 343 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 344 SLA V279(a).01 ‘zavreti z verigo’, 3/73 premzati < * (premz)-a-ti ← * (premz)-a ← bav. nem. Premse ‘zavora’ zapremzati < * za-(premz)-a-ti ← * za- ‘za’ + * (premz)-a-ti zapremzati s ketino/na ketino < * za-(premz)-a-ti sъ(n) (ketin)-ojǫ / na (ketin)-ǫ ← * za-(premz)-a-ti + sъ(n) / na + * (ketin)-a zapremzati z žlajdro < * za-(premz)-a-ti sъ(n) (žlajdr)-ojǫ ← * za-(premz)-a-ti + sъ(n) + * (žlajdr)-a bremzati s ketino < * (bremz)-a-ti sъ(n) (ketin)-ojǫ ← * (bremz)-a-ti (← nem. Bremse ‘zavora’) + * sъ(n) + * (ketin)-a zabremzati < * za-(bremz)-a-ti ← * za- + * (bremz)-a-ti zabremzati z lancem < * za-(bremz)-a-ti sъ(n) (lanc)-emь ← * za-(bremz)-a-ti + * sъ(n) + * (lanc)-ь rajsati < * (rajs)-a-ti ← nem. reissen ‘praskati, vrezati črte’ rajsati s ketino < * (rajs)-a-ti sъ(n) (ketin)-ojǫ ← * (rajs)-a-ti + * sъ(n) + * (ketin)-a zarajsati < * za-(rajs)-a-ti ← * za- + * (rajs)-a-ti zarajsati z zavorjem < * za-(rajs)-a-ti sъ(n) za-voŕ-emь ← * za-(rajs)-a-ti + * sъ(n) + * za-voŕ-ь (< * za-vor-j-ь ← * za-ver-ti) zarajsati s ketino < * za-(rajs)-a-ti sъ(n) (ketin)-ojǫ ← * za- (rajs)-a-ti + * sъ(n) + * (ketin)-a frenirati s kadeno < * (fren)-(ir)-a-ti sъ(n) (kaden)-ojǫ ← * (fren)-(ir)-a-ti (← furl. frenâ, it. frenare ‘zavirati’ + nem. - ieren (← lat. īre)) + * sъ(n) + * (kaden)-a frenirati s ketino < * (fren)-(ir)-a-ti sъ(n) (ketin)-ojǫ ← * (fren)-(ir)-a-ti + * sъ(n) + * (ketin)-a zarajTljati < * za-(rajtĺ)-a-ti ← * za- + * (rajtĺ)-a-ti (← * (rajtĺ)-ь ← avstr. nem. Reitel ‘čep, klin, zatič’, srvnem. reitel ‘krepelo’) ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T118 in po metatezi r-l ≥ l-r v T128) zaraj//Tljati s ketino < * za-(rajtĺ)-a-ti sъ(n) (ketin)-ojǫ ← * za-(rajtĺ)-a-ti + * sъ(n) + * (ketin)-a ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl in // ≥ n v T349) zažlajdrati < * za-(žlajdr)-a-ti ← * za- + * (žlajdr)-a-ti (← * (žlajdr)-a) blokirati < * (blokir)-a-ti ← nem. blockieren ‘blokirati, zapreti, zaustaviti’ pripeti ketino < * pri-pę-ti (ketin)-ǫ ← * pri-pę-ti (← * pri- ‘pri’ + * pę-ti * pьn-ǫ ‘napenjati’) + * (ketin)-a zahakljati s ketino < * za-(xakĺ)-a-ti sъ(n) (ketin)-ojǫ ← * za-(xakĺ)-a-ti (← * za- + * (xakĺ)-a-ti ← * (xakĺ)-ь ← stvnem. hācko, hāko, srvnem. hāke ‘kavelj, splavarski drog’ (z manjšalno pripono nem. -l-)) + * sъ(n) + * (ketin)-a zadrgniti < * za-dьrg-n-i-ti ≤ * za-dьrg-nǫ-ti ← * za- + * dьrg-nǫ-ti ‘odtrgati’ zvinTljati < * sъ(n)-(vintĺ)-a-ti ← * sъ(n)- + * (vintĺ)-a-ti (← * (vintĺ)-a, nejasno, verjetno v zvezi z bav. nem. Wintn (im. ed. ž.) ‘vitel’ (z manjšalno pripono nem. -l-)) ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T339) zaplenkati s ketino < * za-(plenk)-a-ti sъ(n) (ketin)-ojǫ ← * za- + * (plenk)-a-ti (nejasno, morda onomatopejsko iz plenk) + * sъ(n) + * (ketin)-a 344 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 345 SLA V279(a).01 ‘zavreti z verigo’, 3/73 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi zavrniti v T113, zadrgniti v T267 in zvintljati v T339 ter besedne zveze s ketino zahakljati v T034, zaplenkati s ketino v T090 in pripeti ketino v T200. Kot enkratnica z bremzati je kartiran leksem zabremzati v T022. Kot enkratnica s premzati je kartiran leksem zapremzati v T029. Kot enkratna besedna zveza z zavoriti je kartiran leksem zavoriti s ketinami v T085. Kot enkratnica z -zavreti je kartiran leksem zazavreti v T361. Kot enkratne besedne zveze z zavreti so kartirani leksemi dol zavreti v T049, zavreti z žlajdro v T343, zavreti z lancem v T372 in zavreti z žlajdrnico v T392. Kot enkratna besedna zveza z zavirati je kartiran leksem zavirati z zavornico v T278. Kot enkratna besedna zveza z - bremzati sta kartirana leksema bremzati s ketino v T008 in zabremzati z lancem v T387. Kot enkratna besedna zveza z zapremzati je kartiran leksem zapremzati z žlajdro v T035. Kot enkratna besedna zveza z zarajtljati je kartiran leksem zarajtljati s ketino v T349. Kot enkratne besedne zveze z deti/ devati so kartirani leksemi deti zavor v T131, lanc prek devati v T401 in deti zavornico v T113. Kot enkratni besedni zvezi s frenirati sta kartirana leksema frenirati s ketino in frenirati s kadeno v T137. Kot enkratna besedna zveza z rajsati je kartiran leksem rajsati s ketino v T198. Kot enkratna besedna zveza z zarajsati je kartiran leksem zarajsati z zavorjem v T117. Kot enkratni besedni zvezi z žlajfati sta kartirana leksema žlajfati z žlajdro v T103 in žlajfati na ketino v T108. Kot enkratne besedne zveze z zažlajfati so kartirani leksemi zažlajfati s ketino v T166, zažlajfati z žlajdro in zažlajfati z zavirilnico v T213, zažlajfati na rajs v T304, zažlajfati z zavernikom v T363 in zažlajfati z lancem v T397. Kot enkratnica z zapreti je kartiran leksem zapreti v T375. Kot enkratna besedna zveza z zapreti je kartiran leksem zapreti s kadeno v T413. Kot opisi so kartirani odgovori – elipse s ketino v T080, T158, T383 in T385 ter z lancem v T407. Kot pretvorba s primitivom je kartiran odgovor žlajfanje s ketinami v T097. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi blokirati v T137, zavreti in zarajsati v T198, zavreti s ketino v T202, rajsati v T278 ter besedna zveza s ketino zarajsati v T236. Kot nerelevantna sta kartirana odgovora spustiti mačka v T383 in lanec v T408. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T061, T065, T077, T271 in T417. 345 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 346 SLA V279(a).01 ‘zavreti z verigo’, 3/73 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V279(b).01 zavreti z zavoro (3/74), V278.01 zavora (3/72); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 447 zavirati; ALI: 3615 zavirati; ASLEF: 3268 zavirati; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Popolna umiritev, zastoj ali zaviranje enega ali dveh koles pri štirikolesnih ali dvo- kolesnih vozovih so mogoči z zaviranjem z verigo. Z verigo so zavirali predvsem lesene vozove z lesenimi kolesi in nanje nasajenimi železnimi obroči. Najpogosteje so z verigo zavrli razprežen voz, da se med razkladanjem pridelkov ne bi samodejno premaknil ali speljal po bregu navzdol – razkladanje pridelkov z vpreženimi živalmi namreč ni bilo varno. Kmetje so za razpreganje izbrali bolj ravna zemljišča in mesta ob stavbah, gospodarskih poslopjih, kozolcih, skednjih idr., kjer je bilo manj možnosti za nenadzorovan, samodejen premik voza. Voz so z verigo zavrli tako, da so z njo povezali platišče kolesa in najpogosteje še stranski drog ob spodnjih deskah na vozu ali spodnjo stranico in vsaj en klin lojtrnega voza. Tako zavrt voz je bil dovolj zavarovan za varno razkladanje pridelkov z voza na skladiščno mesto ali za nakladanje nanj. Koles pa navadno niso zavirali z verigami ali drugimi predmeti, ko so na vpreženi lojtrni voz nakladali seno, saj so seno navadno nakladali proti večeru, ko ga je bilo treba hitro naložiti še pred večerno roso. Navadno je takrat eden od družinskih članov nadzoroval vprežene živali in jih po potrebi držal za vprego, da niso silile za svežo travo in ob tem premikale voza. Z verigo so voz zavrli tudi ob trgatvi v vinogradu, ko so v pokončne sode, kadi ali velike košare na vozu sipali obrano grozdje. Ker je takšno polnjenje sodov, kadi, trajalo dlje časa, so voz razpregli in živino privezali ob senčno drevo, kjer je imela dovolj prostora za pašo. Podobno so vozove razpregli in jih zavrli z verigami tudi ob delih v gozdu, ko so nakladali hlodovino ali les za kurjavo. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Makarovič 1965/1966; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 346 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 347 SLA V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’, 3/74 Komentar in karta: 3/74 SLA V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomen ʻz zavoro povzročiti, da se voz premika počasneje ali da se ustavi’, knj. zavreti z zavoro ( ; ), se v narečjih najpogosteje uporablja glagol zažlajfati v zvezi z različnimi predložnimi samostalniki (npr. zažlajfati – s cokljo, z vinto, z zavorom, z zavirilom, z žlajfom, z žlajfprigljem), redkejša sta nedovršni glagol žlajfati in dovršni glagol z drugo predpono, tj. prižlajfati. Druge najpogostejše so zveze z glagolom zavreti oz. z njegovo nedovršno različico zavirati. Areal tvorijo tudi poimenovanja z besedotvorno podstavo rajsati in besedne zveze z zarajsati ( zarajsati z zavirilom in zarajsati z zavorjem). Redkejša so poimenovanja s časovnima različicama prevzetih leksemov bremzati in premzati, še manj pogosto se uporabljajo leksemi zafrenati, zavintati in zašpaljiti, ki se govorijo predvsem na robu slovenskega jezikovnega prostora. Za večino poimenovanj je iz gradiva nesporno razvidno, da poimenujejo obravnavano dejavnost, za nekatera redka poimenovanja pa ni mogoče ugotoviti, ali morda po- imenujejo drug način zaviranja voza, tj. z verigo – v analizo in na karto so vključena tudi ta. V točkah T061 in T065 je v zapisu opozorjeno, da vozov tam nimajo. 2. Morfološka analiza zavreti < * za-ver-ti ‘zapreti, zaustaviti, zatakniti’ ← * za- ‘za’ + * ver-ti * vьr-ǫ ‘zatikati, vtikati, zapirati’ zavreti z žlajfom < * za-ver-ti sъ(n) (žlajf)-omь ← * za-ver-ti + * sъ(n) + * (žlajf)-ъ zavreti z zavorom < * za-ver-ti sъ(n) za-vor-omь ← * za-ver-ti + * sъ(n) + * za-vor-ъ zavreti z zavornico < * za-ver-ti sъ(n) za-vor-ьn-ic-ejǫ ← * za-ver-ti + * sъ(n) + * za-vor-ьn-ic-a (← * za-vor-ьn-ъ ← * za-vor-a ← * za-ver-ti) zavreti z zavirilom < * za-ver-ti sъ(n) za-vir-i-dl-omь ← * za-ver-ti + * sъ(n) + * za-vir-i-dl-o zavreti s premzo < * za-ver-ti sъ(n) (premz)-ojǫ ← * za-ver-ti + * sъ(n) + * (premz)-a (← bav. nem. Premse ‘zavora’) zavreti na rajs < * za-ver-ti na (rajs)-ъ ← * za-ver-ti + * na ‘na’ + * (rajs)-ъ (← nem. Reiss ← nem. reissen ‘praskati, vrezati črte’) zavreti z žlajdro < * za-ver-ti sъ(n) (žlajdr)-ojǫ ← * za-ver-ti + * sъ(n) + * (žlajdr)-a (← bav. nem. Schleuder ‘frača’) 347 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 348 SLA V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’, 3/74 zavirati < * za-vir-a-ti ← * za-ver-ti zazavirati < * za-za-vir-a-ti ← * za- + * za-vir-a-ti zavorti < * za-vor-i-ti ← * za- ‘za’ + * vor-i-ti ‘zatikati, zapirati’ (← * ver-ti (ESSJ IV: 345)) zavorti z žlajfom < * za-vor-i-ti sъ(n) (žlajf)-omь ← * za-vor-i-ti + * sъ(n) + * (žlajf)-ъ zavriti < * za-vor-i-ti ← * za-vor-a / * za-vor-ъ ← * za-ver-ti zavorati < * za-vor-a-ti ← * za-vor-ъ / * za-vor-a zapreti < * za-per-ti ← * za- + * per-ti * pьr-ǫ ‘suvati, tiščati, pritiskati’ dol zapreti s šlajfom < * dol-ъ za-per-ti sъ(n) (šlajf)-omь ← * dol-ъ ‘dol’ (← tož. smeri od * dol-ъ ‘jama, votlina, dolina’) + * za-per-ti (← * za- ‘za’ + * per-ti) + * sъ(n) + * (šlajf)-ъ (← (šlajf)-a-ti ← nem. schleifen) zapirati < * za-pir-a-ti ← * za-per-ti zavojiti < * za-voj-i-ti ← * za-voj-ь ‘kar je zavito’ ← * za-vi-ti (← * za- + * vi-ti ‘viti, plesti, obračati, upogibati’) žlajfati < * (žlajf)-a-ti ← srvnem. slīfen ‘brusiti’ (po srvnem. diftongizaciji ī > ei > ai) žlajfati z žlajfom < * (žlajf)-a-ti sъ(n) (žlajf)-omь ← * (žlajf)-a-ti + * sъ(n) ‘skupaj z’ + * (žlajf)-ъ (← * (žlajf)-a-ti) zažlajFati < * za-(žlajf)-a-ti ← * za- ‘za’ + * (žlajf)-a-ti ( F ≥ x v T069) zažlajfati z žlajfom < * za-(žlajf)-a-ti sъ(n) (žlajf)-omь ← * za- (žlajf)-a-ti + * sъ(n) + * (žlajf)-ъ zažlajfati z žlajfprigljem < * za-(žlajf)-a-ti sъ(n) (žlajfprigĺ)-emь ← * za-(žlajf)-a-ti + * sъ(n) + * (žlajfprigĺ)-ь (← nar. bav. nem. Schleifprügel ‘naprava za zaviranje’) (BDO: Schleifprügel) zažlajfati z vinto < * za-(žlajf)-a-ti sъ(n) (vint)-ojǫ ← * za-(žlajf)- a-ti + * sъ(n) + * (vint)-a (← bav. srvnem. winte ‘vitel’) zažlajfati s cokljo < * za-(žlajf)-a-ti sъ(n) (cokĺ)-ejǫ ← * za- (žlajf)-a-ti + * sъ(n) + * (cokĺ)-a (← it. zoccolo ‘cokla, opanka’, srvnem. zockel ‘cokla’) zažlajfati z zavorom < * za-(žlajf)-a-ti sъ(n) za-vor-omь ← * za- (žlajf)-a-ti + * sъ(n) + * za-vor-ъ (← * za-ver-ti ‘zapreti, zaustaviti, zatakniti’ ← * za- + * ver-ti ‘zatikati, vtikati, zapreti’) zažlajfati z zavirilom < * za-(žlajf)-a-ti sъ(n) za-vir-i-dl-omь ← * za-(žlajf)-a-ti + * sъ(n) + * za-vir-i-dl-o (← * za-vir-a-ti ‘zapreti, zaustaviti, zatakniti’ ← * za- + * ver-ti ‘zatikati, vtikati, zapreti’) prižlajfati < * pri-(žlajf)-a-ti ← * pri- ‘pri’ + * (žlajf)-a-ti šlajfati < * (šlajf)-a-ti ← nem. schleifen ‘brusiti’ zašlajfati < * za-(šlajf)-a-ti ← * za- + * (šlajf)-a-ti rajsati < * (rajs)-a-ti ← nem. reissen ‘praskati, vrezati črte’ zarajsati < * za-(rajs)-a-ti ← * za- + * (rajs)-a-ti 348 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 349 SLA V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’, 3/74 zarajsati z zavirilom < * za-(rajs)-a-ti sъ(n) za-vir-i-dl-omь ← * za-(rajs)-a-ti + * sъ(n) + * za-vir-i-dl-o zarajsati z zavorjem < * za-(rajs)-a-ti sъ(n) za-voŕ-emь ← * za- (rajs)-a-ti + * sъ(n) + * za-voŕ-ь (< * za-vor-j-ь ← * za-ver-ti) bremzati < * (bremz)-a-ti ← * (bremz)-a ← nem. Bremse ‘zavora’ zabremzati < * za-(bremz)-a-ti ← * za- + * (bremz)-a-ti premzati < * (premz)-a-ti ← * (premz)-a zapremzati < * za-(premz)-a-ti ← * za- + * (premz)-a-ti zapremzati s premzo < * za-(premz)-a-ti sъ(n) (premz)-ojǫ ← * za-(premz)-a-ti + * sъ(n) + * (premz)-a zafrenati < * za-(fren)-a-ti ← * za- + * (fren)-a-ti (← furl. frenâ, it. frenare ‘zavirati’) frenirati s frenom < * (fren)-(ir)-a-ti sъ(n) (fren)-omь ← * (fren)-(ir)-a-ti (← furl. frenâ, it. frenare ‘zavirati’ + nem. - ieren (← lat. īre)) + * sъ(n) + * (fren)-ъ (← furl. fren, it. freno ‘zavora’) zavintati < * za-(vint)-a-ti ← * za- + * (vint)-a-ti (← * (vint)-a ← bav. srvnem. winte ‘vitel’ / srvnem. winten ‘viti’) zašpaljiti < * za-(špaĺ)-i-ti ← * za- + * (špaĺ)-i-ti ‘zatikati v kaj’ (← * (špaĺ)-ь ← bav. nem. Spāl ‘trska’ (nem. Speil), kor. nem. Spāl ‘zobotrebcu podobna trska za špiljenje klobas’) zažlajdrati < * za-(žlajdr)-a-ti ← * za- + * (žlajdr)-a-ti (← * (žlajdr)-a ← bav. nem. Schleuder ‘frača’) šjerati < * (šjera)-ti ← furl. sierâ ‘zapirati, zavirati’ šrajfati < * (šrajf)-a-ti, nejasno, morda v zvezi s šlajfati 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi šjerati v T062, šrajfati in zapirati v T282, zavojiti v T286 in zažlajdrati v T412. Kot enkratnica z zapirati je kartiran leksem zapirati v T282. Kot besedne zveze z zavreti so kartirani leksemi zavreti z zavirilom v T198, zavreti z zavornico v T230, zavreti z žlajfom v T299, T372, T386 in T409, zavreti z zavorom v T339 in T385, zavreti z žlajdro v T339, zavreti s premzo v T392 in zavreti na raj s v T302. Kot enkratna besedna zveza z zavoríti je kartiran leksem zavoríti z žlajfom v T085. Kot enkratna besedna zveza z zapreti je kartiran leksem dol zapreti s šlajfom v T404. Kot enkratna besedna zveza z žlajfati je kartiran leksem žlajfati z žlajfom v T103. Kot enkratne besedne zveze z zažlajfati so kartirani leksemi z vinto zažlajfati v T008, zažlajfati z žlajfprigljem v T050, zažlajfati z zavirilom v T198 in zažlajfati z zavorom v T332. Kot enkratna besedna zveza z zarajsati je kartiran leksem zarajsati z zavorjem v T117. Kot enkratna besedna zveza s frenirati je kartiran leksem frenirati s frenom v T137. Kot opis je kartirana elipsa z žlajfom v T158 in T307. 349 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 350 SLA V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’, 3/74 Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi zapremzati v T009 in T202, rajsati v T102, zažlajfati z žlajfom v T148, T202 in T366, zažlajfati s cokljo v T187, zarajsati z zavirilom v T198, zažlajfati v T201 in T359, zažlajfati na vinto v T223, zavreti žlajf v T302, zabremzati v T304, žlajfati v T317, šlajfati v T404 ter zavreti v T316, T347 in T387. S simbolom za »ni poimenovanja« sta kartirana odgovora v T061 in T065. 4. Uporabljena dodatna literatura BDO (https://bdo.badw.de/suche?lemma=Schleifpr%C3%BCgel&stichwort= &options[case]=1&options[exact]=1, dostop 12. 6. 2023) 5. Primerjaj SLA: V279(a).01 zavreti z verigo (3/73), V278.01 zavora (3/72); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 447 zavirati; ALI: 3615 zavirati; ASLEF: 3268 zavirati; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Zaviranje z zavoro je bilo delovno opravilo in obenem ročna spretnost, ki ga je med vožnjo ali v mirovanju voza moral rutinsko obvladati voznik voza, furman. To je bil pomemben del obvladovanja vpreženih živali ter tehničnih lastnosti in zmogljivosti voza, zajemalo pa je tudi sposobnost predvidevanja trenutnih voznih in prometnih razmer. Samo izkušenim voznikom se je posrečilo obvladovati vse okoliščine in breme varno pripeljati do zastavljenega cilja, zato so se te veščine učili že otroci, največ z opazovanjem in podukom staršev ter drugih odraslih, ki so sodelovali pri kmečkih delih. Pri prevažanju različnih bremen z vozom so se dogajale tudi nesreče zaradi poškodb sestavnih delov voza, nerazsodnega ravnanja voznika in vrste drugih zunanjih okoliščin. Ob nepredvidenih okoliščinah (tako med nakladanjem voza kot med vožnjo) je moral voznik tudi skočiti z voza in hitro priviti zavoro ter s tem upočasniti ali povsem zaustaviti vsaj dve, na nekaterih vozovih postopoma vsa štiri kolesa. Takšni ukrepi so bili še posebej pogosti pri naloženih vozovih, ko je voznik moral paziti in opazovati posebnosti na vozišču, se prilagajati prometnim razmeram in tako skrbeti za lastno varnost ter varnost živali in bremena. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Makarovič 1965/1966; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 350 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 351 SLA V280.01 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’, 3/75 Komentar in karta: 3/75 SLA V280.01 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomen ʻzavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo’, knj. cókla ( ), je v narečjih najpogostejši leksem coklja z različicami cokelj in cokola. Redkejša so poimenovanja, nastala s pomenskim prenosom z izrazov za druga obuvala (npr. črevelj, košp, šlapslin, šolen, šuh, radšuh in radšlap), še manj pogosta so poimenovanja, ki kažejo na snov, iz katere je zavora ( drvo, kamen, lesenjak). Manjše areale tvorijo poimenovanja klada, zagozda in podlaga. Po pomenskem prenosu so nastala tudi poimenovanja hlapec, maček in taca. Druga zapisana poimenovanja so redka (npr. žlajf, rajs, tapa), nekatera so tudi etimološko nejasne enkratnice. Kot je razvidno iz zapisanih opomb, je bila zavora te vrste lahko železna (v T242, T255–T256, T272 in T378) ali lesena (v T238 in T378). Nekateri so jo uporabljali pri vožnji v klanec (v T371), drugi samo pozimi, da voz ni drsel (v T154). Leksem coklja ima v T189 pomensko razlago ‘zavora za sneg’. V točkah T053 in T097 je v opombah zapisano, da predmetnosti nimajo, poznajo pa poimenovanje zanjo. Pomensko neustrezna in zato nerelevantna sta leksema v T118 z opombo »kos lesa, ki ga privežejo kravi, da ne uteče« in maček v T210 z opombo »za sani«. V točkah T023, T029–T030, T049, T061, T127, T180, T275, T337, T342, T347, T385 in T387 predmetnosti in poimenovanja zanjo ne poznajo. 2. Morfološka analiza co// kLja < * (cokĺ)-a ← it. zoccolo ‘cokla, opanka’, srvnem. zockel ‘cokla’ (// ≥ n v T113–T114, T136–T137; L ≥ n v T204; L ≥  v T114) cokelj < * (cokĺ)-ь ← srvnem. zockel co//kola < * (cokol)-a ← it. zoccolo, trž. it. zocolo (// ≥ n v T115) črevelj < * červ-ьj-ь ← * červ-i, tož. ed. * červ-ьj-ь ← * červ-o ‘koža (z živalskega trebuha), usnje’ (z regularnim razvojem * čer- > * črě- > če- v T008) drva < * drъv-a (im. ed. ž.) ← * drъv-a (im. mn. s.) ‘les, drva’ drvo < * drъv-o ← * drъv-a (im. mn. s.) drvo za žlajf < * drъv-o za (žlajf)-ъ ← * drъv-o + * za ‘za’ + * (žlajf)-ъ (← * (žlajf)-a-ti ← srvnem. slīfen ‘brusiti’ (po srvnem. diftongizaciji ī > ei > ai) (ESSJ IV: 461)) kamen < * ka-men-ь ← * ka-my, tož. ed. * ka-men-ь ‘kamen’ klada < * kol-d-a ‘klada, tram’ ← * kol-ti ‘klati, tolči’ hlapec < * xolp-ьc-ь ← * xolp-ъ ‘sluga, suženj, fant’ 351 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 352 SLA V280.01 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’, 3/75 lesenjak < * lěs-eń-ak-ъ (< * lěs-en-j-ak-ъ) ← * lěs-en-ъ ← * lěs-ъ ‘les’ zag//ozda < * za-gvozd-a ← * za-gvozd-i-ti ‘vstaviti klin, žebelj’ ← * za- + * gvozd-i-ti (← * gvozd-ъ ‘vejica, zatič, klin’) (// ≥ l v T371, T390–T392, T395, T399, T402, T414) mačka < * mač-ьk-a ‘mačka’ ← * mac-a, * mac maček < * mač-ьk-ъ ← * mač-ьk-a podloga < * podъ-log-a ← * podъ-lei ← * podъ- ‘pod’ + * lei (< * leg-ti) ‘leči’ podlaga < * podъ-lag-a ← * podъ-lag-a-ti ← * podъ-lož-i-ti ← * podъ-lei podlaganica < * podъ-lag-a-n-ic-a ← * podъ-lag-a-n-ъ ← * podъ- lag-a-ti podlahka < * podъ-lag-ъk-a (z razvojem (* gk >) xk ≥ fk v T404 (Ramovš 1924: 239)) poleno < * pol-ě-n-o ‘poleno’ ← * pol-ě-ti ‘goreti’ količ < * kol-i-ь ← * kol-ъ ‘kol’ klin < * kl-in-ъ ‘klin’ ← * kol-ti ‘klati, tolči’ zajec < * zajęc-ь ‘zajec’ čoket < * (čoket)-ъ ← furl. çoc ‘čok’ (z manjšalno pripono furl. -et) cuketa < * (cuket)-a, nejasno, verjetno trž. it. zocheto ‘majhen čok’ kajla < * (kajl)-a ← nem. Keil ‘klin, zagozda’ košp- < * (košp)-ъ / * (košp)-ę (im. mn.) ← it. cospo ‘leseni čevelj’ šlapslin < * (šlapslin)-ъ, prim. nem. Schlappe ‘ohlapna copata’, kor. nem. Schlāpfn ‘copati’ (Schneeweis 1960: 21) radšlap < * (radšlap)-ъ, prim. nem. Radschlapfen šolen < * (šoln)-ъ ← srvnem. schuochlīn ‘čeveljček’ šuh < * (šux)-ъ ← nem. Schuh ‘čevelj’ radšuh < * (radšux)-ъ ← nem. Radschuh ‘cokla’ taca < * (tac)-a ← srvnem. tatze, nem. Tatze ‘taca, šapa’ žlajf < * (žlajf)-ъ ← * (žlajf)-a-ti ← srvnem. slīfen ‘brusiti’ (po srvnem. diftongizaciji ī > ei > ai) (ESSJ IV: 461) žlajfprigelj < * (žlajfprigĺ)-ь ← nar. bav. nem. Schleifprügel ‘naprava za zaviranje’ (BDO: Schleifprügel; WBÖ 3, 1161: bav. avstr. Schleif[ en] prügel) žlajfar < * (žlajfar)-j-ь ← srvnem. slīfære ‘brusač, brus’ (po srvnem. diftongizaciji ī > ei > ai) rajs < * (rajs)-ъ ← nem. Reiss ← nem. reissen ‘praskati, vrezati črte’ topa < * (top)-a ← it. toppo ‘štor, klada’ tapa < * (tap)-a ← furl. tàp ‘podklada za kolo, da se ne premakne’ cvike (im. mn.) < * (cvik)-ę ← nem. Zwicke ‘ščipalka’ colek < * (col)-ъk-ъ ← srvnem. zol, bav. nem. Zoll ‘parobek, hlod, tram’ čok < * čok-ъ ‘kos debla, štor’ binta < * (bint)-a ← bav. srvnem. winte ‘vitel’ (po prehodu srvnem. w [] > [w]) 352 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 353 SLA V280.01 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’, 3/75 copanica, nejasno, morda v zvezi s cȏpati ‘tolči z nogami ob tla’, ‘glasno padati’ / copanje ‘podolžni tram pri vozu’ / cpanj (← nem. Zugbaum) pavha, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi klin v T008, čoket v T063, količ v T074, čok v T100, poleno v T100, topa v T111, tapa v T112, pavha v T231, colek v T311, cvike v T365, binta v T381, copanica v T388 in mačka v T409. Kot enkratnice s podlag- so kartirani leksemi podlaga v T363, podlahka v T404 in podlaganica v T405. Kot enkratnica s podlog- je kartiran leksem podloga v T152. Kot enkratnici z drv- sta kartirana leksema drva v T367 in drvo v T383. Kot enkratnica s - šlap je kartiran leksem radšlap v T052. Kot enkratnici s - šuh sta kartirana leksema šuh v T050 in radšuh v T041. Kot enkratnica z žlajf- je kartiran leksem žlajfar v T282. Kot enkratna besedna zveza z drv je kartiran leksem drvo za žlajf v T152. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi coklja v T008, T244, zajec v T355, šolen v T381 ter zagozda v T378 in T392. Kot nerelevantni so kartirani odgovori cokola v T118, cokelj v T417, ketina v T146 in odgovor podloži voz v T233. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T023, T029–T030, T049, T061, T127, T180, T275, T337, T342, T347, T385 in T387. 4. Uporabljena dodatna literatura BDO (https://bdo.badw.de/suche?lemma=Schleifpr%C3%BCgel&stichwort= &options[case]=1&options[exact]=1, dostop 12. 6. 2023); Schneeweis 1960; WBÖ 3 5. Primerjaj SLA: V279(a).01 zavreti z verigo (3/73), V279(b).01 zavreti z zavoro (3/74), V158A.01 drvo (2/72), V642.01 hlapec (1/133), V095.01 čevlji; OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: 3895 podpora za sode; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Cokla za podlaganje kolesa pri vprežnem ali vlečnem vozu je bila ponekod del opreme voza, večinoma pa odsev vsakokratne iznajdljivosti voznika, ki je za podlaganje kolesa uporabil različne predmete, ki jih je našel v bližnji okolici. To so bili lahko ostanki trdnih oblikovanih predmetov, ki so se kot odpadek znašli ob cesti, kos kamna, skale, les, veje, razžagani ostanki čokov idr. predmeti. Glede na okoliščine, težo bremena in nagnjenost terena so podlagali le eno ali dve kolesi, lahko pa tudi vse štiri. 353 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 354 SLA V280.01 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’, 3/75 Cokle, ki so jih imeli predvsem furmani pripete na svoje vozove, so bile večinoma železne in izdelek orodnih kovačev. V Šentpavlu pri Šentvidu pri Stični so raziskovalci Slovenskega etnografskega muzeja evidentirali in v risbi dokumentirali rahlo usločeno coklo kot zavoro pri vozu. Cokla je bila z verigo pritrjena na voz in jo je voznik po uporabi skupaj z verigo zataknil za del ogrodja voza. Podobne cokle so uporabljali tudi drugod, vendar redko pri vsakdanjem kmečkem delu. Takrat so vozove večinoma najprej zavrli in nato podprli z bližnjim priročnim predmetom. Cokle uporabljajo tudi sodobna vozila. Vlake in tudi posamezne vagone med daljšim postankom zavarujejo z močnimi kovinskimi coklami, navadno s ključi, pritrjenimi na tirnice. Bolj zaobljene cokle uporabljajo tudi vozniki velikih kamionov in avtobusov, ki občasno in v določenih nepredvidljivih okoliščinah kolesa svojih vozil podlagajo s coklami. Prim.: Bogataj 1989; Bogataj 1992; Makarovič 1965/1966; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 354 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 355 SLA V765a(b).02 ‘žrd’, 3/76 Komentar in karta: 3/76 SLA V765a(b).02 ‘žrd’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomen ʻdolg, debelejši lesen drog, ki se vzdolžno položi na vrh s senom, snopi naloženega voza in na obeh koncih priveže, da je tovor trdneje nameščen’, knj. žŕd ( ȓ), je med zapisanimi odgovori najpogostejši leksem žrd, enkrat je zapisana še istokorenska tvorjenka ožrd. Na robu slovenskega jezikovnega prostora je izpričana glasovna različica žrl. Prav tako redek je leksem štanga, drugi leksemi so enkratnice. Vprašanje V765a(b) spada med gramatična vprašanja, tj. med reflekse sonantnega r, zato za večino točk leksični odgovor za žrd ni zapisan. V T204 je v opombi zapisano, da za kartirani pomen nimajo besede. 2. Morfološka analiza žrD < * žьrd-ь *‘drog v plotu’ ( D ≥ l v T020, T022–T026, T166, T195) (Furlan 2011: 51–52) ožrd < * o(b)-žьrd-ь ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * žьrd-ь drog < * drǫg-ъ ‘drog’ štanga < * (štang)-a ← nem. Stange ‘drog’ ranta < * (rant)-a ← bav. nem. Rante ‘palica’, nem. Rante ‘letva’ jubal < * (jubal)-ъ ← furl. jubal ‘drog’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi jubal v T063, drog v T363 in ranta v T410. Kot enkratnica z -žrd je kartiran leksem ožrd v T360. Kot nerelevanten je kartiran odgovor žlajdra v T410. S simbolom za »ni poimenovanja« je kartiran odgovor v T204. Z izogloso je na karti označena premena -d > -l v leksemu žrd v T020, T022–T026, T166 in T195. 4. Uporabljena dodatna literatura Furlan 2011 5. Primerjaj SLA: /; OLA: 824, 940; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 355 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 356 SLA V765a(b).02 ‘žrd’, 3/76 6. Etnološka osvetlitev Žrd je do osem metrov dolg drog iz smrekovega, jelovega, borovega, tudi jelševega lesa s povsem obsekanimi vejami. Kmetovalci so ga uporabljali kot zgornjo vzdolžno povezno oporo na lojtrnik naloženega sena ali žitne slame. Z vrvmi, verigami, ponekod tudi s srobotom so žrd na obeh koncih povezovali z vozom, da so utrdili naloženo breme in s tem zmanjšali možnost, da bi se med vožnjo tovor raztresal ali celo zvrnil. S povečano skrbjo za krmo se je uporaba žrdi splošno uveljavila zlasti pri prevozu z bolj oddaljenih in strmih travnikov. Ponekod so žrd uporabljali tudi kot hodno oporo pri polaganju sena ali drugih pridelkov v kozolec. Pred prvo uporabo so sveže posekanemu deblu čimbolj oklestili veje in po možnosti tudi lubje, ki se je sicer sčasoma povsem odluščilo samo – uporaba suhe žrdi brez skorje je bila namreč lažja in tudi njena trajnost se je občutno podaljšala. Ponekod so za žrd uporabljali tudi starejše, za druge namene neuporabne drogove – v Spodnji Savinjski dolini so npr. za žrdi uporabljali tudi odslužene hmeljevke. Prvi je o uporabi žrdi na vozovih, naloženih s senom, poročal in jih upodobil Janez Vajkard Valvasor. Prim.: Ložar 1944; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 7. Skica 356 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 357 SLA V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’, 3/77 Komentar in karta: 3/77 SLA V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’ Januška Gostenčnik 1. Gradivo Prvotno vprašanje V285 kljuka iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vpra- šalnici po letu 1961 razdeljeno na dve podvprašanji, tj. na a) kljuka pri verigi in b) kljuka pri vratih. Gradivo, zbrano pred letom 1963, ožjega pomena leksemov (večinoma) ne pojasnjuje. V ta komentar je zato vključena večina odgovorov, ki so bili zapisani do leta 1963 in jih zaradi odsotnosti pomenskih podatkov lahko interpretiramo v obeh navedenih pomenih, ter vsi odgovori, zapisani po letu 1963, v katerih je izrecno navedeno, da ima izraz pomen ‘kljuka pri verigi’. Za pomen ‘kljuka pri verigi’, knj. kljúka pri verígi ( ú; í), je v narečjih najpogostejše poimenovanje kljuka, pogosti sta še poimenovanji kavelj in hakelj. Redkejša so poimenovanja hakeljc in hak, rinka in kavselj. Nerelevantna sta odgovora v T044, kjer je ob odgovoru kruka zapisana opomba »pri jarmu«, v T137 pa ob odgovoru ganc opomba »kot trnek«. V T012 je v opombi zapisano, da izraz »ni v rabi«. 2. Morfološka analiza kljuka < * kĺuk-a ‘kavelj, kljuka’ kljukaš < * kĺuk-(aš)-ь ← * kĺuk-a + madž. (-aš) kvaka < * kvak-a ‘kavelj, kljuka’ iglica < * jьg-ъl-ic-a ← * jьg-ъl-a ‘igla’ ključ < * kĺuč-ь ‘ključʼ ključanica < * kĺuč-a-n-ic-a ← * kĺuč-a-n-ъ ← * kĺuč-a-ti kavelj < * kav-ьĺ-ь ← * kav-ьĺ-ь ‘nekaj zakrivljenega’ / * (kavьĺ)-ь ← it. caviglio ‘klin, kavelj’ kavselj < * kav-ъs-ъĺ-ь ← * kav-ъs-a-ti *‘tolči, bitiʼ ← * kov-a-ti ‘kovatiʼ ščenec < * ščen-ьc-ь ‘(odrezani) kos (ki je služil za zatič)ʼ ← * ščen-ъ ‘odrezanʼ (ESSJ IV: 18) pero < * per- o ‘pero’ jarémnik < * arьm-ьn-ik-ъ ← * arьm-ъ ‘jarem’ člen < * čeln-ъ ‘člen, ud, sklep’ kruka < * (kruk)-a ← stvnem. krucka, srvnem. krucke, nem. Krücke ‘grebljica, bergla’ hak < * (xak)-ъ ← stvnem. hācko, hāko, srvnem. hāke ‘kavelj, splavarski drog’ hakelj < * (xakĺ)-ь ← stvnem. hācko, hāko, srvnem. hāke ‘kavelj, splavarski drog’ (z manjšalno pripono nem. -l-) 357 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 358 SLA V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’, 3/77 špichakelj < * (špicxakĺ)-ь ← * (špic)-ь (← nem. Spitze ‘konica’) + *( xakĺ)-ь hakeljc < * (xakĺ)-ьc-ь rinka < * (rink)-a ← bav. nem. Rinken ‘zaponka’, srvnem. rinc, nem. Ring ‘krog, obroč, prstan’ rink < * (rink)-ъ žVipla < * (žvipl)-a ← srvnem. swibel ‘zapah, kljuka’ (pred prehodom bav. srvnem. - p- > - b-) ( V ≥  v T216) šnolj < * (šnoĺ)-ь ← srvnem. snolle ‘zaponka’ (po prehodu srvnem. ż > š) kramp < * (kramp)-ъ ← srvnem. krampe ‘kljuka, kavelj, klamfa’ krampič < * (kramp)-i-ь rajTelj < * (rajtĺ)-ь ← avstr. nem. Reitel ‘čep, klin, zatič’, srvnem. reitel ‘krepelo’ ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T359, po metatezi r- l ≥ l- r v T372) gabeljni (im. mn.) < * (gabĺn)-i ← nem. Gabel ‘vilice’ (- n- je verjetno bav. nem., prim. nem. Kirche : bav. nem. Kirchen ‘(ena) cerkev’) rigelj < * (rigĺ)-ь ← srvnem. rigel ‘lesen ali železen zapah, prečni tram’, nem. Riegel ‘zapah’ kamba < * (kamb)-a ← avstr. nem. Kamp ‘komat’ narba < * (narba)-a ← nem. Narbe, bav. nem. Narb ‘zapah’ špringer < * (špringer)-j- ь ← bav. nem. Springer ‘okovi’ špriTla < * (špritl)- a ← bav. nem Sprittel ‘klin pri lestvi, paličica, deščica’ ( T ≥ k po diferenciaciji Tl ≥ kl v T051) ketina < * (ketin)-a ← stvnem. kẹtna, chẹtnna ‘veriga’ kljumpa < * (kĺump)-a ← nem. Klump, Klumpe, Klumpen ‘klump, kepa, gruda’ ganc < * (ganc)-ь ← trž. it. ganzo ‘kavelj, kljuka’ rampin < * (rampin)-ъ ← it. rampino ‘kavelj’ rimpin < * (rimpin)-ъ ← furl. rimpin ‘kavelj’ (lahko tudi rampin) čageljc < * (čagĺ)-ьc-ь ← verjetno nem. Kegel s sekundarno narečno palatalizacijo (glej čegelj ‘stožec’, ESSJ I: 76) ravbar < * (ravbar)-j- ь ← nem. Rauber ‘ropar’ kavkelj, nejasno, morda v zvezi s kavelj / sln. kavka ‘kavelj’ (Pleteršnik) pekelj, nejasno, morda v zvezi s pekati ‘udarjati (ob perilnik, prati)’ (ESSJ III: 22) šnelar, nejasno rajcelj, nejasno gartelj, nejasno bregelj, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi gabeljni v T011, rajcelj v T050, ključanica v T058, ključ v T076, člen v T100, kamba v T109, iglica v T113, pekelj v T148, ščenec v T149, rigelj v T246, čageljc v T261, ketina v T311, bregelj v T314, 358 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 359 SLA V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’, 3/77 hakeljni (im. mn.) v T346, špringer v T355, šnolj v T360, šnelar v T364, jarémnik v T376, narba v T386 in pero v T395. Kot enkratnica s kljuk- je kartiran leksem kljukaš v T404. Kot enkratnica s - hakelj je kartiran leksem špichakelj v T025. Kot enkratnica s kramp je kartiran leksem kramp v T154. Kot opisno poimenovanje je kartiran odgovor ta železni klin v T159. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi gartelj v T031, rampin v T137, kavelj v T148, krampič v T155, hakelj v T169, žvipla v T223, kljuka v T247, rajtelj v T372 ter enkratnice kljumpa v T008, špritla v T051 in ravbar v T090. S simbolom za »ni poimenovanja« je kartiran odgovor v T012. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V285(b).01 kljuka pri vratih (2/9); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Kljuka pri verigi je priprava, nameščena na enem koncu verige, namenjena za pri- vezovanje in zapenjanje predmetov na vozu, saneh, traktorskih prikolicah, tovornjakih idr. S kljuko na verigi so povezovali na vozove naloženo hlodovino, drva, seno in druga težja bremena, da so zavarovali in utrdili breme in voz. Ob privezovanju bremen so verigo močno napeli in kljuko zataknili čim bolj na tesno za še dosegljivi člen verige. Verige s kljukami so bile različnih dolžin in debelin; uporaba enih ali drugih je bila odvisna od teže in velikosti bremen. Kljuke na verigah so v preteklosti pogosto uporabljali za privezovanje hlodovine na gozdnih žičnicah (npr. na Bovškem in v Bohinju). Verige s kljukami so uporabljali tudi prevozniki hlodovine, npr. furmani iz Črnega Vrha v Vipavsko dolino, prevozniki hrastovine iz haloških vasi v tovarno tanina v Majšperku, prevozniki smrekovine in jelovine s Kozarišč v Loški dolini do bližnjih žag in železnic na Kočevskem ali Cerkniškem ipd. Z močnimi lesenimi vozovi, parizarji, nato s sodobnejšimi vozovi s pnevmatikami, so furmani s po dvema vpreženima konjema prevažali hlodovino, ki so jo na sredi trdno povezali z verigo in zapeli s kljuko, da je bilo tresljajev čim manj in so vpreženi konji zdržali dolgo pot od skladišč hlodovine v gozdovih do bližnjih žag ali železniške postaje. Še v 50. in 60. letih 20. stoletja so na podeželju vodo za pitje in napajanje živine prevažali tudi z lesenih sodih, ki so jih naložili na dvo- ali štirikolesni voz in sod z vozom povezali z verigo in zapeli s kljuko. Podobno so v Spodnji Savinjski dolini v dolgih lesenih cisternah, natovorjenih in z verigami privezanimi na lesene vozove z vpreženimi konji, prevažali gnojnico na njive in hmeljišča. 359 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 360 SLA V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’, 3/77 Ponekod so različno oblikovane verige s kljukami uporabljali tudi na ognjišču, da so nanje obesili kotle za pripravo hrane, podobne viseče verige s po eno kljuko so ponekod uporabljali tudi za obešanje koritc za rože. Verige s kljukami so uporabljali tudi domači in najeti mesarji, ko so zaklanega prašiča s kavljem in verigo za obe zadnji taci obesili na kapno lego ali prečni drog v gospodarskem poslopju, ponekod tudi na prečni tram osrednje bivalne hiše. Verige s kljukami so v kmečkem gospodarstvu in zasebnem gozdarjenju še vedno v rabi. Uporabljajo se npr. za vleko hlodovine iz gozdov do zbiralnega mesta, pa tudi med prevozom. Po pripovedovanju Ivana Podgrajška iz Zlakove nad Zrečami so na južnem Pohorju uporabljali naslednje verige s kljukami (zapis V. Hazler): »Na južnem Pohorju so ketne in haklje (verige in kljuke) delali vsi tamkajšnji kovači. Za različne namene so izdelovali več za delo prilagojenih verig. Šperiga je veriga, dolga okrog tri metre, na enem koncu ima rinko (obroč, člen), na drugem pa hakelj (kljuko). Žlavdra je veriga, dolga tri metre, na enem koncu ima rinko, v sredini rajkelj, na koncu pa ima tri do štiri glide (člene verige) in hakelj (kljuko). Závor je en meter dolga veriga, na enem koncu ima rinko, na drugem hakelj (kljuko). Rekeljketne so verige, dolge pet metrov, z drobnimi glidi in haklji na obeh koncih. Ta ketna se je uporabljala za prevoz plohov in snopov žita na vozu – nanj so privezali žrd, spredaj s ketno (verigo), zadaj pa s štrikom (vrvjo).« Prim.: Baš 1980; Cevc 1984; Cevc 1988; Ložar 1944; Makarovič 1981; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987 7. Skica 360 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 361 SLA V271.01 ‘ročni voziček’, 3/78 Komentar in karta: 3/78 SLA V271.01 ‘ročni voziček’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Za pomen ‘vozu podobna priprava za prevažanje stvari, tovora’, knj. rôčni vozíček ( ó; ȋ), se v narečjih uporablja množica različnih poimenovanj. Največ leksemov je tvorjenih z besedotvornimi podstavami voz- ( voziček, vozič, vozek in vozej), kol- ( kola, kolica) in gar- ( gare, garice, garičnik, garnjak, garovec, garovčič). Pogosti leksemi so še karjola, šajtrga in ciza. Leksem voz se v pomenu ‘ročni voziček’ uporablja le v besednih zvezah. Druga poimenovanja so zapisana redkeje, v manjših arealih ali razpršeno. Nekateri leksemi so v gradivu pomensko še dodatno pojasnjeni, in sicer glede na: a) namembnost vozička: leksem karjola ima v T102, T145 in T232 opombo »za gnoj«, kimpovec v T189 »ročni voziček za travo«, škalir v T097 in T102 »za seno«, šubgare v T398 so »podobne samokolnici za drva in travo«; b) število koles: kot »voziček z enim kolesom« so pojasnjeni leksemi: karjola v T137, T147 in T202, samokolka v T132, gare v T371, laderfar v T167 in T169, šajtrga v T374, taličke v T400, talige v T371 in T398 ter tiščej v T020, medtem ko leksem kolca v T255 in T286 poimenuje voziček »na dveh ali na štirih kolesih«; c) vrsto vozička: leksem garnjak v T046 poimenuje »voz z lojtrami, ki jih ni mogoče sneti«, dera v T211 je »voz z dero«, kripica v T244 »ima letvi«, šajtrga je v T254 »pletena iz protja«, v T257 pa »ima pleten koš«, vozek je v T137 »vsak voziček, tudi otroški«, paruč v T339 pa ima le opombo »vrsta voza«; č) velikost vozička: vozej v T028 ima opombo »majhen«. Pomensko neustrezen in zato nerelevanten je leksem kripa ‘sani s košem za gnoj’ v T192. V T082, T084, T127, T302, T305, T334, T353 in T407 je v opombah navedeno, da ročnih vozičkov in poimenovanj zanje ni. 2. Morfološka analiza [voz < * voz-ъ ‘voz’] ročni voz < * rǫč-ьn-ъ-j-ь voz-ъ ← * rǫč-ьn-ъ (← * rǫk-a ‘roka’) + * voz-ъ voz na roko < * voz-ъ na rǫk-ǫ ← * voz-ъ + * na ‘na’ + * rǫk-a majčken voz ≤ * mal-ьč-ьk-ьn-ъ voz-ъ ← * mal-ъk-ьn-ъ (← * mal-ъ ‘majhen’) + * voz-ъ miken voz ≤ * mal-ъk-ьn-ъ voz-ъ ← * mal-ъk-ьn-ъ (← * mal-ъ) + * voz-ъ voz z garicami < * voz-ъ sъ(n) (gar)-ic-ami ← * voz-ъ + * sъ(n) ‘skupaj z’ + * (gar)-ic-a (← * (gar)-a ← srvnem. garre, karre ‘gare’) 361 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 362 SLA V271.01 ‘ročni voziček’, 3/78 samotež voz < * sam-o-tęž-ь voz-ъ ← * sam-o-tęž-ь (< * sam-o-tęg-j-ь ← * sam-ъ ‘sam’ + * tęg-nǫ-ti ‘vleči, raztegovati, napenjati’) + * voz-ъ samotežni voz < * sam-o-tęž-ьn-ъ-j-ь voz-ъ ← * sam-o-tęž-ьn-ъ + * voz-ъ vozič < * voz-i-ь vozič na roke/rokah < * voz-i-ь na rǫk-ę / rǫk-axъ ← * voz-ъ + * na + * rǫk-a vozičič < * voz-i-i-ь voziček < * voz-i-ьk-ъ ročni voziček < * rǫč-ьn-ъ-j-ь voz-i-ьk-ъ ← * rǫč-ьn-ъ + * voz-i-ьk-ъ ta mali voziček < * t- mal-ъ-j-ь voz-i-ьk-ъ ← * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * mal-ъ + * voz-i-ьk-ъ vozek < * voz-ъk-ъ mali vozek < * mal-ъ-j-ь voz-ъk-ъ ← * mal-ъ + * voz-ъk-ъ ročni vozek < * rǫč-ьn-ъ-j-ь voz-ъk-ъ ← * rǫč-ьn-ъ + *voz-ъk-ъ samotežni vozek < * sam-o-tęž-ьn-ъ-j-ь voz-ъk-ъ ← * sam-o-tęž- ьn-ъ + * voz-ъk-ъ vozej < * voz-ej-ь vozica < * voz-ic-a voznica < * voz-ьn-ic-a vozelej, nejasno, morda * voz-(ĺ)-ej-ь / * voz-ьĺ-ej-ь kola (im. mn.) < * kol-a ← * kol-o ‘kolo’ kolica (im. mn.) < * kol-ic-a kolca (im. mn.) < * kol-ьc-a (ta) mal- kolca < (* t-) mal- kol-ьc-a ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * mal-ъ + * kol-ьc-e ročna kolca < * rǫč-ьn-a-j-a kol-ьc-a ← * rǫč-ьn-ъ + * kol-ьc-e samokolka < * sam-o-kol-ъk-a ← * sam-ъ ‘sam’ + * kol-ъk-o koleselj < * (koles)-ьĺ-ь ← nem. Kalesche ‘koleselj’, križano s sln. kol-o, rod. ed. kol-es-a koleseljc < * (koles)-ьĺ-ьc-ь samotež < * sam-o-tęž-ь (< * sam-o-tęg-j-ь) ← * sam-ъ ‘sam’ + * tęg-nǫ-ti ‘vleči, raztegovati, napenjati’ samotežne (im. mn.) < * sam-o-tęž-ьn-y-j-ę samotežnice (im. mn.) < * sam-o-tęž-ьn-ic-ę samotežnik < * sam-o-tęž-ьn-ik-ъ prema < * prm-a ← * prm-i-ti ‘usmerjati naravnost naprej’ ← * prm-ъ ‘raven, usmerjen naravnost naprej’ premica < * prěm-ic-a pešija < * peš-(ij)-a ← * peš-ь ‘peš’ pešijica < * peš-(ij)-ic-a 362 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 363 SLA V271.01 ‘ročni voziček’, 3/78 podritnik < * podъ-rit-ьn-ik-ъ ← * podъ-rit-ьn-ъ ← * pod-ъ + * rit-ь ‘rit’ vlaček < * volč-ьk-ъ ← * volk-ъ ← * veli (< * velk-ti) * vьlk-ǫ ‘vleči’ koš < * koš-ь (< * kos-j-ь) ‘koš’ tačka < * tač-ьk-a ← * tak-a-ti ← * toč-i-ti ← * tei (< * tek-ti) ‘teči’ (ESSJ IV: 146) tiščej < * tišč-ej-ь ← * tišč-a-ti ciza < * (ciz)-a, nejasno, verjetno neka neznana rom. predloga (iz katere je tudi štaj. nem. Zieselwagen ‘ciza’) cizovnik < * (ciz)-ov-ьn-ik-ъ gare (im. mn.) < * (gar)-ę ← * (gar)-a ← srvnem. garre, karre ‘gare’ samotežne gare (im. mn.) < * sam-o-tęž-ьn-y-j-ę (gar)-ę ← * sam-o-tęž-ьn-ъ + * (gar)-a garice (im. mn.) < * (gar)-ic-ę garnja//k < * (gar)-ьń-ak-ъ (< * (gar)-ьn-j-ak-ъ) (// ≥ n v T046) garovec < * (gar)-ov-ьc-ь garovčič < * (gar)-ov-ьč-i-ь šubgare (im. mn.) < * (šubgar)-ę ← nem. Schubkarre ‘samokolnica’ kara < * (kar)-a ← nem. Karre ‘ciza’ karjola < * (karjol)-a ← furl. cariole, ben. it. cariòla, it. carriola ‘samokolnica’ (po metatezi r- l ≥ l- r v T202, T275) kareta < * (karet)-a ← furl. carète ‘kočija na štiri kolesa’, ben. it. carèta ‘ciza’ karetina < * (karetin)-a ← it. carrettina ‘voziček z dvema kolesoma’ koreta < * (koret)-a ← bav. nem. Korrette ‘kočija na štiri kolesa’ šajtrga < * (šajtrg)-a ← bav. nem. Scheibtruhe ‘samokolnica’ kripa < * (krip)-a ← nem. (Wagen)krippe ‘koš pri vozu’ kripica < * (krip)-ic-a bArela < * (barel)-a ← furl. barele ‘ciza, voziček’, it. barella ‘nosilnica, nosilo’ ( bA ≥ bo v T094, T109; bA ≥ bu v T099) bArelica < * (barel)-ic-a ( bA ≥ bu v T067, T097) zbarela < * (zbarel)-a ← it. sbarello ‘dvokolesnik’ galjota < * (gaĺot)-a ← ben. it. galiota ‘ročni voziček’ talige (im. mn.) < * (talig)-ę ← madž. taliga ‘ciza, samokolnica’ taličke (im. mn.) < * (taličk)-ę ← madž. talicska ‘voz’ škalir < * (škalir)-j-ь ← furl. scalîr ‘del kmečkega voza, plató’ trugica < * (trug)-ic-a ← stvnem. truha, bav. stvnem. truγa, srvnem. truhe ‘skrinja, krsta’ truglica < * (trugl)-ic-a ← * (trugel)-ъ ← bav. nem. Truhel truglač < * (trugl)-ač-ь ← * (trugel)-ъ ← bav. nem. Truhel grote (im. mn.) < * (grot)-ę ← kor. nem. * Gratte ‘dvokolesni voz’ (po bav. nem. prehodu a > o) greteljc < * (gret)-(ĺ)-ьc-ь ← srvnem. * grët, * grëte ‘stopnica, lestev’ pura < * (pur)-a ← stvnem. gi-būro, srvnem. ge-būr(e) ‘sosed, sovaščan, kmet’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) 363 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 364 SLA V271.01 ‘ročni voziček’, 3/78 trogač < * (trog)-a-č-ь ← * (trog)-a-ti ← nem. tragen ‘nositi’ (po bav. nem. prehodu a > o) kočijica < * (koči)-j-ic-a ← * (koči)-j-a ← madž. koczi ‘kočija’ dera < * (der)-a ← kor. nem. Derre, štaj. nem. Dörre ‘sušica’, srvnem. darre, derre ‘ogrodje ali lopa za sušenje sadja ali žita’ kimpež < * (kimp)-ež-ь ← nem. Kipp(karren) ‘vrsta dvokolesnega voza’ z vrinjenim -m- (ESSJ II: 32) kimpovec < * (kimp)-ov-ьc-ь kinkolt < * kink-(olt)-ъ ← * kink-a-ti + nem. * -walt (→ sln. - olt) (Bajec 1950: 66) biroč < * (biroč)-ь ← furl. biroç, ben. it. biroc’ ‘koleselj, voz, voziček’ paruč < * (paruč)-ь ← bav. nem. Parútch(e), it. baroccio ‘voziček z dvema kolesoma’ (WBÖ 2: 386) čaroč < * (čaroč)-ь ← furl. cjaruç ‘voziček, vozek’ korde < * (korde)- ← madž. kordé ‘voziček, samokolnica’ kortovec < * (kort)-ov-ьc-ь ← it. corto ‘kratek’ baraka < * (barak)-a ← nem. Baracke, it. baracca ‘baraka, bivališče vojakov’, star. ‘pastirska koča’ paradiž < * (paradiž)-ь ← nem. Paradies ‘paradiž’, morda poimenovano po kraju Paradiž v Halozah bagrli < * (bagrl)- ← nem. Wagerl ‘voz(iček)’ handvagrli < * (handvagrl)- ← nem. Handwagerl ‘ročni voz(iček)’ laderfar < * (laderfar)-ъ, verjetno v zvezi z nem. Laderfahr ‘nakladalnik’ karamata < * (karamat)-a ← it. carromatto ‘voz brez stranic za prevoz težkih bremen’ karjuha, nejasno, morda v zvezi s karjola kankolje (im. mn.), nejasno kusa, nejasno gig, nejasno, verjetno nem. Gig ‘dvokolesni voz’ (BDO) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi kočijica v T008, bagrli v T051, čaroč v T063, koš v T083, biroč v T086, gig v T130, greteljc v T160, karjuha v T169, grote v T188, dera v T211, vlaček v T237, paruč v T339, kara v T342, handvagrli v T354, paradiž v T384, trogač v T400, korde v T402 in tačka v T409. Kot enkratnica s kimp- je kartiran leksem kimpovec v T189. Kot enkratnica s kol- je kartiran leksem samokolka v T132. Kot enkratnica s koleselj- je kartiran leksem koleseljc v T200. Kot enkratnica s prem- je kartiran leksem premica v T133. Kot enkratnica s pešij- je kartiran leksem pešijica v T376. Kot enkratnica s talig- je kartiran leksem taličke v T400. Kot enkratnice z gar- sta kartirana leksema garnjak v T046 in garovčič v T067. 364 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 365 SLA V271.01 ‘ročni voziček’, 3/78 Kot enkratnice z voz- so kartirani leksemi vozelej v T002, voznica v T071 in vozičič v T152. Kot enkratnice s trug(l)- so kartirani leksemi truglica v T023, trugica v T321, truglač v T389. Kot enkratne besedne zveze z voz- z levim prilastkom so kartirani leksemi miken voz v T125, samotežni vozek v T324, samotež voz v T328, majčken voz v T310 in mali vozek v T345. Kot enkratni besedni zvezi z voz z desnim prilastkom sta kartirana leksema voz na roko v T112 in voz z garicami v T374. Kot enkratna besedna zveza s kolca je kartiran leksem ročna kolca v T416. Kot enkratna besedna zveza z gare je kartiran leksem samotežne gare v T049. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi tiščej v T023, kortovec in vozič v T067, galjota in barela v T076, karetina, podritnik in barela v T097, prema v T133, voziček v T137, T169, T200 in T202, kareta v T166, T174 in T234, koreta v T210 in T234, laderfar v T169, kola v T174, kripica v T175 in T187, ta mali voziček v T176, kimpež in šajtrga v T187, kinkolt v T197, ciza v T202, samotež voz v T208, kolca v T234, kripa v T355, kankolje in talige v T370, šajtrga v T345 in T372, pešija in pura v T376, samotežne v T415 ter nerelevantna odgovora gnojni voz v T145 in orna kolca v T152. Kot nerelevantna sta kartirana odgovora kripa v T192 in gnojnice v T236. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T082, T084, T127, T302, T305, T334, T353 in T407. 4. Uporabljena dodatna literatura BDO (https://lexhelfer.dibs.badw.de/index.php?executeSearch=Gig, dostop 12. 6. 2023); ESSJ IV; EWUng 1992–1997; WBÖ 2 5. Primerjaj SLA: V266.01 voz (3/50), V270.01 lojtrnik (3/51), V271(a).01 ročni voziček z dvema kolesoma (3/79), V271(b).01 ročni voziček s štirimi kolesi (3/80); OLA: /; ALE: 444; SDLA-SI: 452 voz na dve kolesi, 695 dvokolnica; ALI: 3625 voz na dve kolesi, 1616 ciza; ASLEF: 3277 voz na dve kolesi, 3283 koš na vozu (karta 473: T199a baráka), 4496 ciza; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: 184 samokolnica, ciza 6. Etnološka osvetlitev Ročni voziček je naprava za prevoz manjših količin različnih živil, krmil, kuriva, sipkih gradiv, gnoja in različnih drugih predmetov. Ročni voziček je zelo uporabno prevozno sredstvo različnih poklicnih in družbenih skupin, saj je bolj učinkovit na manjših razdaljah, na bolj zgoščenih in raznolikih voznih poteh, za njegovo vključitev v delovni postopek pa je potrebno bistveno manj časa kot pri vpreganju 365 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 366 SLA V271.01 ‘ročni voziček’, 3/78 živine v voz. Upravlja ga lahko le ena oseba, in sicer predvsem v ožjem območju doma. Zelo uporaben je bil še v 60. letih 20. stoletja za delavske in polkmečke družine, ki so si z njim iz bližnje trgovine lahko pripeljale nakupljeno blago za ves mesec. Poleg vlečnih delovnih dvokolesnih in štirikolesnih vozičkov so obstajali tudi dvo- kolesni in štirikolesni otroški vozički domače izdelave. Poleg teh otroških vozičkov, namenjenih predvsem za igro otrok, so bili zlasti med meščanstvom in plemstvom v rabi tudi različni otroški vozički za prevoz dojenčkov in majhnih otrok. Nekateri slovenski muzeji hranijo zapuščino premožnejših meščanskih družin in prav otroški vozički pogosto izkazujejo prestižni družbeni položaj njihovih lastnikov. Otroški vozički so se na splošno uveljavili zlasti v 70. letih 20. stoletja. Prim.: Baš 1980; Bogataj 1989; Bogataj 1992; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 366 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 367 SLA V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema kolesoma’, 3/79 Komentar in karta: 3/79 SLA V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema kolesoma’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Prvotno vprašanje V271 ročni voziček iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici razdeljeno na dve podvprašanji, tj. na a) ročni voziček z dvema kolesoma in b) ročni voziček s štirimi kolesi. Gradivo, zbrano pred letom 1963, ožjega pomena leksemov (večinoma) ne pojasnjuje. V ta komentar so zato vključeni le tisti odgovori, pri katerih je izrecno navedeno, da izraz označuje pomen ‘ročni voziček z dvema kolesoma’. Za pomen ‘vozu podobna priprava z dvema kolesoma za prevažanje stvari, tovora’, knj. rôčni vozíček ( ó; ì), se v narečjih uporablja množica različnih poimenovanj. Največ leksemov je tvorjenih z besedotvornimi podstavami voz- ( voziček, vozek, vozič, vozej), kol- ( kola, kolica, kolca, kolarička, koles, samokolnik), gar- ( gara/ gare, garovec, garičnik) in kar- ( kara, kareta, karetica). Pogosti leksemi so še ciza, šajtrga, kripa, kripica in kimpež. Druga poimenovanja so zapisana redkeje, v manjših arealih ali razpršeno. Nekateri leksemi so v gradivu pomensko še dodatno pojasnjeni, in sicer glede na: a) namembnost vozička: leksem ciza ima v T191 opombo »voz na dveh kolesih za gnoj«, trabi v T205 »za les voziti«, cakrle v T217 »za gnoj«, entriga in ciza v T238 »za seno«, enako tudi šajtrga v T242, v T253 pa ima opombo »z ojnicami za vožnjo sveže goveje krme«, leksem kola v T253 ima opombo »v njem navadno vozijo svinjsko krmo«; b) vrsto vozička: gara je v T030 »voziček na dveh kolesih, ki ga pelje konj«, v T050 »samotežni voziček na dveh kolesih«, koreta v T201 pa »se vleče za sabo«; c) videz vozička: gare v T177, T184 in T194 so »pletene« oz. »s košem«, šajtrga v T184 je »lesena«, v T242 »s klini, bolj dolga«, v T255, T258, T260, T263, T266–T267, T289 in T296 pa »s pletenim košem«, koreta v T206 je »majhna«, ciza v T213 je »močnejša« kot kripica, ki je »zelo lahka«, tružica v T244 je »z dilami«, cize v T250 so »večje« kot kule v isti točki, kolca v T255 pa so »majhen voz, spleten, na dveh ali štirih kolesih«. Pomensko neustrezni in zato nerelevantni so leksemi paruč z opombo »za konje« ter garling v T013, gara v T032 in zapravljivček v T386, ki so vozički, ki jih vlečejo konji. V točkah T082, T084, T127, T302, T305, T307, T334, T339, T353, T407 in T413 je navedeno, da ročnih vozičkov in poimenovanj zanje tam nimajo. 367 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 368 SLA V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema kolesoma’, 3/79 2. Morfološka analiza voz < * voz-ъ ‘voz’ voziček < * voz-i-ьk-ъ ta mali voziček < * t- mal-ъ-j-ь voz-i-ьk-ъ ← * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * mal-ъ ‘majhen’ + * voz-i-ьk-ъ otroški voziček < * ot-roč-ьsk-ъ-j-ь voz-i-ьk-ъ ← * ot-roč-ьsk-ъ (← * ot-rok-ъ ‘otrok’) + * voz-i-ьk-ъ samotežni voziček < * sam-o-tęž-ьn-ъ-j-ь voz-i-ьk-ъ ← * sam-o- tęž-ьn-ъ + * voz-i-ьk-ъ vozek < * voz-ъk-ъ vozič < * voz-i-ь vozič na dve koli < * voz-i-ь na dъv-ě kol-ě ← * voz-i-ь + * na ‘na’ + * dъv-a ‘dva’ + * kol-o ‘kolo’ vozič na dveh kolah < * voz-i-ь na dъv-ěxъ kol-axъ ← * voz-i-ь + * na + * dъv-a + * kol-o vozej < * voz-ej-ь vozica < * voz-ic-a voznica < * voz-ьn-ic-a kol- (im. mn.) < * kol-a (im. mn. s.) / * kol-ę (im. mn. ž.) ← * kol-o, rod. ed. * koles-e ‘kolo’ male kola na dva potača (im. mn.) < * mal-y-j-ę kol-a na dъv-a po-tač-a ← * mal-ъ + * kol-o + * na + * dъv-a + * po-tač-ь (← * po-tak-a-ti ← * po-toč-i-ti ← * po- ‘po’ + ← * toč-i-ti ← * tei (< * tek-ti) ‘teči’) kolica (im. mn.) < * kol-ic-a kolca (im. mn.) < * kol-ьc-a male kolca < * mal-y-j-ę kol-ьc-a ← * mal-ъ + kol-ьc-e kolce (im. mn.) < * kol-ьc-ę kolarička < * kol-ar-i-ьk-a / * kol-ar-ič-ьk-a samokolnik < * sam-o-kol-ьn-ik-ъ ← * sam-o-kol-ьn-ъ (← * sam-ъ ‘sam’ + * kol-o) samokolčnik < * sam-o-kol-ьč-ьn-ik-ъ dvokolesnica < * dъv-o-kol-es-ьn-ic-a ← * dъv-o-kol-es-ьn-ъ kaleš < * (kaleš)-ь ← nem. Kalesche ‘koleselj’ koleselj < * (koles)-ьĺ-ь ← nem. Kalesche ‘koleselj’, križano s sln. kol-o, rod. ed. kol-es-a samotež < * sam-o-tęž-ь ← * sam-ъ ‘sam’ + * tęž-i-ti ‘naložiti, obtežiti’ samotežnik < * sam-o-tęž-ьn-ik-ъ samotežnice (mn. ž.) < * sam-o-tęž-ьn-ic-ę samotežne (mn. ž.) < * sam-o-tęž-ьn-y-j-ę koš < * koš-ь (< * kos-j-ь) ‘koš’ košej < * koš-ej-ь 368 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 369 SLA V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema kolesoma’, 3/79 prema < * prm-a ← * prm-i-ti ‘usmerjati naravnost naprej’ ← * prm-ъ ‘raven, usmerjen naravnost naprej’ premic- < * prěm-ic-a / * prěm-ic-ę (im. mn.) kočijica < * (koči)-j-ic-a ← * (koči)-j-a ← madž. koczi ‘kočija’ jajčnik < * aj-ьč-ьn-ik-ъ ← * aj-ьč-ьn-ъ ← * aj-ьc-e ← * aj-e ‘jajce’ pura < * (pur)-a ← stvnem. gi-būro, srvnem. ge-būr(e) ‘sosed, sovaščan, kmet’ (po bav. nem. prehodu b- > p-) lesena pura < * lěs-en-a-j-a (pur)-a ← * lěs-en-ъ (← * lěs-ъ ‘les’) + * (pur)-a ciz- < * (ciz)- ← nejasno, verjetno neka neznana rom. predloga (iz katere je tudi štaj. nem. Zieselwagen ‘ciza’) šajtrga < * (šajtrg)-a ← bav. nem. Scheibtruhe ‘samokolnica’ kripa < * (krip)-a ← nem. (Wagen)krippe ‘koš pri vozu’ kripica < * (krip)-ic-a bArela < * (barel)-a ← furl. barele ‘ciza, voziček’, it. barella ‘nosilnica, nosilo’ ( bA ≥ bo v T102, T109; bA ≥ bu v T079, T081, T083, T085, T087–T088, T090, T097, T100, T102) bArelica < * (barel)-ic-a ( bA ≥ bu v T096) zbarela < * (zbarel)-a ← it. sbarello ‘dvokolesnik’ gar- (im. mn.) < * (gar)-ę (im. mn. ž.) / * (gar)-a (im. mn. s.) ← * (gar)-a ← srvnem. garre, karre ‘gare’ samotežne gare (im. mn.) < * sam-o-tęž-ьn-y-j-ę (gar)-ę ← * sam-o-tęž- ьn-ъ + * (gar)-a garovec < * (gar)-ov-ьc-ь garičnik < * (gar)-ič-ьn-ik-ъ ← * (gar)-ic-a garična garica < * (gar)-ič-ьn-a-j-a (gar)-ic-a ← * (gar)-ič-ьn-ъ (← * (gar)-ic-a) + * (gar)-ic-a garet- < * (garet)-a (im. ed.) / * (garet)-ę (im. mn.) ← nem. Garrette ‘samokolnica’ kara < * (kar)-a ← nem. Karre ‘ciza’ kareta < * (karet)-a ← furl. carete ‘kočija na štiri kolesa’, ben. it. carèta ‘ciza’ karetica < * (karet)-ic-a koreta < * (koret)-a ← bav. nem. Korrette ‘kočija na štiri kolesa’ koretina < * (koret)-in-a karjola < * (karjol)-a ← furl. cariole, ben. it. cariòla, it. carriola ‘samokolnica’ kimpež < * (kimp)-ež-ь ← nem. Kipp(karren) ‘vrsta dvokolesnega voza’ z vrinjenim -m- (ESSJ II: 32) truga < * (trug)-a ← stvnem. truha, bav. stvnem. truγa, srvnem. truhe ‘skrinja, krsta’ tružica < * (truž)-ic-a kolentrugla < * (kolntrugl)-a ← * (koln)- (← nem. Kohlen- ‘premogov’) + strvnem. * trugula ‘skrinja’ (> bav. nem. Truhel ‘skrinja’) 369 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 370 SLA V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema kolesoma’, 3/79 grote (im. mn.) < * (grot)-ę ← kor. nem. * Gratte ‘dvokolesni voz’ (po bav. nem. prehodu a > o) (prim. Kranzmayer – Lessiak 1983: 75 grǫtte) greteljc < * (gret)-(ĺ)-ьc-ь ← srvnem. * grët, * grëte ‘stopnica, lestev’ paradiž < * (paradiž)-ь ← nem. Paradies ‘paradiž’, morda poimenovano po kraju Paradiž v Halozah poden < * (podn)-ъ ← bav. nem. Poden ‘tla’ (nem. Boden ‘tla’) ajnakselj < * (ajnaksĺ)-ь ← nem. ein ‘en’ + Achse ‘os’ cvajradelj < * (cvajradĺ)-ь, manjšalnica od nem. Zweirad ‘dvokolo’ bagrli < * (bagrl)- ← nem. Wagerl ‘voz(iček)’ korde < * (korde)- ← madž. kordé ‘voziček, samokolnica’ kordole, nejasno, verjetno v zvezi z madž. kordé kinkolt < * kink-(olt)-ъ ← * kink-a-ti + nem. * -walt (→ sln. - olt) (Bajec 1950: 66) šubgan < * (šubgan)-ъ ← nem. Schubkahn ‘potisni vlek’ / nem. Schubkarren ‘samokolnica’ trabi (im. mn.) < * trab-ъ, dalje nejasno baroc < * (baroc)-ь, verjetno križana oblika, prim. furl. biroz, ben. it. biroz(o), biroc’, it. barroccio ‘voz, voziček, koleselj’ kolesen, nejasno kabaroc, nejasno, verjetno v zvezi z baroc karjota, nejasno, morda v zvezi s karjola korola, nejasno, morda v zvezi s koreta in karjola garjotica, nejasno, morda v zvezi z gare in galjota ‘ročni voziček’ (Doria 1987: 259) podiljček, nejasno, morda v zvezi z dilja ‘deska’ cakrle, nejasno, morda v zvezi s sln. caker ‘imeti opravka s kom’ (← star. avstr. nem. zu acker gēn ‘v polje/njivo iti’) // v zvezi s kor. nem. Zacker ‘dvokolesni voz’ (prim. LIÖ Zacker) kankolje (im. mn.), nejasno liza, nejasno entriga, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi košej v T020, ajnakselj v T025, zbarela v T062, kaleš v T063, baroc v T085, poden v T104, garjotica v T107, podiljček v T110, kabaroc v T118, grote v T158 in greteljc v T159, jajčnik in kolesen v T172, koleselj v T173, trabi v T205, korola v T280, dvokolesnica v T325, cvajradelj v T328, kolentrugla v T331, liza v T348 in šubgan v T405. Kot enkratnice z voz- so kartirani leksemi vozej v T026, voznica v T071, vozica v T166 ter vozek in voz v T335. Kot enkratnica s kar- je kartiran leksem karetica v T156. Kot enkratnice s kol- so kartirani leksemi samokolnik v T095, kolarička v T148, samokolčnik v T163 in kolce v T229. Kot enkratnici s kord- sta kartirana leksema kordole v T399 in korde v T404. 370 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 371 SLA V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema kolesoma’, 3/79 Kot enkratnica s trug- je kartiran leksem tružica v T244. Kot enkratnica s prem- je kartiran leksem prema v T142. Kot enkratnica s samotež- je kartiran leksem samotež v T187. Kot enkratnica z barel- je kartiran leksem burelica ( bArelica) v T096. Kot enkratni besedni zvezi z vozič sta kartirana leksema vozič na dve koli v T113 in vozič na dveh kolah v T120. Kot enkratne besedne zveze z voziček so kartirani leksemi otroški voziček v T178, samotežni voziček v T193 in ta mali voziček v T263. Kot enkratna besedna zveza z gar- je kartiran leksem garična garica v T032. Kot enkratna besedna zveza s kola je kartiran leksem male kola na dva potača v T387. Kot enkratna besedna zveza s kolca je kartiran leksem male kolca v T397. Kot enkratna besedna zveza s pura je kartiran leksem lesena pura v T368. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi karjota v T090, truga in koš v T178, kimpež v T187, gare v T191, šajtrga v T193 in T304, kinkolt v T198, kripa v T202, T229 in T304, kripica v T213 in T229, entriga in ciza v T238, samotežne v T415 in nerelevantni odgovor paruč v T386. Kot nerelevantni so kartirani odgovori garling v T013, gara v T032 in zapravljivček v T386. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T082, T084, T127, T302, T305, T307, T334, T339, T353, T407 in T413. 4. Uporabljena dodatna literatura Bajec 1950; Doria 1987; EWUng 1992–1997; Kranzmayer – Lessiak 1983: LIÖ (https://lioe.dioe.at/db?q=HL,zacker,Lemma&page=68&itemsPerPage=10&fuzzy =true, dostop 12. 6. 2023) 5. Primerjaj SLA: V271.01 ročni voziček (3/78), V271(b).01 ročni voziček s štirimi kolesi (3/80), V266.01 voz (3/50), V270.01 lojtrnik (3/51); OLA: /; ALE: 444; SDLA-SI: 452 voz na dve kolesi, 695 dvokolnica; ALI: 3625, 1616 ciza; ASLEF: 3277 voz na dve kolesi, 4496 ciza; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: 184 samokolnica, ciza 6. Etnološka osvetlitev Ročni voziček z dvema kolesoma je bil razširjen po vsem slovenskem etničnem ozemlju zlasti na kmetijah in v nekaterih obrtnih in storitvenih dejavnostih. Na kmetijah so jih uporabljali za prevažanje manjših bremen, npr. sproti nakošene trave za dnevno krmo živini, pridelkov z vrtov in njiv do doma, mleka od doma do sprejemne mlekarne, drv od skladovnice do hiše, gnoja od gnojišča do vrta ali manjše njive, različnih orodij in opreme za obrezovanje dreves in vinske trte idr. Razširjeni so bili predvsem na ravninskih območjih, pa tudi na hribovskih kmetijah z bolj ravnimi obdelovalnimi površinami – tam so bili bolj v rabi kot ročni štirikolesni 371 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 372 SLA V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema kolesoma’, 3/79 vozički, ker je bila vožnja s takim vozičkom bolj tekoča. Do 70. let 20. stoletja so bili ročni vozički z dvema kolesoma še splošno v rabi, nato pa vse manj, in sicer tako zaradi upadanja kmečkega prebivalstva kot zlasti spremenjenega načina delovanja kmečkih gospodarstev. Na manjših polkmetijah jih uporabljajo še danes (npr. v spodnji Savinjski dolini). Na Slovenskem so bili ročni vozički z dvema kolesoma zelo različnih oblik in velikosti in so imeli tudi različna imena. Lesene ročne vozičke z dvema kolesoma so izdelovali kolarji, pri čemer so večinoma uporabili les breze, javorja ali bukve. Nato je železne obroče čez platišča in druge železne člene vozička izdelal kovač. V nekaterih evropskih mestih, tudi v Ljubljani, se je v letih pred 1. svetovno vojno, med svetovnima vojnama in tudi še dobri dve desetletji pozneje razvil poklic po- strešček, to je bila oseba, ki je ponujala prevozne storitve z (vlečnim) ročnim dvo- kolesnim vozičkom. V Ljubljani so se postreščki organizirali v stanovsko združenje in opravljali predvsem prevoze manjših bremen, najpogosteje potovalnih torb in kovčkov. Večja bremena sta prevažala tudi po dva postreščka, in sicer z večjim štirikolesnim vozičkom. Prim.: Baš 1980; Bogataj 1989; Bogataj 1992; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 372 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 373 SLA V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’, 3/80 Komentar in karta: 3/80 SLA V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’ Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Prvotno vprašanje V271 ročni voziček iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici razdeljeno na dve podvprašanji, tj. na a) ročni voziček z dvema kolesoma in b) ročni voziček s štirimi kolesi. Gradivo, zbrano pred letom 1963, ožjega pomena leksemov (večinoma) ne pojasnjuje. V ta komentar so zato vključeni le tisti odgovori, pri katerih je izrecno navedeno, da izraz označuje pomen ‘ročni voziček s štirimi kolesi’. Za pomen ‘vozu podobna priprava na štiri kolesa za prevažanje stvari, tovora’, knj. rôčni vozíček ( ó; ì), se v narečjih uporablja množica različnih poimenovanj. Največ leksemov je tvorjenih z besedotvornima podstavama voz- ( voziček, vozek, vozič in vozej) in kol- ( kola, kolica, kolca). Zapisane pa so tudi besedne zveze s tema jedroma (npr. samotežni voz, ta mali voziček, ročni vozek, mali vozek in male kolice, rajdana/ rajdeljna kolca). Manjši areal tvori leksem vlak. Druga poimenovanja so zapisana redkeje ali posamično. Pomensko neustrezen in zato nerelevanten je leksem koleselj v T386 z opombo »za konja«. V točkah T082, T084, T087, T127, T260–T261, T275, T302, T305, T334, T353 in T407 je navedeno, da ročnih vozičkov in poimenovanj zanje tam nimajo. 2. Morfološka analiza voz < * voz-ъ ‘voz’ samotežni voz < * sam-o-tęž-ьn-ъ-j-ь voz-ъ ← * sam-o-tęž-ьn-ъ (← * sam-ъ ‘sam’ + * tęg-nǫ-ti ‘vleči, raztegovati, napenjati’) + * voz-ъ prelasten voz < * per-lьz-t-ьn-ъ voz-ъ ← * per-lьz-t-ьn-ъ (← * per-lьz-t-ь ← * per- ‘skozi, prek, čez, k’ + * lьz-a-ti * liž-ǫ (< * liz-j-ǫ) ‘lizati’; prim. sln. prílast, prélast ‘priboljšek pri živinski klaji’; ESSJ II: 235 obolzniti) + * voz-ъ voziček < * voz-i-ьk-ъ ta mali voziček < * t- mal-ъ-j-ь voz-i-ьk-ъ ← * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * mal-ъ ‘majhen’ + * voz-i-ьk-ъ voziček z lojtrnicami < * voz-i-ьk-ъ sъ(n) (lojtr)-ьn-ic- ami ← * voz-i-ьk-ъ + * sъ(n) ‘skupaj z’ + * (lojtr)- ьn-ic- a (← * (lojtr)- a ← bav. srvnem. lǫiter ‘lestev’) vozek < * voz-ъk-ъ 373 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 374 SLA V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’, 3/80 ročni vozek < * rǫč-ьn-ъ-j-ь voz-ъk-ъ ← * rǫč-ьn-ъ (← * rǫk-a ‘roka’) + * voz-ъk-ъ mali vozek < * mal-ъ-j-ь voz-ъk-ъ ← * mal-ъ + * voz-ъk-ъ samotežni vozek < * sam-o-tęž-ьn-ъ-j-ь voz-ъk-ъ peški vozek < * pěš-ьsk-ъ-j-ь voz-ъk-ъ ← * pěš-ьsk-ъ (← * pěš-ь ‘peš’) + * voz-ъk-ъ vozič < * voz-i-ь vozej < * voz-ej-ь samotežni vozej < * sam-o-tęž-ьn-ъ-j-ь voz-ej-ь mali voznjak < * mal-ъ-j-ь voz-ьń-ak-ъ (< * voz-ьn-j-ak-ъ) ← * mal-ъ + * voz-ьń-ak-ъ kola (s. mn.) < * kol-a ← * kol-o ‘kolo’ mal- kola < * mal-y-j-ę / * mal-a-j-a kol-a ← * mal-ъ + * kol-o kolica < * kol-ic-a male kolica < * mal-y-j-ę kol-ic-a ← * mal-ъ + * kol-ic-e kolice (im. mn.) < * kol-ic-ę kolca (im. mn.) < * kol-ьc-a rajdana kolca < * (rajd)-a-n-a-j-a kol-ьc-a ← * (rajd)-a-n-ъ (← * (rajd)-a-ti ← kor. nem. Reide(n) ‘ovinek, zavoj’) + * kol-ьc-e rajdeljna kolca < * (rajdĺ)-ьn-a-j-a kol-ьc-a ← * (rajdĺ)-ьn-ъ (← kor. nem. Reide(n) ‘ovinek, zavoj’) + * kol-ьc-e kolca na štirih kolesih < * kol-ьc-a na čьtyr-ъ-j-ixъ kol-es-ěxъ ← * kol-ьc-e + * na ‘na’ + * čьtyr-e ‘štirje’ + * kol-o kolčeca (im. mn.) < * kol-ьč-ьc-a ← * kol-ьc-e vlak < * volk-ъ ‘vlečenje, vleka’ ← * veli (< * velk-ti) * vьlk-ǫ ‘vleči’ samotež < * sam-o-tęž-ь ← * sam-ъ ‘sam’ + * tęž-i-ti ‘težiti, obtežiti’ košara < * koš-ar-a ← * koš-ь (< * kos-j-ь) ‘koš’ činžavec < * činž-a-v-ьc-ь ← gor. sln. činž-a-ti ‘delati počasi’, dalje nejasno gare (im. mn.) < * (gar)-ę ← * (gar)-a ← srvnem. garre, karre ‘gare’ garičnjak < * (gar)-ič-ьń-ak-ъ (< * (gar)-ič-ьn-j-ak-ъ) kareta < * (karet)-a ← furl. carète ‘kočija na štiri kolesa’, ben. it. carèta ‘ciza’ ciza < * (ciz)-a, nejasno, verjetno neka neznana rom. predloga (iz katere je tudi štaj. nem. Zieselwagen ‘ciza’) karoca < * (karoc)-a ← it. carrozza ‘kočija’ bArela < * (barel)-a ← furl. barele ‘nosilnica, nosilo’, it. barèlla ‘nosilnica, nosilo’ ( bA ≥ bu v T097, T102) derica < * (der)-ic-a ← * (der)-a ← kor. nem. Derre, štaj. nem. Dörre ‘sušica’, srvnem. darre, derre ‘ogrodje ali lopa za sušenje sadja ali žita’ kripa < * (krip)-a ← nem. (Wagen)krippe ‘koš pri vozu’ bogen < * (bogn)-ъ ← srvnem. wagen ‘voz’ (pred prehodom srvnem. w [] > [w], po bav. nem. prehodu a > o) 374 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 375 SLA V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’, 3/80 šubgan < * (šubgan)-ъ ← nem. Schubkahn ‘potisni vlek’ / nem. Schubkarren ‘samokolnica’ bajtar < * (bajt)-aŕ-ь ← * (bajt)-a ← ben. it. baita, furl. baite ‘koča, bajta’ bagrle < * (bagrl)- ← nem. Wagerl ‘voz(iček)’ bagrček, nejasno, morda * (bagrl)-ьč-ьk-ъ gotelj, nejasno porbagelj, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi gotelj v T010, karoca v T071, burela ( bArela) v T097, kareta v T106, bajtar v T142, bagrček v T170, samotež v T191, činžavec v T202, bagrle v T272, porbagelj v T307, šubgan v T339, košara v T384 in kripa v T408. Kot enkratnica s kol- je kartiran leksem kolčeca v T283. Kot enkratnici z gar- sta kartirana leksema garičnjak v T034 in gare v T339. Kot enkratna besedna zveza z voz je kartiran leksem prelasten voz v T325. Kot enkratne besedne zveze z voz- so kartirani leksemi mali voznjak v T046, samotežni vozek v T324 in peški vozek v T369. Kot enkratna besedna zveza z voziček je kartiran leksem voziček z lojtrnicami v T278. Kot enkratna besedna zveza z vozej je kartiran leksem samotežni vozej v T044. Kot enkratna besedna zveza s kolca z desnim prilastkom je kartiran leksem kolca na štirih kolesih v T247. Kot enkratni besedni zvezi s kolca z levim prilastkom sta kartirana leksema rajdeljna kolca in rajdana kolca v T244. Kot enkratna besedna zveza s kolica je kartiran leksem male kolica v T372. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi voz v T097, bogen v T142 in voziček v T191. Kot nerelevanten je kartiran odgovor koleselj v T386. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T082, T084, T087, T127, T260–T261, T275, T302, T305, T334, T353 in T407. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V271.01 ročni voziček (3/78), V271(a).01 ročni voziček z dvema kolesoma (3/79), V266.01 voz (3/50), V270.01 lojtrnik (3/51); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Ročni voziček s štirimi kolesi je bil v rabi v večjem delu slovenskega etničnega prostora. Štirikolesne ročne vozičke so uporabljali za prevoz manjših bremen, sveže 375 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 376 SLA V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’, 3/80 pokošene trave, različnih pridelkov z njive ali bolj oddaljenega vrta ipd. V nekmečkem okolju so jih ponekod uporabljali za prevoz večje (mesečne) količine nakupljenih živil iz trgovin. Pogosto so bili takšni manjši vlečni vozički uporabljani tudi kot otroška igrača. Na slovenskem etničnem ozemlju je bilo znanih več različnih poimenovanj za štiri- kolesne ročne vozičke. V Markovcih na Ptujskem polju so uporabljali kolarsko izdelane vozke, ki so po obliki spominjali na lojtrnik, saj so imeli kolesa z naperami in z železnimi obroči okovana platišča. Pri večini družin so jih uporabljali do 70. let 20. stoletja predvsem za prevoz svinjske krme, sveže pokošene trave in tudi majhnih otrok, ko se je kmečka družina odpravila na delo na polje. Nekateri vozički s tega območja so imeli ob straneh vgrajene deske, da so z njimi lahko prevažali različne sipke snovi, pesek, cement, drobno kamenje, drva, dračje, zemljo, gnoj idr. V Podgorju pri Krškem so za prevoz manjših bremen, npr. dračja, vej, košar s krompirjem in sadjem idr. uporabljali t. i. draselj, nizek voziček s štirimi polnimi kolesi manjših velikosti in čokatih oblik. Te vozičke so večinoma izdelovali kmečki gospodarji za lastne potrebe, zaradi preproste izvedbe je bila njihova trajnost razmeroma kratka. Leseno dno takega vozička je bilo pritrjeno neposredno na obe prečni osi, dodane so bile še pokončne oporne ročice in deski na obeh bočnih straneh. Podobne vozičke s polnimi, iz ploha izrezanimi kolesi, so uporabljali tudi v Halozah. Tamkajšnji ročni voziček je bil podoben velikemu štirikolesnemu vozu, le da je namesto lojtrnic imel na bočne ročice prislonjeni dve deski. Prim.: Baš 1980; Bogataj 1989; Bogataj 1992; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; VSL 1997–1998 7. Skica 376 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 377 SLA V272.01 ‘ročica’, 3/81 Komentar in karta: 3/81 SLA V272.01 ‘ročica’ Jožica Škofic 1. Gradivo Vprašanje V272.01 ročica, knj. ročíca ( í), zastavljeno v im. ed., je v vprašalnici za SLA uvrščeno v poglavje Orodje, in sicer med vprašanja za poimenovanje voza in njegovih delov, vendar takoj za vprašanjem ročni voziček. Iz zbranega gradiva ni mogoče nedvoumno razbrati, ali so zapisovalci spraševali po pomenu 1. ‘vsak od štirih količev, ki se vtaknejo v oplen, za oporo ob straneh voza’ (SSKJ: agr.) ali po pomenu 2. ‘vsak od dveh podolgovatih delov, nastavkov voza za držanje, prijemanje’ (SSKJ: nav. mn.) oz. ‘oje ročnega vozička’. Le izjemoma (v T092) je v opombi za- pisano, da gre za eno od štirih ročic, na 1. pomen verjetno kaže tudi opomba v T006 »danes ni več v rabi, ker današnja vozila z gumastimi kolesi tega nimajo več«. V gradivu je najpogosteje zapisan leksem ročica, ki je v T024, T097, T101, T107, T113, T132, T139, T148, T152, T167, T198, T225, T248, T258, T267, T325, T330, T333, T335, T340, T343–T344, T347, T354, T389 in T410 zapisan v množini ( ročice), kar morda kaže na to, da gre za leksem s 1. pomenom, tj. štiri lesene bočne opornice na lojtrnih vozovih (prim. Etnološko osvetlitev 1) – tega pomena pa ne izključujejo niti odgovori, zapisani v ednini, na kar je mogoče sklepati npr. iz odgovora v T385 [ prva, zadnja] ročica. Redkeje se uporabljajo druge izpeljanke z istim korenom, npr. roča, ročka, ročaj, ročišče, ročkica. Redko so zapisana še poimenovanja oje in štanga z izpeljanko štangica – verjetno v 2. pomenu, tj. ʻoje ročnega vozičkaʼ, ter štilj in prlj s tvorjenko čeprlj (oboje v dolenjski narečni skupini) – verjetno s 1. pomenom. Druga poimenovanja so enkratnice. Leksem leč v T402 ima opombo »dolgi« ob kratki ročici. V T005, T058, T061 in T065 v zapisanem gradivu na to vprašanje ni odgovora, ker tam vozov nimajo in zato izraza za ročico ne poznajo. 2. Morfološka analiza ro//čic- < * rǫč-ic-a / * rǫč-ic-ę (im. mn.) ← * rǫk-a ‘roka’ (// ≥ š v T399) ročka < * rǫč-ьk-a ročkica < * rǫč-ьk-ic-a ← * rǫč-ьk-a (z razvojem čk > * čč ≥ šč v T399) roča < * rǫč-a (< * rǫk-j-a) ročaj < * rǫč-aj-ь ročišče < * rǫč-išč-e oje < * oj-e ‘oje’ klin < * kl-in-ъ ‘klin’ ← * kol-ti ‘klati, tolči’ 377 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 378 SLA V272.01 ‘ročica’, 3/81 klinec < * kl-in-ьc-ь prlj < * (prĺ)-ь ← hrv., srb. prlj ‘krajši kos lesa’, ‘palica’, ‘klin na lestvi’ (Skok III: 46) čeprlj, nejasno, morda v zvezi s prlj držalo < * dьrž-a-dl-o ← * dьrž-a-ti ‘držati’ stolpec < * stъlp-ьc-ь ← * stъlp-ъ ʻstolp, steber’ opora < * o(b)-por-a ← * o(b)-per-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * per-ti * pьr-ǫ ‘suvati, tiščati, pritiskati’ štanga < * (štang)-a ← nem. Stange ‘drog’ štangica < * (štang)-ic-a štilj < * (štiĺ)-ь ← srvnem. stil, nem. Stiel ‘ročaj, držaj, držalo’ špica ≤ * stъp-ic-a ‘napera, prečka, palica’ / < * (špic)-a ← nem. Spitze ʻkonica’ ruda < * (rud)-a ← madž. rud ‘drog’ leč < * (leč)-ь ← madž. lőcs ‘ročica pri vozu’ (Bajzek Lukač 2019) špangeljni (im. mn.) < * (špangĺn)-i, nejasno, v zvezi s srvnem. spange ‘tram, prečka, trak, zaponka’, nem. Spange ‘sponka’ zatrnica, nejasno, morda * za-tьrn-ьn-ic-a ← * tьrn-ъ ‘trn’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi držalo v T025, špica v T102, zatrnica v T201, stolpec v T291, leč v T402, opora v T407 in ruda v T410. Kot enkratnici z roč- sta kartirana leksema ročišče v T035 in roča v T417. Kot enkratnici s klin- sta kartirana leksema klin v T105 in klinec v T234. Kot enkratnica s štang- je kartiran leksem štangica v T349. Kot tretji odgovor v posamezni točki je kartiran leksem štanga v T223 in T386. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T005, T058, T061 in T065. 4. Uporabljena dodatna literatura Bajzek Lukač 2019 (https://hu.glosbe.com/hu/sl/l%C5%91cs, dostop 26. 4. 2023) 5. Primerjaj SLA: V289A.01 držalo (ročice) pri plugu (3/12), V289B.01 držalo pri cepcu (3/17), V270.01 lojtrnik (3/51); OLA: 663 držalo pri cepcu; ALE: /; SDLA-SI: 451 drogi (voza na dve kolesi), 393 ročice pri plugu; ALI: 3636 drogi (voza na dve kolesi); ASLEF: 3278 drogi (voza na dve kolesi); HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev 1. Ročice so štiri lesene bočne opornice na lojtrnih vozovih in na nekaterih štirikolesnih ročnih vozičkih. Na teh vozovih in vozičkih so ročice nataknjene na sprednji in zadnji leseni prečni opornik, oplen. Kadar so z vozom prevažali sipko gradivo, seno, kamenje, opeko idr., so med ročice na dno vzdolžno položili deske, da je bilo breme od spodaj in od strani še bolje zagrajeno. Kadar pa so na lojtrniku 378 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 379 SLA V272.01 ‘ročica’, 3/81 prevažali hlodovino, so deske, lojtre in tudi vse štiri ročice odstranili, ker bi se lahko ti deli voza med vožnjo poškodovali ali celo zlomili. Ročice so bile izdelane iz trdnega bukovega ali javorovega lesa, ker so bile med vožnjo pogosto izpostavljene pritiskom bremen. Ročice so bile rahlo usločenih oblik, z značilno zarezo na zunanji zgornji strani, kar je omogočalo pritrjevanje različnih bremen z vrvmi ali verigami in zagotavljalo varnejši prevoz. 2. Ročice so lahko tudi ojesa ročnega vozička, oblikovana glede na velikost in namembnost takega vozička za ročno vleko. Prim.: Baš 1980; Bogataj 1989; Bogataj 1992; Novak 1960; SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987 7. Skica 379 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 380 SLA V783.01 ‘sedlo’, 3/82 Komentar in karta: 3/82 SLA V783.01 ‘sedlo’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘priprava za sedenje, prenašanje, ki se namesti živali na hrbet’, knj. sêdlo ( é), je v večini narečij najpogostejši leksem sedlo, le da se je srednji spol ponekod maskuliniziral ali feminiziral. V primorski narečni skupini se uporablja romanizem sela, v koroški narečni skupini pa germanizem sotelj oz. zotelj. Leksem samar ‘sedlo za osla’ je redek, zapisan je le na stiku s hrvaškim jezikom kot drugi leksem ob prvem sedlo. Poleg leksema bašt v T061 se v T121 uporablja leksem bašta ‘sedlo za osla’. Za T002, T006, T030 in T063 je v opombah zapisano, da tam beseda ni znana oz. da sedel tam niso uporabljali. 2. Morfološka analiza sedlo < * sed-ъl-o ‘sedlo’ sedel < * sed-ъl-ъ sedla < * sed-ъl-a sela < * (sel)-a ← it. sella ‘sedlo’ (v T081 < * (sěl)-a ← furl. siele ‘sedlo’) zotelj < * (zotĺ)-ь ← nem. Sattel ‘sedlo’ (po bav. nem. prehodu a > o, pred bav. nem. prehodom z > s) sotelj < * (sotĺ)-ь ← nem. Sattel ‘sedlo’ (po bav. nem. prehodu a > o, po bav. nem. prehodu z > s) cotelj < nejasno, verjetno v zvezi z nem. Sattel ‘sedlo’ samar < * (samar)-ъ / * (samar)-j-ь ← hrv., srb. samar ‘vrsta sedla’ rajtelj < * (rajtĺ)-ь, nejasno, verjetno v zvezi z nem. reiten ‘jezditiʼ bašt < * (bašt)-ъ ← it. basto ‘leseno tovorno sedloʼ bašta < * (bašt)-a ← istriot. básta ‘(tovorno) sedloʼ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnici sta kartirana leksema cotelj v T020 in rajtelj v T025. Kot enkratnici z bašt- sta kartirana leksema bašt v T061 in bašta v T121. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T002, T006, T030 in T063. 4. Uporabljena dodatna literatura / 380 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 381 SLA V783.01 ‘sedlo’, 3/82 5. Primerjaj SLA: /; OLA: 794; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 6373; ASLEF: 6188; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Sedlo je priprava za sedenje na hrbtu jahalne živali, v preteklosti pa predvsem pri- prava za prenašanje bremen na hrbtu živali, najpogosteje osla. Tovorno sedlo za osla je (bilo) sestavljeno iz tekstilne ali usnjene podloge in lesenega sedla. Osla so osedlali najprej s podlogo iz volnene odeje, tanjše in podložene blazine ali kakšnega drugega gladkega pregrinjala. Na podlago na oslovem hrbtu so posadili leseno sedlo v obliki dveh parov usločenih kolov, ki sta bila zgoraj povezana z utoroma na križ, oba para med seboj pa največkrat z dvema kovinskima palicama, da je bilo sedlo dovolj čvrsto za prenašanje bremen (npr. v košarah) tako vrh oslovega hrbta kot na obeh bočnih straneh. Kmečko prebivalstvo je osedlane osle redno uporabljalo pri tovorjenju različnih bremen. Tako so prebivalci istrskega podeželja z otovorjenimi osli prihajali na tržnice ali neposredno na domove naročnikov v Piranu, Izoli, Kopru in Trstu prodajat zelenjavo, sadje, vino in druge pridelke. Zaradi množice tako opremljenih prodajalcev so mestne oblasti ponekod (Trst) takšno prodajo nadzorovale in omejevale. Prim.: / 7. Skica 381 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 382 SLA V281.02 ‘sani’, 3/83 Komentar in karta: 3/83 SLA V281.02 ‘sani’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Vprašanje V281 sani iz Ramovševe vprašalnice je bilo po preureditvi vprašalnice leta 1961 razdeljeno na dve podvprašanji, in sicer poleg V281 sani – splošno še a) vprežne sani in b) otroške sani. Zaradi pomanjkljivih odgovorov za pomen ‘vprežne sani’ so v tem komentarju in na karti predstavljena tako poimenovanja za vprežne kot za ročne sani, tj. tovorne sani oz. sani za osebni prevoz. Za pomen ‘vozilo z navadno dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu’, knj. saní ( ȋ), se v narečjih najpogosteje uporablja v dveh naglasnih in oblikovnih različicah izpričan leksem sani ( saní : sáni in sáne). Drugi najpogostejši leksem je sanke, redkejši sta izpeljanki sanice in sanivec. Pogosta so tudi poimenovanja smuči, smuče in smuke ter vlake, vlače in izpeljanke vlačuge, vlačice, vlačulje in vlakuže ter poimenovanje rtiče. Redko so zapisani še izrazi posmojke, samotežnice, samoteznice in tezne ‘ročne sani’. Med germanizmi so najpogostejša poimenovanja šlite, žlite ali žlike, žlajfe ali žlefe, poke, poki in pok ter rodlje. V terskem narečju se uporablja furlanizem lodža. V gradivu ni odgovora na to vprašanje v T113–T116 in T124–T125. Ponekod je dodatno pojasnjeno, da tam sani nimajo (T111, T126–T127, T135, T154 in T307) ali jih ne poznajo (T132), ker tam ni (dovolj) snega (T105, T117). Včasih je odgovor sicer zapisan (npr. v T120), a z opombo, da tam sani ni oz. da je poimenovanje »redko« (npr. v T224 in T228 kot drugi leksem ob leksemu šlite – v T229 pa je ob leksemu sani leksem šlite označen kot »starinski«). Za nekatere krajevne govore so v zapisih navedena še poimenovanja za tipe oz. vrste sani, ki pa niso kartirani, npr. v T191 golcarske sani »za spravljanje lesa, vozi jih delavec«, v T213 ločijo sani na ta lepe in ta delovne, v T372 so lahke sani »za boljše prilike«, žmetne sani pa so ‘vprežne sani’. V vprežne sani so vpregali konje (npr. konjske sani v T201 in T404) ali vole (v T087). 2. Morfološka analiza san- < * san-i (im. mn.) / * san-ę (im. mn.) konjske sani < * koń-ьsk-y-j-ę san-i ← * koń-ьsk-ъ (← * koń-ь ‘konj’) + * san-i zaprežne sani < * za-pręž-ьn-y-j-ę san-i ← * za-pręž-ьn-ъ (← * za-pręg-a ← * za-pręi ← * za- ‘za’ + * pręi (< * pręg-ti) ‘napeti, zvezati’) + * san-i vprežne sani < * vъ(n)-pręž-ьn-y-j-ę san-i ← * vъ(n)-pręž-ьn-ъ (← * vъ(n)-pręg-a ← * vъ(n)-pręi ← * vъ(n)- ‘v’ + * pręi) + * san-i 382 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 383 SLA V281.02 ‘sani’, 3/83 velike sani < * vel-ik-y-j-ę san-i ← * vel-ik-ъ ‘velik’ (← * vel-ь ‘velik’) + * san-i samotežne sani < * sam-o-tęž-ьn-y-j-ę san-i ← * sam-o-tęž-ьn-ъ (← * sam-ъ ‘sam’ + * tęg-nǫ-ti ‘vleči, raztegovati, napenjati’) + * san-i sa//Nke < * san-ъk-ę (im. mn.) (// ≥ j v T216, T221, T242, T279, T281, T305, T334, T337–T339, T345, T347–T351, T384, T407–T410, T417; N ≥ ń v T075) ta velike sanke < * t- vel-ik-y-j-ę san-ъk-ę ← * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * vel-ik-ъ + * san-ъk-ę vprežne sanke < * vъ(n)-pręž-ьn-y-j-ę san-ъk-ę ← * vъ(n)-pręž- ьn-ъ + * san-ъk-ę ročne sanke < * rǫč-ьn-y-j-ę san-ъk-ę ← * rǫč-ьn-ъ (← * rǫk-a ‘roka’) + * san-ъk-ę sanka < * san-ъk-a sanice < * san-ic-ę (im. mn.) sanivec < * san-iv-ьc-ь sanovka < * san-ov-ъk-a Smuč- < * smuč-i (im. mn.) / * smuč-ę (im. mn.) ← * smuč-a-ti ‘(hitro) drseti, hitro se premikati’ ( S ≥ š v T139, T150) smuke < * smuk-ę (im. mn.) ← * smuk-a-ti ‘delati hitre gibe’ vlak- < * volk-ъ / * volk- a / * volk- ę (im. mn.) ← * volk-ъ ‘vlečenje, vleka’ ← veli (< * velk-ti * vьlk-ǫ) ‘vleči’ vlakuže < * volk- už- ę (im. mn.) vlačice < * volč-ic- ę (im. mn.) vlačug- < * volč-ug- a / * volč-ug- ę (im. mn.) vlačulje < * volč-uĺ-ę (im. mn.) vlačun < * volč-un-ъ rti < * rъt-i (im. mn.) ← * rъt-ъ *‘dvignjeno mesto’ rtič- < * rъt-i-ь / * rъt-i-i (im. mn.) posmojke < * po-smǫ-ьk-ę (< * po-smǫd-j-ьk-ę) (im. mn.) ← * po- ‘po’ + * smǫd-i-ti ‘smoditi’ tezne < * tęʒ-ьn- ę (im. mn.) ← * tęʒ-a ← * (po-)tęʒ-a-ti ‘potegovati’ ← * tęg-nǫ-ti ‘vleči, raztegovati, napenjati’ samoteznice < * sam-o-tęʒ-ьn-ic-ę (im. mn.) ← * sam-ъ + * tęʒ-a-ti ‘potegovati’ samotežnice < * sam-o-tęž-ьn-ic-ę (im. mn.) ← * sam-o-tęž-ьn-ъ samice < * sam-ic-ę (im. mn.) ← * sam-ъ orliči < * orьl-i-i (im. mn.) ← * orьl-ъ ‘orel’ hitrice < * xytr-ic-ę (im. mn.) ← * xytr-ъ ‘hiter’ skok < * skok-ъ ‘skakanje’ žliT- < * (žlit)-ъ / * (žlit)-a / * (žlit)-ę (im. mn.) ← srvnem. slite ‘sani’ (pred prehodom srvnem. ż > š) ( T ≥ k v T056, T058–T059, T063, T074, T076) 383 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 384 SLA V281.02 ‘sani’, 3/83 šliT- < * (šlit)-ъ / * (šlit)-a / * (šlit)-ę (im. mn.) ← nem. Schlitten ‘sani’ (po prehodu srvnem. ż > š) ( T ≥ k v T057) šlitne < * (šlitn)-ę (im. mn.) ← nem. Schlitten slita < * (slit)-a, nejasno, v zvezi s šlita žlefe < * (žlěf)-ę (im. mn.) ← * (žlěf)-a ← srvnem. sleife, sleipfe ‘zanka, ogrodje, na katerem se pelje plug ali brana’ žlajfi < * (žlajf)-i (im. mn.) ← * (žlajf)-ъ ← srvnem. sleife, sleipfe ‘zanka, ogrodje, na katerem se pelje plug ali brana’ (po srvnem. diftongizaciji ī > ei > ai) pok- < * (pok)-ъ / * (pok)-i (im. mn. m.) / * (pok)-ę (im. mn. ž.) ← bav. nem. Pock (nem. Bock) ‘kozel’ rodlje < * (rodĺ)-ę (im. mn.) ← nem. Rodel ‘sani’ lodža < * (loǯ)-a ← furl. loze ‘sani’ kurte < * (kurt)-ę (im. mn.) ← furl. curt ‘kratek’ krtič- < nejasno, morda v zvezi s * (kurt)-ę // v zvezi z rtič- < * rъt-i-ь snita (mn.), nejasno kebe, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi žlefe v T008, orliči v T164, žlajfi v T198, snita v T215, kebe v T231 in rodlje v T412. Kot enkratnici s san- sta kartirana leksema sanka v T080 in sanovka v T370. Kot enkratnica z vlač- je kartiran leksem vlačun v T075. Kot enkratnica z rt- je kartiran leksem rti v T020. Kot enkratnici s šlit-/ slit- sta kartirana leksema šlitne v T030 in slita v T224. Kot besedni zvezi s sani sta kartirana leksema vprežne sani v T380 ter velike sani v T404 in T414. Kot enkratna besedna zveza s sanke je kartiran leksem ta velike sanke v T236. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi šlite v T050, vlakuže v T191, samotežne sani v T192, posmojke v T191 in T193, kurte in vlačulje v T195, samotežnice v T198 in T201, rtiče in skok v T198, krtiče v T206, sanke v T234, poki v T316, sani v T317 in T326, enkratnice samoteznice v T007, skok v T198 ter hitrice in samice v T236, besedni zvezi konjske sani v T201 in T404 ter vprežne sani v T050 in enkratni besedni zvezi zaprežne sani v T202 ter ročne sanke v T302. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T105, T111, T117, T126–T127, T132, T135, T154 in T307. 4. Uporabljena dodatna literatura Jakop 2020 384 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 385 SLA V281.02 ‘sani’, 3/83 5. Primerjaj SLA: V281(b).01 otroške sani (3/84), V282.01 smuči (3/85), V266.01 voz (3/50); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 697; ALI: 4922, 4921 sani za seno; ASLEF: 4085, 4084 sani za seno; HJA: 1432; LinGeH: 1284; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Vprežne sani so bile namenjene za prevoz tovora, potnikov, pa tudi za preživljanje prostega časa, zlasti pozimi. Na Slovenskem so bile v rabi do 60. let 20. stoletja, ko se je izboljšalo cestno omrežje in povečal cestni promet ter uvedlo redno zimsko pluženje javnih cest. V tem obdobju se je tudi občutno zmanjšal prevoz tovora s sanmi na kmetijah, predvsem zaradi uvajanja traktorjev in traktorskih priključkov, ki so sčasoma povsem nadomestili vlečne sani. Na kmečkih gospodarstvih so vlečne sani v zimskih mesecih uporabljali predvsem za prevoz gnoja na njive, kjer so ga nakladali na kup in ga zgodaj spomladi raztrosili po njivah. Z vlečnimi sanmi so pozimi prevažali tudi drva in hlodovino za nadaljnjo obdelavo. Vlečne sani so uporabljali tudi med letom kot prevozno sredstvo zlasti po zatravljenih poteh. Na Dolenjskem so npr. kmetje od pomladi do jeseni z manjšimi, nizkimi vprežnimi sanmi, vlačugami, prevažali kamenje in drva. Na vzhodnem Štajerskem, zlasti na območju Donačke gore, so z vlačugami iz kamnolomov odvažali kamne za izdelavo žrmelj in mlinov, v bližnjem Dobovcu pa tudi kamnite brusne kamne za kmečko rabo in velike brusne kamne za prodajo kovaški industriji. Na tem območju so iz kamnolomov do bližnjih priložnostnih delovišč z vlačugami vozili tudi kamnite bloke za izdelavo stopnic, tlakovcev, ograj, polic in drugih gradbenih elementov. V Goriških Brdih so sredi 20. stoletja še uporabljali velike sani, vlake, za prevoz različnih bremen, drv, sena, slame idr. Sestavljene so bile iz dveh dolgih drsnih in spredaj rahlo ukrivljenih in grobo obdelanih drogov (z ohranjenimi deli skorje), treh parov kolov, ki so nosili prečne in vzdolžne drogove, z utori povezane v trdno vozilo. Vprežne sani za prevažanje gnoja so imele nasajen iz leske pleten podolgovat koš, ki so mu ponekod vgradili vratca, da so skoznje lažje in hitreje izmetavali gnoj. Sani so bile izdelane iz močnih bukovih drogov, ki so bili površinsko gladko obdelani in izvedbeno prilagojeni namembnosti sani: za oba podolžna vozna droga so uporabili spredaj naravno ukrivljen les, druge vzdolžne, pokončne in prečne dele pa so povezali z različno izvedenimi utori, brez dodatnih kovinskih vezi; le spredaj je bila v pokončno nasajena kola vgrajena železna palica za namestitev vlečnega droga, ojes, za vprego živine. Za prevoz daljših bremen so ponekod sanem na zadnji strani pripeli dodatne sani z dvema drsnima drogoma, da so lahko oba dela sani med seboj povezali v daljše vozilo, večinoma namenjeno za prevoz drv, hlodovine in drugih bremen. Vprežne sani so uporabljali tudi na južnem Pohorju. Na Zbelovem nad Zrečami so kmetje pozimi uporabljali le prednje dele sani, imenovane poke, na katere so privezovali hlode in jih z vpreženo govejo živino vlačili iz gozdov. Kadar so kmetje 385 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 386 SLA V281.02 ‘sani’, 3/83 pozimi na njive vozili gnoj, so prednjemu poku dodali še zadnje sane in jih preko prečnega oplena z drogom povezali s sprednjim pokom. Med premožnejšimi kmeti je bila razširjena uporaba vprežnih sani za prevoze k ne- deljskim mašam, na pogrebe in nujne dnevne opravke. Različne vrste vprežnih sani za prevoz ene ali več oseb so bile znane tudi v mestnem okolju, zlasti v turističnih središčih. Na Bledu so z vlečnimi sanmi pozimi prevažali turiste okrog jezera, v ugodnih vremenskih razmerah pa tudi po zaledenelem jezeru. V Ziljski dolini so poznali vprežne ohcetne sani za prevoz mladoporočencev. Prim.: SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; Šarf 1956 7. Skica 386 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 387 SLA V281.02 ‘sani’, 3/83 387 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 388 SLA V281(b).01 ‘otroške sani’, 3/84 Komentar in karta: 3/84 SLA V281(b).01 ‘otroške sani’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘vozilo z navadno dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje otrok po snegu’, knj. saní ( ȋ) in sánke ( ȃ), se v narečjih najbolj pogosto uporablja leksem sanke, drugi najpogostejši leksem je sani. Pogoste so tudi izpeljanke s podstavo san-, npr. sanice, sankice, sančice, sanivček, s podstavo smuč-, npr. smučke, smučice in smukice, s podstavo vlač-, npr. vlačice, vlakice, ter leksema žlitke in teznice. V T108 in T256 je leksem sanke označen kot »novejši«, v T353 pa (ob prvem leksemu šlite) kot »redek«. Leksem sani je v dveh točkah (v T224 ob prvem leksemu slita in v T228 ob prvem leksemu šlite) označen kot »redek«, leksem šlite pa je v T229 (ob prvem leksemu sanke) označen kot »starinski«. Ti leksemi se lahko uporabljajo tudi v zvezah z desnim ali levim prilastkom, npr. sani za otroke v T198, sanke za dece v T345, otroške sani v T050, otročje sani v T213, ( ta) male sani v T187, T198 in T404; otroške sanke v T302, otročje sanke v T299 in T355, ta male sanke v T236, ponekod zapisane kot elipsa, npr. otroške za drečanje v T195. Za T105, T126–T127, T132, T135 in T154 je navedeno, da tam sani in zato tudi besede zanje nimajo. 2. Morfološka analiza san- < * san-i (im. mn.) / * san-ę (im. mn.) otroške sani < * ot-roč-ьsk-y-j-ę san-i ← * ot-roč-ьsk-ъ (← * ot-rok-ъ ‘otrok’) + * san-i otročje sani < * ot-roč-ьj-ę-j-ę san-i ← * ot-roč-ьj-ь (← * ot-rok-ъ ‘otrok’) + * san-i (ta) male sani < (* t-) mal-y-j-ę san-i ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * mal-ъ ‘majhen’ + * san-i sanice < * san-ic-ę (im. mn.) sanci < * san-ьc-i (im. mn.) sanivec < * san-iv-ьc-ь sanivček < * san-iv-ьč-ьk-ъ sanovka < * san-ov-ъk-a sa//Nke < * san-ъk-ę (im. mn.) ← * san-i (// ≥ j v T216, T221, T242, T279, T281, T305, T334, T337–T338, T345, T347–T350, T384, T407– T410; N ≥ ń v T075) 388 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 389 SLA V281(b).01 ‘otroške sani’, 3/84 otroške sanke < * ot-roč-ьsk-y-j-ę san-ъk-ę ← * ot-roč-ьsk-ъ + * san-ъk-ę otročje sanke < * ot-roč-ьj-ę-j-ę san-ъk-ę ← * ot-roč-ьj-ь + * san- ъk-ę ta male sanke < * t- mal-y-j-ę san-ъk-ę ← * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * mal-ъ + * san-ъk-ę sančice < * san-ьč-ic- ę (im. mn.) sa//nkice < * san-ъk-ic-ę (im. mn.) (// ≥ j v T339, T347, T351, T386, T417) Smuč- < * smuč-ь / * smuč-i (im. mn.) / * smuč-ę (im. mn.) ← * smuč-a-ti ‘(hitro) drseti, hitro se premikati’ ( S ≥ š v T117, T139, T150, T152) smučke < * smuč-ьk-ę (im. mn.) smučice < * smuč-ic-ę (im. mn.) smukice < * smuk-ic-ę (im. mn.) ← * smuk-a-ti ‘delati hitre gibe’ vlak- < * volk-ъ / * volk- a / * volk- ę (im. mn.) ← * volk-ъ ‘vlečenje, vleka’ ← veli (< * velk-ti * vьlk-ǫ) ‘vleči’ vlačice < * volč-ic- ę (im. mn.) vlakic- < * volk-ic- a / * volk-ic- ę (im. mn.) vlačulje < * volč-uĺ-ę (im. mn.) tezne < * tęʒ-ьn- ę (im. mn.) ← * tęʒ-a ← * (po-)tęʒ-a-ti ‘potegovati’ ← * tęg-nǫ-ti ‘vleči, raztegovati, napenjati’ teznice < * tęʒ-ьn-ic-ę (im. mn.) posmojke < * po-smǫ-ьk-ę (< * po-smǫd-j-ьk-ę) (im. mn.) ← * po- ‘po’ + * smǫd-i-ti ‘smoditi’ samotežnice < * sam-o-tęž-ьn-ic-ę (im. mn.) ← * sam-o-tęž-ьn-ъ ← * sam-ъ ‘sam’ + * tęg-nǫ-ti ‘vleči, raztegovati, napenjati’ žliT- < * (žlit)-ъ / * (žlit)-a / * (žlit)-ę (im. mn.) ← srvnem. slite ‘sani’ (pred prehodom srvnem. ż > š) ( T ≥ k v T056, T058, T062–T063, T070–T071, T074) žlitke < * (žlit)-ъk-ę (im. mn.) šliT- < * (šlit)-ъ / * (šlit)-a / * (šlit)-ę (im. mn.) ← nem. Schlitten ‘sani’ (po prehodu srvnem. ż > š) ( T ≥ k v T057) slita < * (slit)-a, nejasno, v zvezi s šlita rodelj- < * (rodĺ)-ь / * (rodĺ)-ę (im. mn.) ← nem. Rodel ‘sani’ rodeljni < * (rodĺn)-i lodža < * (loǯ)-a ← furl. loze ‘sani’ krevljice < * (krevĺ)-ic-ę (im. mn.) ← * (krevĺ)-a ← srvnem. kröuwel, krewel, kröul ‘kavelj za jemanje lonca iz peči’ pukelj < * (pukĺ)-ь ← bav. nem. Puckel ‘grba’ zlita < * (zlit)-a ← it. slitta, furl. slite ‘sani’ snita (mn.), nejasno hodeljni, nejasno, morda v zvezi z rodeljni kebice, nejasno 389 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 390 SLA V281(b).01 ‘otroške sani’, 3/84 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi hodeljni v T018, krevljice v T019, zlita v T080, posmojke v T181, pukelj v T192, snita v T215 in kebice v T231. Kot enkratnica s san- je kartiran leksem sanci v T024. Kot enkratnica s smuč- je kartiran leksem smučice v T234. Kot enkratnici z vlač- sta kartirana leksema vlačulje v T200 in vlačice v T290. Kot enkratnica s tezn- je kartiran leksem tezne v T003. Kot enkratnica z rodelj- je kartiran leksem rodeljni v T032. Kot enkratnica z žlit- je kartiran leksem žlitke v T159. Kot enkratnica s slit- je kartiran leksem slita v T224. Kot besedne zveze s sani so kartirani leksemi otroške sani v T050, otročje sani v T213 ter ( ta) male sani v T187, T198 in T404. Kot besedne zveze s sanke so kartirani leksemi ta male sanke v T236, otroške sanke v T302 ter otročje sanke v T299 in T355. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi sani v T097, samotežnice v T201, sankice v T236, sani v T270 ter sani za otroke v T198. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T105, T126–T127, T132, T135 in T154. 4. Uporabljena dodatna literatura Jakop 2020 5. Primerjaj SLA: V281.02 sani (3/83), V282.01 smuči (3/85), V266.01 voz (3/50); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 967 sani; ALI: 4923; ASLEF: 4086; HJA: 1432b; LinGeH: 1284; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Otroške sani so splošno razširjeno prevozno sredstvo za zimsko sankanje otrok po bližnjih gričih in nekdaj, ko je bil motorni cestni promet še redek, tudi po zasneženih hribovskih poteh in cestah. Z otroškimi sanmi zlasti starši prevažajo majhne otroke tudi po ravnih zasneženih poteh okrog hiše, stanovanjskega bloka, v smučarskih središčih ipd. Sankanje z otroškimi sanmi je pogosto prva oblika navajanja otrok na zimske športne dejavnosti. Do 2. svetovne vojne je večina otrok imela svoje ali skupne družinske sani, ki so jih izdelali starši, sorodniki ali bližnji mizar. Industrijsko ali obrtniško izdelane in v trgovinah kupljene otroške sani so bile dostopne le pre- možnejšemu trškemu in mestnemu prebivalstvu, ki sta jim bila dostopna preživljanje prostega časa ter obenem sankanje in smučanje v uglednih turističnih krajih, npr. pozimi na zasneženem Blejskem jezeru. Najpreprostejše otroške sani so bile izdelane iz dveh desk, dolgih od 50 do 100 cm, ki so ju spredaj lokasto obrezali za približno četrtino kroga, desk za sedišče, nekaj 390 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 391 SLA V281(b).01 ‘otroške sani’, 3/84 dodatnih povezovalnih letev in vrvic, žic ali kovinske kljuke, s katerimi je sankač vlekel sani s sankališča in od vznožja nazaj na vrh. Na Pohorju so si sani starejši otroci izdelali tudi sami, pogosto ob pomoči staršev. Večinoma so izbrali smrekove ali bukove deske ali debelejše plohe za stranice, ki so jih spredaj v loku ali šilasto obrezali ali zgolj obtesali s sekiro. Tudi sedišče je bilo izdelano iz pravokotne deske. Sani so povezali z žeblji ali lesenimi cveki, za vleko so pritrdili vrv ali žico. Preproste ali mizarsko bolj izpopolnjene otroške sani, primerne tudi za prevažanje manjših bremen, so poznali tudi drugod. V 60. in zlasti 70. letih 20. stoletja, ko se je dvignila kupna moč večine prebivalstva v vaseh, trgih in mestih, pa se je domača izdelava otroških sani večinoma opustila. V zadnjih letih je na tržišču raznovrstna ponudba lesenih sani, ki jih prodajajo trgovine s športno opremo in priložnostni suhorobarji. Trg ponuja tudi industrijsko izdelane športne otroške sani (iz različnih materialov, tudi plastike), ki otroke že navajajo na športno in tekmovalno sankanje. Prim.: SEL 2004; Sitar 1995; Stanonik 1987; Šarf 1956 7. Skica 391 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 392 SLA V282.01 ‘smuči’, 3/85 Komentar in karta: 3/85 SLA V282.01 ‘smuči’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘priprava iz dveh dolgih, ozkih, tankih, usločenih, spredaj navzgor zakrivljenih in v konico oblikovanih deščic iz lesa in/ali sintetičnih materialov za drsenje, skakanje, hojo ali tek po snegu, ki se (s smučarskimi vezmi) pritrdi na (smučarske) čevlje’, knj. smučí ( ȋ), so v narečjih najpogostejša poimenovanja s korenom smuč-, navadno v množinski obliki kot smuči (im. ed. smuč), smuče (im. ed. smuča) ali smučke (im. ed. smučka), druga najpogostejša poimenovanja pa so leksemi s prevzetim korenom ski- oz. ški- (npr. skije oz. škije, šije, ski, ški in ši). Redko so zapisana še poimenovanja šlite, dilje in diljice ter krplje. Druga poimenovanja so enkratnice. Za T156 je ob leksemu škije v opombi zapisano, da so smuči dobili šele po 1. svetovni vojni. Tudi za T239 je v opombi zapisano, da je leksem smuči »novejši«, saj »jih prej niso imeli«; tako piše tudi ob leksemu smučke v T257. V T180 je poleg novejšega leksema smuče zapisan tudi starejši germanizem ški, v T279 so smučke »mlajše« poimenovanje ob starejšem krplje, v T280 pa mlajše poimenovanje k sta- rejšemu skije. V T332 je leksem smučke zapisan kot »starejši« ob mlajšem smuči. V T275 in T377 je ob leksemu smuče zapisano, da je to poimenovanje »novejše« oz. »knjižno«, v T381 je ob leksemu smuči zapisano, da je to »knjižno« (ob bolj na- rečnem smuče), v T108 pa je ob leksemu smučke opomba, da je poimenovanje »novejše«. V T275 je ob enkratnici sanke zapisana opomba, da so to »zelo preproste smuči«. Leksem skale ima v T404 označevalnik »pejorativno«. V T060, T082, T087, T105, T127, T132, T148 in T154 je v opombah zapisano, da tam smuči in zato tudi poimenovanj zanje niso imeli. 2. Morfološka analiza smuč- < * smuč-i (im. mn.) / * smuč-ę (im. mn.) ← * smuč-a-ti ‘(hitro) drseti, hitro se premikati’ Smučke < * smuč-ьk-ę (im. mn.) ( S ≥ š v T139) smuke < * smuk-ę (im. mn.) ← * smuk-a-ti ‘delati hitre gibe’ Ski < * (ski)- ← nem. Ski ‘smučka’ ( Sk ≥ šk v T005, T009, T032, T064, T066– T073, T079, T090, T094, T098, T109, T134, T140, T143, T147–T148, T158– T161, T163–T166, T168–T172, T175–T178, T180, T198, T335) Skij- < * (ski)-j-i (im. mn.) / * (ski)-j-ę (im. mn.) ( Sk ≥ šk v T013, T015, T029, T031, T033–T034, T039–T041, T043–T047, T049–T051, T055, 392 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 393 SLA V282.01 ‘smuči’, 3/85 T085, T097, T100, T103, T155–T157, T195, T309, T311, T316, T321, T325, T327, T358, T360, T362–T363, T415) ši < * (ši)- ← nem. Schi ‘smučka’, it. sci ‘smučka’ šij- < * (ši)-j-a / * (ši)-j-ę (im. mn.) šlit- < * (šlit)-a / * (šlit)-ę (im. mn.) ← nem. Schlitten ‘sani’ šlitne < * (šlitn)-ę (im. mn.) ← nem. Schlitten dilje < * (diĺ)-ę (im. mn.) ← nem. Diele ‘deska’ diljice < * (diĺ)-ic-ę (im. mn.) krplje < * kъrpĺ-ę (< * kъrp-j-ę) ← * kъrp-a ‘odrezan kos tkanine’ planke < * (plank)-ę (im. mn.) ← srvnem. planke, nem. Planke ‘deska’ skale < * skal-ę (im. mn.) ← * skal-a ‘trska’ ← * skal-i-ti ‘cepiti’ smojke < * smǫ-ьk-ę (< * smǫd-j-ьk-ę) (im. mn.) ← * smǫd-i-ti ‘smoditi’ sanke < * san-ъk-ę (im. mn.) ← * san-i ‘sani’ liže < * lyž-ę (im. mn.), prim. češ. lyže ‘smuči’ (← nar. rus. lyzgať ‘drsati’ (Machek 1997: 345)) coklje < * (cokĺ)-ę (im. mn.) ← it. zoccolo ‘cokla, opanka’, srvnem. zockel ‘cokla’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi smojke v T179, sanke v T275, liže v T331, skale v T404 in coklje v T411. Kot enkratnica s šlit- je kartiran leksem šlitne v T055. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi škije v T103, ski v T133, diljice v T197, enkratnica planke in dilje v T304, smučke v T365 ter smuči v T148 in T368. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T060, T082, T087, T105, T127, T132, T148, T154. 4. Uporabljena dodatna literatura Machek 1997; Smerdel 1988 5. Primerjaj SLA: V281.02 sani (3/83); V281(b).01 otroške sani (3/84); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Smuči so par enako dolgih in enako oblikovanih priprav za hojo, tek, drsenje ali skakanje predvsem po snegu ali (v zadnjih desetletjih) na ustrezno izdelanih napravah, zlasti smučarskih skakalnicah. Smuči so oblikovane kot izrazito ploščate, različno ozke in dolge deske, ki uporabniku, smučarju, zagotavljajo predvideno drsenje po ravnem, nagnjenem, tudi izjemno strmem zemljišču. Smuči ima smučar s preprostimi usnjenimi ali s tehnično izpopolnjenimi vezmi nataknjene ali pripete 393 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 394 SLA V282.01 ‘smuči’, 3/85 na vsakdanje zimske ali posebne smučarske čevlje, ki mu zagotavljajo razmeroma varno drsenje po snegu. Smuči so se že pred stoletji izkazale kot zelo primeren pripomoček za drsenje po snegu predvsem na višje naseljenih in več mesecev zasneženih območjih. Med takšna območja spadajo planotaste Bloke na Notranjskem, kjer naj bi se iz povsem vsakdanjih potreb po udobnejšem, varnejšem in hitrejšem premikanju po snegu razvile smuči (morda celo iz dog). O smučeh na Bloški planoti in v sosednjih Vidovskih hribih je kot o izvirnem prevoznem sredstvu poročal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689), kjer je med drugim opisno in z risbo predstavil Bločane in njihove smuči – t. i. bloške smuči naj bi zato kljub nekaterim zadržkom veljale tudi za najstarejši človekov pripomoček za gibanje po snegu v Evropi in domnevno tudi na svetu. Bločani so smuči uporabljali za hojo po zasneženih ravnicah in drsenje po pobočjih ob delovnih vsakdanjikih, na pogrebih ter tudi ob nedeljah in praznikih, ko so se z nataknjenimi smučmi odpravljali k maši ali na druga praznovanja. Danes t. i. izvorne bloške smuči izdeluje le nekaj starejših rokodelcev, saj so takšne smuči le redko v rabi in so predvsem predmet turistične predstavitve. V izdelavi ter uporabi smuči in krpelj naj bi bilo Blokam sorodno tudi Pohorje. Na južnem Pohorju so si smuči izdelovali predvsem odraščajoči fantje, večinoma iz leskovega lesa. Leska je morala biti precej debela – precepali so jo in oblikovali v ozke in tanke deske. Posamezno desko so pooblali do čim bolj gladke površine, nato so njen koničasti sprednji del kuhali v vroči vodi, da je les postal prožnejši in so lahko smučko v mizarski mizi upognili do želene krivine. Tudi oporne palice, brez posebnih dodatkov, so si izdelali sami. Sčasoma se je uveljavilo tudi rekreativno smučanje. Njegovi začetki segajo v zadnjo četrtino 19. stoletja, močno pa se je razmahnilo po 1. svetovni vojni. Prvi športni smučar s pravimi norveškimi smučmi je bil učitelj Edmund Čibej (1861–1954) iz Lokavca pri Vipavi – prve smuči je dobil leta 1888. Njegovo pionirsko smučarsko delovanje je organizirano dopolnjeval Rudolf Badjura (1881–1963). Med svetovnima vojnama so v Planici pod Poncami in tudi drugod po Dravski banovini gradili smu- čarske skakalnice, kjer so smučarski skakalci tekmovali s posebej dolgimi smučmi z več žlebiči na spodnji strani – v primerjavi s smučmi za alpsko smučanje so skakalne smuči širše in daljše. V 80. in 90. letih 20. stoletja se je močno razmahnilo alpsko in nordijsko smučanje, saj so bile z dvigom splošne življenjske ravni smuči dosegljive vse večjemu številu prebivalstva. Danes se smučarji odločajo predvsem za nakup industrijsko ali obrtniško izdelanih smuči različnih blagovnih znamk. Poleg Elana, kjer so bile razvite tudi prve karving smuči, tj. smuči s poudarjenim stranskim lokom za alpsko smučanje, se je kot proizvajalec smuči uveljavilo tudi zasebno podjetje Slatnar iz Cerkelj na Gorenjskem, ki izdeluje vrhunske skakalne smuči. V 70. letih 20. stoletja se je po tujih vzorih tudi na Slovenskem uveljavil množični tek na smučeh – zlasti v nekaterih krajih z uveljavljenim smučarskim izročilom in na območjih z ugodnimi snežnimi razmerami so pripravljali množične tekaške 394 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 395 SLA V282.01 ‘smuči’, 3/85 prireditve. Za tek na smučeh se uporabljajo posebne tekaške smuči, ki so lahke, ozke, daljše smuči brez robnikov. Vse bolj se razvija tudi turno smučanje, tj. en dan ali več trajajoča hoja in drsenje po snežni podlagi na smučeh z vzponi in spusti, navadno v visokogorju zlasti v zimskem in spomladanskem času brez uporabe žičnic, zunaj urejenih smučišč. Za tako smučanje se uporabljajo turne smuči, tj. lažje, mehkejše in pod turnosmučarskim čevljem širše smuči, krajše od telesne višine smučarja, ki imajo tudi dodatke, na primer prevrtane krivine, utor za pritrditev samolepilnih kož na zadnjem delu. Razvito smučarsko dejavnost zlasti na alpskem območju prikazujejo nekateri slovenski muzeji in muzejske zbirke (npr. Alpski smučarski muzej Elan, Tržiški muzej, Slovenski planinski muzej v Mojstrani, Nordijski smučarski center Planica). V 80. letih 20. stoletja pa se je tudi na nekaterih slovenskih smučiščih uveljavilo prikazovanje smuči in smučarske opreme iz preteklosti. Zbiralci in športni navdušenci so iz družinskih zbirk ali na druge načine pridobili, obnovili in nato javnosti predstavljali nekdanje oblike in načine smučanja po snegu. Prim.: Guček 1989; Orel 1956; Šeme 2016; Urbas 1956 7. Skica 395 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 396 SLA V319.01 ‘koš’, 3/86 Komentar in karta: 3/86 SLA V319.01 ‘koš’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo Za pomen ‘visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje’, knj. kòš ( ȍ), leksem koš prevladuje v celotnem jezikovnem prostoru, drugi zbrani leksemi, večinoma poimenovanja za (prevladujočo) različico take posode, pa se pojavljajo razpršeno, z izjemo leksema korba v rezijanskem narečju in nekoliko bolj strnjenega areala leksema oprtnik na stiku med briškim, kraškim, tolminskim in obsoškim narečjem. Pomenska razlaga je pripisana naslednjim leksemom: koš v T090–T091 je ‘koš za gnoj’, v T107 ‘koš za listje’, v T236 ‘koš za seno’; košara v T124 ‘koš za listje’, v T236 ‘koš za krompir’; korba v T268 ‘koš za pobiranje krompirja’; listnik v T191 ‘koš za listje’; brencelj v T094 ‘koš za listje’; letven koš v T244 ‘koš za listje’; žbrinca v T106 ‘koš za listje, seno’, žbrinclja v T099 ‘koš za seno’, zblinčja v T084 ‘koš za listje’; čivirec v T119 ‘opleten koš za nošenje gnoja’; kofa v T152 ‘koš za rezanico’; malinski koš v T300 ‘manjši koš za na hrbet’; prilastnik v T300 ‘koš za krmo’; gornjak v T353 ‘koš za listje’; korpec v T373 ‘manjši koš’. Leksem žrlin spada v pasivno besedišče govorcev v T005 (pospremljen je z opombo »jih nimajo«). Po podatkih v gradivu košev nimajo še v T123. Kot nerelevantni so izločeni odgovori z izpričanim pomenom ‘koš za na voz/voziček’ ( koš v T003, T006, T013, T071, T367, T370, T398, T403), ‘priprava iz vrvi in lesenega ogrodja za prenašanje sena ali listja’ ( krpele, locne v T373, T376 in T378) in ‘koš za čebele’ ( koš v T391). 2. Morfološka analiza Koš < * koš-ь (< * kos-j-ь) ‘koš’ ( K- > ʔ- ≥  ≥ h- v T025; K- > ʔ- ≥  ≥ x- v T028, T036–T038) listni koš < * list-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * list-ьn-ъ (← * list-ъ ‘list’) + * koš-ь senen(i) koš < * sěn-en-ъ( -j-ь) koš-ь ← * sěn-en-ъ (← * sěn-o ‘seno’) + * koš-ь gnojni koš < * gnoj-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * gnoj-ьn-ъ (← * gnoj-ь ‘gnoj’) + * koš-ь rezanski koš < * rěz-a-n-ьsk-ъ-j-ь koš-ь ← * rěz-a-n-ьsk-ъ (← * rěz-a-n-ъ ← * rěz-a-ti ‘rezati, sekati’) + * koš-ь rezanični koš < * rěz-a-n-ič-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * rěz-a-n-ic-a (← * rěz-a-n- ъ ← * rěz-a-ti) + * koš-ь 396 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 397 SLA V319.01 ‘koš’, 3/86 letven koš < * (let)-ъv-en-ъ koš-ь ← * (let)-ъv-en-ъ (← * (let)-ъv-ь / * (let)- ъv-a ← neka stvnem. beseda, sorodna z stvnem. latta ‘letev’) + * koš-ь malinski koš < * (mlin)-ьsk-ъ-j-ь koš-ь ← * (mlin)-ьsk-ъ (← * (mlin)-ъ < * (mъlȋn)-ъ ← lat. molīnum, molīna ‘mlin’) + * koš-ь naramni koš < * na-orm(-en)-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * na-orm(-en)-ьn-ъ (← * na- ‘na’ + * orm-a / * orm-ę, rod. ed. * orm-en-e / * orm-o ‘rama’) + * koš-ь pleten koš < * plet-e-n-ъ koš-ь ← * plet-e-n-ъ (← * ples-ti (< * plet-ti) ‘plesti’) + * koš-ь oblačni koš, nejasno, verjetno * ob-(v)olč-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * ob-(v)olč-ьn-ъ (← * ob-volč-i-ti ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * volč-i-ti (← * veli (< * velk-ti) * vьlk-ǫ)) + * koš-ь račnati koš, nejasno, morda v zvezi z rača ‘mreža za račji lov’ < * ra-a (< * rat-j-a) (ESSJ III: 142) + * koš-ь koš za pleči < * koš-ь za ple-i ← * koš-ь + * za ‘za’ + * ple-e ‘pleče’ koš zaplečni < * koš-ь za-ple-ьn-ъ-j-ь ← * koš-ь + * za-ple-ьn-ъ (← * za- ‘za’ + * ple-e ‘pleče’) koš ta mali < * koš-ь t- mal-ъ-j-ь ← * koš-ь + * ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’ + * mal-ъ ‘majhen’ koša < * koš-a košič < * koš-i-ь košara < * koš-ar-a košar < * košaŕ-ь / * (košar)-ъ ← madž. kosár ‘košara’ košura < * koš-ur-a listnik < * list-ьn-ik-ъ ← * list-ьn-ъ ← * list-ъ ‘list’ oprtnik < * o(b)-pъrt-ьn-ik-ъ ← * o(b)-pъrt-ьn-ъ ← * o(b)-pъrt-i-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * pъrt-i-ti ‘privezati (tovor na hrbet)’ oprtnjak < * o(b)-pъrt-ьń-ak-ъ (< * o(b)-pъrt-ьn-j-ak-ъ) ← * o(b)-pъrt-ьn-ъ gornja//k < * gor-ьń-ak-ъ (< * gor-ьn-j-ak-ъ) ← * gor-ьń-ь (< * gor-ьn-j-ь) ‘gornji, zgornji’ (← * gor-ě ‘gori, zgoraj’) / * gor-ьn-ъ (← * gor-a ‘gora’, ‘gorski gozd’) (// ≥ n v T353) krosna < * krosn-a ‘lesena konstrukcija, lesen izdelek’ pletenec < * plet-e-n-ьc-ь ← * plet-e-n-ъ (← * ples-ti (< * plet-ti)) pletenica < * plet-e-n-ic-a pleterka < * plet-er-ъk-a prilastnik < * pri-lьz-t-ьn-ik-ъ ← * pri-lьz-t-ьn-ъ (← * pri-lьz-t-ь ← * pri- ‘pri’ + * lьz-a-ti * liž-ǫ (< * liz-j-ǫ) ‘lizati’ (prim. sln. prílast, prélast ‘priboljšek pri živinski klaji’; ESSJ II: 235 obolzniti) korba < * (korb)-a ← srvnem. korbe ‘košara’ korp < * (korp)-ъ ← srvnem. korp ‘košara’ korpa < * (korp)-a korpec < * (korp)-ьc-ь cajna < * (cajn)-a ← avstr. nem. Zeine, Zaine ‘ročna torba’ 397 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 398 SLA V319.01 ‘koš’, 3/86 pukljač < * (pukĺ)-ač-ь ← bav. nem. Puckel pukeljkorp < * (pukĺkorp)-ъ ← kor. nem. Puckelkorb ‘nahrbtni koš’ puta < * (put)-a ← bav. srvnem. put(t)e ‘posoda, brenta’ žerlin < * (žerlin)-ъ ← ben. it. gerlino ‘košek’ kofa < * (kof)-a ← ben. it. cofa ‘košara iz vrbja’ (Manzini – Rocchi 1995: 50) čivirec < * (čivir)-ьc-ь ← ben. it. çiviera ‘nosila’ (Manzini – Rocchi 1995: 221) dzej < * (ʒej)-ь ← furl. zei ‘koš’ žbrinca < * (žbrinc)-a ← furl. sbrìnzie ‘vrsta okrogle košare iz debelih vrbovih šib, ki se uporablja za shranjevanje sena ali trave kot piče vprežni živini med potjo’ žbrinc// ja < * (žbrincj)-a ← furl. sbrìnzie (// ≥ l v T097, T099) zblinčja, nejasno, verjetno v zvezi z žbrinc// ja (// ≥ l, po asimilaciji r-lj ≥ l-lj, po asimilaciji clj ≥ člj, po disimilaciji ž-č ≥ z-č, pred spremembo lj > j v T084) brencelj, nejasno, morda v zvezi s furl. sbrinzie, kar je etimološko povezano s sln. brenta (← ben. it. brenta, furl. brènte ‘brenta, čebrič’) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi žerlin v T005, krosna v T012, pukljač v T033, zblinčja v T084, cajna v T088, čivirec v T119, prilastnik v T300 in gornjak v T353. Kot enkratnice s koš- so kartirani leksemi košič v T124, košura v T152 in košar v T405. Kot enkratnici s plet- sta kartirana leksema pletenec v T063 in pletenica v T098. Kot enkratnica z oprt- je kartiran leksem oprtnjak v T151. Kot enkratnica z žbrinc- je kartiran leksem žbrinca v T106. Kot enkratne besedne zveze s koš z levim prilastkom so kartirani leksemi listni koš v T010, naramni koš v T255, malinski koš v T300, oblačni koš v T385 in pleten koš v T417. Kot enkratna besedna zveza s koš z desnim prilastkom sta kartirana leksema koš zaplečni in koš za pleči v T080. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi dzej in koš te mali v T063, košara v T124 in T267, kofa v T152, seneni koš v T231 in T234, rezanični koš v T236, letveni koš v T244, gnojni koš v T255, račnati koš v T385 ter korpec, pleterka in nerelevantna odgovora locne (im. mn.) in slamnjača v T373. Kot nerelevantni so kartirani odgovori kripe v T003, koš v T006, T013, T370, T391, T398–T400, T403, krpele v T373, T376, T378, locne v T374 in opisno poimenovanje spleteni koš za na voz v T367. S simbolom za »ni poimenovanja« je kartiran odgovor v T123. 4. Uporabljena dodatna literatura LIÖ (https://lioe.dioe.at/db?q=all_fields,pucklkorp, dostop 22. 8. 2022); Manzini – Rocchi 1995 398 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 399 SLA V319.01 ‘koš’, 3/86 5. Primerjaj SLA: V320.01 jerbas (3/87), V471.01 oprtni koš (3/88), V472.01 brenta (3/89); OLA: 474; ALE: /; SDLA-SI:455 koš na vozu; ALI: 6131, 6137 oprtni koš; ASLEF: 5968, 5974 oprtni koš, 3283 koš na vozu (T155 ṣivra); HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Koš je bil prvotno visoka pletena posoda, pri vrhu navadno širša kot pri dnu, namenjena za prenos različnih, največkrat bolj sipkih bremen. Prazen ali z bremenom napolnjen koš se je prenašal s pomočjo enega ali dveh upognjenih lesenih držajev. Oprtni koši so imeli na eni strani bolj ravno steno z vzdolžno vgrajenim klinom za pritrditev enega ali dveh oprtnih pasov, trakov ipd., izdelanih iz ovitega vrbja, beke, srobota, ozko tkanih trakov, usnjenih, v novejšem času pa tudi plastičnih trakov oz. pasov. Koši brez oprt so imeli zgoraj po enega ali dva usločena lesena ročaja za lažji oprijem in nošenje polnega koša. Najlažje je bilo prenašati koše z dvema ročajema, ki sta v obliki loka izstopala iz zgornjega, zadnjega, večinoma ojačenega končnega opleta. Pri nekaterih koših so bili oprijemni ročaji vgrajeni kar v vrhnji obroč, opri- jemalni lini pa sta bili izdelani v zadnjih vrstah opleta iz vrbja. Koši z enim ali dvema ročajema in brez oprt so se med seboj razlikovali glede na krajevno pletarsko izročilo, rokodelsko spretnost pletarjev in uporabo gradiv, predvsem pa glede na namembnost. V vasi Šentpavel pri Šentvidu pri Stični in njeni okolici so izdelovali cambahe, značilne trebušasto oblikovane koše z enim samim oprijemnim ročajem v obliki večjega loka. V sosednji Artiži vasi so trebušasto pleteni koši imeli tudi po dva ročaja in ravno okroglo dno, uporabljali pa so jih za prenašanje trave in sena. V Malem Kalu pri Šentvidu pri Stični so v 50. letih 20. stoletja na kmetiji pri Lipavcu uporabljali valjasto oblikovane koše z ožjim lesenim okroglim dnom in močno razširjenim zgornjim delom, kamor je bila vstavljena lesena ročica. Koš naj bi bil hišni izdelek, uporabljali so ga za prenašanje listja in trave. Na Dolenjskem in predvsem v slovenski Istri so za prenašanje sveže trave in sena uporabljali tudi redko pletene koše. V Velikem Banu jugovzhodno od Šentjerneja so na kmetiji pri Zavrlčanu izdelovali valjaste šprikljaste koše iz redko povezanih leskovih vej brez ročajev ali oprt in jih uporabljali zlasti za prenašanje sena. Podobno redko pletene, vendar bolj nizke in čokate koše so izdelovali in uporabljali v slovenski Istri in na slovenskem in italijanskem delu Krasa. V kraju Repen severno od Trsta so takšne koše uporabljali za prenašanje sveže trave, sena in listja. V zadnjih desetletjih se izgublja raznovrstnost pokrajinsko, krajevno in tudi domačijsko izvirno zasnovanih košev. Uvajajo se nove tehnologije obdelave zemlje in mehanizirani načini prenašanja bremen, nove pojavne oblike košev pa z dediščino pogosto nimajo veliko skupnih oblikovnih potez, saj so tudi nova gradiva povsem drugačna od prvotnih. Spremembe so najbolj očitne pri zasnovi in oblikovanju košev – posod za odlaganje odpadkov – v gospodinjstvu. Marsikje so povsem nova 399 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 400 SLA V319.01 ‘koš’, 3/86 sestavina bivalnega okolja in niso več vezani na kmečko delovno okolje. V gospo- dinjstvih, uradih, lokalih, trgovinah so v rabi različni koši za smeti, izdelani iz pletenega naravnega šibja, plastičnih trakov, iz pločevine, polne plastike, pa tudi iz tkanin. Nekateri koši so preurejeni v otroška igrala, shrambe za igrače, zelo priljubljeni so različno oblikovani koši za shranjevanje umazanega ali opranega perila. V zelo prirejenih oblikah so koši pomembna tehnična sestavina več športnih zvrsti, npr. košarke. Prim.: Grafenauer 1970; Ložar 1944; Valenčič 1970a 7. Skica 400 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 401 SLA V320.01 ‘jerbas’, 3/87 Komentar in karta: 3/87 SLA V320.01 ‘jerbas’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo Pomen ‘nizka, široka košara’, ki je bil ob prenovi vprašalnice leta 1961 v vprašanju V320 pripisan leksemu jerbas, se ne ujema povsem s pomensko razlago knj. leksema jérbas ( ) v SSKJ – ‘okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema’. Zaradi sorazmerno ohlapnega opisa, ki se je najbrž skušal prilagoditi re-gionalnim razlikam med pletarskimi izdelki, so zapisovalci marsikdaj navajali vse vrste pletenih posod, ki so ustrezale pomenski opredelitvi, kar je brez podrobnejših pomenskih opisov onemogočilo izločitev nerelevantnih oz. manj relevantnih leksemov. Na karti so zato v skladu z opredelitvijo v vprašalnici prikazana poime- novanja za pomen ‘nizka široka košara’. Najpogostejše je osrednjeslovensko poime- novanje jerbas, sledi poimenovanje korp in njegove tvorjenke, ki prevladujejo na severu, v narečjih koroške, štajerske in panonske narečne skupine. Jasnejše areale tvorijo še poimenovanja plenjir v južnih narečjih primorske narečne skupine, pletenica z jedrom areala v nadiškem narečju, kaštela in čestela na stiku med briškim in kraškim narečjem, košura v južni notranjščini in čiškem narečju ter procajna v belokranjskih narečjih. Gradivsko so bili odgovori primerjani in dopolnjeni z odgovori na V795.01 jerbas iz gramatičnega dela vprašalnice. Pri obravnavi pregibnih oblik leksemov korp -a, korb -a in košar -ja/ -a se je bilo ob podatkih v gradivu mogoče opreti še na uslovarjenje besed v narečnih slovarjih (Gregorič 2014: 152; Rajh 2010: 98; TSVK 6 2009: 132–133) ter ustne podatke Petra Weissa (zgornjesavinjsko narečje), Mihaele Koletnik (slovenskogoriško narečje) in Uši Sereinig (rožansko narečje). Pomenska razlaga je pripisana naslednjim leksemom: berač v T095 je ‘košara z ravnim dnom’, cajna v T198 ‘košara z ročaji’, v T272 »nizka košara z ročajem«, v T332 »večja košara«, v T363 ‘košara z ročaji’, ločnik v T357 »košara za dve posodi«, jerbas v T007 »velik koš, ki se na glavi nese«, v T233 ‘manjša košara’, v T272, T316 ‘košara brez ročaja/ročajev’, v T412 »košara z dvema ročkama«, kaštela v T087 »okrogla nizka košara«, v T095 ‘jerbas’, cambah v T031 ‘majhna košarica za nabiranje sadja’, v T252 ‘nizka pletena košara z dvema ročajema za nastilj ali krompir za dva nosača, pleterka v T372 ‘nizka košara z ročajem’, korp v T312 »večja košara brez ročaja«, korpa v T382 ‘velika okrogla košara’, korpa za kvasenice v T372 »nizka široka košara brez ročajev«, korpec v T372, T381–T382 ‘košara z ročajem’, v T382 ‘manjša, ovalna košara’, korpača v T359 ‘nizka košara’, korba v T349 ‘pletena košara z dvema ročajema’, v T408 »košara za hrano za na njivo«, korbelj v T388 in T395 ‘košara z ročajem’, korbulja v T387 »majhna košara 401 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 402 SLA V320.01 ‘jerbas’, 3/87 brez ročaja, pletena iz slame«, v T401 »močna košara brez ročaja«, korbljača v T387 »košara iz vej«; drvenka v T401 »močna košara z ročajem«, košara v T349, T374, T381 ‘košara z ročajem’, v T409 »košara za na glavo«, košura v T155 ‘košara z dvema ročajema’, v T156 »za na glavo«, plenjir v T413 ‘košara brez ročajev za nošnjo na glavi’, pletenica v T155 »lepša košara«, žbrinca v T101 pa »velika, nizkemu valju podobna košara za prenašanje listja, sena na glavi, ki se uporablja na Krasu«. Po namembnosti je cajna v T007 »mali koš za malico«, jerbas v T252, T300 »košara za velikonočni žegen«, v T412 »košara [...], s katero so nesli hrano koscem«, korp v T020 »za k žegnu nesti«, v T031 »za prenašati sadje«, korpača »košara za nositi k žegnu«, sevka v T332 »košara za sejanje«, korpa za kvasenice v T372 ‘košara za nošenje hrane delavcem’, prelasten korp v T046 »za krompir«. V roki se nosijo cajna v T007, T052 in T161, jerbas v T098, lorcen v T052 in pletenec v T057. Po podatkih zapisovalcev je cajna narejena iz »viter, leskovih palic« (T200), »vsa spletena« (T161), »pletena« (T326); cambah iz »viter, leskovih palic« (T200), kljukar »iz leskovih šib« (T080); jerbas iz protja (T198, T200), iz viter (T213); pleterka »iz razklane vrbe« (T372), korpa iz vrbe ali olupljene krhlike (T372), korba iz protja (T200), korpača iz ličkanja (T359), žegenski korp in žagnež iz tenkih olupljenih vrbovih šib (T052), pletenica » iz bek« (T080), pantovec je »spleten iz slame, a šivan z vrbovim šibjem« (T052), tarča je »pletena iz srobota« (T325), sevka je iz slame (T332). Jerbase so kupovali od suhorobarjev v T280, del nevestine bale sta bila jerbas in košara v T417. V T077, T260 in T319 je kot »starejši« označen leksem jerbas, v T094 kaštela, v T247 in T310 je poimenovanje jerbas »redko«. V T260 naj jerbasov v času zapisa ne bi več uporabljali. Leksem dzej je v T063 del pasivnega narečnega besedišča (»niso poznali«). 2. Morfološka analiza //jerbas < * (jerbas)-ъ ← nem. Gertfaß ‘iz šibja narejena posoda’ (// ≥ , w, v v T077, T089–T091, T102, T104, T142, T148, T158, T164, T166, T176–T177, T285, T308, T412) po zlitju j- (< g- po slovenski narečni palatalizaciji) s sprednjim samoglasnikom koš < * koš-ь (< * kos-j-ь) ‘koš’ koša < * koš-a košara < * koš-ar-a košara glavača < * koš-ar-a golv-ač-a ← * koš-ar-a + * golv-ač-a (← * golv-a ‘glava’) košarica < * koš-ar-ic-a košarna < * koš-ar-ьn-a košar < * koš-aŕ-ь / * (košar)-ъ ← madž. kosár ‘košara’ košura < * koš-ur-a pletenec < * plet-e-n-ьc-ь ← * plet-e-n-ъ (← * ples-ti (< * plet-ti) ‘plesti’) 402 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 403 SLA V320.01 ‘jerbas’, 3/87 pLetenica < * plet-e-n-ic-a ( L ≥  v T075, T078, T080) pleter < * plet-er-ъ pleterka < * plet-er-ъk-a slaMNjača < * solm-ьń-ač-a (< * solm-ьn-j-ač-a) ← * solm-ьn-ъ ← * solm-a ‘slama’ ( MNj [ mń] ≥ vń > v > vj v T372, T374; v ≥  v T378) sejača < * sě-j-a-č-a ← * sě-j-a-ti ← * sě-ti ‘sejati seme’, ‘sejati s sitom’ sejačka < * sě-j-a-č-ьk-a sejalnica < * sě-j-a-l-ьn-ic-a sevka < * sě-v-ъk-a ← * sě-v-a-ti ← * sě-ti sevnik < * sě-v-ьn-ik-ъ sevalnjak < * sě-v-a-l-ьń-ak-ъ (< * sě-v-a-l-ьn-j-ak-ъ) berač < * ber-a-č-ь ← * bьr-a-ti * ber-ǫ ‘nabirati, zbirati’ uhač < * ux-ač-ь ← * ux-o ‘uho’ ločnik < * lǫč-ьn-ik-ъ ← * lǫč-ьn-ъ ← * lǫk-ъ ‘lok’ ← * lęi (< * lęk-ti) ‘kriviti’ drvenka < * drъv-en-ъk-a ← * drъv-en-ъ ← * drъv-a ‘les, drva’ krušnik < * kruš-ьn-ik-ъ ← * kruš-ьn-ъ ← * krux-ъ *‘odkrhnjen kos’ (sln. kruh) šviglja ≤ * svig-ĺ-a (< * svig-l-j-a) ← * svig-l-ъ ‘gibčen, vitek, upogljiv’ ← * svig-ti ‘hitro se premikati’ kljukar < * kĺuk-aŕ-ь ← * kĺuk-a ‘kavelj, kljuka’ procka < * prǫt-ьsk-a(-j-a) ← * prǫt-ъ ‘šiba, veja’ (ESSJ III: 125) korp < * (korp)-ъ ← srvnem. korp ‘košara’ korpa < * (korp)-a korpica < * (korp)-ic-a žegnana korpa < * (žegn)-a-n-a-j-a (korp)-a ← * (žegn)-a-n-ъ (← * (žegn)-a-ti ← * (žegn)-ъ ← stvnem. sëgan, srvnem. sëgen ‘blagoslov, znamenje križa’) + * (korp)-a korpa za kvasenice < * (korp)-a za kvas-en-ic-ę ← * (korp)-a + * za ‘za’ + * kvas-en-ic-a (← * kvas-en-ъ ← * kvas-ъ ‘kvas’) korpec < * (korp)-ьc-ь korpič < * (korp)-i-ь korpče < * (korp)-ьč-e / * (korp)-ьč-ę korpača < * (korp)-ač-a pobreznast korp < * po-berz-ьn-ast-ъ (korp)-ъ ← * po-berz-ьn-ast-ъ (← * po-berz- ьn-ъ ← * po- ‘po’ + * berz-a ‘breza’) + * korp-ъ prelasten korp < * per-lьz-t-ьn-ъ (korp)-ъ ← * per-lьz-t-ьn-ъ (← * per-lьz-t-ь ← * per- ‘skozi, prek, čez, k’ + * lьz-a-ti * liž-ǫ (< * liz-j-ǫ) ‘lizati’; prim. sln. prílast, prélast ‘priboljšek pri živinski klaji’; ESSJ II: 235, obolzniti) + * (korp)-ъ žeGenski korp < * (žegn)-ьsk-ъ-j-ь (korp)-ъ ← * (žegn)-ьsk-ъ (← * (žegn)-ъ ← stvnem. sëgan / srvnem. sëgen ‘blagoslov, znamenje križa’) + * (korp)-ъ ( G ≥ d v T052) žegnast korp < * (žegn)-ast-ъ (korp)-ъ ← * (žegn)-ast-ъ (← * (žegn)-ъ) + * (korp)-ъ 403 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 404 SLA V320.01 ‘jerbas’, 3/87 glavski korp < * golv-ьsk-ъ-j-ь (korp)-ъ ← * golv-ьsk-ъ (← * golv-a ‘glava’) + * (korp)-ъ korb < * (korb)-ъ ← nem. Korb ‘košara’ korba < * (korb)-a ← srvnem. korbe ‘košara’ (ta) okrogla korba < (* t-) o(b)-krǫg-l-a-j-a (korb)-a ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * o(b)-krǫg-l-ъ (← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * krǫg-l-ъ (← * krǫg-ъ ‘krog’)) + * (korb)-a ta velika korba < * t- vel-ik-a-j-a (korb)-a ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * vel-ik-ъ ‘ velik’ (← * vel-ь ‘velik’) + * (korb)-a ta boljša korba < * t- boĺ-ьš-a-j-a (korb)-a ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * boĺ-ьš-i (← * boĺ-ь ‘močan’) + * (korb)-a korbica < * (korb)-ic-a korbec < * (korb)-ьc-ь korbič < * (korb)-i-ь korbelj < * (korb)-ъĺ-ь / * (korbĺ)-ь ← nem. Korb (z manjšalno pripono nem. -l-, prim. bav. nem. Körble ‘košarica’) korbljec < * (korb)-ъĺ-ьc-ь / * (korbĺ)-ьc-ь korbljača < * (korb)-ъĺ-ač-a / * (korbĺ)-ač-a korbulja < * (korb)-uĺ-a slamnatna korbulja < * solm-ьn-at-ьn-a-j-a (korb)-uĺ-a ← * solm-ьn-at-ьn-ъ (← * solm-ьn-at-ъ ← * solm-ьn-ъ ← * solm-a ‘slama’) + * (korb)-uĺ-a žegenkorp < * (žegnkorp)-ъ ← * (žegn)-ъ + * (korp)-ъ (← srvnem. korp ‘košara’), prim. star. nem. Segenkorb cajna < * (cajn)-a ← avstr. nem. Zeine, Zaine ‘ročna torba’ cajnka < * (cajn)-ъk-a procajna < * (procajn)-a ← bav. nem. Prôtzeine ‘košara za kruh’ cekar/ceker < * (cekar)-j-ь / * (ceker)-j-ь ← avstr. nem. Zecker ‘ročna košara iz slame ali ličja’ pehar < * (pexar)-j-ь ← stvnem. behhari ‘kozarec, kelih, vrč’, srvnem. becher pantovec < * (pant)-ov-ьc-ь ← bav. nem. Pand, Pant ‘trak’ (tvorjeno po nem. Bandweide ‘sahalinska vrba’) tarča < * (tarč)-a ← srvnem. tartsche, tarsche ‘majhen, okrogel ščit’ plenir < * (plenir)-j-ь / * (pleněr)-j-ь // ≤ * (pleńir)-j-ь / * (pleńěr)-j-ь, nejasno, verjetno v zvezi s terg. furl. planer ‘košara’ čeStela < * (čestel)-a ← it. cestella, furl. cestele ‘košarica’ ( S ≥ š v T082–T084, T099) teštela, nejasno, morda v povezavi s čeStela kaštela, nejasno, morda v povezavi s čeStela tamana < * (taman)-a ← furl. tamane ‘košara, jerbas’, tamana ‘jerbas’ (ASLEF, V5969, T212a, V5975, T169a) 404 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 405 SLA V320.01 ‘jerbas’, 3/87 žbrinca < * (žbrinc)-a ← furl. sbrìnzie ‘vrsta okrogle košare iz debelih vrbovih šib, ki se uporablja za shranjevanje sena ali trave kot piče vprežni živini med potjo’ škundra < * (škundr)-a ≤ * (škudr)-a ← rom. * skudra ‘plitva posoda’ dzej < * (ʒej)-ь ← furl. zei ‘koš’ želj, nejasno, morda v povezavi s furl. zei ‘koš’ ceslja, nejasno, morda povezano s sln. cesati ‘trgati v velikih kosih’, to pa morda iz srvnem. ceisen, stvnem. ceisan ‘kuštrati’ (ESSJ I: 62) koselnica, nejasno cambah, cambuh, nejasno lorcen, nejasno žagnež, nejasno žagnič, nejasno žagnjak, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi šviglja v T071, želj v T072, kljukar v T080, teštela v T085, tamana v T087, koselnica v T092, procka v T242, ceslja v T339, žegenkorp v T365, žegenkorpa v T383 in krušnik v T415. Kot enkratnice s koš- so kartirani leksemi koš v T105, košarna v T275 in košarica v T410. Kot enkratnici s korp- sta kartirana leksema korpče v T358 in korpača v T378. Kot enkratnica s korb- je kartiran leksem korb v T022. Kot enkratna besedna zveza s košara je kartiran leksem košara glavača v T291. Kot enkratne besedne zveze s korp so kartirani leksemi pobreznast korp v T017, glavski korp v T054 in žegnast korp v T355. Kot enkratni besedni zvezi s korba sta kartirana leksema ta velika korba v T248 in ta boljša korba v T349. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi korpica v T001 in T316, korpič v T012, T333 in T335, cambah v T031, T200 in T229, lorcen, žagnež, žegenski korp in pantovec v T052, žagnjak in žagnič v T054, pletenica v T074, berač v T095 in T160–T161, žbrinca v T101, košara v T155, T333, T341, T374, T381 in T404, jerbas v T162, cajna v T198, T334, T338, T358, T360 in T376, korba v T200, T348–T349 in T368, ta okrogla korba v T247, uhač v T291, tarča v T325, pleter v T326, pehar, korbič in sevka v T332, sevnik v T333, sejačka v T334, ločnik v T357–T358, korpa in korpača v T359, pleterka v T370 in T372, korpec v T370 in T374, korbulja v T370 in T401, korbec v T370, ceker v T370, korpa za kvasenice in žegnana korpa v T372, slamnjača v T372 in T378, cekar v T386, drvenka v T401, korbelj v T404, slamnatna korbulja in korbljec v T414, sevalnjak v T415 ter opisni poimenovanji korp za k žegnu nesti v T365 in nizka široka košara v T414. S simbolom za »ni poimenovanja« je kartiran odgovor v T385. 405 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 406 SLA V320.01 ‘jerbas’, 3/87 4. Uporabljena dodatna literatura EWD (https://www.dwds.de/wb/etymwb/becher, dostop 7. 12. 2022); Gregorič 2014; Rajh 2010; Todorović 2020; TSVK 6 5. Primerjaj SLA: V319.01 koš (3/86), V471.01 oprtni koš (3/88), V472.01 brenta (3/89); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 6137 oprtnik; ASLEF: 5969 (T212a), 5975 oprtnik (T169a); HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Jerbas je vrsta velike okrogle košare z ravnim dnom, najpogosteje pletene iz olupljenega vrbovega šibja, na južnem Pohorju tudi iz slame, povezane z leskovo beko, leskovimi trakovi. Velike jerbase so v preteklosti uporabljali večinoma za ve- likonočni žegen. V ta namen so ljudje izbirali pletarsko bolj kakovostne jerbase, pogosto okrašene z različno pletenimi motivi. Pletarsko izstopajoče jerbase so pra- viloma več desetletij uporabljali samo za velikonočne praznike. Jerbase so poleg drugih pletarskih izdelkov pletli in prodajali pletarji v spodnji Dravinjski dolini, v spodnji Savinjski dolini, v Ribniški dolini in drugod. Ribniški suhorobarji so jih prodajali od hiše do hiše in na tržnicah večjih mest. Na ljubljanski tržnici so jih v 50. in 60. letih 20. stoletja zaradi nadzora oblasti prodajali zavite v papir. Na vzhodnih območjih Slovenije je izraz jerbas manj znan. Podobno košaro, ki so jo uporabljali v isti namen, so imenovali košara, ta velika košara ipd. K velikonočnemu blagoslovu so z jedmi naložene jerbase na glavah nosile večinoma ženske. Podložile so jih s svitkom, valjasto podlago, izdelano iz prediva, opletenega s suknom in ovitega z belimi, rdečimi, zelenimi in modrimi trakovi. Takšen jerbas je dekle, ženska, nosila na glavi od doma do cerkve, kjer ga je odložila k blagoslovu pred oltar, nato pa še nazaj do doma. Z jedmi napolnjene jerbase so prekrili z belimi plat- nenimi prti, pogosto okrašenimi z vezenimi motivi križa, IHS, jagenjčka in cvetja. V preteklosti so jerbase uporabljali tudi kot prvo posteljo novorojenca, za prenašanje hrane ipd. V letih pred 2. svetovno vojno so ženske iz Vipavske doline z jerbasom na glavi nosile prodajat v Trst jajca, kokoši in maslo, v Idrijo, Cerkno in Logatec tudi sadje. Jerbasu podobno manjšo okroglo košaro so na Krasu in v Istri imenovali plenir. Z izrazom jerbas so v Zlakovi na južnem Pohorju poimenovali okroglo košaro, pleteno iz pšenične ali ržene slame in viter iz leskovega lesa. Jerbas je moral biti izdelan iz tesno ovite slame, torej tanek in zbit, saj so bili debelejše pleteni jerbasi mehki, zato niso bili dovolj trpežni. Takšne jerbase so uporabljali predvsem za luščenje fižola, orehov ipd. Velikonočni praznični jerbasi večinoma niso imeli ročajev, da je bila njihova podoba bolj svečana. Z dvema ročajema so bili opremljeni jerbasi, namenjeni za vsakdanjo rabo. V Mančah v Vipavski dolini so imeli jerbase z dvema ročajema za 406 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 407 SLA V320.01 ‘jerbas’, 3/87 nabiranje jabolk in drugega sadja. Takšni jerbasi so bili izdelani iz neolupljenega vrbovega šibja in so bili pogosto izdelek krajevnih, celo hišnih pletarjev. Prim.: SEL 2004 7. Skica 407 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 408 SLA V471.01 ‘oprtni koš’, 3/88 Komentar in karta: 3/88 SLA V471.01 ‘oprtni koš’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo Za pomen ‘visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu’, knj. kòš ( ȍ) oz. opŕtni koš ( ȓ; ȍ), sta v gradivu najpogosteje zapisana leksema splošno razširjeni koš ter oprtnik z besedotvorno različico oprtnjak z arealom v osrednjem delu primorske in zahodnem delu rovtarske narečne skupine. Manjše areale tvorijo še leksemi žrlin v ziljskem, prtovnik v poljanskem in puta v prekmurskem narečju ter brenta v vzhodnogorenjskem podnarečju. Besednozvezna poimenovanja tipa ( na/ po/ za/ ob) ramni koš, oprtni koš so značilna za gorenjsko in dolenjsko narečno skupino. Pomenska razlaga je pripisana naslednjim leksemom: brencelj v T089 je ‘koš za seno’, moser v T112 ‘koš za gnoj’, košara v T118 ‘koš za listje’, brenta v T220, T222–T223 ‘koš za listje/travo (z redko pletenim ogrodjem)’, pleter v T238 ‘koš za seno’, pletenjak v T383 ‘gosto pleten koš za travo’, pleteni koš v T244 ‘koš za rezanico’, letvični koš v T244 ‘koš za seno’ in v T247 ‘koš za nastilj’, oprtni koš v T247 ‘koš za seno’, kripa v T316, T317 in T319 ‘koš za listje’, krošnja v T317 ‘koš za drva, veje’, listnik v T321 ‘koš za listje’, listnjak v T383 ‘koš iz šibja za listje in slamo’. V T015 naj bi se rezijanski koš imenoval tako, »ker so hodili z njim Rezijani«. Redkeje rabljena je beseda terjera v T154. Po podatkih zapisovalcev oprtnih košev niso imeli v T022 in T107, redki pa so v T132. V pasivno narečno besedišče spadajo leksemi žrlin v T005 (»ga nimajo«), oprtnik v T087 (»niso ga poznali«) in oprtovski koš v T233 (»jih ni«). Kot nerelevantni so bili izločeni odgovori oprtič ‘priprava iz jermenov, s katero nosijo meh moke na hrbtu’ v T353, krpele v T368 in locne v T370, T405 ‘priprava iz vrvi in lesenega ogrodja za prenašanje sena ali listja’ ter cizovnik ‘koš za gnoj’ v T179, T182 in koš ‘koš za voz’ v T372. 2. Morfološka analiza koš < * koš-ь (< * kos-j-ь) ‘koš’ listni koš < * list-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * list-ьn-ъ (← * list-ъ ‘list’) + * koš-ь listnati koš < * list-ьn-at-ъ-j-ь koš-ь ← * list-ьn-at-ъ + * koš-ь seneni koš < * sěn-en-ъ-j-ь koš-ь ← * sěn-en-ъ (← * sěn-o ‘seno’) + * koš-ь rezanski koš < * rěz-a-n-ьsk-ъ-j-ь koš-ь ← * rěz-a-n-ьsk-ъ (← * rěz-a-n-ъ ← * rěz-a-ti ‘rezati, sekati’) + * koš-ь rezaničn(i) koš < * rěz-a-n-ič-ьn-ъ( -j-ь) koš-ь ← * rěz-a-n-ic-a (← * rěz-a-n-ъ ← * rěz-a-ti) + * koš-ь 408 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 409 SLA V471.01 ‘oprtni koš’, 3/88 letveni koš < * (let)-ъv-en-ъ-j-ь koš-ь ← * (let)-ъv-en-ъ (← * (let)-ъv-ь / * (let)-ъv-a ← neka stvnem. beseda, sorodna z stvnem. latta ‘letev’) + * koš-ь letvični koš < * (let)-ъv-ič-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * (let)-ъv-ič-ьn-ъ (← * (let)-ъv-ic-a ← * (let)-ъv-ь / * (let)-ъv-a) + * koš-ь malinski koš < * (mlin)-ьsk-ъ-j-ь koš-ь ← * (mlin)-ьsk-ъ (← * (mlin)-ъ < * (mъlȋn)-ъ ← lat. molīnum, molīna ‘mlin’) + * koš-ь ramni koš < * orm(-en)-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * orm(-en)-ьn-ъ (← * orm-a / * orm-ę, rod. * orm-en-e / * orm-o ‘rama’) + * koš-ь ramenski koš < * orm-en-ьsk-ъ-j-ь koš-ь ← * orm-en-ьsk-ъ (← * orm-ę, rod. * orm-en-e ‘rama’) + * koš-ь (ta) naramni koš < (* t-) na-orm(-en)-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * na-orm(-en)-ьn-ъ (← * na- ‘na’ + * orm-a / * orm-ę, rod. ed. * orm-en-e / * orm-o ‘rama’) + * koš-ь ta obraMni koš < * t- ob-orm(-en)-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * ob-orm(-en)-ьn-ъ (← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * orm-a / * orm-ę, rod. ed. * orm-en-e / * orm-o) + * koš-ь ( Mn ≥ vn v T213) poramni koš < * po-orm(-en)-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * po-orm(-en)-ьn-ъ (← * po- ‘po’ + * orm-a / * orm-ę, rod. ed. * orm-en-e / * orm-o) + * koš-ь zaramni koš < * za-orm(-en)-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * za-orm(-en)-ьn-ъ (← * za- ‘za’ + * orm-a / * orm-ę, rod. ed. * orm-en-e / * orm-o) + * koš-ь nahrbtni koš < * na-xrьb-ьt-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * na-xrьb-ьt-ьn-ъ (← * na ‘na’ + * xrьb-ьt-ъ ‘hrbet’) + * koš-ь ta prtni koš < * t- pъrt-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * pъrt-ьn-ъ (← * pъrt-i-ti ‘privezati (tovor na hrbet)’) + * koš-ь oprtn(i) koš < * o(b)-pъrt-ьn-ъ(-j-ь) koš-ь ← * o(b)-pъrt-ьn-ъ (← * o(b)-pъrt-i-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * pъrt-i-ti) + * koš-ь prtenski koš < * pъrt-ьn-ьsk-ъ-j-ь koš-ь ← * pъrt-ьn-ьsk-ъ (← * pъrt-iti) + * koš-ь oprtenski koš < * o(b)-pъrt-ьn-ьsk-ъ-j-ь koš-ь ← * o(b)- pъrt-ьn-ьsk-ъ (← * o(b)-pъrt-i-ti) + * koš-ь prtovski koš < * pъrt-ov-ьsk-ъ-j-ь koš-ь ← * pъrt-ov-ьsk-ъ (← * pъrt-i-ti) + * koš-ь oprtovski koš < * o(b)-pъrt-ov-ьsk-ъ-j-ь koš-ь ← * o(b)- pъrt-ov-ьsk-ъ (← * o(b)-pъrt-i-ti) + * koš-ь oprtav koš < * o(b)-pъrt-a-v-ъ koš-ь ← * o(b)-pъrt-a-v-ъ (← * o(b)-pъrt-a-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * pъrt-a-ti ‘privezati (tovor na hrbet)’) + * koš-ь 409 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 410 SLA V471.01 ‘oprtni koš’, 3/88 oprtačji koš < * o(b)-pъrt-a-č-ьj-ь-j-ь koš-ь ← * o(b)-pъrt-a-č-ьj-ь (← * o(b)-pъrt-a-ti) + * koš-ь ta velik koš < * t- vel-ik-ъ koš-ь ← * ta/* tъ/* tě/* tę + * vel-ik-ъ ‘velik’ (← * vel-ь ‘velik’) + * koš-ь pleten koš < * plet-e-n-ъ koš-ь ← * plet-e-n-ъ (← * ples-ti (< * plet-ti) ‘plesti’) + * koš-ь (ta) spleTen koš < (* t-) sъ(n)-plet-e-n-ъ koš-ь ← (* ta/* tъ/* tě/* tę) + * sъ(n)-plet-e-n-ъ (← * sъ(n)-ples-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj, z; od zgoraj navzdol’ + * ples-ti) + * koš-ь ( T ≥ d v T195) šibnat koš < * šib-ьn-at-ъ koš-ь ← * šib-ьn-at-ъ (← * šib-ьn-ъ ← * šib-a ← * šib-a-ti ‘metati, mahati, vihteti, hitro premikati’) + * koš-ь paličnat(i) koš < * pal-ič-ьn-at-ъ( -j-ь) koš-ь ← * pal-ič-ьn-at-ъ (← * palič-ьn-ъ ← * pal-ic-a ‘palica’ ← * pal-ъ ‘debel’) + * koš-ь vejnatni koš < * věj-ьn-at-ьn-ъ-j-ь koš-ь ← * věj-ьn-at-ьn-ъ (← * věj-ьn-at-ъ ← * věj-ьn-ъ ← * věj-a ‘veja’) + * koš-ь ovočnjati koš < * ovo-ьń-at-ъ-j-ь koš-ь ← * ovo-ьń-at-ъ (< * ovo-ьn-j-at-ъ ← * ovo-e ‘sadje, plod’) + * koš-ь // * (ovoć)-ьń-at-ъ-j-ь koš-ь ← * (ovoć)-ьń-at-ъ (< * (ovoć)-ьn-j-at-ъ ← * (ovoć)-e ← hrv. ovoće ‘sadje’) + * koš-ь rezijanski koš < * (rezij)-an-ьsk-ъ-j-ь koš-ь ← * (rezij)-an-ьsk-ъ (← * (Rezij)-an-ъ ← * (Rezij)-a ← furl. Résie ‘Rezija’) + * koš-ь tolminski koš < * (tmyn)-ьsk-ъ-j-ь koš-ь ← * (tmyn)-ьsk-ъ (← * (Tmyn)- ъ ‘Tolmin’, etimološko nejasno (ESSZI: 430)) + * koš-ь obrtni koš, nejasno koš za na hrbet < * koš-ь za na xrьb-ьt-ъ ← * koš-ь + * za + * na + * xrьb- ьt-ъ koš za na ramo < * koš-ь za na orm-ǫ ← * koš-ь + * za + * na + * orm-a koš za seno < * koš-ь za sěn-o ← * koš-ь + * za + * sěn-o koš na ruče < * koš-ь na rǫč-ę ← * koš-ь + * na’ + * rǫč-a (< * rǫk-j-a ← * rǫk-a ‘roka’) koša < * koš-a košara < * koš-ar-a listnik < * list-ьn-ik-ъ ← * list-ьn-ъ ← * list-ъ ‘list’ listnjak < * list-ьń-ak-ъ (< * list-ьn-j-ak-ъ) prtnik < * pъrt-ьn-ik-ъ ← * pъrt-ьn-ъ ← * pъrt-i-ti prtovnik < * pъrt-ov-ьn-ik-ъ oprte (im. mn.) < * o(b)-pъrt-ę ← * o(b)-pъrt-i-ti oprtnik < * o(b)-pъrt-ьn-ik-ъ ← * o(b)-pъrt-ьn-ъ oprtnjak < * o(b)-pъrt-ьń-ak-ъ (< * o(b)-pъrt-ьn-j-ak-ъ) ← * o(b)- pъrt-ьn-ъ oprtovnik < * o(b)-pъrt-ov-ьn-ik-ъ oprtež < * o(b)-pъrt-ež-ь 410 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 411 SLA V471.01 ‘oprtni koš’, 3/88 zaplečnjak < * za-ple-ьń-ak-ъ (< * za-ple-ьn-j-ak-ъ) ← * za-ple-ьn-ъ (← * za- + * ple-e ‘pleče’) zaraMnik < * za-orm(-en)-ьn-ik-ъ ← * za-orm(-en)-ьn-ъ ( Mn ≥ vn v T302) rebrenik < * rebr-en-ik-ъ / * rebr-ьn-ik-ъ ← * rebr-o ‘rebro’ vitrnjak < * vi-tr-ьń-ak-ъ (< * vi-tr-ьn-j-ak-ъ) ← * vi-tr-a (← * vi-ti * vьj-ǫ ‘viti’) latnjak < * (lat)-ьń-ak-ъ (< * (lat)-ьn-j-ak-ъ) ← stvnem. latta, srvnem. latte ‘letev’ krosna < * krosn-a ‘lesena konstrukcija, lesen izdelek’ krošnj- < * krosń-a (< * krosn-j-a) / * krosń-ę (< * krosn-j-ę) (im. mn.) kranjska svetloba < * (korń)-ьsk-a-j-a svět-l-ob-a ← * (korń)-ьsk-ъ ‘kranjski’ (← * (korń)-, prim. lat. Carnia, Carniola, sln. Kranjska, Kranj) + * svět-l-ob-a (← * svět-l-ъ ‘svetel’) pletenjak < * plet-e-ń-ak-ъ (< * plet-e-n-j-ak-ъ) ← * plet-e-n-ъ ← * ples-ti (< * plet-ti) pleter < * plet-er-ъ bremarica < * ber-m-ar-ic-a ← * ber-mę, rod. ed. * ber-men-e ‘breme’ ← * bьr-a-ti * ber-ǫ ‘nabirati, zbirati’ brenta < * (brent)-a ← ben. it. brenta, furl. brènte ‘brenta, čebrič’ žerlin < * (žerlin)-ъ ← ben. it. gerlino ‘košek’ kripa < * (krip)-a ← nem. (Wagen)krippe ‘koš pri vozu’ kripnjak < * (krip)-ьń-ak-ъ (< * (krip)-ьn-j-ak-ъ) kripič < * (krip)-i-ь korba < * (korb)-a ← srvnem. korbe ‘košara’ korp < * (korp)-ъ ← srvnem. korp ‘košara’ puta < * (put)-a ← bav. srvnem. put(t)e ‘posoda, brenta’ pukljač < * (pukĺ)-ač-ь ← bav. nem. Puckel pukeljkorp < * (pukĺkorp)-ъ ← kor. nem. Puckelkorb ‘nahrbtni koš’ žbrincja < * (žbrincj)-a ← furl. sbrinzie ‘vrsta okrogle košare iz debelih vrbovih šib, ki se uporablja za shranjevanje sena ali trave kot piče vprežni živini med potjo’ brencelj, nejasno, morda v zvezi s furl. sbrinzie, kar je etimološko povezano s sln. brenta (← ben. it. brenta, furl. brènte ‘brenta, čebrič’) cambah, nejasno belenk, nejasno moser, nejasno terjera, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi belenk v T004, pukeljkorp v T018, korba v T059, žbrincja v T063, zaplečnjak v T074, brencelj v T089, moser v T112, terjera v T154, bremarica v T156, rebrenik v T169, cambah v T253 in vitrnjak v T339. Kot enkratnica s krip- je kartiran leksem kripič v T226. Kot enkratnica s plet- je kartiran leksem pletenjak v T383. 411 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 412 SLA V471.01 ‘oprtni koš’, 3/88 Kot enkratnice s -prt- so kartirani leksemi oprtež v T103, oprtovnik v T166, prtnik v T184 in oprte (im. mn.) v T417. Kot -raMni koš so kartirani leksemi ramni koš v T263, naramni koš v T187, T203, T206–T207, T209–T210, T214, T219, T250, T255–T260, T262–T263, T265–T266 in T273, ta naramni koš v T201 in T212, poramni koš v T211 in T224, ta obramni koš v T213 ter zaramni koš v T263 in T267. Kot -pleTen koš so kartirani leksemi spleten koš v T031, pleten koš v T244, spleden koš in ta spleden koš v T195. Kot enkratne besedne zveze s koš z levim prilastkom so kartirani leksemi listni koš v T010, rezijanski koš v T015, ta velik koš v T030, oprtenski koš v T170, prtenski koš v T172, ta prten koš v T186, tolminski koš v T198, prtovski koš v T229, seneni koš v T233, rezanični koš v T236, oprtav koš v T254, oprtačji koš v T292, malinski in ramenski koš v T300, obrtni koš v T307, paličnati koš v T347, listnati koš v T381 in vejnatni koš v T386. Kot enkratne besedne zveze s koš z desnim prilastkom so kartirani leksemi koš na ruče v T055, koš za na hrbet v T154 in koš za seno v T233. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi krosna v T004, listnik in kranjska svetloba v T166, koš v T169 in T247, oprtovski koš in rezanski koš v T233, senen koš v T236, letvični koš, letveni koš in pleten koš v T244, šibnat koš in zaramnik v T302, kripnjak v T312, kripa v T317, ovočnjati koš in latnjak v T386, nerelevantna odgovora cizovnik v T179 in krpele v T386 ter »ni podatka« v T381. Kot nerelevantni so kartirani odgovori cizovnik v T182, oprtič v T353, krpele v T368 in locne v T370, T405 in T414. S simbolom za »ni poimenovanja« so označeni odgovori v T022, T107, T391– T392 in T412. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101–T102, T116, T121–T124, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T389 in T395. 4. Uporabljena dodatna literatura ESSZI; LIÖ (https://lioe.dioe.at/db?q=all_fields,pucklkorp, dostop 22. 8. 2022) 5. Primerjaj SLA: V319.01 koš (3/86), V320.01 jerbas (3/87), V472.01 brenta (3/89); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 692; ALI: 6137; ASLEF: 5974; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Oprtni koš je visoka, pogosto zgoraj razširjena in pri dnu ožja, večinoma iz viter ali klanih letev pletena posoda. Bil je vsestransko uporaben predmet, namenjen za 412 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 413 SLA V471.01 ‘oprtni koš’, 3/88 prenos različnih bremen, za hrambo predmetov (trske za kurjavo), pa tudi vzrejni pripomoček (za kokoši, čebele) ali oprema pustnih likov. Uporablja se za prenašanje sveže trave in sena, listja, žitne in ajdove slame ter omlačenega žita in ajde, neoluščene in oluščene koruze, razsekane koruznice, gnoja, različnega peska in kamenja, jedi za prehrano delavcev ob košnji ter delu na poljih in v gozdu, za nošenje živil in drobne galanterije za prodajo (npr. potovke v Savinjski dolini), za pustne in druge šege (npr. otepovci v Bohinju) in vrsto drugih različnih opravil vsakdanjega delovnega cikla na kmetiji, v obrti, nekoč tudi v rudarstvu, industriji in drugod. Koši za vsakdanjo delovno rabo na kmetijah in drugod so bili različno oblikovani in pleteni iz različnih gradiv, kar je vplivalo na njihovo podobo in zasnovo in s tem na njihovo krajevno ali celo obrtniško prepoznavnost. Koši so bili izdelani iz različnih, praviloma naravnih gradiv: klanih leskovih trakov, obdelanih v vitre za opletanje, klanih ali olupljenih leskovih palic, smrekovih, jelovih, jagnedovih in drugih vrst lesa za izdelavo košnega dna. Iz klanih lesenih palic so ponekod izdelovali t. i. letvane koše (Male Lašče, Velike Lašče, Rašica), koše potlačene valjaste oblike za prenašanje manj sipkih bremen, ki so imeli na vrhu in pri dnu enak obseg. Od 80. let 20. stoletja pa so nekateri pletarji vitre nado- meščali z ozkimi plastičnimi trakovi ali raznobarvnimi žičkami iz odpadne embalaže. Izdelovanje košev je bilo del samooskrbne dejavnosti kmečkega prebivalstva. Večinoma je bilo to moško delo v zimskih mesecih. Navadno so celotni postopek od izdelave viter in drugega gradiva do izdelave košev pletarji opravili v hišah s krušno pečjo. Koše so pletli večinoma za domače potrebe, ponekod tudi za sosede in sorodstvo, ponekod je domače (hišno) pletarstvo preraslo v obrt (npr. pletarji v Žičah v Dravinjski dolini, v Topovljah v Spodnji Savinjski dolini in drugod). Ple- tarsko znanje se je širilo iz roda v rod, od 19. stoletja dalje tudi s pletarskimi tečaji in osnovnošolskimi krožki. Na Šentviški gori na Cerkljanskem so poznali lesen trinožni podstavek, kamor je nosač postavil naložen koš, da si ga je lažje oprtal na ramena. Tako moški kot ženske in odraščajoči otroci so poleti vsak dan kosili travo na bližnjem travniku ali v sadovnjaku in v koš naloženo travo prinašali v domači hlev ali svinjak. S košem so prenašali tudi plevel, ki so ga v Plužnjah na Cerkljanskem po njivah med drugimi nabirali tudi odraščajoči otroci in ga v košu odnašali domov kot krmo živini. V Prešni Loki pri Sevnici so poznali velike koše, pletene iz ržene slame, namenjene predvsem za spravljanje omlačenega žita in fižola v strokih ali v zrnju. Za spravilo podobnih pridelkov so v Šentpavlu pri Šentvidu pri Stični poznali koš okroglaste oblike, imenovan cambah, izdelan iz gosto pletenih viter in z lokastim lesenim ročajem nad bolj izravnano hrbtno stranjo. Koši za travo niso bili povsod in vedno gosto pleteni. V Spodnjih Zrečah ob vznožju južnega Pohorja so poznali velike koše za seno iz redko pletenega vrbovega šibja. Podobno redko pletene koše iz močnega vrbovega šibja so poznali tudi v Hmeljčiču pri Mirni Peči na Dolenjskem. Ta na široko pleteni koš, imenovan kranjska svetloba, je bil visok 1,10 m in tudi zgoraj širok 1,10 m. V srednje velikih 413 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 414 SLA V471.01 ‘oprtni koš’, 3/88 in gosto pletenih koših značilno prisekano stožčaste oblike so v Kočariji pri Kosta- njevici na Krki prenašali v sadovnjakih nabrano sadje in sveže pokošeno travo za krmo prašičem. Mnogo bolj valjaste oblike so bili koši za prenašanje sena in suhega listja. Izdelani so bili iz klanih letvic, na redko utorjenih v zgornji in spodnji obroč, slednji je imel dno omreženo iz redko pletenega vrbovega šibja ali svedrasto navitih smrekovih vejic. Ročaji so bili izdelani iz srobota, konopljine vrvi idr. Podobne redko pletene in ponekod bolj trebušaste koše so poznali tudi v Vatovljah v Brkinih (za listje), bolj ravne pa v Ospu v Slovenski Istri (za slamo in seno). V Velikem Banu pri Šent- jerneju, pa tudi na Velikem Vrhu pri gradu Borl v severovzhodnih Halozah je imel koš obliko narobe obrnjene kupole. Podobno redko pletene in povsem valjaste koše s tremi lesenimi obroči in redkimi poveznimi palicami so izdelovali tudi v Artiži vasi pri Šentvidu pri Stični, kjer so z njimi prenašali seno za »živini pokladat«, tj. za polaganje sena v hlevske jasli. Mnogo nižje oblikovane koše z velikimi obroči in redkim opletom iz srobota, v novejšem času tudi žice, so uporabljali na Krasu in v Repentaboru v Italiji. Takšni koši so bili namenjeni predvsem za prenašanje listja in sveže pokošene trave. Breme so si tako ženske kot moški oprtali na glavo. V hribovitem svetu je bila med najbolj napornimi kmečkimi opravili nošnja gnoja od voza do njive ali celo od doma na njive in v vinograde. Zgodaj spomladi so na tak način gnojili njive na Šentviški Gori na Cerkljanskem, na Veseli Gori nad Šen- trupertom na Dolenjskem in drugod. Težaško delo so tam opravljali predvsem moški, ponekod tudi ženske. Trdno pleteni koš iz kostanjevega protja, naložen s kamenjem, so v Malencah pri Kostanjevici na Krki uporabljali za obtežitev lesene stiskalnice za grozdje ali sadje, pa tudi za prenašanje »šodra in debelega kamenja«. V koših so ponekod nosili drva in dračje, navadno od drvarnice do hišne peči. Drva in lesni drobir so pogosto prenašale ženske, npr. na Starem Vrhu pri Mokronogu, zlasti pa v hribovitem Robidišču in v sosednjih vaseh nad Kobaridom. Oprtani s košem so se gospodarji odpravili na košnjo senožeti ali pa v koših prinašali hrano pastirjem. Gosto pleten koš je bil primeren tudi za druga kmečka dela in vzrejo živali. V kofi brez dna so npr. v Ospu nad Dekani prali radič, v Robidišču nad Kobaridom pa so z narobe obrnjenim košem prekrili mlado kokljo s piščanci ali za tri dni kokoš, ki kloče. Prim.: Grafenauer 1970; Ložar 1944; Valenčič 1970a. 414 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 415 SLA V471.01 ‘oprtni koš’, 3/88 7. Skica 415 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 416 SLA V472.01 ‘brenta’, 3/89 Komentar in karta: 3/89 SLA V472.01 ‘brenta’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo Poleg besedja za pomen ‘visoka lesena posoda, navadno za grozdje’, knj. brenta ( ), gradivo vsebuje še druga poimenovanja za posode, ki so po obliki ali namenu podobne brenti, pri čemer prevladuje pomen ‘(zaprta) posoda za prenašanje tekočin (na hrbtu)’, npr. posoda za vodo ( puč v T005, bokalon v T065, lempa v T067, T071). Ta ni povsod iz lesa ( bokalon v T065 je ‘posoda iz ilovice’, brenta v T213 ‘kovinska posoda’, bajdlin v T401 pa ‘plastična posoda’), nekatere posode so se nosile v rokah ( brentač v T137, putrih v T188), lahko so imele naramnice ali ročaj oz. uho (v T085, T087, T118, T143), lahko je šlo za manjše posode ( brenta v T030–T031, brentela v T118, kalalo v T131, brentač v T137, bonica v T231) ali sodčke ( puč v T043). Na ta pomenski premik je vplivalo tudi dejstvo, da se vprašanje nahaja v razdelku Planina, ki so ga zapisovalci na območju brez planinske paše izpuščali, zaradi česar je bilo gradivo pogosto nezadostno popisano ravno na vinorodnih območjih. Po drugi strani so zapisovalci, ki so spraševali po obstoju leksema brenta, kot odgovor zabeležili leksem ne glede na njegov pomen. Med izpričanimi pomeni leksema brenta so ‘posoda za vodo in grozdje’ v T307, T356, T377 in T413, ‘posoda za vodo’ v T011, T030–T031 (8–10 litrov prostornine), T168, T251 in T317–T318, ‘posoda za sadje’ v T023, ‘posoda za grozdje’ v T299–T300, T319 in T349, ‘posoda za mleko’ v T071 in T090, ‘posoda za prevažanje grozdja na vozu’ v T084 in T086, ‘mera za žito, fižol’ v T127 (za druge istrske govore prim. Cossutta 2010: 78), ‘kad’ v T128, T166, ‘sodu podobna lesena posoda za napajanje konj’ v T411, ‘posoda/priprava za gašenje ognja’ v T410, »priprava za prešanje sira« v T147–T148, ‘koš za listje’ v T220 in T222–T223, ‘ovčji meh’ v T008, zabeleženi pa so tudi preneseni pomeni, npr. ‘debel človek’ v T202, ‘pogolten človek’ v T231, ‘neroden človek’ v T300. V nekaterih točkah je beseda brenta »redka« (v T029, T090, T156, T234) ali pa spada v pasivno (v T233, T241, T247) oz. nedomače be- sedišče (v T253). V T086 je brenta ‘ovalna lesena posoda brez ušesa, ki drži do 50 litrov, v kateri prevažajo grozdje do doma’, brentica pa ‘ovalna lesena posoda z ušesom, na hrbtni strani ploščata, uporabljana med trgatvijo in za prelivanje mošta’. Pomen obeh leksemov se ujema tudi z bolj skopimi pomenskimi razlagami v drugih briških govorih (v T085–T087). V T090 je kot »starejši« označen leksem lempa. Takih posod po opombah zapisovalcev niso poznali v T063. Ker so pomenske razlage sorazmerno redke, vsakemu posameznemu leksemu ni mogoče določiti pomena in jasno ločiti med poimenovanji za označevanje različne predmetnosti, tako da je gradivo dopuščalo le izdelavo karte z besedjem za pomen 416 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 417 SLA V472.01 ‘brenta’, 3/89 ‘posoda za prenašanje tekočin/grozdja’. Kljub temu sta na karti dobro vidna areala obeh najpogostejših leksemov: puta se v strnjenem arealu pojavlja v severovzhodnih narečjih, leksem brenta pa je zabeležen tako rekoč povsod drugod (razen v terskem narečju). V T349 in T356 sta poimenovanji brenta in puta pomensko specializirani (T349 »za nošnjo grozdja« : »zaprta brenta za bernjo«; T356 ‘zaprta posoda za vodo’ : ‘posoda za grozdje’). V T166 in T169 je i- jevski odraz ob potrjenih težavah z določanjem kolikosti visokih samoglasnikov v cerkljanščini v zgodnjih zapisih za SLA obravnavan kot dolg (prim. gesli brenta, brinta v Kenda-Jež 2002b: *21, *22). 2. Morfološka analiza b//reNta < * (brent)-a ← ben. it. brenta, furl. brènte ‘brenta, čebrič’ (// ≥ ə v T003; N ≥  v T143) b//rentica < * (brent)-ic-a (// ≥ ə v T003) brentač < * (brent)-ač-ь brentič < * (brent)-i-ь brinta ≤ * (brent)-a brentela < * (brentel)-a ← trž., istr. it. brentela ‘brenta z ročajem’, furl. brentièle (Cossutta 2010: 145) dežica < * děž-ic-a ← * děž-a ‘vrsta posode’ plavnik < * plav-ьn-ik-ъ ← * plav-ьn-ъ ← * plav-i-ti / * plav-a-ti ← * plu-ti * plov-ǫ ‘premikati se, teči, pluti, plavati’ ban(j)ka < * (bań)-ьk-a ← * (bań)-a ← vulg. lat. * banea (klas. lat. bal(i)nea ‘(kopalna) kad’) / * (ban)-ъk-a ← * (ban)-a ← srvnem. wanne ‘(kopalna) kad’ bremarica < * ber-m-ar-ic-a ← * ber-mę, rod. ed. * ber-men-e ‘breme’ ← * bьr-a-ti * ber-ǫ ‘nabirati, zbirati’ pu//ta < * (put)-a ← bav. srvnem. put(t)e ‘posoda, brenta’ (// ≥ p v T355) puč < * (puč)-ь ← srvnem. pütsche ‘posoda, sod za slanico’ putrih < * (putrix)-ъ ← bav. srvnem. puterich ‘cev, posoda’ ornica < * (orn)-ic-a ← ben. it. orna, furl. orne ‘majhna kad kot merska enota za vino; navadno šest veder’ lodrica < * (lodr)-ic-a ← trž., ben. it. ludro ‘meh’ kalalo < * (kal)-a-dl-o ← * (kal)-a-ti (← it. calare, ben. it. calar, furl. calâ ‘spustiti’) bokalon < * (bokalon)-ъ ← furl. bocalon ‘vrček, bokalček’ bajdlin < * (bajdlin)-ъ ← avstr. nem. Weidling ‘široka, skledi podobna kuhinjska posoda’ (ÖW 2018) bariglica < * (barigl)-ic-a ← * (barigl)-a, nejasno, verjetno v zvezi s furl. bariglot, bareglot ‘nosilo’ (tu z manjšalno pripono) brenda, nejasno, v zvezi z brenta brentuč, nejasno, verjetno v zvezi z brenta lempa, nejasno, verjetno v zvezi z lampar/ lempar, to pa z ejmpar/ ajmpar ‘vedro’ (SLA 2.2: 227) jempa, nejasno, morda v zvezi z lampar/ lempar (SLA 2.2: 227) 417 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 418 SLA V472.01 ‘brenta’, 3/89 pučma, nejasno, morda v zvezi s kor. nem. Putschn ‘sod’ (Pohl 2007: 78; prim. WBÖ 3: 1527–1531) bonca, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi pučma v T037, bokalon v T065, dežica v T076, bremarica v T101, plavnik v T111, brentela v T118, kalalo v T131, bariglica v T146, lodrica v T156, jempa v T204, bonca v T231, brenda v T292 in bajdlin v T401. Kot tretji odgovor v posamezni točki sta z znakom za komentar kartirana leksema ornica v T109 in putrih v T165–T166, nerelevantni odgovori korpa v T071, brenta v T231 in kripa v T317 ter podatek o zapisu brez razdelka Planina v T137. Kot nerelevantni so kartirani odgovori brenta v T008, T127–T128, T147–T148, T220, T222–T223, T410–T411, korp v T025 (‘iz upogljivega materiala spletena odprta posoda z ročajem’, TSVK 6: 132) in listnik v T216. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T004, T006–T007, T020, T022, T063, T152, T161, T210, T229, T238, T246, T280 in T412. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T092, T094, T101–T102, T116, T121–T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura Cossutta 2010; Kenda-Jež 2002b; Pohl 2007; TSVK 6; WBÖ 3; ÖW 2018 5. Primerjaj SLA: V468.01 kad (2/46), V471.01 oprtni koš (3/88), OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 608 brenta brez ročajev; ALI: 6105 brenta brez ročajev, 3949; ASLEF: 3881 brenta brez ročajev, 3829; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Brenta je lesena in od 80. let 20. stoletja tudi plastična posoda v obliki ploščatega in visokega koša za prenašanje obranega grozdja od obiralcev grozdja do kadi v prostoru s prešo ali do odvoznega voza ali traktorja. Brente so bile dlje časa v rabi zlasti v bolj strmih vinogradih (npr. v Halozah), kjer je saditev trt potekala pravokotno na plastnice oz. od nižjih delov vinograda proti vrhu. Kjer je že obstajala terasasta zasnova vinogradov (npr. ponekod na Primorskem) ali pa so terase uvedli po 2. svetovni vojni (npr. v ljutomersko-ormoškem okolišu), so prej kot drugod začeli opuščati nošenje obranega grozdja z brentami in sprva uvedli prevoz od trgačev do kleti z vprežnimi živalmi in vozovi, nato pa z manjšimi traktorji, in sicer najprej na območjih ob italijanski meji, od 70. let 20. stoletja pa tudi drugod po slovenskem ozemlju. 418 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 419 SLA V472.01 ‘brenta’, 3/89 Sprva so obiralci, trgači, grozde obirali v pletene košare s pritrjenim ročajem v obliki loka, v 70. letih 20. stoletja pa so se vedno bolj uveljavljala plastična vedra z gibljivim ročajem in druge plastične posode, ki so povsem zadržale morebitno izcejanje sokov grozdnih jagod in zmanjšale možnost onesnaženja grozdja med obiranjem, kar je pomembno prispevalo h kakovosti vina. Obrano grozdje so obiralci stresali brentačem v oprtano leseno ali plastično brento, ti pa so nato grozdje odnesli do zbiralnih kadi, postavljenih na vprežnem vozu, ali pa do vinske kleti (zidanice, hrama), kadar je bila ta blizu obiralnega mesta. V obsežnejših in od kleti bolj oddaljenih vinogradih so brentači grozdje stresali v visoke kadi, naložene na (lojtrski) vprežni voz (Jeruzalem, Gradišče pri Vipavi) ali na voz z velikim pletenim košem (npr. Hrastov Dol, Šentvid pri Stični), obloženim s platnom, nato pa so napolnjeni voz z vprežno govejo živino ali konji in v novejšem času s traktorjem odpeljali do vinske kleti. Nosači so si število prenesenih brent od obiralcev do zbirnih čebrov ob nadzoru gospodarjev zarezovali na leseno palico, rovaš, saj so v takem primeru za opravljeno težaško delo dobili ustrezno plačilo. Večina slovenskih vinogradnikov je brente kupovala od ribniških suhorobarjev, ki so brente skupaj z drugo suho robo prodajali od hiše do hiše po večjem delu Slovenije in tudi čez mejo. Suhorobarji so izdelovali brente različnih oblik in velikosti. Manjše so bile namenjene otrokom – za igro ali navajanje na delo, večje ženskam, velike pa večinoma krepkim mlajšim moškim. Suhorobarsko izdelovanje brent se je ohranilo v današnji čas. Brente ter drugo leseno kmečko orodje in naprave so izdelovali tudi rokodelci na območju med Črnim Vrhom, Zadlogom in Vojskim. Te so večinoma prodajali po Vipavski dolini in na Krasu. Brente pa niso bile povsod v rabi. Posestniki manjših vinogradov, ki so obiranje grozdja opravili le ob pomoči družinskih članov in sorodnikov, so obrano grozdje do zbirnega mesta prenašali v pletenih košarah ali koših. Prim.: Makarovič 1978; SEL 2004 7. Skica 419 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 420 SLA V804(a).01 ‘breme’, 3/90 Komentar in karta: 3/90 SLA V804(a).01 ‘breme’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo V804(a).01 breme je oblikoslovno vprašanje iz gramatičnega dela vprašalnice, namenjeno zajetju celotne sklanjatvene paradigme samostalnika. Deloma je bilo dopolnjeno z gradivom, zbranim za V730b breme med primeri »z navadno neregularnim refleksom za ě«, in z razlikovalnim gradivom iz V158B butara. Obe gramatični vprašanji prinašata zelo malo podatkov o narečnih besednih pomenih, ki bi bili posebej zanimivi za geolingvistično obravnavo v tem zvezku atlasa, npr. breme ‘seneno breme’ v T029, T031, T204 (prim. Karničar 1990: 127; Razpet 2006: 19); ‘naročje, količina, ki gre med upognjeni roki in prednji del telesa’ v T019 (prim. TSVK 1: 192; Škofic – Klinar 2015: 25); ‘butara’ v T085, T097, T107, T109, T110–T113, T134, T166, T358–T359, T363–T364, T370, T384, T392–T393, T396, T399, T401 (prim. Novak 1996: 23), v istem pomenu še bremec v T004, bremce v T106 in bremček v T395 ter breme ‘sveženj drv’ v T322. Primerjava z gradivom za V158B butara kaže, da bi lahko imele različice leksema breme različen pomen, npr. v T111 breme (splošno) : brema (‘butara’), enako pomensko razmerje je za različici breme : bremen izpričano v T358–T359 in T384. Iz obravnave ni bilo mogoče izločiti tistih leksemov, ki bi morda imeli v govorih samo pomen ‘težava, skrb, nadloga’. Na karti je zato predstavljen splošni pomen ‘težak predmet, ki se nosi navadno na ramenih’, knjižno brême ( é). Ob splošnoslovenskem leksemu breme (z različicami bremen, brema in bremo, nastalimi po stranskosklonskih in medparadigmatskih izravnavah) manjši areal tvori še leksem bremec v ziljskem narečju. Drugi leksemi posamično nastopajo na obrobju. Beseda breme se »redko« uporablja v T136, T218, T244, T246, T253, T257, T267, T272, v T244, T247, T272 in T417 je označena kot »nedomača«, v T029 pa kot »starejša«. Beseda teret je v T411 označena kot »novejša«. V T204 breme navadno nastopa v zvezi v bremena navezati seno. 2. Morfološka analiza breme < * ber-mę, rod. ed. * ber-men-e ‘breme’ ← * bьr-a-ti * ber-ǫ ‘nabirati, zbirati’ bremo < * ber-m-o / * ber-mę brema < * ber-m-a bremen < * ber-men-ь bremeno < * ber-men-o bremce < * ber-m-ьc-e 420 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 421 SLA V804(a).01 ‘breme’, 3/90 bremec < * ber-m-ьc-ь bremček < * ber-m-ьč-ьk-ъ teža < * tęž-a ‘teža’ naročje < * na-rǫč-ьj-e ← * na rǫc-ě (mest. ed.) (← * na ‘na’ + * rǫk-a ‘roka’) žmeča < * žьm-ęč-a (< * žьm-ęk-j-a) ← * žьm-ęk-a-ti ← * žęti * žьm-ǫ ‘stiskati’ / * žьm-ę-a (< * žьm-ęt-j-a) ← * žьm-ęt-ъ ← * žę-ti * žьm-ǫ ‘stiskati’ (ESSJ IV: 471) hudina < * xud-in-a ← * xud-ъ ‘slab, slaboten, suh’ peza < * (pez)-a ← it. pesa ‘tehtanje, tehtnica’ pezo < * (pez)-o ← it. peso ‘teža, utež, breme’ ter < * (ter)-ъ ← star. madž. terhi, tèrhe, tërë ‘breme’ (ESSJ IV: 172, ter IV) teret < * (teret)-ъ ← srb., hrv. teret ‘breme’ (ERHSJ III: 500, trh) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi pezo v T116, naročje v T323, ter v T401, žmeča v T414 in hudina v T417. Kot enkratnice z brem- so kartirani leksemi bremeno v T097, bremce v T106 in bremček v T395. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran leksem brema v T090. Kot nerelevanten je kartiran odgovor puta v T407. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T001–T003, T008, T011–T012, T242 in T307. 4. Uporabljena dodatna literatura Karničar 1990; Novak 1996; Razpet 2006; Škofic – Klinar 2015; TSVK 1 5. Primerjaj SLA: V158B.01 butara (2/74); OLA: 786; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Breme je samostojen predmet, večja količina česa, npr. slame, sena, stelje, živil, krmil, gnojil, kar je zavito v rjuho, naloženo v koš, košaro, nahrbtnik, šolsko torbo, bisago, torbico, brento ali podobno veliko posodo, povezano z vrvmi ali s trakovi, skratka vse, kar si nosač naloži na rame, pleča ali pa nosi v rokah. Za prenos nekaterih predmetov je bilo potrebnih več nosačev. Z bremeni so (bile) otovorjene tudi živali, konji, osli, mule, psi. Bremena, ki so se nosila na daljše razdalje, so bila prilagojena telesu in ergonomiji odrasle osebe ali otroka, saj so ponekod izdelovali tudi manjše nosilno posodje, npr. koše, košare, da so skozi igro, pripoved, spodbudo idr. navajali otroke na delo in opravila odraslih. Breme je tudi velik povez sena, ki so ga lastniki in uporabniki senožetnih planin in visokogorskih travnikov pripravljali na hribovitih območjih. Senožeti so na tem 421 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 422 SLA V804(a).01 ‘breme’, 3/90 hribovitem svetu kosili večinoma le enkrat letno, potem so jih prepustili paši živine. Zaradi kamnitega in strmega ozemlja sta bila košnja in spravilo sena naporna, saj urejenih voznih poti večinoma ni bilo. Zato so nosači z vrvmi trdno povezana bremena nosili, na pobočjih pa se skupaj z njimi dričali po ustaljenih rižah vse do doma oz. do mesta, kjer so bremena lahko naložili na lesene samotežne sani ali vprežne vozove. Priprava bremena je bilo natančno opravilo. Pri povezovanju bremena sta navadno sodelovala nosač in grabljica, nosač je z rokami tlačil in z vilami dolagal seno, grabljica pa je breme sproti večkrat ograbila. Nosač je breme povezal s parom vrvi, ga zategoval in nazadnje na vrhu bremena napravil vozel s posebej oblikovano kljuko. Ko je bilo breme povezano, je nosač sedel pod breme, grabljica pa mu ga je pomagala zvaliti na pleča. Delo z bremeni je bilo naporno in obenem nevarno opravilo, ki so ga opravljali krepki in izkušeni nosači. Prim.: Šarf 1991; Novak 1970 7. Skica 422 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 423 SLA V470.01 ‘palica’, 3/91 Komentar in karta: 3/91 SLA V470.01 ‘palica’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo Na zbiranje narečnega gradiva za vprašanje V470.01 je vplivala njegova umestitev v razdelek Planina. Zaradi odsotnosti planinskega pašništva je namreč ta razdelek povsem izpuščen v 56 zapisih, verjetno pa je to povzročilo tudi delni pomenski premik v smeri ‘pastirska palica’. Za pomen ‘dolg, tanjši, v prerezu okrogel lesen predmet’, knj. pálica ( á), je splošno rabljen leksem palica, strnjeno se na manjših območjih pojavljajo le še leksemi kravalja na južnem robu notranjskega narečja ter bat in bot v prekmurskem narečju. Natančnejši pomeni so pripisani leksemom baldon v T120 (»debela palica«), krabala oz. krabalica v T120 (»palica, s katero hodijo starčki«), krabalica v T127 (»zakrivljena ovčarska palica«), kravalja v T154 (»za opiranje pri hoji, zgoraj zakrivljena«), T155 (»pastirska palica«) in T156 (»zakrivljena palica), kolček v T156 (»ravna palica«), krivka v T239, T242, T252 in T255 (»zakrivljena palica«), palica v T401, T414 (»z zakrivljenim zgornjim delom«), pavša v T247 (»za opiranje«) in kopavša v T248 (»za opirati«), gorjača v T302 (»za otroke« [?]) in bot (»palica, ki nima zakrivljenega zgornjega dela«) v T414. Leksem štejbile v T158 je označen kot »starejši«. Iz gradiva je bil kot nerelevanten izločen leksem polentar ‘kuhalnica za polento’ (prim. Vuga 2107: 27, za širši areal SDLA-SI I: 410; Todorović 2020: 609). 2. Morfološka analiza palica < * pal-ic-a ‘palica’ ← * pal-ъ ‘debel’ kriva palica < * kriv-a-j-a pal-ic-a ← * kriv-ъ ‘kriv’ + * pal-ic-a palička < * pal-ič-ьk-a kol < * kol-ъ ‘kol’ kolek < * kol-ъk-ъ kolček < * kol-ьč-ьk-ъ Kolej < * kol-ej-ь ( K ≥  v T020) klin < * kl-in-ъ ‘klin’ ← * kol-ti ‘klati, tolči’ šiba < * šib-a ← * šib-a-ti ‘delati hitre gibe, tepsti, vihteti, švigati, metati’ šibica < * šib-ic-a krivka < * kriv-ъk-a ← * kriv-ъ ‘kriv’ bat < * bat-ъ ‘palica, kij’ batina < * bat-in-a pik < * (pik)-ъ ← bav. nem. Pik ‘kramp’, ‘konica krampa’ 423 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 424 SLA V470.01 ‘palica’, 3/91 krevlja < * (krevĺ)-a ← srvnem. kröuwel, krewel, kröul ‘kavelj za jemanje lonca iz peči’ štokača < * (štok)-a-č-a ← * (štok)-a-ti ← nem. stochern ‘drezati, suvati’, glasovno prilagojeno po sln. štok ‘palica’ (← nem. Stock ‘palica’) štekljača < * (štekĺ)-a-č-a ← * (štekĺ)-a-ti ← * (štekĺ)-ь ← bav. nem. Stäckel ‘železna konica na sprehajalni palici’, ‘sprehajalna palica z železno konico’, ‘splavarjeva palica z železnim kavljem na koncu’ štekljarica < * (štekĺ)-ar-ic-a gajžla < * (gajžl)-a ← srvnem. geisel ‘bič’ gajžlak < * (gajžl)-ak-ъ pavša < * (pavš)-a ← bav. nem. Pausch ‘šop, sveženj’ štejbile < * (štejbile)- ← rutarsko nem. stäiw(e)le (Kranzmayer – Lessiak 1983: 150), srvnem. stebelîn ‘paličica’ (Lexer 1872–1878) krabala < * (korbal)-a ← lat. curbula (prim. ben. it. corbola ‘vrsta raka z dolgim repom’) (ESSJ II: 84) krabalica < * (korbal)-ic-a kravalja ≤ * (korvaĺ)-a ← lat. curbula bot < *( bot)-ъ ← madž. bot ‘palica’ štap < * (štap)-ъ ← hrv., srb. štap ‘palica’ korobač < * (korobač)-ь ← hrv., srb. korbač ‘bič’ gorjača, nejasno (SES) kopavša, nejasno, morda povezano s pavša pelca, nejasno, morda povezano z bav. nem. Polzen, Polze, tudi Pelze ‘podporni količek’ (WBÖ 3: 590) baldon, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi pelca v T022, baldon v T120, štejbile v T158, štekljarica v T193, pavša v T247, kopavša v T248, korobač v T276, gorjača v T302, štekljača v T332, štokača v T383, štap v T408 in pik v T413. Kot enkratnica s kol- je kartiran leksem kolej v T020. Kot enkratnica s pal- je kartiran leksem palička v T300. Kot enkratnica s krabal- je kartiran leksem krabala v T120. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi krabalica v T120, batina in kolček v T156, šiba v T300 in T302, klin in šibica v T300 ter gajžla, gajžlak in kolek v T386. Kot nerelevanten je kartiran odgovor polentar v T097. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T102, T116, T118, T121–T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, 424 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 425 SLA V470.01 ‘palica’, 3/91 T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395, T398–T399. Z rdečo izogloso je na karti označen areal naglasnega pomika plica > palca v T025, T027, T029–T031, T033–T035, T037–T038, T040, T043–T049, T050, T052 in T415. 4. Uporabljena dodatna literatura Kranzmayer – Lessiak 1983; ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb/st%C3%A4blein , dostop 14. 6. 2022 ); Lexer 1872–1878 (https://www.woerterbuchnetz.de/Lexer, dostop 14. 6. 2022); Todorović 2020; Vuga 2017; WBÖ 3 5. Primerjaj SLA: V289A.01 držalo pri cepcu (3/17), OLA: 3440 debela ožgana palica, s katero poganjajo ovce; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 543 sprehajalna palica; ASLEF: 1651 sprehajalna palica; HJA: 712; LinGeH: 446; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Palica je daljši, v prerezu večinoma tanjši okrogel lesen predmet, namenjen za oporo pri hoji, v določenih okoliščinah tudi pripomoček za nošnjo bremena, obešenega na palici, priložnostno orodje za označevanje zemljišč, za osnovno osebno obrambo, nekdanji učno-vzgojni pripomoček v šoli ali pri verouku idr. Krajše in tanjše palice uporabljajo dirigenti, čarovniki, mažoretke, poveljniki pihalnih godb, v preteklosti ponekod tudi predavatelji in turistični vodniki. Še do nedavnega (ponekod v Julijskih Alpah še sedaj) je bila palica tako kot pokrivalo, ogrinjalo in rog obvezni del opreme pastirjev, ki so na srednjih in visokih planinah ali po dolinskih pašnikih pasli skupne črede drobnice in govedi ali le čredo enega samega gospodarja. Nekateri pastirji so palice, ki so rabile za oporo ter za spodbujanje in usmerjanje črede, likovno bogato okrasili z izrezovanjem lubja. Pastirji s tako okrašenimi palicami so zbujali pozornost in občudovanje zlasti ob priganjanju drobnice in govedi na planine ali ob vračanju domov. Od srede 17. stoletja do 2. svetovne vojne so bile sprehajalne palice pomemben (modni) dodatek celovitega oblačilnega videza moških predstavnikov plemstva in meščanstva. S palicami so moški poudarjali svoj družbeni položaj, eleganco in nedelo. Sprehajalna palica je nadomestila nošenje mečev in častnih poveljevalnih palic, ki so v višjih družbenih slojih prav tako v navadi. Sprehajalne palice, imenovane tudi špancirštok, so s svojo vitkostjo, ergonomijo in likovnimi dodatki izkazovale družbeni položaj lastnika in s tem bistveno odstopale od oblikovno enostavnejših opornih palic s polkrožnim držajem. Moški so se s sprehajalnimi palicami udeleževali mestnih promenad z damskim spremstvom ter z elegantnim gibanjem, izbranim vljudnostnim komuniciranjem in (ne nazadnje) koketiranjem polnili vsebine popol- danskih čajank v posebnih klepetalnicah. 425 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 426 SLA V470.01 ‘palica’, 3/91 Palice so bile v 60. in 70. letih 20. stoletja še na splošno v rabi zlasti med starejšim prebivalstvom. Oblikovno so bile prilagojene in prepoznavne glede na spol uporabnika. Palice z dodanimi ozkimi usnjenimi pasovi so uporabljali za priganjanje in usmerjanje vprežnih konj in govedi, ponekod na Krasu tudi oslov in mul. Leseni deli bičev so bili ponekod pleteni v kite in dopolnjeni z različnimi geometrijskimi motivi, stik med palico in usnjenim pasom pa je pogosto krasil rdeče obarvani cvet iz usnja ali drugih gradiv. Palicam podobni predmeti so bili rovaši, posebej razširjeni v vinogradništvu in kletarstvu, na katere so si nosači brent vrezovali število brent grozdja, ki so jih prinesli do zbirnega mesta. Prim.: / 7. Skica 426 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 427 SLA V321B.01 ‘lesa’, 3/92 Komentar in karta: 3/92 SLA V321B.01 ‘lesa’ Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo V prenovljeni vprašalnici iz leta 1961 je bilo prvotno vprašanje V321 dera razdeljeno na obstojsko-pomensko vprašanje V321A dera (Če poznajo besedo, določiti pomen) in leksično vprašanje V321B lesa (za sušenje sadja). Na karti je torej predstavljeno gradivo, zbrano po novi vprašalnici, iz starejšega gradiva pa so upoštevani vsi leksemi z ustreznim pomenom. Za pomen ‘priprava za sušenje sadja’, knj. lésa ( ), je najpogostejše splošno razširjeno poimenovanje lesa, arealno strnjeno pa se pojavljajo še leksemi dera, leska in picon. Priprava je bila pletena ( dera v T030, T034, T050, lesa v T050), narejena iz srobota ( lesa v T090 in T332), iz trstike ( grižjola v T063, picon v T090), iz viter ( lesa v T229, T241 in T275), iz vrbja ( lesa v T229), iz (leskovega) šibja ( lesa v T272 in T278) ali iz lesa ( dera v T034). Ponekod je bila oblikovana kot deska ( dera v T029, T030 in T045), oder ( dera v T024 in T034), okvir ( dera v T170, prim. Tominec 1964: 82), mreža ( leska v T383), izdelana v obliki kvadrata ( picon v T085) ali srca ( lesa v T085). Namenjena je bila tudi za stiskanje sadja ( dera v T036). V T083 je lesa manjša od picona. V T258 in T260 so leso (in dero) uporabljali za sušenje sadja in lanu, v T314 pa samo za sušenje lanu. V T268 je bila dera priprava za sušenje koruze, žita, tudi sadja, v T353 pa je bila redoseja namenjena samo sušenju gob. Kjer je bilo vprašanje razumljeno pomensko-obstojsko, so bili navedeni še drugi pomeni leksema lesa: ‘vrata v plotu’ (T005, T038), ‘vrata v ogradi za konje’ (T025b), ‘vrata v plotu na pašniku’ (T039), ‘vrata/odprtina v (pleteni) ograji’ (T013, T023) in ‘vrata na vrt’ (T017). V T255 izrecno piše, da so leso uporabljali »za sušenje sadja na sušilni jami in za zapiranje vrat poleti«. Morda gre za isti predmet tudi v T266 ( lesa : lesa [ na sušilnici]) in T267, kjer sta izpričana oba pomena. Med novejšimi zapisi je z označevalnikom »starejše« označen leksem lesa v T278. Leksem, zapisan v T063, spada v pasivno narečno besedišče, saj naj tam les ne bi uporabljali. Leksema lesa v T231, T311 in T341 ter dera v T046 sta v gradivu zapisana v množini. Ponekod les niso poznali, ker so sadje sušili na peči (T391) ali na tleh (T156) ali pa so za sušenje v peči oz. pečici (T022, T025, T252 in T387) uporabljali drugačne priprave. Sadja navadno niso sušili v T355 in T413. Zapisovalci so v gradivu pogosto navajali še poimenovanja za sušilnice oz. sušilne prostore, v katerih so bile nameščene sušilne priprave: paštva v T030–T031, T158 in T166; paštev v T159 in T191; pašt v T187; paštuba v T204, T244, T279 in T411; 427 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 428 SLA V321B.01 ‘lesa’, 3/92 sušilnica v T050, T181, T202, T264, T266, T271, T275 in T303; na sušni jami (mest. ed.) v T282 in laniščnica v T369. 2. Morfološka analiza lesa < * lěs-a ← * lěs-ъ ‘les’ lesica < * lěs-ic-a leska < * lěs-ъk-a lesce < * lěs-ьc-e dera < * (der)-a ← kor. nem. Derre, štaj. nem. Dörre ‘sušica’, srvnem. darre, derre ‘ogrodje ali lopa za sušenje sadja ali žita’ derice (im. mn.) < * (der)-ic-ę dernice (im. mn.) < * (der)-ьn-ic-ę sušica < * suš-ic-a ← * sux-ъ ‘suh’ rešeto < * reš-et-o ‘rešeto’ rehta < * rex-ъt-a (ESSJ III: 168) pečina < * pe-in-a ← * pe-ь (< * pek-t-ь) ‘peč’ ← * pei (< * pek-ti) ‘peči’ peČnica < * pe-ьn-ic-a ( Čn ≥ šn v T294; Ramovš 1924: 292) polica < * pol-ic-a ← * pol-ъ ‘deska’ reta < * (rět)-a ≤ * (rětr)-a ← bav. nem. Reiter ‘rešeto’ picon < * (picon)-ъ ← furl. peçon ‘lesa, rešetka iz protja’ (po obsoškem furl. prehodu [č] > [c]) piconovJe < * (picon)-ov-ьj-e ( J ≥ ĺ v T100) grižjola < * (grižjol)-a ← furl. grisiole ‘rogozovina, rogoznica, lesena oz. pletena rešetka’ leha, nejasno, morda v zvezi z leha (< * lěx-a ‘gredica, pas obdelane zemlje’) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi grižjola v T063, rešeto v T112, leha v T236, rehta v T317, sušica v T360 in polica v T405. Kot enkratnica z les- je kartiran leksem lesce v T234. Kot enkratnici s peč- sta kartirana leksema pečina v T148 in pešnica ( peČnica) v T294. Kot enkratnici z der- sta kartirana leksema dernice v T018 in derice v T223. Kot enkratnica s picon- je kartiran leksem piconovlje ( piconovJe) v T100. Kot opisno poimenovanje je kartiran leksem mreža za sadje sušiti v T240. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran nerelevantni odgovor sušilnica v T050 in T202. Kot nerelevantni so kartirani odgovori lesa v T005, T017, T023, T025, T036, T038–T039, T266 in T314, grižjola v T063, sušilnica v T181, T260, T264, T271– T272, T275 in T304, paštva v T030–T031, T158 in T166, paštev v T159 in T191 ter pašt v T187, paštuba v T204, T244, T279 in T411, laniščnica v T369 in redoseja v T353. 428 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 429 SLA V321B.01 ‘lesa’, 3/92 S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T022, T025, T156, T252, T280, T328, T355, T365, T367–T368, T371, T374–T375, T387, T391– T392, T397, T412–T413 in T417. 4. Uporabljena dodatna literatura Tominec 1964; EWD (https://www.dwds.de/wb/etymwb/Darre, dostop 31. 10. 2020) 5. Primerjaj SLA: V321A.02 dera – pomen (3/111), V296.01 velnica (3/20); OLA: 3418; ALE: /; SDLA-SI: 506, 558 lesa za sušenje sliv; ALI: 3705, 3837 lesa za sušenje sliv; ASLEF: 3362, 3742 lesa za sušenje sliv; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Lesa je pletena lesena priprava za sušenje sadja, zlasti hrušk, jabolk, sliv, češpelj, orehov idr., ki se nato do pozne pomladi oz. do nove sadne letine posušeno hrani v ustreznih posodah. Lese pravokotne oblike so izdelovali na Kobariškem in v južnih predelih Dolenjske. Takšna lesa je bila izdelana iz podolgovatih deščic, ki sta bili na obeh krajih obrezani zakrivljeno navzgor. Obe deščici sta imeli na spodnji strani niz lukenj, kamor je pletar vtaknil palice in jih nato po dolgem opletel z vrbovimi ali leskovimi palicami ali srobotom. V Slavčah v Goriških Brdih so bile lese narejene iz debelejših palic, na vsaki strani podaljšanih v dva ročaja, dno pa je bilo opleteno z leskovim šibjem. V Kozariščah v Loški dolini je bila lesa izdelana iz podolgovatega okvirja iz letvic in prečno vgrajenih klanih leskovih palic, v Ložu v Loški dolini so poznali leso iz podolgovatega lesenega okvirja z dnom, spletenim iz leskovih viter, v Hlebčah pri Velikih Laščah pa so izdelovali lese s podobnimi lesenimi okvirji in razmeroma tanko opletenim dnom iz vrbovih palic, pri čemer so imele nekatere tamkajšnje lese prisekana diagonalna vogala. Splošno razširjene kapljasto oblikovane lese iz leskovih palic in leskovega, vrbovega ali srobotovega opleta so izdelovali doma na kmetijah v Slavčah v Goriških Brdih, v Mančah v Vipavski dolini, v Podragi v Vipavski dolini in drugod po Sloveniji. Večinoma so sadje na lesah sušili na ogreti krušni peči ali po kurjenju v njej. Čez nekaj dni se je sadje primerno osušilo in privzelo značilen vonj in okus po oglju in pepelu. Tako posušeno sadje, npr. jabolčne krhlje, so ljudje uživali presno ali kuhano kot kompot za osvežilno in okrepčilno pijačo. Že pred desetletji so takšen način sušenja sadja večinoma povsod opustili predvsem iz zdravstvenih razlogov, ker naj bi bilo v krušnih pečeh in (tudi) v posebnih, za to namenjenih manjših stavbah, preveč zdravju škodljivega ogljika. Zato se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja gospodinjsko sušenje jabolk, hrušk, sliv in tudi drugih živil z aparati za sušenje sadja. Ponekod na Štajerskem (okolica Šentjurja pri Celju) se ohranja in po sodobnih tehnologijah razvija sušenje gob na lesenih lesah, ki jih 429 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 430 SLA V321B.01 ‘lesa’, 3/92 lastniki drugo vrh druge zlagajo v zračne lesene zaboje in jih zlagajo na police pod odprte lope gospodarskih poslopij ali v posebne lesene sušilne lope. Prim.: Ložar 1944; Novak 1960; SEL 2004 7. Skica 430 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 431 SLA V455.01 ‘planina’, 3/93 Komentar in karta: 3/93 SLA V455.01 ‘planina’ Jožica Škofic 1. Gradivo Za pomen ‘s travo porasel svet, navadno v gorah, namenjen za pašo, lahko z bivališči za pastirje in stajami za živino’, knj. planína ( í), je v slovenskih narečjih najpogostejše poimenovanje planina, na Notranjskem tudi gora. Druga zapisana poimenovanja so redkejša in (najverjetneje) označujejo vzvišenine različnih relativnih višin in oblik, torej planine v pomenu ‘visoki hribi, zlasti skalnati’ (npr. velika gora, hrib, hriber, breg, visoki breg, grič), ter (skupne) pašnike. Pri zbiranju gradiva je očitno prišlo do različnih interpretacij vprašanja bodisi že pri izpraševalcih bodisi pri informantih, zlasti v krajih, kjer planinske paše niso poznali – vendar pa je iz zbranih podatkov težko nedvoumno razlikovati med pomeni ‘planina’, ‘visoka vzpetina’ in ‘skupni pašnik’. V T076 je ob poimenovanju planina s pomenskim pojasnilom »pašnik, ki je daleč od vasi, kjer se končajo senožeti in ostanejo krave in konji vse poletje«, zapisano še enkratno poimenovanje komunja s pojasnilom, da je to »pašnik blizu vasi in je skupna last – tja gonijo na pašo vsak dan«. Za T031 je v opombi pojasnjeno, da je bila »planina […] ograjena, da živali niso ušle čez mejo«. V T049 izraz planina uporabljajo »za sodobno gorsko pašo na opuščenih kmetijah«. V T411 je v opombi zapisano, da ima poimenovanje planina pomen ‘hrib, višja vzpetina’. Za točke T137, T223, T253, T267 in T370 je v gradivu zapisano, da besedo planina poznajo le iz knjižnega jezika. Pomensko neustrezen in zato nerelevanten je leksem planina, kjer je izpričan le kot zemljepisno lastno ime, tj. v T134 z opombo »samo kot krajevno ime na Vipavskem« in v T128 z opombo »ime vasi«, ter (sveta) planina z opombo »božja pot, samo krajevno« v T300. V nekaterih točkah je v opombah zapisano, da tam živine ne pasejo (T176), nimajo planine (T262, T351in T405) ali izraza zanjo ne poznajo (T109, T385 in T392). V 55 zapisanih točkah (T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101– T102, T116, T118, T121–T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335– T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399) so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina. 2. Morfološka analiza plaNna < * poln-in-a ← * poln-ъ ‘raven, neporaščen z drevjem’ (po disimilaciji N-n ≥ m-n v T404) 431 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 432 SLA V455.01 ‘planina’, 3/93 plNina < * poln-in-a ← * poln-ъ ‘raven, neporaščen z drevjem’ (po disimilaciji N-n ≥ m-n v T070) (naglas po cirkumflektiranih oblikah s predlogi, npr. v tož. ed. * v polninǫ > v plȃnino, prim. nadiško sln.  plàːnno) (Šekli 2008: 99) pašnik < * paš-ьn-ik-ъ ← * paš-ьn-ъ ← * paš-a (< * pas-j-a) ← * pas-ti ‘pasti’ pašnjak < * paš-ьń-ak-ъ (< * paš-ьn-j-ak-ъ) spašnjak < * sъ(n)-paš-ьń-ak-ъ ← * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ + * paš-ьń-ak-ъ pasovnik < * pas-ov-ьn-ik-ъ gora < * gor-a ‘gora’, ‘gorski gozd’ grič < * grič-ь / * gъrič-ь ‘majhna gora’ breg < * berg-ъ ‘vzpetina, breg’ hrib < * xrib-ъ ‘gorski greben, hrbet’ hriber < * xrib-r-ъ snežnik < * sněž-ьn-ik-ъ ← * sněž-ьn-ъ ← * sněg-ъ ‘sneg’ gmajna < * (gmajn)-a ← srvnem. gemeine ‘občinska skupna posest’ komunja < * (komuń)-a ← furl. comugne ‘zemljišče v javni posesti’ paskulič < * (paskul)-i-ь ← * (paskul)-ъ ← furl. pascul ‘paša, pašnik’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi pasovnik v T043, paskulič v T059, komunja v T076 in snežnik (naveden v im. mn.) v T229. Kot enkratnici s korenom -paš- sta kartirana leksema spašnjak v T349 in pašnjak v T401. Kot enkratnica s hrib- je kartiran leksem hriber v T339. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran leksem breg v T339 in T392 ter odgovor, da izraz planina »ni v rabi« v T109. Kot nerelevantni so kartirani odgovori planina v T134 in Planina v T128, (sveta) planina v T300 ter vrh v T386, gora v T219, T247, T393, T407–T409 in T413, velika gora v T392, visoki bregi v T368 in hribi v T299. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T176, T262, T351, T385, T392, T405. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101–T102, T116, T118, T121– T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395, T398 in T399. 4. Uporabljena dodatna literatura Badjura 1953; Dizionario 2011; Finžgar 1970; Šekli 2008; Vojvoda 1994 432 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 433 SLA V455.01 ‘planina’, 3/93 5. Primerjaj SLA: V553.01 hrib, V555.01 gora; OLA: 2557 gora; ALE: /; SDLA-SI: 702 planina, pastirska bajta; ALI: 4931; ASLEF: 4094; HJA: 1360; LinGeH: 1190; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Planina je večinoma s travo in ponekod z redkim drevjem in ruševjem poraščen svet hribovja in gora, namenjen za poletno pašo goveje živine, ovc, koz in konj ter ponekod na senožetnih planinah tudi za enkratno košnjo trave. Na Slovenskem je največ planin v Julijskih Alpah, v manjšem obsegu v Karavankah in Kamniško-Sa- vinjskih Alpah. V Karnijskih Alpah so imeli svoje planine s pastirskimi stanovi kmetje iz krajev v Spodnji Ziljski dolini. Pašna območja v sredogorju in visokogorju so ponekod imenovali tudi gôra ali planšaríja in s temi izrazi označevali veliko, plano in ponekod tudi z redkim drevjem poraščeno ozemlje v gorah, večinoma uro hoda ali več oddaljeno od stalnih bivališč njegovih pašnih upravičencev, praviloma kmetov ali lastnikov pašnih planin in drugih tamkajšnjih zemljišč (značilno za območje Savinjskih Alp). Nekoč je bila pašna živinoreja splošno razširjena tudi na nižje ležečih območjih, kjer so bili iz gozda izkrčeni pašniki blizu stalnim naselbinam, ki so sčasoma po pašni dejavnosti dobile tudi krajevno ime. Pašništvo na planinah se je obdržalo v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, na večini senožetnih planin v teh gorovjih pa so košnjo opustili v 70. letih 20. stoletja predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile in zmanjševanja števila kmečkega prebivalstva. Na planinah se v pašni dobi (od pozne pomladi do zgodnje jeseni) pasejo molzna in jalova goveja živina, ovce, koze in konji. Na ustreznem mestu so v gruči ali posamič postavljene pastirske koče oz. pastirski stanovi, kjer v pašni dobi prebivajo pastirji, na velikih skupnih mlečnih planinah tudi sirarji. Ob pastirskih stanovih so pogosto tudi ograde, tamarji in večinoma leseni, ponekod tudi s kamnom ograjeni zavetni hlevi za živali. Glede na izrabo in lastništvo se planine ločijo na senožetne planine, kjer se trava kosi enkrat na leto in nato na planino priženejo živino, skupne pašne planine, ki so značilne zlasti za Julijske Alpe, del Karavank in Kamniških Alp, in zasebne pašne planine, ki prevladujejo na območju Savinjskih Alp, v hribovju nad Matkovim kotom, Logarsko dolino in Robanovim kotom. Takšno zasebno pašništvo je verjetno povezano z zemljiškim lastništvom tega območja in z razvojem sedanje stalne naselitve ter sega v obdobje med 14. in 15. stoletjem. Večinoma pa so bile lastniki planin vaške in solastninske skupnosti, v srednjem veku ponekod tudi zemljiški gospodje. Pašništvo v planinah so alpski Slovani verjetno prevzeli od staroselcev, na kar navajajo posamezna poimenovanja delov enot nekaterih planin (npr. tamar, ograjen 433 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 434 SLA V455.01 ‘planina’, 3/93 prostor za živino – beseda je znana tudi v furlanskem jeziku, kjer je tamar ograja, v katero ponoči v planini zaprejo živino). Splošno znana označba za pastirstvo v planinah je planšarstvo, tudi plánovanje, ki pomeni predvsem skrb pastirjev za živino med dnevno pašo in skrb za varno prenočevanje v pastirskih zavetiščih tik ob stanovih. Na mlečnih planinah, kjer so pasli in molzli krave mlekarice, ovce in koze, je bilo razvito tudi mlekarjenje in sirarjenje. Na današnjem slovenskem ozemlju je bilo planinsko planšarstvo razvito že v prazgodovini, kar dokazujejo novejše arheološke raziskave. Pomen planinskega pašništva se je občutno zmanjšal po 2. svetovni vojni, ko so upravičenci in lastniki pašnih planin svoje kmetije v dolini preusmerjali v rejo goveje živine v velikih hlevih na kmetiji in obenem v ustanavljanje mlekarn v dolini. Z opuščanjem planinskega pašništva pa se spreminja tudi podoba planinske in planšarske kulturne krajine ter se izgublja velik del tamkajšnje kulturne dediščine. Na skupnih ali zasebnih planinah so pašni upravičenci ali lastniki postavljali različne stavbe, pastirske koče, sirarne, hleve in senike. Njihova podoba ja bila odvisna od vrste živine (molzna, jalova, mešana, drobnica), lastništva planine (skupna, zadružna, najemniška, zasebna) in gospodarske izrabe planine (prireja živine, mlečno gospo- darstvo, košnja). Na Bovškem in Tolminskem so imeli pašni upravičenci skupno sirarno in skupni hlev za drobnico (Trenta), na tolminskih planinah je imel pašni upravičenec tudi svoj hlev. Stavbe v planinah se na različnih območjih razločujejo po načinu prostorske razporeditve znotraj posameznega pastirskega naselja, načinu gradnje stavb in naprav ter uporabi stavbnega materiala – večinoma je prevladoval les, ponekod kot podložno ali zidno gradivo tudi kamen, na planinah na Tolminskem, Bovškem in v Trenti so po 1. svetovni vojni za gradnjo uporabljali ostanke vojaških objektov, med drugim so za kritje stavb pogosto uporabljali pločevino kot ostanek vojaške opreme. Prim.: Bogataj 1999; Novak 1960; Novak 1961; Novak 1969; Novak 1970; Repinc 2000; Renčelj idr. 1995; SEL 2004 434 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 435 SLA V455.01 ‘planina’, 3/93 7. Skica 435 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 436 SLA V453.01 ‘stan – tamar’, 3/94 Komentar in karta: 3/94 SLA V453.01 ‘stan – tamar’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomena ‘pastirska koča’ in ‘ograjen prostor za živino, preprosta stavba za bivanje živali (v planini)’, knj. stán ( ȃ) in támar ( á) je v slovenskih narečjih najpogostejše poimenovanje stan, drugo najpogostejše pa tamar (v ziljskem, rožanskem in gorenjskem narečju). Pogosta poimenovanja so še staja, bajta in koča, redkejša pa hlev in štala. V ziljskem narečju se uporablja leksem fača. V govorih primorske narečne skupine se uporabljata romanizma kazon in kazera. V T005 je ob leksemu tamar pripisana opomba »za listje, za voz«, v T007 pa »brez strehe«. V T008 je ob leksemu tamar opomba, da je to »ograja okoli sirarne«, ob drugem leksemu (enkratnici) zelj pa, da je to »staro ime za tamar«. V T015 je ob leksemu tamar opomba »za živino«, ob leksemu pastirska bajta pa »za ljudi«. V T067 je ob drugem leksemu stan pripisano, da je to »ograjen prostor za živino« ( hram pa je »delavnica, kjer se spi«), v T316 pa, da je stan »ovčja staja«. V T147 je ob poimenovanju staje pripisana opomba »za ovce«, v T279 je staja »ograjen prostor v hlevu«, v T383 pa je to »stavba, kamor se med slabim vremenom zateče živina«. V T355 je v opombi zapisano, da je bajta »pastirjevo bivališče«, gorica pa »ograjen prostor za živino«, medtem ko je bajta v T005 »lesena stavba – stanovanjska«. V T223 je enkratnica čredinke pojasnjena kot »ograjeni prostori za ločevanje živali – mlade, stare, breje, teleta …«. Za T030–T031, T082 in T087 je v opombah zapisovalcev zapisano, da stanu ali tamarja tam niso poznali, v T097, T137, T168, T262, T272, T280, T351, T387– T388 in T412–T413, da ga tam ni, v T109 in T229, da beseda ni v rabi, v T170, T187, T210, T241, T245, T324 in T392, da besede ne poznajo, v T144, da ni planin in v T178, da ne pasejo. Za T213 piše, da izraz tam ni domač. Odgovor na to vprašanje ni zapisan v 55 točkah, v katerih so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina. 2. Morfološka analiza stan < * sta-n-ъ *‘kar stoji’ ← * sta-ti ‘vstati’ staj- < * sta-j-a / * sta-j-ę (im. mn.) *‘prostor, kjer živina stoji’ ← * sta-j-a-ti ← * sto-j-a-ti ‘stati’ ovčja staja < * ov-ьč-ьj-a-j-a sta-j-a ← * ov-ьč-ьj-ь (← * ov-ьc-a ‘ovca’) + * sta-j-a koča < * kǫ-a ‘koča’ 436 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 437 SLA V453.01 ‘stan – tamar’, 3/94 pastirska koča < * pas-t-yŕ-ьsk-a-j-a kǫ-a ‘koča’ ← * pas-t-yŕ-ьsk-ъ (← * pas-t-yŕ-ь ← * pas-ti ‘pasti’) + * kǫ-a tamar < * (tamar)-j-ь ‘ograda za živino, staja’; izvor in etimologija te alpske besede nista znana (tako tudi furl. tàmar, tàmer ‘ograda, v katero ponoči v planini zaprejo živino’ in kor. nem. tummer, tunger v enakem pomenu) bajta < * (bajt)-a ← ben. it. baita, furl. baite ‘koča, bajta’ pastirska bajta < * pas-t-yŕ-ьsk-a-j-a (bajt)-a ← * pas-t-yŕ-ьsk-ъ + * (bajt)-a pastirjeva bajta < * pas-t-yŕ-ev-a-j-a (bajt)-a ← * pas-t-yŕ-ev-ъ (← * pas-t-yŕ-ь) + * (bajt)-a bajt < * (bajt)-ъ hlev < * xlěv-ъ ‘hlev, staja’ planinski hlev < * poln-in-ьsk-ъ-j-ь xlěv-ъ ‘hlev, staja’← * poln-in-ьsk-ъ (← * poln-in-a ← * poln-ъ ‘raven, neporaščen z drevjem’) + * xlěv-ъ štala < * (štal)-a ← it. stalla ‘hlev’ / nem. Stall ‘hlev’ kazon < * (kazon)- ъ ← furl. cason ‘koča, koliba’ kazera < * (kazer)- a ← it. casera, furl. casere ‘tamar’ hiša < * (xyš)-a ← stvnem. hūs [hūṡ] ‘hiša’ hram- < * xorm-ъ / * xorm-i (im. mn.) ‘šotor, zgradba, hiša’ gorica < * gor-ic-a ← * gor-a ‘gora’, ‘gorski gozd’ // < * dvor-ic-a ← dvor ‛hiša (z gospodarskimi poslopji), posestvo; dvorišče, ograjen prostor znotraj dvoriščnih površin kot staja za drobnico ali svinje’ < * dvor-ъ ‘dvorišče’ in ‘dvor, hiša’ (SES gorica²; Šivic-Dular 1996: 437) klet < * klět-ь ‘zidanica, soba, shramba, klet’ ograja < * o(b)-gor-a (< * o(b)-gord-j-a) ← * o(b)-gord-i-ti ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * gord-i-ti *‘zagrajevati, delati ogrado’ zagrajeno < * za-gor-e-n-o ← * za-gor-e-n-ъ (< * za-gord-j-e-n-ъ) ← * za-gord-i-ti ← * za ‘za’ + * gord-i-ti meja < * me-a (< * med-j-a) ‘meja’ čredinke (im. mn.) < * čerd-in-ъk-ę ← * čerd-a ‘vrsta (enakih živali), čreda’ tromar, nejasno, morda v zvezi s tamar zelj, nejasno, morda v zvezi z nem. Selde ‘koča’ fača, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi zelj v T008, hiša v T056, kazera v T057, tromar v T096, čredinke v T223, meja in ograja v T302, gorica v T355 in klet v T370. Kot enkratnica z bajt- je kartiran leksem bajt v T160. Kot enkratna besedna zveza z bajta je kartiran leksem pastirjeva bajta v T166. Kot enkratna besedna zveza s koča je kartiran leksem pastirska koča v T206. Kot enkratna besedna zveza s hlev je kartiran leksem planinski hlev v T059. Kot enkratna besedna zveza s staja je kartiran leksem ovčja staja v T155. 437 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 438 SLA V453.01 ‘stan – tamar’, 3/94 Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi hrami v T067, kazon in bajta v T075, koča in bajta v T201, koča v T317 ter odgovor »ni poimenovanja« v T229. Kot opis je kartiran odgovor zagrajeno v T023. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T030–T031, T082, T087, T097, T109, T137, T144, T168, T170, T178, T187, T210, T213, T229, T238, T241, T245, T262, T271, T280, T300, T324, T328, T332, T351, T353, T368, T375, T385, T387–T388, T392 in T412–T413. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101–T102, T116, T118, T121– T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura Šivic-Dular 1996 5. Primerjaj SLA: V160.01 plot (3/95), V460.01 ograja (3/96), V462.01 pletena ograja (3/97), V455.01 planina (3/93), V454A.01 pastir – splošno (3/100), V129B.01 slaba hiša (2/3), V157.01 klet (2/32); OLA: 3376, 3420 lesena ali kamnita zgradba, v kateri živijo pastirji, 3421 salaš, 3422 koliba; ALE: /; SDLA-SI: 705 več pastirskih bajt, 707 ograja, ograjen prostor za živali; ALI: 4279, 4933 odprt hlev, ograd; ASLEF: 1103, 4096 odprt hlev, ograd; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Stan in tamar sta povezani stavbi ali le zavetni ogradi, namenjeni poletnemu pastir- skemu pašništvu v srednjevisokih in visokih planinah, v slovenskem etničnem prostoru zlasti v Julijskih Alpah, Kamniških Alpah, Karavankah in Karnijskih Alpah. Tamar, ki so ga poznali že staroselci pred naselitvijo Slovanov, je lahko samostojna stavba ali zgradba, priključena pastirski koči, kamor se ponoči in pred slabim vremenom (nekoč tudi pred plenilci, volkovi) zateče živina, ponekod pa v njej tudi molzejo. V Karnijskih Alpah (npr. na Brški planini) leseni pastirski koči večinoma pravijo fača, zraven stoječi leseni staji pa tamar. Stanovi so v Bohinju in na Veliki planini del pastirskega naselja z značilnimi šotorasto zasnovanimi pastirskimi kočami. Pastirski stan je ponekod povsem lesena in na opornih tramovih postavljena stavba, ponekod so jih prislanjali ob breg, da je pod spodnjim delno odprtim delom imela čez noč zavetje živina, v enoprostornem pritličju pa je bilo pastirjevo zavetišče (npr. na planini Vodiški vrh v Bohinju). Drugod v Julijskih Alpah (npr. na planini Zajamniki) so bili večinoma eno ali dvo- prostorni pastirski leseni stanovi postavljeni na kamnite temelje, vhod v bivalni prostor je bil z ožje zatrepne strani, streha z naklonom okrog 45° je bila krita 438 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 439 SLA V453.01 ‘stan – tamar’, 3/94 s skodlami. V starejših stanovih je dim z ognjišč prosto izhajal skozi line ali vhodna vrata, v posodobljenih in novih lesenih stanovih so vgrajeni cevasti dimniki za odvod dima iz novejših grelnih naprav in kuhinjskih štedilnikov. Tako zasnovan stan je pastirjem zadostoval za dvo- do trimesečno bivanje v planini. V Bohinju so poleg takšnih stavb postavljali tudi pastirske hišice s kuhinjo in prostorom za spanje, na Bovškem (npr. v trentarskih planinah) so pastirji tudi po več mesecev bivali v večinoma povsem iz kamna zidanih hišicah. Na bovško-trentarskem območju so v planini imeli tudi staje v obliki dvokapnih streh, prekritih s skodlami ali daljšimi žaganimi deščicami; ponekod so bile strehe s kapnimi legami postavljene zgolj na večje kamnite skale (npr. na planini Zapotok), drugod je bila streha oprta na lesene stebre, glede na nagnjenost zemljišča in zavetno lego pa so ostenje med stebri zaprli s prečno ali pokonci pritrjenimi deskami (planina Trbiščna, planina Dupla, planina Zapotok). V novejšem času so pastirski stanovi zidani tudi iz opeke in cementa. Ljudje in živali so bili v planinah tesno povezani med jutranjo in večerno molžo, čez dan na paši in tudi čez noč, saj sta človek in žival pogosto bivala pod isto streho, v med seboj povezanih stavbah ali v stavbah, ki so bile postavljene zelo blizu druga drugi. V tolminskih skupnih govejih planinah so staje, tj. stavbe s hlevom v pritličnem delu in prostorom za bivanje pastirja na podstrešju, zidali iz kamna. V bovških in trentarskih planinah so bili pastirjevi bivalni prostori in prostori za sirjenje mleka drug ob drugem, ob njih pa staje za drobnico. Tudi v Dolski planini v Karnijskih Alpah so fače in tamarji postavljeni v gruči in z enotno usmerjenimi dvokapnimi strehami. Število pastirskih stanov in staj za živali po posameznih planinah je bilo odvisno od več dejavnikov, med drugim od vrste pašnih živali, števila nosilcev pašnih pravic, razsežnosti posameznih planin, od oddaljenosti od doma v dolini, lastništva planin in tudi načinov njihove osnovne dejavnosti ter medsebojne povezanosti nosilcev pašnih pravic pri skupni pridelavi sira, skute in sirotke (to so ponekod že na planini dajali prašičem, tja prignanim za nekaj mesecev, npr. na planini Trbiščna v Trenti). Z opuščanjem pašnih planin in s spremembami v načinu življenja, zlasti pa ob povečanih gmotnih možnostih predvsem mestnega prebivalstva, se od 70. let 20. stoletja spreminja namembnost nekaterih pastirskih stanov in tamarjev. Nekatere so pokupili tedenski počitnikarji, ki stavbe preurejajo po svoje, saj je njihov način življenja in njihova predstava o življenju v planini bistveno drugačna od življenja in dela pastirjev, planšarjev, sirarjev. Predvsem pa na nekdanjih pašnih planinah primanjkuje pašnih živali, krav, ovc, koz, konj, prašičev. Zato se planine opuščajo, stanovi, staje, tamarji propadajo, pa tudi vegetativna podoba planin se je z leti že marsikje občutno spremenila. Prim.: Bogataj 1999; Cevc 1972; Cevc 1984; Cevc 1995; Dolinar 1954; Ložar 1944; Novak 1942; Novak 1960; Novak 1961; Novak 1969; Novak 1970; SEL 2004; Šalehar idr. 2013 439 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 440 SLA V453.01 ‘stan – tamar’, 3/94 7. Skica 440 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 441 SLA V160.01 ‘plot’, 3/95 Komentar in karta: 3/95 SLA V160.01 ‘plot’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘ograja iz kolov, lat’, knj. plót ( ), je v slovenskih narečjih najpogostejše poimenovanje plot, drugo najpogostejše poimenovanje je ograja oz. graja (redkeje ograda); druga poimenovanja so redka. V T191 je za plot v opombi zapisano, da je lesen, ograja pa iz mreže oz. žice. V T202 je ob leksemih plot in ograja pripisano, da »iz vej pletenih ograj nimajo«. V T213 je ob leksemu plot zapisano, da »se ne vidi skozi, ker je bilo s krajci popolnoma zabito«, v T230, da je plot lesen, v T231, T268 in T395, da je plot pletena ograja ( rante pa iz lesa), v T351, da je plot spleten iz šibja ( ograja pa je iz lat), v T241, da je plot ‘ograja iz desk in kolov’, v T365 in T415, da je plot ‘lesena ali spletena ograja’, v T382, da je plot ‘vsaka ograja’, v T417 pa je ob leksemu plot pojasnilo: »koli so bili postavljeni vertikalno en zraven drugega«. V T256 je plot označen z označevalnikom »starinsko«, v T258 pa »redko«. V T137 je ob enkratnici štekat pripisana opomba, da je to ‘lesena ograja’, ob enkratnici ringjera pa, da je to ‘železna ograja’; v T376 je ob enkratnici plotovje pripisano, da je to ‘pletena ograja’. V T258 in T268 je za planke zapisano, da je to ‘lesena ograja’, v T299 pa za ograjo piše, da je »obložena s plankami«. V T413 je pleter ‘iz šibja spleten plot’. V T253 je leksemu ograja pripisan označevalnik »redko«. V T084 je ob leksemu frata pripisano, da je to ‘živa meja’ in da besede plot tam ne poznajo. V T087 leksema plot ne poznajo, v T261 pa v opombi piše, da tam »ne ograjujejo«. 2. Morfološka analiza plo//t < * plot-ъ ‘plot’ ← * ples-ti (< * plet-ti) ‘plesti’ (// ≥ p v T355) plotovje < * plot-ov-ьj-e pleter < * plet-eŕ-ь (< * plet-er-j-ь) ← * ples-ti (< * plet-ti) graja < * gor-a (< * gord-j-a) ‘ograda’ ← * gord-i-ti *‘zagrajevati, delati ogrado’ ← * gord-ъ ‘ograda’ grajka < * gor-ьk-a zgraja < * sъ(n)-gor-a ← * sъ(n)-gord-i-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ + * gord-i-ti zagraja < * za-gor-a ← * za-gord-i-ti ← * za ‘za’ + * gord-i-ti zagrajeno < * za-gor-e-n-o ← * za-gor-e-n-ъ (< * za-gord-j-e-n-ъ) ← * za-gord-i-ti ← * za ‘za’ + * gord-i-ti ograja < * o(b)-gor-a ← * o(b)-gord-i-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * gord-i-ti ‘zagrajevati, delati ograjo’ 441 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 442 SLA V160.01 ‘plot’, 3/95 ograjba < * o(b)-gor-ьb-a ograd < * o(b)-gord-ъ ← * o(b)-gord-i-ti ograda < * o(b)-gord-a ← * o(b)-gord-i-ti lesa < * lěs-a ‘iz šibja spleten izdelek: plot, vrata v plotu, rešeto ipd.’ ← * lěs-ъ ‘les’ frata < * (frat)-a ← furl. frate ‘poseka, krčevina’, it. fratta ‘grmovje, goščava, živa meja’ / kor. nem. Frate, tirol. nem. Fratte ‘poseka, gozdna jasa’ seča < * sěč-a (< * sěk-j-a) ← * sěi (< * sěk-ti) ‘seči, sekati’ preseka < * per-sěk-a ← * per-sěi ← * per- ‘skozi, prek, čez, k’ + * sěi zaloga < * za-log-a ← * za-lei ← * za- ‘za’ + ← * lei (< * leg-ti) ‘leči’ zadejano < * za-dě-j-a-n-o ← * za-dě-j-a-ti ← * za- ‘za, zadaj’ + * dě-j-a-ti (← * dě-ti ‘položiti, postaviti, vtakniti, narediti’) plank- < * (plank)- a / * (plank)- ę (im. mn.) ← srvnem. planke, nem. Planke ‘deska’ rante (im. mn.) < * (rant)- ę ← bav. nem. Rante ‘palica’, nem. Rante ‘letva’ rampe (im. mn.) < * (ramp)-ę ← * (ramp)-a ← nem. Rampe ‘rampa, ograja’ paradana < * (paradan)-a ← furl. paradane ‘deščena pregrada’ pared < * (pared)-ъ ← trž. it. parede ‘stena, zid’, trž. it. paredo ‘stena, zid, pregrada’ čiza < * (čiz)-a ← furl. cise ‘živa meja’ rečinto < * (rečint)-o (m.) ← it. recinto ‘ograjen prostor, ograja, ograda’ raštel < * (raštel)-ъ ← it. rastello ‘ograja’ vrzela < * vьrz-ě-l-a ← * vьrz- ě- ti ← * verz- ti * vьrz-ǫ ‘vezati, vezati vrata, zapirati’ vereja < * ver-ěj-a ← * ver-ti * vьr-ǫ ‘zatikati, vtikati, zapirati’ štekat < * (štekat)-ъ ← it. steccato ‘kolje, deščena pregrada’ ringjera < * (ringjer)-a ← it. ringhiera ‘ograja’ zahagano < * za-(xag)-a-n-o ← * za-(xag)-a-n-ъ ← * za-(xag)-a-ti ← * za- ‘za, zadaj’ + * (xag)-a-ti (← * (xag)-a ← srvnem. hage, hagen ‘ograja, utrdba’ (Striedter-Temps 1963: 79), bav. nem. Hag ‘ograja, plot’, prim. sln. aga ‘živ plot’ (Pleteršnik)) kater, nejasno, najverjetneje v zvezi s sln. gater (← srvnem. gater, nem. Gatter ‘mreža, ograja za zaščito pred divjadjo’) (po bav. nem. prehodu g- > k-) 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi vrzela v T059, preseka v T076, paradana v T097, raštel v T113, pared v T121, štekat v T137, rampe v T229, zaloga v T298, kater v T284 in seča v T404. Kot enkratnica s korenom plot- je kartiran leksema plotovje v T376. Kot enkratnica s korenom plet- je kartiran leksem pleter v T413. Kot enkratnici s korenom -graj- sta kartirana leksema zagraja v T103 in zgraja v T370. Kot enkratnica s korenom -grad- so kartirani leksemi ograd v T415. Kot opis sta kartirana odgovora zadejano v T056 in zagrajeno v T405. 442 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 443 SLA V160.01 ‘plot’, 3/95 Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi ograda in plot v T076, lesa v T090, graja v T187 in T229, planka v T223, planke v T258 in T317, enkratnici ringjera v T137 in vereja v T213 ter zahagano v T415. S simbolom za »ni poimenovanja« sta kartirana odgovora v T087 in T261. 4. Uporabljena dodatna literatura EWD (https://www.dwds.de/wb/etymwb/hag, dostop 12. 12. 2022) 5. Primerjaj SLA: V460.01 ograja (3/96), V462.01 pletena ograja (3/97), V453.01 stan – tamar (3/94); OLA: 938; ALE: /; SDLA-SI: 505; ALI: 3703, 3070, 3931 živa meja; ASLEF: 3360, 3613, 3817 živa meja; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Plot je lesena ograja iz kolov, lat, letev, leskovih, kostanjevih in vrbovih palic ter šibja, smrekovih in jelovih krajnikov idr. podobnih lesenih gradiv, ki so jih v plot povezovali z leskovimi in vrbovimi vejami, s srobotom ali smrekovimi in jelovimi vejami, zmehčanimi nad ognjem, od 60. let 20. stoletja pa jih vse pogosteje pritrjevali z žičniki, žeblji, žico, vijaki, plastičnimi trakovi idr. Plotovi so se razlikovali po uporabljenih gradivih, zlasti pa po izvedbi. Debelejši nosilni koli in palice so bili večinoma zabiti v zemljo, nanje so bile vodoravno ali vzporedno z zemljiščem pritrjene oporne letve, kamor so pokončno ali postrani pri- trjevali osnovno gradivo plota. Najbolj pogosti so bili pokončni opleti nosilnega ogrodja, kakršne so gradili na Zakojci, Bukovem in v Zakraju na Cerkljanskem, v Podgradu in Materiji v Brkinih, v Robidišču in Kredu nad Kobaridom in drugod. V plotove so pokončno vpenjali tudi različno dolge, klane in pogosto ploščate kostanjeve ali leskove palice, ki so jih na nosilno ogrodje privezovali z vrbovim ali leskovim protjem, ponekod samo na zgornjem prečnem nosilcu, tako je nastala geometrijsko enovita in predvsem trdna povezovalna veriga, ki se je obdržala več let. V Zakojci in Zakraju na Cerkljanskem so v plotove vgrajevali tudi postrani opletene palice, ki so jih enakomerno vtikali od spodnjega dela enega do srede drugega in vrha tretjega nosilnega kola ter tako spletli trden in za drobnico, kokoši in druge male živali povsem neprehoden plot. Posebej goste oplete v plotovih so izdelovali tudi na Kredu in na Rjavčah v Brkinih, kjer so jih kot lese iz slame in vej nameščali pred vrata hleva ali kot plot za zavarovanje mlade vinske trte in drevja čez zimo. Na Bavšici v Trenti so poznali tudi plotove, sestavljene iz parov pokončnih kolov, med katere so leže drugega vrh drugega polagali neobtesane kole naravnih oblik. V daljše plotove so bili lahko na mestih, kjer so zasebne ali vaške pešpoti prečkale zagrajene pašnike in travnike, vgrajeni znižani prehodi. Ponekod so za prehod ograjenih zemljišč z vprežno živino imeli v plotovih vstavljene širše razpetine, lese s pletenimi 443 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 444 SLA V160.01 ‘plot’, 3/95 vrati. Takšne lese so odpirali z drsnim premikanjem v smeri ograje ali z razpiranjem navzven, če je imel tak plot vgrajene nosilne kavlje. S plotovi, pletenimi iz kolov in lat, so ponekod ograjevali gnojišča za gospodarskimi poslopji ali na dvoriščih. Z razsežnimi plotovi so ograjevali tudi zemljišča zunaj strnjenih naselij, ponekod kot prepreko, da živina ni silila na pašo v gozd. Prim.: SEL 2004 7. Skica 444 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 445 SLA V460.01 ‘ograja’, 3/96 Komentar in karta: 3/96 SLA V460.01 ‘ograja’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda’, knj. ográja ( ā), je v narečjih najpogostejše poimenovanje ograja (redkeje tudi ograda ali ograd), drugo najpogostejše poimenovanje je plot, manj pogosto še planke; druga poimenovanja so redka. V nekaterih točkah so informanti dodatno pojasnili pomene posameznih leksemov. Tako je ob leksemu ograja v T004 zapisana opomba »na dolinskih pašnikih«, v T023 pa ima ograja pojasnilo »za krave in večje živali«, leksem plot pa je tu ‘ograja za svinje’. V T031 je plot »lesena ograja«, v T054 pa je »iz desk ali tudi spletena«, medtem ko je ograja tu »bolj za živo mejo«. V T247 poznajo leksema plot in ograja, a ob drugem je zapisana opomba, da je »boljše vrste«. V T275 je pripisano, da je ograja »za živino: iz stebričkov in rant, za vrt(ec); mreža«. V T370 je ob leksemu plot opomba, da je to »pokončna« ograja, rante pa »povzdolžna«. V T417 je ob edinem leksemu ograja še pojasnilo »koli so bili postavljeni horizon- talno«. V T378 piše, da je leksem ograja »novejši« (ob starejšem plot), v T271 pa se leksem ograja »redko rabi«. Leksem gater v T375 ima (tudi) pomen ‘žična ograja’. V T223 je planka »visoka ograja, skozi katero se ne vidi, ne nujno na pašniku«, v T241 pa so planke »po dolgem zbite deske«. V T068 je ob leksemu mir pojasnilo, da je to »ograja iz zloženega kamenja«. Leksem ograd ima v T382 pomen ‘ograjen vrt’. Odgovor na to vprašanje ni zapisan v več točkah SLA, v katerih so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina. 2. Morfološka analiza grada < * gord-a ← * gord-i-ti *‘zagrajevati, delati ogrado’ ← * gord-ъ ‘ograda’ ograda < * o(b)-gord-a ← * o(b)-gord-i-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * gord-i-ti ograd < * o(b)-gord-ъ ← * o(b)-gord-i-ti graja < * gor-a (< * gord-j-a) ← * gord-i-ti grajka < * gor-ьk-a ograja < * o(b)-gor-a ← * o(b)-gord-i-ti ograjba < * o(b)-gor-ьb-a ograjenica < * o(b)-gor-e-n-ic-a zagraja < * za-gor-a ← * za-gord-i-ti ← * za ‘za’ + * gord-i-ti plo//t < * plot-ъ ‘plot’ ← * ples-ti (< * plet-ti) ‘plesti’ (// ≥ p v T355) 445 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 446 SLA V460.01 ‘ograja’, 3/96 lesa < * lěs-a ← * lěs-ъ ‘les’ staja < * sta-j-a *‘prostor, kjer živina stoji’ ← * sta-j-a-ti ← * sto-j-a-ti ‘stati’ zid < * zid-ъ ‘zid’ ← * zьd-a-ti * zi-ǫ (< * zid-jǫ) ‘zidati’ mir < * (myr)-ъ ← lat. mūrus ‘zid, stena’ plank- < * (plank)- a / * (plank)- ę (im. mn.) ← srvnem. planke, nem. Planke ‘deska’ rante (im. mn.) < * (rant)- ę ← bav. nem. Rante ‘palica’, nem. Rante ‘letva’ šrange (im. mn.) < * (šrang)-ę ← bav. srvnem. schrange ‘ograja, plot, planke’ škarpa < * (škarp)-a ← it. scarpa ‘škarpa, zid med dvema višinama zemljišča’ seča < * sěč-a (< * sěk-j-a) ← * sěi (< * sěk-ti) osek < * o(b)-sěk-ъ ← * o(b)- + * sěi ‘seči, sekati’ gater < * (gatr)-ъ ← srvnem. gater, nem. Gatter ‘mreža, ograja za zaščito pred divjadjo’ zahagano < * za-(xag)-a-n-o ← * za-(xag)-a-n-ъ ← * za-(xag)-a-ti ← * za- ‘za, zadaj’ + * (xag)-a-ti (← * (xag)-a ← srvnem. hage, hagen ‘ograja, utrdba’ (Striedter-Temps 1963: 79), bav. nem. Hag ‘ograja, plot’, prim. sln. aga ‘živ plot’ (Pleteršnik)) medrnja, nejasno, morda v zvezi z terg. furl. màndria, furl. màndrie ‘ograda’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi mir v T068, medrnja v T069, šrange (im. mn.) v T250, škarpa v T323, gater v T375, seča v T404 in zid v T413. Kot enkratnici z -graj- sta kartirana leksema grajka v T402 in ograjenica v T412. Kot enkratnica z grad- je kartiran leksem grada v T166. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi lesa v T097, staja v T155 in T201, planka v T223 in planke v T262 ter ograja v T395. Kot opis so kartirani odgovori ograjeno v T074, zagrajeno v T030 in T405 ter zahagano v T415. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T078, T084, T086, T094, T101–T102, T116, T121–T124, T137, T141, T150, T153, T157, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T304, T325, T329, T337, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389 in T399. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V140(b).01 zunanji zidovi hiše (2/16), V165(a).01 sadni vrt (2/66), V160.01 plot (3/95), V462.01 pletena ograja (3/97), V453.01 stan – tamar (3/94); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 505 plot; ALI: 3703 plot; ASLEF: 3360 plot; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 446 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 447 SLA V460.01 ‘ograja’, 3/96 6. Etnološka osvetlitev Ograja je lesena, kovinska (lahko kovana iz železa), kamnita ali opečna naprava za ograditev manjšega ali večjega zemljišča in pogosto tudi varovalni in oporni člen v stavbarstvu (na stopniščih, balkonih, odprtih zunanjih hodnikih – gankih hiš in gospodarskih poslopij, na terasah različnih stavb – razglednega stolpa, vodnega zbiralnika, stanovanjske in poslovne stolpnice), je tudi obzidje grajske stavbe, samostanske posesti, palube plovila idr. Ograja je namenjena zlasti zamejitvi, ograditvi in varovanju zemljišč, grajenih stavb in naprav, naravnih znamenitosti idr. Je pomemben prostorski in gradbeni člen bivalnih prostorov, gospodarskih, poslovnih, vzgojno-izobraževalnih, varstvenih, zdravstvenih zavodov, letališč, vojaških postojank, rekreativnih in športnih stavb in naprav, zaporov, živalskih vrtov, pokopališč idr. Ograje na zemljiščih so namenjene predvsem omejevanju, usmerjanju in preprečevanju prostega prehoda ljudem in živalim. V preteklosti so imele podobno kot plotovi pomembno vlogo pri lastniških in uporabniških razmerjih v vaških, trških in mestnih skupnostih. Ograje so bile pomemben del normativnega prava naselbinskih enot in so usmerjale ravnanje prebivalcev in obiskovalcev. Kršenje teh pravil, npr. vstopanje brez dovoljenja na ograjeno zemljišče, je lahko povzročilo resne spore in poslabšalo medsebojne in zlasti sosedske odnose. Iz kamna zgrajene suhozidne ograde so značilne zlasti za zahodne Julijske Alpe, Kras in Istro. Suhozidne ograde, zgrajene večinoma iz kamna in brez dodanih vezivnih gradiv, tj. apnene ali cementne malte, navadno zamejujejo zemljišča, pred naravnimi vplivi varujejo obdelovalno zemljo in so obenem hramba odvečnega kamenja na poljih in travnikih, ponekod pa je del takega kupa kamenja lahko preurejen v začasna zavetišča. Podobne kamnite ograde so imeli tudi na visokogorski planini Bela nad Bavšico, kjer so služile tudi kot usmerjevalna pot drobnici na pašo in nazaj. Ponekod imajo lesene ograje vgrajene prehode, prelaze, tj. za polovico ali tretjino znižano višino lat, da je mogoč prestop z ene strani na drugo. Na obeh straneh prelaza sta lahko leseni stopnici, da je prestop varnejši. Takšni prelazi so bili v ograje vgrajeni ob pešpoteh, ki so prečkale z ograjo obdano zemljišče, večinoma travnik ali sadni vrt ob domačiji, kjer so se pasle kokoši, drobnica ali svinje. Gradiva za postavitev ograj so se z leti spreminjala in tehnološko dopolnjevala. Na splošno so bile v preteklosti najbolj razširjene lesene ograje različnih oblik, dolžin in višin. Takšne ograje so imele v zemljo zabite lesene nosilne kole, na katere je bil najpogosteje pritrjen par vzporedno z zemljiščem pritrjenih lat, kamor so se pokončno ali poševno pritrjevale smrekove, jelove ali borove žagane deske, klane kostanjeve ali akacijeve letve idr. Na kraških območjih so ograje gradili iz povsod dosegljivega kamna. Na Krasu in Notranjskem se je ponekod v strnjenih in gospodarsko razvitih krajih uveljavila gradnja visokih kamnitih ograj, ki spominjajo na obrambne zidove. Takšne zidane ograje so skupaj s stavbami obdajale notranje dvorišče ( borjač) domačij in so se na javno vaško pot odpirale le s kamnitim vhodnim portalom. Ponekod so bila v lesene in zidane ograje umeščena eno- ali dvokrilna vrata. Njihova širina in izvedba je bila odvisna od pomena dostopne oz. izhodne poti. 447 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 448 SLA V460.01 ‘ograja’, 3/96 Ponekod so imeli ob hišah z ograjami obdane zelenjavne ali okrasne vrtove. Ograje so se navadno dotikale dveh vogalov stavb in imele tam vgrajena ena ali dvoje vratc. Takšne ograje so bile sprva večinoma iz klanih, pozneje tudi žaganih letvic, ki so jih ponekod likovno dopolnili s postrani prirezanimi vrhnjimi deli in različno višino lat ali tudi z vgradnjo vmesnih kamnitih ali opečnih stebrov, ponekod dopolnjenih še s piramidastimi strešicami. Od začetka 60. let 20. stoletja so se začele uvajati različne žičnate ograje v obliki mreže, po letu 2000 pa tudi ograje iz plastike, ki imitirajo les, različne paličaste kovinske ograje, ograje s ploščami različnih velikosti, ki ščitijo pred pogledi in hrupom, in ograje iz dvojnih mrež in mednje nasutega prodnega ali lomljenega kamenja, ki jih ponekod dodatno ozelenijo z bršljanom. Prim.: Šarf 1991; Valenčič 1970a 7. Skica 448 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 449 SLA V460.01 ‘ograja’, 3/96 449 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 450 SLA V462.01 ‘pletena ograja’, 3/97 Komentar in karta: 3/97 SLA V462.01 ‘pletena ograja’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘pletena naprava, ki se postavi okrog zemljišča, prostora za preprečevanje prehoda’, knj. pletêna ográja ( é; ā), je v slovenskih narečjih najpogostejše poimenovanje plot oz. pleteni plot, drugo najpogostejše poimenovanje je ograja (z različico graja) oz. pletena ograja; druga poimenovanja so redkejša. V T023 je ob leksemu ograja zapisano, da je »pletena, tudi če so bile dile in rante«, ob leksemu plot pa pojasnilo, da je to »ograja za svinje, lahko pletena«. V T176 je ob leksemu plot zapisano, da »ni samo pleten«, v T254 pa, da je »iz protja«. V T242 ob leksemu ograja piše, da je to »meja z dratom«, v T378 pa ob leksemu pletena ograja piše, da je to »novejše« poimenovanje. V T076 je ob leksemu lesa pripisano, da je to »pletena ograja«, v T152, da je »pletena iz šib«, v T253 ima označevalnik »starinsko« in v T302 opombo »za vrata«. V T307 piše, da so planke »ograja iz vej«. Leksem plot ima lahko različne desne prilastke, npr. plot iz protja v T243, plot iz sroboti v T383, plot iz šibja v T386 ali plot iz vej v T410. Tudi leksem ograja oz. graja ima lahko različne desne prilastke, npr. graja iz lesk v T156, ograja iz šibja v T148 ali ograja iz protja v T186. V T109 je ob poimenovanju spletena ograja pri drugem zapisovalcu zapisano, da poimenovanje »ni v rabi«, v T229 je ob leksemu ograja pri drugem zapisovalcu zapisano, da je ni. V T001–T008, T011–T012, T015, T030, T035, T109, T137, T168, T200, T202, T210, T213, T223, T236, T245, T262, T271, T275, T300, T331–T332, T334, T342, T344, T353, T384 in T412 pletenih ograj ne poznajo oz. jih ni, v T385 poznajo le »plot iz desk«. V več točkah SLA, v katerih so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina, odgovor na to vprašanje ni zapisan. 2. Morfološka analiza plot < * plot-ъ ‘plot’ ← * ples-ti (< * plet-ti) ‘plesti’ pleTeni plot < * plet-e-n-ъ-j-ь plot-ъ ← * plet-e-n-ъ (← * ples-ti) + * plot-ъ ( T ≥ d v T158, T198, T203, T221) spleTeni plot < * sъ(n)-plet-e-n-ъ-j-ь plot-ъ ← * sъ(n)-plet-e-n-ъ (← * sъ(n)-ples-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj’ + * ples-ti) + * plot-ъ ( T ≥ d v T029) troteni plot < * (trot)-en-ъ-j-ь plot-ъ ← * (trot)-ъ (← srvnem. drāt ‘žica’ (po bav. nem. prehodu d- > t-, po bav. nem. prehodu a > o) + * plot-ъ 450 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 451 SLA V462.01 ‘pletena ograja’, 3/97 grajeni plot < * gor-e-n-ъ-j-ь plot-ъ ← * gor-e-n-ъ (< * gord-j-e-n-ъ ← * gord-i-ti ‘graditi’) + * plot-ъ šibnati plot < * šib-ьn-at-ъ-j-ь plot-ъ ← * šib-ьn-at-ъ (← * šib-ьn-ъ ← * šib-a ← * šib-a-ti ‘metati, mahati, vihteti, hitro premikati’) + * plot-ъ stoječi plot < * sto-j-ę-ь-j-ь plot-ъ ← * sto-j-ę-ь (← * sto-j-a-ti ‘stati’) + * plot-ъ drenski plot < * dern-ьsk-ъ-j-ь plot-ъ ← * dern-ьsk-ъ (← * dern-ъ ‘dren’) + * plot-ъ plot iz šibja < * plot-ъ jьz šib-ьj-a ← * plot-ъ + * jьz ‘iz’ + * šib-ьj-e (← * šib-a) plot iz sroboti ≤ * plot-ъ jьz skrobǫt-i ← * plot-ъ + * jьz + * skrobǫt-ь (← * skrobǫt-ъ ‘srobot’) plot iz vej < * plot-ъ jьz věj-ь ← * plot-ъ + * jьz + * věj-a ‘veja’ plot iz protja < * plot-ъ jьz prǫt-ьj-a ← * plot-ъ + * jьz + * prǫt-ьj-e (← * prǫt-ъ ‘šiba’) plotovje < * plot-ov-ьj-e pletenjača < * plet-e-ń-ač-a (< * plet-e-n-j-ač-a) ← * plet-e-n-ъ pleter < * plet-er-ъ ← * ples-ti protje < * prǫt-ьj-e ← * prǫt-ъ graja < * gor-a (< * gord-j-a) ‘ograda’ ← * gord-i-ti *‘zagrajevati, delati ogrado’ ← * gord-ъ ‘ograda’ (ta) spleTena graja < (* t-) sъ(n)-plet-e-n-a-j-a gor-a ← (* ta/* tъ/* tě/* tę ‘ta’) + * sъ(n)-plet-e-n-ъ (← * sъ(n)-ples-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj’ + * ples-ti) + * gor-a ( T ≥ d v T187) dratena graja < * (drat)-en-a-j-a gor-a ← * (drat)-en-ъ (← * (drat)-ъ ← srvnem. drāt ‘žica’) + * gor-a graja iz lesk < * gor-a jьz lěsk-ъ ← * gor-a + * jьz + * lěsk-a ‘leska’ ograja < * o(b)-gor-a ← * o(b)-gord-i-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * gord-i-ti ‘zagrajevati, delati ograjo’ pleTena ograja < * plet-e-n-a-j-a o(b)-gor-a ← * plet-e-n-ъ + * o(b)-gor-a ( T ≥ d v T071, T090, T097, T160, T166, T229, T250) spletena ograja < * sъ(n)-plet-e-n-a-j-a o(b)-gor-a ← * sъ(n)-plet-e-n-ъ (← * sъ(n)-ples-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj’ + * ples-ti) + * o(b)-gor-a dratena ograja < * (drat)-en-a-j-a o(b)-gor-a ← * (drat)-en-ъ + * o(b)-gor-a drotnata ograja < * (drot)-ьn-at-a-j-a o(b)-gor-a ← * (drot)-ьn-at-ъ (← * (drot)-ъ ← srvnem. drāt ‘žica’ (po bav. nem. prehodu a > o)) + * o(b)-gor-a drotnasta ograja < * (drot)-ьn-ast-a-j-a o(b)-gor-a ← * (drot)-ьn-ast-ъ (← * (drot)-ъ) + * o(b)-gor-a 451 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 452 SLA V462.01 ‘pletena ograja’, 3/97 mrežasta ograja < * merž-ast-a-j-a o(b)-gor-a ← * merž-ast-ъ (← * merž-a ‘mreža’) + * o(b)-gor-a mrežnata ograja < * merž-ьn-at-a-j-a o(b)-gor-a ← * merž-ьn- at-ъ (← * merž-a) + * o(b)-gor-a žična ograja < * žič-ьn-a-j-a o(b)-gor-a ← * žič-ьn-ъ (← * žic-a ‘žica’) + * o(b)-gor-a ograja iz šibja < * o(b)-gor-a jьz šib-ьj-a ← * o(b)-gor-a + * jьz + * šib-ьj-e (← * šib-a) ograja iz protja < * o(b)-gor-a jьz prǫt-ьj-a ← * o(b)-gor-a + * jьz + * prǫt-ьj-e ograjba < * o(b)-gor-ьb-a ← * o(b)-gord-i-ti pleTena ograjba < * plet-e-n-a-j-a o(b)-gor-ьb-a ← * plet-e-n-ъ + * o(b)-gor-ьb-a ( T ≥ d v T074) ograda < * o(b)-gord-a ← * o(b)-gord-i-ti spleten ograd < * sъ(n)-plet-e-n-ъ o(b)-gord-ъ ← * sъ(n)-plet-e-n-ъ + * o(b)-gord-ъ meja < * me-a (< * med-j-a) ‘meja’ dratena meja < * (drat)-en-a-j-a me-a ← * (drat)-en-ъ + * me-a mreža < * merž-a dračje < * dor-č-ьj-e ← * dor-č-ь (< * dor-k-j-ь) / * dor-k-a ← * dьr-a-ti * der-ǫ ‘trgati’ oboj < * ob-(v)oj-ь ← * ob-(v)i-ti ← * ob- ‘okoli’ + * vi-ti ‘viti, plesti, obračati, upogibati’ planke (im. mn.) < * (plank)-ę ← srvnem. planke, nem. Planke ‘deska’ gater < * (gatr)-ъ ← srvnem. gater, nem. Gatter ‘mreža, ograja za zaščito pred divjadjo’ paradana < * (paradan)-a ← furl. paradane ‘deščena pregrada’ pintovec < * (pint)-ov-ьc-ь ← * (pint)-a ← bav. srvnem. pinte (nem. Binde) ‘trak, povoj’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi paradana v T097, oboj v T261, dračje v T350, gater v T375, protje v T390 in pintovec v T414. Kot enkratnica s plot- je kartiran leksem plotovje v T376. Kot enkratnici s plet- sta kartirana leksema pletenjača v T364 in pleter v T413. Kot enkratnica z ograj- je kartiran leksem ograjba v T080. Kot enkratni besedni zvezi s plot z levim prilastkom sta kartirana leksema drenski plot v T349 in stoječi plot v T396. Kot enkratne besedne zveze s plot z desnim prilastkom so kartirani leksemi plot iz protja v T243, plot iz sroboti v T383, plot iz šibja v T386 in plot iz vej v T410. Kot enkratne besedne zveze z -graj- z levim prilastkom so kartirani leksemi pledena ograjba ( pleTena grajba) v T074, mrežasta ograja v T191, mrežnata 452 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 453 SLA V462.01 ‘pletena ograja’, 3/97 ograja v T208, dratena graja v T209, žična ograja v T304, drotnasta ograja v T310 in drotnata ograja v T347. Kot enkratna besedna zveza z - grad- z levim prilastkom je kartiran leksem spleten ograd v T052. Kot enkratne besedne zveze z -graj- z desnim prilastkom so kartirani leksemi ograja iz šibja v T148, graja iz lesk v T156 in ograja iz protja v T186. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi plot v T090, dratena meja in mrežasta ograja v T187, troteni plot v T372 in šibnati plot v T392. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T001–T008, T011– T012, T015, T030, T035, T109, T137, T168, T200, T202, T210, T213, T223, T229, T236, T245, T262, T271, T275, T300, T331–T332, T334, T342, T344, T353, T384–T385 in T412. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101–T102, T118, T121–T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T287, T298, T325, T329–T330, T333, T335–T336, T340, T345, T348, T359, T362, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V160.01 plot (3/95), V460.01 ograja (3/96), V453.01 stan – tamar (3/94); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 505 plot; ALI: 4933 odprti hlev, ograda; ASLEF: 4096 odprti hlev, ograda; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Pletena ograja je grajena iz klanih ali žaganih kolov in opleta iz leskovih, vrbovih, kostanjevih palic, vej in protja s praprotjo, ponekod na Tolminskem tudi iz ostankov vojaških žičnatih ograj. Palice so h kolom privezovali s srobotom, vrbo, beko, tankimi smrekovimi vejami idr. Z različno pletenimi ograjami so npr. ograjevali pešpoti in kolovozne poti, po katerih so vodili živino in drobnico na pašo, vrtove, travniške sadovnjake ob domačijah, kjer so na prosto pašo spuščali drobnico, svinje, kokoši, gosi, race idr. S pletenimi ograjami so ograjevali zelenjavne, zeliščne in okrasne vrtove ob domačijah, gnojišča na dvoriščih domačij ali na zadnji strani gospodarskih poslopij. Pletene ograje so se razlikovale po gostoti opletja, načinu pletenja, izbranem gradivu, višini in dolžini ograje, načinu obdelave lesenega in drugega gradiva, namembnosti in tudi po kakovosti pletenja, saj so ponekod izkazovale tudi visoko ročno spretnost pletarjev, večinoma gospodarjev in odraslih članov družine. 453 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 454 SLA V462.01 ‘pletena ograja’, 3/97 Najbolj preproste pletene ograje so bile večinoma ob poteh, kjer so na pašo gnali drobnico in govedo. Sestavljali so jih le gosto in predvsem bodičasto grmičevje, posamični koli in palice ter prepletene veje, da so čim bolj zgostili ograjo, da čeznjo niso silile na pašo gnane živali. Takšne naravne in deloma pletene ograje, živice, so bile v rabi zlasti v Slovenski Istri in Brkinih, kjer so prevladovale ograje iz gostega trnja in nekaj dodanih opletov iz palic in lat. Ograje z dvema ali tremi vodoravno umeščenimi drogovi in mednje pokončno vpletenimi palicami in vejami različnih vrst lesa so bile razširjene na območju Kobarida, kjer so iz vrbovih vej ( bečja) na gosto spletli tudi vhodno vratno krilo v vrtni ali drugi ograji oz. plotu. Posebna vrsta iz lesa pletenih ograj je bila razširjena ponekod na Dolenjskem, npr. v Brlogu, Vrbju in Vrtači pri Kostanjevici na Krki ter v Gorenjem Vrhpolju pri Šentjerneju, kjer so postavljali ograje tako, da so v zemljo dokaj na gosto zabili različno visoke klane kole in jih približno do višine dveh tretjin od tal povezovali v oplet s po šestimi ali devetimi leskovimi, vrbovimi ali bekinimi šibami. Ponekod so v taki pleteni ograji, plotu, imeli vhod s širokim vratnim krilom iz na gosto spletenega leskovega šibja, drugod so imeli vgrajene prelaze, znižane prehode v ograji, ki jih je bilo mogoče prestopiti z enim korakom, a so bili hkrati dovolj visoki, da so živalim preprečevali prehod. Dokaj razširjene so bile gosto pletene ograje, narejene iz pokončnih v zemljo zabitih kolov in vodoravnega opleta iz leskovih, vrbovih, bekovih in drugih upogljivih šib grmičastega rastlinja. Takšne pletene ograje s polnim vodoravnim opletom so bile pogoste na območju Dolinskega v Prekmurju, ponekod na Dolenjskem, v Brkinih, na Kobariškem in drugod. V zahodni in jugozahodni Sloveniji so izdelovali tudi ograje z navpično pritrjenimi palicami različnega, npr. leskovega lesa, ki so jih vpletali med navpične in v zemljo zabite nosilne kole ter med vsaj dva vodoravno na kole pritrjena drogova. Tu so poznali tudi gosto pletene ograje s poševno pritrjenimi palicami, približno pod kotom 45°, npr. v Zakojci na Cerkljanskem in v Ospu pri Dekanih. Posebno vrsto zelo močnih pletenih ograj so v svoje apnenice vgrajevali apnarji predvsem na Dolenjskem, kjer so v izkopano in ponekod tudi z opeko obzidano apneno jamo zložili apnenčaste kamne, pri vrhu pa so v obdajajoče zemljišče dokaj na gosto zabili visoke kole in jih opletli s protjem in močnimi leskovimi palicami. Nato so na notranji strani pletenega obroča nasuli zemljo vse do kupolasto zloženega kamenja, da sta dim in ogenj lahko izhajala le skozi ozko luknjo vrh kamnite kupole. Z opletom in zemljo so bistveno povečali termično moč apnenice, pripravljene za žganje apna. Prim.: SEL 2004; Valenčič 1970a 454 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 455 SLA V462.01 ‘pletena ograja’, 3/97 7. Skica 455 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 456 SLA V461.01 ‘kol ograje’, 3/98 Komentar in karta: 3/98 SLA V461.01 ‘kol ograje’ Tjaša Jakop, Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo Za pomen ‘dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel predmet kot element (lesene) ograje’, knj. kòl ográje ( ȍ; ā), je v narečjih najpogostejši leksem kol. V nekaterih točkah nastopa v besednih zvezah: kol ograje v T166, T191, T273, T310 in T317, kol od ograje v T090, T191 in T221, kol pri ograji v T229, T314 in T332, kol za ograjo v T071 in T184, kol za plot v T009 in T195 ter kol v plotu v T198 in T323. Pogosti leksemi so še kolec – tudi v besednih zvezah kolec ograje v T133 in T148, kolec od ograje v T088, T097, T110 in T142, kolec graje v T109 ter kolec od graje v T146. Pogosta sta tudi leksema steber in soha, manj pogosti pa planka, vereja, stolp, lata, remelj, količ in baba. Vprašanje V461.01 je sicer del razdelka Planina, vendar se odgovori tam, kjer ta del vprašalnice ni bil že vnaprej izpuščen, nanašajo na različne vrste ograj, pri katerih so lahko koli bodisi pokončni nosilni bodisi nanje pritrjeni vodoravni deli ograje. Opombe o pomenu leksema so redke, verjetno se nanašajo na okolja, v katerih postavljajo ograje iz kolov. Kot poimenovanje pokončnega elementa sta bila opredeljena leksema stolpec v T246 (»v zemljo zabit [kol]«) in steber v T266 (»tisti, ki je zabit«), kot prečne palice pa remelj v T244 oz. remeljni v T266, planka v T253, durheng v T382 in kolec v T417. V T266 so rante pokončne palice med dvema stebroma, pritrjene na remeljne. Ker se isti leksemi kot odgovori brez pomenske razlage pojavljajo še v drugih točkah, poimenovanja za prečne palice niso obravnavana kot nerelevantna. V T212 je vereja lahko lesena ali cementna, stebri v T236 so betonski, soha v T372 pa naj bi bila splošno poimenovanje za ‘lesen steber’. V T349 je kol pokončna palica v pleteni ograji, stolp pa steber ograje iz desk. Podobno po debelini ločujejo tanjši kolec od debelejšega pala v T136 oz. kol od stolpa v T351. Po podatkih zapisovalcev v T271, T300 in T331 za kole ograje nimajo posebnega izraza. 2. Morfološka analiza kol < * kol-ъ ‘kol’ plotni kol < * plot-ьn-ъ-j-ь kol-ъ ← * plot-ьn-ъ (← * plot-ъ ‘plot’ ← * ples-ti (< * plet-ti) ‘plesti’) + * kol-ъ kol za plot < * kol-ъ za plot-ъ ← * kol-ъ + * za ‘za’ + * plot-ъ kol pri plotu < * kol-ъ pri plot-u ← * kol-ъ + * pri ‘pri’ + * plot-ъ kol v plotu < * kol-ъ vъ(n) plot-u ← * kol-ъ + * vъ(n) ‘v’ + * plot-ъ 456 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 457 SLA V461.01 ‘kol ograje’, 3/98 kol za ograjo < * kol-ъ za o(b)-gor-ǫ ← * kol-ъ + * za + * o(b)-gor-a (< * o(b)-gord-j-a ← * o(b)-gord-i-ti ← * ob- ‘okoli’ + * gord-i-ti *‘zagrajevati, delati ogrado’ ← * gord-ъ ‘ograda’) kol (od) ograje < * kol-ъ ( otъ) o(b)-gor-ę ← * kol-ъ + (* otъ ‘od’) + * o(b)-gor-a kol pri ograji < * kol-ъ pri o(b)-gor-i ← * kol-ъ + * pri + * o(b)-gor-a kol graje < * kol-ъ gor-ę ← * kol-ъ + * gor-a (← * gord-i-ti) kolc- < * kol-ьc-ь / * kol-ьc-i (im. mn.) kolec za plot < * kol-ьc-ь za plot-ъ ← * kol-ъ + * za + * plot-ъ kolec (od) ograje < * kol-ьc-ь ( otъ) o(b)-gor-ę ← * kol-ъ + (* otъ) + * o(b)-gor-a kolec (od) graje < * kol-ьc-ь ( otъ) gor-ę ← * kol-ъ + (* otъ) + * gor-a količ < * kol-i-ь količ plota < * kol-i-ь plot-a ← * kol-i-ь + * plot-ъ količ v plotu < * kol-i-ь vъ(n) plot-u ← * kol-i-ь + * vъ(n) + * plot-ъ kolej < * kol-ej-ь kolek < * kol-ъk-ъ kolek plota < * kol-ъk-ъ plot-a ← * kol-ъk-ъ + * plot-ъ kolček < * kol-ьč-ьk-ъ stebr- < * stъbъr-ъ / * stъbъr-i (im. mn.) ‘steber’ stebriček < * stъbъr-i-ьk-ъ vereja < * ver-ěj-a ← * ver-ti * vьr-ǫ ‘zatikati, vtikati, zapirati’ iver < * jь-ver-ъ / * jь-ver-ь ‘trska’ baba < * bab-a ‘stara ženska’ babica < * bab-ic-a stolp < * stъlp-ъ ʻstolp, steber’ stolpec < * stъlp-ьc-ь soha < * sox-a ‘kar je odsekano, razcepljeno, razcepljen kol ipd.’ soha za plot < * sox-a za plot-ъ ← * sox-a + * za + * plot-ъ klin < * kl-in-ъ ‘klin’ ← * kol-ti ‘klati, tolči’ proSt//ec < * prost-ьc-ь ← * prost-ъ ‘prost, svoboden’ ( S ≥ š, // ≥ r v T291) (ERHSJ III: 52–53) plank- < * (plank)- a / * (plank)- ę (im. mn.) ← srvnem. planke, nem. Planke ‘deska’ pal < * (pal)-ъ ← furl. pal, ben. it. pal, it. palo ‘kol, drog’ lajšta < * (lajšt)-a ← nem. Leiste ‘letev’ lata < * (lat)-a ← stvnem. latta, srvnem. latte ‘letev’ lat < * (lat)-ъ rant- < * (rant)- a / * (rant)- ę (im. mn.) ← bav. nem. Rante ‘palica’, nem. Rante ‘letva’ 457 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 458 SLA V461.01 ‘kol ograje’, 3/98 remelj < * (remĺ)-ь ← bav. nem. Riemling ‘dve coli debel in petnajst col širok ploh’ / bav. nem. Rämling ‘vrsta kola’ / bav. nem. Rähmel, Remel ‘rogovilasto poleno, ki se ne da razklati’ (v T244 < * (rěmĺ)-ь) remeljc < * (remĺ)-ьc-ь rimelj < * (rimĺ)-ь ← bav. nem. Riemling ‘dve coli debel in petnajst col širok ploh’ / bav. nem. Rämling ‘vrsta kola’ / bav. nem. Rähmel, Remel ‘rogovilasto poleno, ki se ne da razklati’ rimeljc < * (rimĺ)-ьc-ь špica ≤ * stъp-ic-a ‘napera, prečka, palica’ / < * (špic)-a ← nem. Spitze ʻkonica’ štempelj < * (štempĺ)-ь ← srvnem. stempfel ‘drog, lesen podpornik’ štrempfelj < * (štrempfĺ)-ь ← nem. Strempfel ‘drog’ (¹DWB; Kranzmayer – Lessiak 1983: 154 ‘tolkač’) žvarcelj < * (žvarcĺ)- ь ← srvnem. swart(e) ‘krajnik’ (> nem. Schwarte, avstr. nem. Schwartl s sln. -əc) (ESSJ IV: 490) durheng < * (durxeng)-ъ, nejasno, morda v zvezi z nem. Durchhang ‘poves’ (²DWB) (h)age (im. mn.) < * ((x)ag)-ę ← * ((x)ag)-a ← srvnem. hage, hagen ‘ograja, utrdba’ (Striedter-Temps 1963: 79), bav. nem. Hag ‘ograja, plot’, prim. sln. aga ‘živ plot’ (Pleteršnik) konj, nejasno, morda povezano s furl. coni ‘klin’, ‘zagozda’ ivereja, nejasno, morda iz vereja po naslonitvi na iver 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi štrempfelj v T013, (h)age v T051, konj v T076, plot v T265, proštrec ( proSt// ec) v T291, špica v T305, klin v T353 in durheng v T382. Kot enkratnici s kol- sta kartirana leksema kolej v T023 in kolček v T156. Kot enkratnica z bab- je kartiran leksem babica v T195. Kot enkratnica z lat- je kartiran leksem lat v T368. Kot enkratnica z remelj- je kartiran leksem remeljc v T197. Kot enkratnica z rimelj- je kartiran leksem rimeljc v T209. Kot enkratnici z iver- sta kartirana leksema iver in ivereja v T204. Kot enkratne besedne zveze s kol- so kartirani leksemi kol graje v T207, kol pri plotu v T313, količ plota v T392 in kolek plota v T397. Kot enkratna besedna zveza s soha je kartiran leksem soha za plot v T371. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi kolec od ograje v T136, kolec v T234, kolci za plot v T236, remelj v T244, kol v T247, remeljni v T266, rante v T267, steber v T269 in količ v plotu v T392. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T271, T300 in T331. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T077–T078, T084, T086, T092, T094, T102, T116, T118, T121– T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T264, T268, T281, T287, 458 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 459 SLA V461.01 ‘kol ograje’, 3/98 T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura ¹DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb/strempfel, dostop 11. 12. 2022); ²DWB (https://www.dwds.de/wb/dwb2/durchhang, dostop 12. 12. 2022); EWD (https://www.dwds.de/wb/etymwb/hag, dostop 12. 12. 2022); Kranzmayer – Lessiak 1983 5. Primerjaj SLA: V460.01 ograja (3/96), V463.01 deske ograje (3/99), V470.01 palica (3/91); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 579 kol, opornik za trto; ALI: 3945; ASLEF: 3825 opornik za trto; HJA: 710; LinGeH: 444; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Kol je osrednji nosilni in povezovalni člen ograj ali plotov, prvotno izdelan iz trdnega lesa listavcev, kostanja, hrasta, akacije (od konca 19. stoletja), tudi leske, ponekod še iz smreke, jelovine, bora. Spodnji del kolov, ki so bili zabiti v zemljo oz. z njo zasuti, so ponekod ožgali na ognju, da bi podaljšali njegovo obstojnost. Pred leti so ta del premazovali z odpadnim oljem, danes pa s katranom. Na podeželju so prevladovali leseni koli različnih višin, pri vrhu koničasto ali postrani obrezani. Graditelje je sicer bolj vodila funkcionalnost kot estetika, vendar so bili koli in vsa ograja tudi zaradi tega slikovit likovni poudarek domov in vasi. Med najbolj prepoznavnimi so bili koli na Kobariškem in Bovškem ter v Trenti, podobno rustikalne so postavljali tudi v Brkinih, na širšem območju Kostanjevice ob Krki, v krajih pod Gorjanci, na območju Roža idr. Ponekod na Dolenjskem in v Goriških Brdih so postavljali tudi lesene ograje, pri katerih so bili koli in late praviloma enako visoki, navadno iz žaganega lesa. Takšne skladno oblikovane ograje so bile pogoste v krajih, kjer so poznali t. i. prelaze, dele ograj, ki so bili za tretjino ali polovico znižani. Odrasel človek je lahko prelaz prestopil z enim korakom ali pa je stopil na stopnici na obeh straneh. Takšni prelazi so bili zlasti na Dolenjskem postavljeni na mestih, kjer je zemljišče prečkala služnostna pot, zato da so ograde ostajale ves čas zaprte, kadar so se tam pasli drobnica, govedo, prašiči, kokoši, gosi idr. Pri pašnikih ob njivah in na robu gozdov so predvsem na območjih z mešanim ali prevladujočim iglastim gozdom postavljali razsežne ograje s smrekovimi, kostanjevimi ali hrastovimi koli in nanje pogosto s srobotom privezovali prečne drogove, navadno iz smrekovih ali jelovih sušic ali (tudi) mlajših svežih iglavcev, posekanih ob trebljenju gozda. V 60. in 70. letih 20. stoletja so bile te še značilne za območje južnega Pohorja. 459 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 460 SLA V461.01 ‘kol ograje’, 3/98 Od srede 19. stoletja, ko so postale ograje pomemben likovni poudarek domačije, hiše, vile, so dobili koli in kolom sorodni oporni stebriči pogosto izstopajoč prostorski izraz, posebej pri vhodih, kjer so kole včasih nadomestili kamniti, opečnati ali iz betona uliti stebriči. Od 90. let 20. stoletja se leseni ali kovinski koli vse bolj uporabljajo za oporo različnih vrst ograj, pletenih iz žice. V trgovinah z gradbenim materialom so na voljo leseni koli ograj valjastega ali kvadratastega prereza in različne izvedbe kovinskih palic, drogov, ki skupaj s kovinskimi mrežami postajajo povsem nova tehnična oprema dvorišč, vrtov, različnih zaščitnih ograj idr. Prim.: SEL 2004 7. Skica 460 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 461 SLA V463.01 ‘deske ograje’, 3/99 Komentar in karta: 3/99 SLA V463.01 ‘deske ograje’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla (pri ograji)’, knj. dèska in deskà ( / ȁ), sta v slovenskih narečjih najpogostejši poimenovanji planjke in late, druga pogostejša poimenovanja so deske, dilje, rante, remeljni in mužljarji, manj pogosta pa še lajšte, žaganice, krajniki, blanje in plohi; druga poimenovanja so redkejša. V T097 je ob leksemu žaganice še leksem late z opombo »če se vidi skoz«. Leksem konice ima v T031 opombo, da so to »lesene deske«. V T279 je opomba, da leksem mužnarji pomeni »široke«, lajšte pa »ozke« deske ograje. V T307 je opomba, da leksem planka pomeni desko »pokonci med dvema rantama«, ranta pa »počez med dvema koloma«. V T385 je opomba, da leksem deske pomeni »poprečne«, late pa »pokončne« deske ograje, v T387 pa je ob leksemu lata naveden še leksem blanja, ki pomeni »široko« desko ograje. V T256 je poleg leksema krajevec ob prvem leksemu planke zapisano, da je to poimenovanje »starejše«. V T030, T109, T137, T152, T161, T210, T241, T271, T300, T331, T342 in T375 je v opombah zapisano, da desk ograje ne poznajo oz. jih tam ne uporabljajo, v T001–T002 in T111 pa, da zanje nimajo posebnega poimenovanja. Odgovora na to vprašanje ni v 55 točkah SLA, v katerih so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina. 2. Morfološka analiza desk- < * (dъsk)-a / * (dъsk)-ę (im. mn.) ‘deska’ < * (dьsk)-a ← rom. * deska ‘lesena plošča’ dilj- < * (diĺ)-a / * (diĺ)-ę (im. mn.) ← nem. Diele ‘deska’ la//t- < * (lat)-a / * (lat)- ę (im. mn.) ← stvnem. latta, srvnem. latte (// ≥ p v T368) letv- < * (let)- ъv- a / * (let)- ъv- ę (im. mn.) ← neka stvnem. beseda, sorodna s stvnem. latta ‘letev’ laJšt- < * (lajšt)- a / * (lajšt)-ę (im. mn.) ← nem. Leiste ‘letev; okrajek, obrobek’ (pred prehodom srvnem. ṡ > s) ( J ≥  v T118) lištra (im. ed.) < * (lištr)-a ← srvnem. līste, stvnem. līsta ‘trak (rob, lata, letev)’ (verjetno s sekundarnim r v soglasniškem sklopu st) rant- < * (rant)- a / * (rant)- ę (im. mn.) ← bav. nem. Rante ‘palica’, nem. Rante ‘letva’ 461 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 462 SLA V463.01 ‘deske ograje’, 3/99 blanj- < * (blań)-a / * (blań)- ę (im. mn.), nejasno, morda v zvezi z dalmat. plana ‘deska’, zaradi vzglasnega b- najverjetneje z istriot. ali furl. posredovanjem plank- < * (plank)- a / * (plank)- ę (im. mn.) ← srvnem. planke, nem. Planke ‘deska’ ploh- < * (plox)-ъ / * (plox)-i (im. mn.) ← bav. srvnem. ploch, bav. nem. Ploch ‘ploh’ (nem. Bloch ‘ploh’) / * plox-ъ ‘plosk, raven’ žaganic- < * (žag)-a-n-ic- a / * (žag)-a-n-ic- ę (im. mn.) ← * (žag)-a-n-ъ ← * (žag)-a-ti ‘žagati’ ← * (žag)-a ‘žaga’ ← stvnem. saga ‘žaga’ remelj- < * (remĺ)- ь / * (remĺn)- i (im. mn.) ← bav. nem. Riemling ‘dve coli debel in petnajst col širok ploh’ / bav. nem. Rämling ‘vrsta kola’ / bav. nem. Rähmel, Remel ‘rogovilasto poleno, ki se ne da razklati’ remeljc- < * (remĺ)-ьc-ь / * (remĺ)-ьc-i (im. mn.) Špelt- < * (špelt)- a / * (špelt)- ę (im. mn.) ← srvnem. spëlte ‘odklan kos lesa, odkolek’ ( Š ≥ s v T052) kraj (im. ed.) < * kraj-ь ‘skrajni rob, začetek, konec’ krajci < * kraj-ьc-i (im. mn.) krajevc- < * kraj-ev-ьc-ь / * kraj-ev-ьc-i (im. mn.) skrajevci < * sъ(n)- kraj-ev-ьc-i (im. mn.) ← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ + * kraj-ьc-ь krajnik- < * kraj-ьn-ik-ъ / * kraj-ьn-ik-i (im. mn.) ← * kraj-ьn-ъ okrajniki < * o(b)-kraj-ьn-ik-i (im. mn.) ← * o(b)- ‘ob, okoli’ + kraj-ьn-ik-ъ okrajk- < * o(b)-kraj-ьk-ъ / * o(b)-kraj-ьk-i (im. mn.) ← * o(b)- + * kraj-ьk-ъ plot (im. ed.) < * plot-ъ ‘plot’ ← * ples-ti (< * plet-ti) ‘plesti’ plotnica (im. ed.) < * plot-ьn-ic-a ← * plot-ьn-ъ lesa (im. ed.) < * lěs-a ← * lěs-ъ ‘les’ konice < * kon(-ьn)-ic- ę (im. mn.) ← * kon-ъ ‘konec, začetek’ kolek (im. ed.) < * kol-ъk-ъ ← * kol- ъ ‘kol’ štafelj (im. ed.) < * (štafĺ)-ь ← srvnem. stafel, staffel ‘stopnica, stopnja’ (ESSJ IV: 104) šajte < * (šajt)-ę (im. mn.) ← nem. Scheit ‘poleno, cepanica’ žvarcelj- < * (žvarcĺ)- ь / * (žvarcĺn)-i (im. mn.) ← srvnem. swart(e) ‘krajnik’ (> nem. Schwarte, avstr. nem. Schwartl s sln. -əc) (ESSJ IV: 490) žvorci < * (žvorc)-i (im. mn.), nejasno, morda v zvezi s srvnem. swart(e) ‘krajnik’ (po bav. nem. prehodu a > o) švarkelj- < * (švarkĺ-n)-i (im. mn.) ← avstr. nem. Schwartl ‘krajnik’ (po nar. sln. spremembi tl ≥ kl) škvorci, nejasno, morda v zvezi s švarkelj špani < * (špan)-i ← * (špan)-ъ ← kor. nem. Span, nem. Gespann ‘vprega, zaprega’ špricelj (im. ed.), nejasno, morda v zvezi z nem. Spreize ‘drog; opora, podpora’ mužci, nejasno, morda v zvezi sln. muzati ‘strgati, gladiti, čistiti’ (prim. rus. muzdá ‘ograja’, muzdáť ‘ograditi’ (ESSJ II: 209) / sln. muga ‘črta, linija’, hrv. muga ‘krajnik’ 462 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 463 SLA V463.01 ‘deske ograje’, 3/99 mužljar-, nejasno mužnar-, nejasno focn- < * (focn)-i (im. mn.) / * (focn)-ę (im. mn.), nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi konice v T031, šajte v T067, lištra v T090, lesa v T142, mužci v T144, žvorci v T180, škvorci v T282, štafelj v T350, špricelj v T372, špani v T411 in kolek v T414. Kot enkratnice s - kraj- so kartirani leksemi kraj (im. ed.) v T004, okrajniki v T216 in skrajevci v T278. Kot enkratnica s plot- je kartiran leksem plotnica (im. ed.) v T309. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi vrhi, remeljni in krajniki v T009, late v T052 in T097, remelj (im. ed.) v T187, remeljc (im. ed.) v T200, krajci v T208, mužljar (im. ed.) v T246, švarkeljni in blanje v T370, okrajek (im. ed.) v T410 in špelta (im. ed.) v T415 ter »ni podatka« v T381. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T001–T002, T030, T109, T111, T137, T152, T161, T210, T241, T271, T300, T331, T342 in T375. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101–T102, T116, T118, T121– T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura Brinar 1970 5. Primerjaj SLA: V160.01 plot (3/95), V460.01 ograja (3/96), V462.01 pletena ograja (3/97), V301.01 late kozolca (3/47); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Deske so sestavni del ograje, plota, ki ograjuje ali zamejuje določeno zemljišče ali je del oprave stanovanjskih, gospodarskih in drugih stavb. Izkazujejo lahko izvedbene, materialne (snovne), funkcionalne, prostorske, socialne, likovne, časovne, pa tudi obrtniške veščine in znanja. Ograje so grajene z izrazito uporabnimi cilji in nameni, a tudi z manjšim ali večjim likovnim poudarkom, kar se je v preteklosti izkazovalo zlasti z obdelavo desk z značilnimi krajevno ali pokrajinsko prepoznavnimi vzorci. Za območja Julijskih Alp, Karavank in nekatera območja vzhodnega dela osrednje Slovenije so bile značilne ograje iz žaganih desk, bodisi razrezane samo po debelini 463 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 464 SLA V463.01 ‘deske ograje’, 3/99 debla ali tudi žamane, t. j. obrezane po obeh ožjih straneh. Za deske ograj so namenili večinoma slabši les iglavcev, ki so ga po dotrajanosti skurili v peči (tak les se je sicer na prostem v ograjah obdržal tudi desetletje in več). Na nosilne kole so deske ograj pribijali s kovaško izdelanimi žeblji ali jih (redko) privezovali s srobotom. Pogosto so za ograje uporabljali tudi krajnike brez skorje ali z njo, ki pa je sčasoma z desk odpadla sama. Sodeč po dosegljivih slikovnih in ne vedno najbolj natančnih pisnih virih je vendarle mogoče sklepati, da je bila najbolj razširjena raba žaganih desk za ograje predvsem na Gorenjskem in v alpskem svetu nasploh, kar je mogoče pojasniti z razširjenostjo iglastih gozdov in tudi z ugodnimi hidrološkimi pogoji, s tem pa tudi z razširjenostjo vodnih žag, v preteklosti predvsem venecijank, ki so omogočale razrez lesa. Splošno razširjene so bile tudi ograje s pokončno pritrjenimi deščicami, ki so bile na vrhu eno ali dvostransko obžagane. Takšne ograje so zapirale predvsem dvorišča domačij, zelenjavne in okrasne vrtove idr. Postavljali so jih npr. kot ograje vrtov v Škednju pri Slovenskih Konjicah, kot dvoriščne ograje v Srednji vasi v Bohinju, kot glavno zaporo ograj z zidanimi stebri na Uncu pri Rakeku in drugod. V večjem delu današnjega slovenskega prostora so bile razširjene lesene ograje s pokončno pritrjenimi deščicami predvsem na stanovanjskih hišah, osrednjih go- spodarskih poslopjih, kaščah in ponekod tudi na dvojnih kozolcih ( toplarjih). Pogosto so bile deščice takšnih ograj izrezane z različnimi motivi v obliki srčkov, križcev, kar in drugih motivov, ponekod tudi z letnicami izgradnje stavbe ali z zače- tnicami priimka in imena lastnika oz. graditelja (Zgornja Savinjska dolina, Zadrečka dolina idr.). V Julijskih Alpah in Karavankah so bile do 70. let 20. stoletja pogoste razsežne lesene ograje, ki so zamejevale tudi od domačije bolj oddaljene travnike, pašnike in njive. Zgrajene so bile iz v zemljo zabitih nosilnih stebričev ali kolov in nanje bolj ali manj vodoravno pritrjenih žaganih desk, pogosto različnih širin, brez stranske obrezanosti. Takšne razsežne travniške in pašniške ograje so postavljali npr. na območju Pake in Vitanja na južnem Pohorju, v Trenti in Soči na Bovškem, v av- strijskem delu Karavank v Slovenjem Plajberku in drugod. Ponekod so v ograje iz desk vgrajevali tudi prelaze, t. j. okrog 1 do 1,5 m široke in za tretjino ali polovico znižane dele ograje, kjer je bil mogoč prestop odraslega človeka, ne da bi bilo treba odpreti vrata ali leso v ograji. Takšni prelazi so bili v rabi na zemljiščih, kjer se je pasla drobnica, svinje in druge domače živali in je zemljišče prečkala vaška ali hišna pešpot. Takšne prehode v ograjah iz žaganih desk so imeli npr. na Resniku in Skomarju na južnem Pohorju in drugod. V Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem so poznali ograje s križno povezanimi deskami, ki so jih na kole in drogove privezovali z vrbovimi vejami, s protjem in srobotom. Ograje so bile postavljene na pašnikih in so živini preprečevale dostop do bližnjih njiv in travnikov. Takšne ograje so postavljali npr. na pašnikih v Rutu in Dolah v okolici Beljaka, prehod pa zastrli s premičnimi drogovi. 464 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 465 SLA V463.01 ‘deske ograje’, 3/99 Pokončne deske so vgrajevali tudi v ograje in zlasti v visoka vrata na dvorih, z ograjami zaprtih domačijah, predvsem v vaseh ob Kolpi v Beli krajini. Takšna zaprta dvorišča z vrati iz desk so se ohranila v Žuničih, Velikem Nerajcu, Miličih in drugod, do nedavnega tudi v Tešanovcih v Prekmurju. Posebne oblike so bile ograje iz tesanih drogov, ki so jih nabijali ali navezovali na pokončne kole. Takšne ograje ob domačijah in med zemljišči so postavljali v Gribljah v Beli krajini, v Kotu pri Lendavi in v Melincih pri Beltincih v Prekmurju, pa tudi v Šmihelu nad Mozirjem v Savinjskih Alpah. Po letu 1990 so se predvsem v trgih in mestih uveljavile ograje z različno obdelanimi in vgrajenimi deskami, ki so dosežek oblikovalskih vplivov širših razsežnosti in pogosto industrijski ali obrtniški izdelek. Uveljavljajo se ograje s pokončno, leže in navzkrižno pod določenim kotom pritrjenimi deskami in deščicami. Prim.: SEL 2004; Šarf 1991; Valenčič 1970a 7. Skica 465 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 466 SLA V463.01 ‘deske ograje’, 3/99 466 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 467 SLA V454A.01 ‘pastir – splošno’, 3/100 Komentar in karta: 3/100 SLA V454A.01 ‘pastir – splošno’ Jožica Škofic 1. Gradivo Prvotno vprašanje V454 pastir – planšarica iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici po letu 1961 razdeljeno na več vprašanj, tj. na V454A pastir – splošno s podvprašanjema a) pastir, ki pase za celo vas in b) pastir, ki pase za enega gospodarja ter V454B planšar in planšarica. Gradivo, zbrano pred letom 1961, leksemov za vse te pomene ne zajema – v ta komentar so zato vključena le poimenovanja s splošnim pomenom ‘pastir’, ne pa tudi tisti v gradivu zapisani leksemi, ki poimenujejo druge ožje pomene. Odgovora na to vprašanje ni v 54 zapisanih točkah SLA, v katerih so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina. Za pomen ‘kdor pase, čuva živino’, knj. pastír (í), je v narečjih najpogostejši leksem pastir, razpršeno se uporablja tudi leksem črednik, drugi leksemi so redki ali enkratnice. Poimenovanje pastir je večinoma splošno, v nekaterih točkah pa označuje le tistega, ki pase krave, medtem ko se pastir ovc imenuje ovčar (T149) ali čoban (T292). V T001–T004, kjer so zapisi za SLA nastali pred letom 1961, je v opombah zapisano, da poimenovanje mitar označuje glavnega pastirja mlečne živine, konjar pastirja konj in ovčar pastirja ovc – vsi pasejo na planini. Za T198 je v opombi pojasnjeno, da pastir in črednik paseta »vse leto«, pitnik pa »samo jeseni po polju«. Poimenovanji hertar v T376 in črednik v T258 imata označevalnik »staro« – obe sta kot drugi leksem zapisana ob pastirju. Pomensko neustrezni in zato nerelevantni so leksemi bejda v T076 in pogonič v T093, oba v pomenu ‘pomočnik govedarja’, poganjec ‘pomagač’ v T145, pogon s pomenskim pojasnilom ‘pogonjač’ v T067 oz. ‘pomagač’ v T068 ter prvajvač ‘pomagač pri volarju, priganjač živine’ v T312. Ponekod je poimenovanje pastir morda prevzeto iz knjižnega jezika, saj imajo nekateri zapisani odgovori opombo, da »tu ne pasejo pastirji niti za vso vas niti za posamezne gospodarje« (T328), ali opombo, da besedo poznajo, a je ne uporabljajo (T085 in T087), ali da je pastir pasel »ovce, ki jih oni niso imeli« (T412). V T030, T060, T156 in T353 pastirjev in poimenovanj zanje niso poznali. 2. Morfološka analiza pastir < * pas-t-yŕ-ь ← * pas-ti ‘pasti’ pastirček < * pas-t-yr-ьč-ьk-ъ črednik < * čerd-ьn-ik-ъ ← * čerd-ьn-ъ ← * čerd-a ‘vrsta (enakih živali), čreda’ govedar < * gov-ę-d-aŕ-ь ← * gov-ę-d-o ← * gov-ę ‘govedo’ 467 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 468 SLA V454A.01 ‘pastir – splošno’, 3/100 kravar < * korv-aŕ-ь ← * korv-a ‘krava’ volar < * vol-aŕ-ь ← * vol-ъ ‘vol’ konjar < * koń-aŕ-ь ← * koń-ь ‘konj’ kozar < * koz-aŕ-ь ← * koz-a ‘koza’ ovčar < * ov-ьč-aŕ-ь ← * ov-ьc-a ‘ovca’ poganjač < * po-gan-j-a-č-ь ← * po-gan-j-a-ti ← * po-gon-i-ti ← * po- ‘po’ + * gon-i-ti *‘gnati (živino na pašo)’ potepenek < * po-tep-e-n-ъk-ъ ← * po-tep-e-n-ъ ← * po-tep-ti ← * po- ‘+ * tep-ti ‘tepsti, tolči’ pitnik < * pit-ьn-ik-ъ ← * pit-ьn-ъ ← * pit-a-ti ‘hraniti’ tretjinik < * tre-t-ьj-in(-ьn)-ik-ъ ← * tre-t-ьj-in-a ← * tre-t-ьj-ь ← * tr-ьj-e ‘trije’, * tr-i ‘tri’ čoban < * (čoban)-ъ ← hrv. čoban ‘pastir’ mitar < * (myt)-aŕ-ь ← * (myt)-o ← stvnem. mūta ‘carina’ hertar < * (xert)-aŕ-ь ← * (xert)-ъ ← srvnem. hert, nem. Herde (v bav. nem. izgovoru brez izglasnega -e) ‘čreda’ montanjur < * (montańur)-j-ь ← furl. montagnâr, montagnûl ‘hribovec’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi mantanjur v T057, poganjač v T090, tretjinik v T201 in hertar v T376. Kot enkratnica s pastir- je kartiran leksem pastirček v T349. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi ovčar v T001–T004, konjar v T003, kozar, volar in kravar v T008, govedar v T068, pitnik v T198 in potepenek v T200 ter nerelevantni odgovori poganjec v T145, pogon v T067 in T068 ter prvajvač v T312. Kot nerelevantna sta kartirana odgovora bejda v T076 in pogonič v T093. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T030, T060, T156 in T353. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T102, T116, T118, T121–T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V454A(a).01 pastir, ki pase za celo vas (3/101), V454A(b).01 pastir, ki pase za enega gospodarja (3/102), V454B(a).01 planšar (3/103), V454B(b).01 planšarica (3/104); OLA: 2036, 2037, 3413 ovčar; ALE: 335; SDLA-SI: /; ALI: 4366 kravji pastir, 4314 ovčji pastir, 4315 kozji pastir; ASLEF: 3952 kravji 468 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 469 SLA V454A.01 ‘pastir – splošno’, 3/100 pastir, 1135 ovčji pastir, 1136 kozji pastir; HJA: 949 ovčar, 1021 pastir; LinGeH: 613 ovčar, 647 pastir; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Pastir je oseba, ki pase živino ali drobnico na zasebnem, skupnem, srenjskem ali najetem zemljišču v nižinskem, sredogorskem in visokogorskem svetu. Pašo lahko opravlja poklicno po dogovoru z lastniki živali na izbranih zemljiščih. Govejo živino v nižinskem svetu dnevno pasejo na pašnikih v bližini doma, nekoč pa so ve- činoma pasli na vaških gmajnah. Ponekod so se pastirji s čredo ovc po več dni ali tednov premikali iz kraja v kraj (transhumanca, tj. polnomadsko pašništvo, za katero je značilno sezonsko ali občasno, postopno seljenje pastirjev in živali na večje razdalje zaradi iskanja ugodne paše). V gorskem svetu pa se pastirji skupaj z živino lahko za več mesecev, najpogosteje od kresa (24. 6.) do malega šmarna (8. 9.), začasno preselijo v planino v pastirski stan, kjer pasejo živino, na mlečnih planinah pa sodelujejo tudi pri izdelavi sira in skute. Pastirji so bili v planinah oblečeni v vsakdanja delovna oblačila svojega časa, pogosto v enostavnih in za pašo, delo in letni čas prilagojenih krojih. Tako so npr. okrog leta 1950 pastirji navadno nosili dolge ohlapne hlače, privezane s pasom, svetlejše bombažne srajce z dolgimi rokavi, ki so si jih med delom v stanu zavihali čez komolec, obuti so bili v močne usnjene čevlje ali škornje, nekateri tudi v cokle ali natikače. Za pašo je pastir oblekel suknjič ali ovčji kožuh, si obul močne usnjene čevlje, na glavo si je dal klobuk in si oprtal platneno ali usnjeno torbo z malico ter se med hojo opiral na do ramen ali komolcev dolgo palico. Ponekod (npr. na Veliki planini v Kamniško-Savinjskih Alpah) se je ob oživljanju pastirskih šeg in navad ter pristajanju na pastirsko prvobitnost oblikoval stereotipni oblačilni kostum – v značilno opravo pastirja z Velike planine tako spadata tudi klobuk s širokimi krajci in plašč iz lipovega lubja. Pastirji in pastirice so imeli ponekod s seboj v planini tudi bolj pražnja oblačila. Ob koncu 20. stoletja, ko se intenzivna hlevska živinoreja še ni povsod uveljavila, so ponekod v vzhodni in severovzhodni Sloveniji nekateri mali in srednji kmetje v poznopoletnih in jesenskih mesecih še pasli predvsem vsak svojo živino na svojih bližnjih, že pokošenih travnikih. Govejo živino so tako navadno pasli še pred prvo molžo, v zgodnjih jutranjih urah, nato pa še popoldne vse do druge, večerne molže. Živino so pasli praviloma družinski člani, nekoč še pred šolskim poukom tudi otroci, sicer pa največkrat hišni gospodarji in gospodarice, ponekod tudi starejši družinski člani. Paša goveje živine in drobnice z najetimi pastirji se sicer opušča vse od srede 60. let 20. stoletja. Takrat so tudi vaški pastirji prenehali s pašo goveje živine v nižinskem svetu. Do drugega desetletja 21. stoletja so se obdržali le nekateri pastirji in pašne planine v Julijskih Alpah, Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Drugod je dejavnost zamrla, čeprav nekateri lastniki še pasejo govejo živino in kozje črede na planem ob pomoči električnih pastirjev, ki jih lastniki razpeljejo okoli pašnih površin. 469 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 470 SLA V454A.01 ‘pastir – splošno’, 3/100 Prim.: Cevc 1995; Križnar 1974; Miklavčič-Brezigar 1996; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 7. Skica 470 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 471 SLA V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo vas’, 3/101 Komentar in karta: 3/101 SLA V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo vas’ Jožica Škofic 1. Gradivo Prvotno vprašanje V454 pastir – planšarica iz Ramovševe vprašalnice je bilo v pre- novljeni vprašalnici po letu 1961 razdeljeno na več vprašanj, tj. na V454A pastir – splošno s podvprašanjema a) pastir, ki pase za celo vas in b) pastir, ki pase za enega gospodarja ter V454B planšar in planšarica. Gradivo, zbrano pred letom 1961, leksemov za vse te pomene ne zajema – v ta komentar so zato vključena le poimenovanja z eksplicitno izraženim ožjim pomenom ‘pastir, ki pase za celo vas’, ne pa tudi tisti v gradivu zapisani leksemi, ki poimenujejo druge pomene. Odgovora na to vprašanje ni v 55 zapisanih točkah SLA, v katerih so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina. Za pomen ‘kdor pase, čuva živino (za vso vas oz. več gospodarjev)’, knj. pastír ( í), sta v narečjih najpogostejša leksema črednik in pastir, ki je nekajkrat zapisan s pridevniškim prilastkom vaški, druga poimenovanja so redka in razpršena. Za T008 je ob leksemu pastir zapisanih še več poimenovanj za pastirje in njihove pomočnike: leksem spravnik označuje »osebo, ki je sirila« in je bil »nekak gospodar črede ovc in koz«, kotlar je bil »njegov pomočnik«, ovčar, ovčji mojster in ovčji pogonič ter kozar, kozji mojster in kozji pogonič so prav tako pasli drobnico; v isti točki je bil črednik »pomagač pastirja pri kravah«, tj. kravarja, volar pa je pasel vole. Prav tako je tretjinik v T195 govedarjev »pomočnik«. Ob poimenovanjih kravar in kozar je v T005 zapisana opomba, da teh skupnih pastirjev »danes ni več«, podobno je tudi v T231 zapisano, da je črednik pasel za vso vas »pred petdesetimi leti«, torej v začetku 20. stoletja, v T239 pa, da »jih ni več«; tudi v T372 je ob leksemu hertar zapisana opomba, da je bil to pastir, ki je »nekoč« pasel za vso vas. Poimenovanje kanas v T391 ima zapisano pojasnilo, da »pase svinje za celo vas«, poimenovanje črednik v T411 pa, da je bil to »navadno starejši človek«, medtem ko opomba ob poimenovanju pastir v T261 pojasnjuje, da so to bili »otroci«. Za T030, T060, T223, T255 in T331 je v opombah zapisano, da tam ne poznajo oz. niso poznali skupne paše, v T049 pa, da tam »ni bilo skupnih pašnikov«; v T275, T405 in T410 je »pasel vsak svoje« oz. »vsak zase«; v T156 so »gnali past […] otroci ali pa starejši v družini«; opomba, da so »pasli otroci«, je zapisana tudi v T025; v T063, T082, T087, T202, T241, T267, T342, T353, T356, T385 naj izraza za skupnega pastirja ne bi poznali. 471 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 472 SLA V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo vas’, 3/101 2. Morfološka analiza pastir < * pas-t-yŕ-ь ← * pas-ti ‘pasti’ vaški pastir ≤ * vьs-ьsk-ъ-j-ь pas-t-yŕ-ь ← * vьs-ьsk-ъ (← * vьs-ь ‘vas’) + * pas-t-yŕ-ь srenjski pastir ≤ * serd-ьń-ьsk-ъ-j-ь pas-t-yŕ-ь ← * serd-ьń-ьsk-ъ (← * serd-ьń-a (< * serd-ьn-j-a) ‘srenja’ ← * serd-a ‘sredina’) + * pas-t-yŕ-ь mestni pastir < * měst-ьn-ъ-j-ь pas-t-yŕ-ь ← * měst-ьn-ъ (← * měst-o ‘kraj, opredeljen prostor’) + * pas-t-yŕ-ь pastirček < * pas-t-yr-ьč-ьk-ъ črednik < * čerd-ьn-ik-ъ ← * čerd-ьn-ъ ← * čerd-a ‘vrsta (enakih živali), čreda’ vaški črednik ≤ * vьs-ьsk-ъ-j-ь čerd-ьn-ik-ъ ← * vьs-ьsk-ъ + * čerd-ьn-ik-ъ črednikar < * čerd-ьn-ik-aŕ-ь govedar < * gov-ę-d-aŕ-ь ← * gov-ę-d-o ← * gov-ę ‘govedo’ kravar < * korv-aŕ-ь ← * korv-a ‘krava’ kozar < * koz-aŕ-ь ← * koz-a ‘koza’ tretjinik < * tre-t-ьj-in(-ьn)-ik-ъ ← * tre-t-ьj-in-a ← * tre-t-ьj-ь ← * tr-ьj-e ‘trije’, * tr-i ‘tri’ tretjivnik < * tre-t-ьj-iv-ьn-ik-ъ poganjač < * po-gan-j-a-č-ь ← * po-gan-j-a-ti ← * po-gon-i-ti ← * po- ‘po’ + * gon-i-ti *‘gnati (živino na pašo)’ ovčji pogonič < * ov-ьč-ьj-ь-j-ь po-gon-i-č-ь ← * ov-ьč-ьj-ь (← * ov-ьc-a ‘ovca’) + * po-gon-i-č-ь (← * po-gon-i-ti) kozji pogonič < * koz-ьj-ь-j-ь po-gon-i-č-ь ← * koz-ьj-ь (← * koz-a ‘koza’) + * po-gon-i-č-ь spravnik < * sъ(n)-prav-ьn-ik-ъ ← * sъ(n)-prav-i-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj z’ + * prav-i-ti (← * prav-ъ ‘pravi’) kotlar < * kotьl-aŕ-ь ← * kotьl-ъ ‘kotel’ planšar < * poln-išč-aŕ-ь ← * poln-išč-e ← * poln-ь ‘širok, raven neporasel svet’ barovčin < * ob-(v)ar-ov-ьč-in-ъ ← * ob- ‘ob, pri, okoli’ + * var-ov-a-ti (← * (var)-a / * (var)-ъ ‘pazljivost, pozornost, skrb, nega’ ← stvnem. giwāra ‘varnost’ / wāra ‘zaščita’) boriš < * bor-yš-ь ← * bor-ti sę ‘bojevati se, prepirati se’ trajber < * (trajber)-j-ь ← nem. Traiber ‘gonič’ ovčji mojster < * ov-ьč-ьj-ь-j-ь (mojstr)-ъ ← * ov-ьč-ьj-ь + * (mojstr)-ъ (← srvnem. mǫister ‘mojster’) kozji mojster < * koz-ьj-ь-j-ь (mojstr)-ъ ← * koz-ьj-ь + * (mojstr)-ъ majer < * (majer)-j-ь ← srvnem. meier, nem. Meier ‘oskrbnik’ hertar < * (xert)-aŕ-ь ← * (xert)-ъ ← srvnem. hert, nem. Herde (v bav. nem. izgovoru brez izglasnega -e) ‘čreda’ čoban < * (čoban)-ъ ← hrv. čoban ‘pastir’ montanjur < * (montańur)-j-ь ← furl. montagnâr, montagnûl ‘hribovec’ kanas < * (kanas)-ъ ← madž. kanász ‘svinjski pastir’ 472 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 473 SLA V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo vas’, 3/101 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi kozar v T005, spravnik in kotlar v T008, montanjur v T057, majar v T202, planšar v T317, trajber v T339, hertar v T372, barovčin v T378, kanas v T391, boriš v T401 in čoban v T412. Kot enkratnica s pastir- je kartiran leksem pastirček v T349. Kot enkratnica s črednik- je kartiran leksem črednikar v T158. Kot enkratnici s tretji- sta kartirana leksema tretjinik v T195 in tretjivnik v T193. Kot enkratni besedni zvezi s pastir sta kartirana leksema srenjski pastir v T009 in mestni pastir v T278. Kot enkratna besedna zveza s črednik je kartiran leksem vaški črednik v T272. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi pastir, črednik, ovčji oz. kozji mojster in ovčji oz. kozji pogonič v T008 ter poganjač v T193. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T025, T030, T049, T060, T063, T082, T087, T156, T202, T223, T241, T255, T267, T275, T331, T342, T353, T356, T385, T405 in T410. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101–T102, T116, T118, T121– T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V454A.01 pastir – splošno (3/100), V454A(b).01 pastir, ki pase za enega gospodarja (3/102), V454B(a).01 planšar (3/103), V454B(b).01 planšarica (3/104); OLA: 2036, 2037, 3413 ovčar; ALE: 335; SDLA-SI: /; ALI: 4366 kravji pastir, 4314 ovčji pastir, 4315 kozji pastir; ASLEF: 3952 kravji pastir, 1135 ovčji pastir, 1136 kozji pastir; HJA: 949 ovčar, 1021 pastir; LinGeH: 613 ovčar, 647 pastir; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Pastir, ki pase za vso vas, pase govejo živino ali drobnico za več rejcev ter za opravljeno delo dobi dogovorjeno plačilo in oskrbnino v prehrani za čas, ki ga skupaj z živalmi prebije na pašniku, k čemur se prišteva tudi prihod na pašo in odhod domov. Letni čas in dolžina trajanja paše je (bila) različna. Pastirji, čredniki, so na gmajnah, tj. na skupni srenjski zemlji, v Spodnji Savinjski dolini pasli predvsem pozno poleti in zgodaj jeseni, podobno so pasli pastirji velikih vaških ovčjih čred na Pivškem in Postojnskem (tu je bilo znano sezonsko in tudi dnevno menjavanje pašnih območij, transhumanca) in na sosednjem Hrvaškem (Lika, Primorje, Dalmacija), 473 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 474 SLA V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo vas’, 3/101 od koder so pastirji še ob koncu 80. let 20. stoletja prignali velike črede ovc na območje vzhodne in jugovzhodne Slovenije. V skupnem planinskem pašništvu so se pastirji skupaj s čredami v planine preselili v času kresa (24. 6.) in tam ostajali do malega šmarna (8. 9.) – odvisno tudi od vre- menskih razmer. Naselili so se v pastirskih stanovih in po okoliških pašnikih v planini pasli črede goveje živine, ovc in koz. Pašo so pogosto opravljali skupaj s pomočniki, izrazito skupno delo je bila jutranja in večerna molža, medtem ko je bilo sirjenje mleka praviloma naloga planšarjev, ki so tudi čez dan ostali v planšariji, pastirski bajti, in v nekaterih planinah skrbeli tudi za prašiče, ki so se čez dan pasli v bližnji okolici, jih krmili s sirotko, čez noč pa so jih zapirali v lesene svinjake, kakršne so npr. še v 50. letih 20. stoletja imeli v planini Trebiščna v Trenti. V Julijskih Alpah se je prepoznavnost planin, kjer je pastir (večinoma s pomočniki) pasel živino za vso vas, izkazovala predvsem v številu in zasnovi na planini postavljenih stavb. Navadno so bile v takšni planini po tri ali štiri med seboj pogosto povezane stavbe s prostori, kjer je prebival pastir s pomočniki, prostori za sirjenje in skladiščenje mleka ter hlevi za zavetje goveje živine, ovc, koz in ponekod tudi svinj in konj (npr. planina Mangart). Na ovčjih planinah v zgornjem Posočju in Trenti je bila osrednja bivalna in delovna stavba pastirjev hram. Osrednji prostor te stavbe je bila sirarnica, kjer so kuhali na kolovratu, tam so imeli nekatere mlekarske potrebščine in tudi pograd za spravnika, tj. osebo, ki se je ukvarjala s sirjenjem ovčjega mleka. V hramih ali prostoru oz. stavbi zraven njega je ponekod še danes prostor za molžo drobnice in klet, kjer zorijo sirovi hlebi. Hlevi stojijo samostojno ali v nadstropnem delu stavbe. Od zadnjih let 20. stoletja je več hramov zapuščenih in propadajo. Pastirska in sirarska dejavnost se tako ohranja le še na nekaj planinah. Prim.: Cevc 1995; Križnar 1974; Ložar 1944; Miklavčič Brezigar 1996; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 7. Skica 474 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 475 SLA V454A(b).01 ‘pastir, ki pase za enega gospodarja’, 3/102 Komentar in karta: 3/102 SLA V454A(b).01 ‘pastir, ki pase za enega gospodarja’ Jožica Škofic 1. Gradivo Prvotno vprašanje V454 pastir – planšarica iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici po letu 1961 razdeljeno na več vprašanj, tj. na V454A pastir – splošno s podvprašanjema a) pastir, ki pase za celo vas in b) pastir, ki pase za enega gospodarja ter V454B planšar in planšarica. Gradivo, zbrano pred letom 1961, leksemov za vse te pomene ne zajema – v ta komentar so zato vključena le poimenovanja z eksplicitno izraženim ožjim pomenom ‘pastir, ki pase za enega gospodarja’, ne pa tudi tisti v gradivu zapisani leksemi, ki poimenujejo druge pomene. Odgovora na to vprašanje ni v 55 zapisanih točkah SLA, v katerih so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina. Za pomen ‘kdor pase, čuva živino za enega gospodarja’, knj. pastír ( í), je v narečjih najpogostejši leksem pastir (z nekajkrat zapisano izpeljanko pastirček), redkeje tudi hlapec, druga poimenovanja so zelo redka in razpršena. V T417 je zapisano, da so bili pastirji »otroci«, v T001–T002, da so bili to navadno »dečki doma«. Poimenovanje volar ima v T152 zapisano pojasnilo, da je pasel »krave za enega lastnika«. Za poimenovanje pastir v T152, T236, T275 in T410 je v opombah zapisano, da je »vsak pasel zase«. Ob leksemu pastir v T386 je zapisana opomba, da so bili pastirji »izraziti individualisti«. Za T025 (kjer so »pasli otroci«), T030, T060, T063, T082, T087, T156 (kjer so »gnali past […] otroci ali pa starejši v družini«), T202, T353, T385 in T405 (kjer je »vsak pasel zase«) je v opombah zapisano, da tam posebnega poimenovanja za pastirja, ki bi pasel za enega gospodarja, ne poznajo. 2. Morfološka analiza pastir < * pas-t-yŕ-ь ← * pas-ti ‘pasti’ pastirček < * pas-t-yr-ьč-ьk-ъ hlapec < * xolp-ьc-ь ← * xolp-ъ ‘sluga, suženj, fant’ volar < * vol-aŕ-ь ← * vol-ъ ‘vol’ kravar < * korv-aŕ-ь ← * korv-a ‘krava’ ovčar < * ov-ьč-aŕ-ь ← * ov-ьc-a ‘ovca’ čoban < * (čoban)-ъ ← hrv. čoban ‘pastir’ montanjur < * (montańur)-j-ь ← furl. montagnâr, montagnûl ‘hribovec’ 475 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 476 SLA V454A(b).01 ‘pastir, ki pase za enega gospodarja’, 3/102 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnici sta kartirana leksema montanjur v T057 in kravar v T413. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran leksem ovčar v T148. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T025, T030, T060, T063, T082, T087, T156, T202, T353, T385 in T405. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T102, T116, T118, T121–T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V454A.01 pastir – splošno (3/100), V454A(a).01 pastir, ki pase za celo vas (3/101), V454B(a).01 planšar (3/103), V454B(b).01 planšarica (3/104); OLA: 2036, 2037, 3413 ovčar; ALE: 335; SDLA-SI: /; ALI: 4366 kravji pastir, 4314 ovčji pastir, 4315 kozji pastir; ASLEF: 3952 kravji pastir, 1135 ovčji pastir, 1136 kozji pastir; HJA: 949 ovčar, 1021; LinGeH: 613 ovčar, 647; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Pastir, ki pase za enega gospodarja, opravlja eno od pogostih del v sredogorskih in visokogorskih planinah ter na pašnih območjih v dolinah in nižinskem svetu. Posamična paša živine in drobnice se je uveljavila zlasti v planinah, kjer je več pastirskih stanov različnih lastnikov ali pašnih upravičencev združenih na enem pašnem območju, na eni pašni planini. Značilen primer takšne posamične oblike paše živine je planina Zajamniki nad Bohinjem, kjer se je ob poti sredi pobočja v nizu zvrstilo okrog trideset pastirskih stanov in staj za živino. Paša za enega gospodarja je značilna tudi za planine v Kamniško-Savinjskih Alpah, npr. za Veliko planino, kjer so v značilnih stanovih nastanjeni ponekod pastirji, drugod pastirice, ki pasejo in obenem tudi sirijo mleko. Veliko mleka in mlečnih izdelkov prodajo turistom, planincem, ki v poletnih mesecih dnevno obiskujejo Veliko planino predvsem zaradi enostavne dostopnosti z vzpenjačo. Podobna oblika paše za enega gospodarja je znana tudi na Golteh nad Mozirjem ter v Matkovem kotu, v Logarski dolini in Robanovem kotu. Nekatere planine in posameznim kmetijam pripadajoča pašna območja so tod opustili že v 80. letih 20. stoletja, druge pa še delujejo in so pomemben člen turistične dejavnosti. Nekoliko drugačna oblika paše le za enega gospodarja je bila značilna za nižinska območja južnega in jugovzhodnega Pohorja, Dravinjske doline, Haloz, krajev pod Donačko goro in Bočem, nekatera območja Dolenjske in večji del Bele krajine, in 476 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 477 SLA V454A(b).01 ‘pastir, ki pase za enega gospodarja’, 3/102 sicer predvsem paša goveje živine v družinskem krogu. Pastirji so bili starejši družinski člani, pogosto tudi otroci. Na teh območjih se je živina pasla praviloma šele po drugi ali tretji košnji, ko je bila trava še zelena, pa vse do prve zmrzali. Pasli so predvsem ožji družinski člani, pogosto otroci (tudi šolarji pred poukom) in sosedje. V zadnjih letih je tak način posamične paše že precej opuščen predvsem zaradi zmanjšanja števila malih in srednjih kmetov, veliki kmetje pa so se večinoma preusmerili v intenzivno hlevsko rejo živine. Prim.: Cevc 1995; Ložar 1944; Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 7. Skica 477 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 478 SLA V454B(a).01 ‘planšar’, 3/103 Komentar in karta: 3/103 SLA V454B(a).01 ‘planšar’ Jožica Škofic 1. Gradivo Prvotno vprašanje V454 pastir – planšarica iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici po letu 1961 razdeljeno na več vprašanj, tj. na V454A pastir – splošno s podvprašanjema a) pastir, ki pase za celo vas in b) pastir, ki pase za enega gospodarja ter V454B planšar in planšarica. Gradivo, zbrano pred letom 1961, torej ne zajema leksemov s pomenom ‘planšar’, odgovora na to vprašanje tudi ni v 55 zapisanih točkah SLA, v katerih so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina. Za pomen ‘kdor pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka’, knj. plánšar ( ȃ), je najpogostejši leksem planšar, redkeje sta zapisana leksema pastir (v T035 z opombo, da tam »planšarjev ni bilo«) in majar oz. majer, druga poimenovanja so enkratnice. V T363 je pojasnjeno, da je planšar »tisti, ki na planini pase živino cele vasi«; isto poimenovanje je v T085, T316 in T401 zapisano z opombo, da beseda tam ni domača (besedo »poznajo, a ne uporabljajo«). Pomensko neustrezna in zato nerelevantna sta leksema spravnik ‘mlekar’ v T068 in sirar ‘tisti, ki na planini izdeluje sir’ v T223. Za T020, T060, T063, T087, T180, T213, T217, T223, T271, T275, T279–T280, T302, T324–T325, T332, T342, T351, T353, T375, T385, T392 in T412 je v opombi zapisano, da tam nimajo planin in zato tudi nimajo poimenovanja za planšarja. 2. Morfološka analiza planšar < * poln-išč-aŕ-ь ← * poln-išč-e ← * poln-ь ‘širok, raven neporasel svet’ planinec < * poln-in-ьc-ь ← * poln-in-a ← * poln-ъ ‘raven, neporaščen z drevjem’ planinčar < * poln-in-ьč-aŕ-ь pastir < * pas-t-yŕ-ь ← * pas-ti ‘pasti’ majer/majar < * (majer)-j-ь / * (majar)-j-ь ← srvnem. meier, nem. Meier ‘oskrbnik’ kravar < * korv-aŕ-ь ← * korv-a ‘krava’ kozar < * koz-aŕ-ь ← * koz-a ‘koza’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnici sta kartirana leksema kozar v T076 in kravar v T413. Kot enkratnici s planin- sta kartirana leksema planinčar v T074 in planinec v T216. Kot nerelevantna sta kartirana odgovora spravnik v T068 in sirar v T223. 478 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 479 SLA V454B(a).01 ‘planšar’, 3/103 S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T020, T060, T063, T087, T180, T213, T217, T223, T271, T275, T279–T280, T302, T324, T332, T342, T351, T353, T375, T385, T392 in T412. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101–T102, T116, T118, T121– T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V454A.01 pastir – splošno (3/100), V454A(a).01 pastir, ki pase za celo vas (3/101), V454A(b).01 pastir, ki pase za enega gospodarja (3/102), V454B(b).01 planšarica (3/104); OLA: 3412 starejši pastir, ki vodi delo na (ovčji) planini; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Arheološke raziskave potrjujejo planšarsko dejavnost že v prazgodovinskem obdobju. V letih po 2. svetovni vojni planine zaradi industrializacije in preusmerjanja delovne sile – planšarjev – v donosnejše poklice postopoma izgubljajo svoj gospodarski pomen, na občutno zmanjševanje planšarstva pa so vplivale tudi preusmeritve kmetij s pašnimi pravicami v hlevsko živinorejo in razvijanje novih oblik sirarstva v dolini. Planšar je pastir v srednje ali visoko ležečih pašnih planinah, kjer v pašnem obdobju, večinoma od kresa (24. 6.) do malega šmarna (8. 9.), začasno prebiva v pastirski koči, čez dan pase živino in drobnico ter ponekod na mlečnih planinah sam ali s pomočniki iz dnevno pomolzenega mleka izdeluje sir in skuto. Planšarji so pasli govejo živino ali drobnico na planinah v zasebni lasti (Savinjske Alpe), na skupnih planinah vsak svojo (planina Zajamniki) ali skupno čredo živine (Kriška planina) ali drobnice (planina Mangart). Na skupnih ovčjih in kozjih planinah na Bovškem imajo zidane hrame s sirarno, kletjo in enim (planina Mangart) ali več hlevi (planina Za Skalo). V planini je (bil) planšar z živino na paši od jutra do večera. Na mlečnih planinah živino navadno pomolzejo v staji ali hlevu zjutraj in zvečer. V sirarni izkušen (navadno) starejši planšarjev pomočnik opravi postopek sirjenja mleka in izdelave skute. Planšarji so nekoč nosili večinoma vsakdanja delovna oblačila iz svojega domačega življenjskega okolja. V preteklosti so bile lesene cokle njihovo poglavitno obuvalo, ponekod tudi močni usnjeni in na podplatih okovani čevlji. Od 60. let 20. stoletja se uveljavljajo različna industrijsko izdelana obuvala, tudi nizki gumijasti in usnjeni 479 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 480 SLA V454B(a).01 ‘planšar’, 3/103 škornji in za delo primerna oblačila. V sončnih dneh so tudi med planšarji priljubljene kratke hlače, ponekod tudi bolj planinsko-pohodniška oprava. V preteklosti so med moškimi za zaščito pred soncem in dežjem prevladovali klobuki, na Veliki planini in v Karavankah pogosto klobuki s širokimi zavihki, med ženskami različne naglavne rute, danes tudi kape, različni slamnati klobuki idr. Planšarji so se pred dežjem in mrazom zaščitili z usnjenimi ogrinjali, ponekod tudi z brezrokavniki iz ovčje kože (Trenta, Bovško). Na Veliki planini so se pastirji in planšarji ogrinjali v do kolen segajoč plašč, ki so ga izdelovali iz lipovega lubja. Prim.: Bogataj 1999; Cevc 1972; Cevc 1984; Cevc 1995; Novak 1960; Novak 1961; Novak 1969; Novak 1970; Renčelj idr.1995; Repinc 2000; SEL 2004 7. Skica 480 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 481 SLA V454B(b).01 ‘planšarica’, 3/104 Komentar in karta: 3/104 SLA V454B(b).01 ‘planšarica’ Jožica Škofic 1. Gradivo Prvotno vprašanje V454 pastir – planšarica iz Ramovševe vprašalnice je bilo v prenovljeni vprašalnici po letu 1961 razdeljeno na več vprašanj, tj. na V454A pastir – splošno s podvprašanjema a) pastir, ki pase za celo vas in b) pastir, ki pase za enega gospodarja ter V454B planšar in planšarica. Gradivo, zbrano pred letom 1961, torej leksemov s pomenom ‘planšarica’ ne zajema, odgovora na to vprašanje tudi ni v 55 zapisanih točkah SLA, v katerih so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina. Za pomen ‘ženska, ki pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s predelovanjem mleka’, knj. plánšarica ( ȃ), so najpogostejši leksemi planšarica in planšarka ter pastirica in pastirka, druga poimenovanja so redka, npr. majerica, ali enkratnice. Poimenovanje planšarica je v T085 in T316 zapisano z opombo, da beseda tam ni domača. Poimenovanje pastirica ima v T223 opombo, da tam sicer nimajo planin, v T035 pa, da »so bile ženske redko oskrbnice v planini«; v T288 ima odgovor pastirica opombo, da »pase za enega gospodarja«. Poimenovanji čobanka v T285 in čobanica v T292 sta pojasnjeni s pomenom ‘pastirica’. Za T020, T030, T060, T063, T087, T090, T180, T213, T217, T236, T271, T275, T279–T280, T302, T305–T306, T324, T332, T342, T353, T375, T385 in T392 je v opombi zapisano, da tam nimajo planin, v T236 pa, da ženske ne pasejo – zato tudi nimajo oz. ne poznajo poimenovanja za planšarico. 2. Morfološka analiza planšarica < * poln-išč-ar-ic-a ← * poln-išč-aŕ-ь ← * poln-išč-e ← * poln-ь ‘širok, raven neporasel svet’ planšarka < * poln-išč-ar-ъk-a planinčica < * poln-in-ьč-ic-a ← * poln-in-ьc-ь ← * poln-in-a ← * poln-ъ ‘raven, neporaščen z drevjem’ planinčarica < * poln-in-ьč-ar-ic-a pastirka < * pas-t-yr-ъk-a ← * pas-t-yŕ-ь ← * pas-ti ‘pasti’ pastirica < * pas-t-yr-ic-a pastirskica < * pas-t-yr-ьsk-ic-a volarica < * vol-ar-ic-a ← * vol-aŕ-ь ← * vol-ъ ‘vol’ kravarica < * korv-ar-ic-a ← * korv-aŕ-ь ← * korv-a ‘krava’ mlekarica < * melk-ar-ic-a ← * melk-aŕ-ь ← * melk-o ‘mleko’ 481 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 482 SLA V454B(b).01 ‘planšarica’, 3/104 majerica/majarica < * (majer)-ic-a / * (majar)-ic-a ← * (majer)-j-ь ← srvnem. meier, nem. Meier ‘oskrbnik’ čobanka < * (čoban)-ъk-a ← * (čoban)-ъ ← hrv. čoban ‘pastir’ čobanica < * (čoban)-ic-a 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnici sta kartirana leksema mlekarica T024 in kravarica v T413. Kot enkratnica s planšar- je kartiran leksem planšarka v T192. Kot enkratnica s pastir- je kartiran leksem pastirskica v T059. Kot enkratnica s planin- je kartiran leksem planinčarica v T074. Kot enkratnici s čoban- sta kartirana leksema čobanka v T285 in čobanica v T292. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T020, T030, T060, T063, T087, T090, T180, T213, T217, T236, T271, T275, T279–T280, T302, T305–T306, T324, T332, T342, T353, T375, T385 in T392. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101–T102, T116, T118, T121– T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V454B(a).01 planšar (3/103), V454A.01 pastir – splošno (3/100); OLA: 2038 pastirica; ALE: 336 pastirica; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Planšarice so ženske, ki na planini skrbijo za živino in drobnico ter sirarijo, sir in skuto pa v novejšem času tudi prodajajo planincem (npr. na planini Mangart). Na pašnih planinah z zasebnim posamičnim planšarstvom so bile planšarice pogosto družinske članice, ki so jih pri delu v dolini najlaže pogrešali – to so bila dekleta (v zadnjih desetletjih marsikje študentke, tudi prekarne delavke) in neporočene članice družine ali najete delavke za vsako kmetijo posebej. Na planinah s skupnim pašništvom so pašni upravičenci najemali skupne planšarice, ki so ob številčnejših čredah imele še pomočnice ali pomočnike zlasti za molžo in sirarjenje. Planšarico so z živili in drugimi življenjskimi potrebščinami v zasebnih planinah redno oskrbovali družinski člani iz doline, na skupnih planinah pa po ustaljenem zaporedju pašni upravičenci. Planšarice so skupaj s planšarji razvile posebno planšarsko kulturo, ki se zaradi ustaljenega delovnega procesa ni bistveno spreminjala – z napeljavo 482 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 483 SLA V454B(b).01 ‘planšarica’, 3/104 elektrike do planinskih stanov in z namestitvijo sončnih kolektorjev pa se je kakovost bivanja v planini zelo posodobila in približala kulturi bivanja v planinskih postojankah. Oblačilni videz planšaric se je z leti spreminjal in posodabljal, podobno kot oblačilni videz drugih poklicnih in socialnih skupin. Planšarice v Bohinju so v letih pred 1. svetovno vojno nosile bele bluze z dolgimi ali tričetrtinskimi rokavi, čez bluze so imele oblečene brezrokavne obleke, ki so segale do gležnjev, in čez pas privezan svetel predpasnik. Krajši predpasniki so bili spodaj oblikovani koničasto, daljši so segali nekaj centimetrov nad spodnji rob krila oz. obleke. Na glavi so imele privezano naglavno ruto, ki so jo praviloma zavezovale pod temenom (po opisu fotografije iz Makarovič 1976) – a taka je bila verjetno bolj pražnja oblačilna podoba, ki se je ra- zlikovala od oblačilnega videza planšaric med delom. Danes se planšarice oblačijo tudi v dolge ali kratke hlače, obute so v športna in za hribe primerna obuvala, nosijo kratke majice, ob dežju in hladnem vremenu pa se ogrnejo s puloverji, bundami, kapami, vetrovkami idr. Tudi majerice so opravljale predvsem dela v pastirskem stanu, pripravljale hrano in sirarile. Z opuščanjem paše v planinah sta se ponekod (npr. v Logarski dolini) njihov pomen in dejavnost občutno zmanjšala, ohranila pa se je priprava maslovnika, goste in mastne kremne jedi iz kuhane kisle ali sladke smetane z zakuhano belo, ajdovo ali koruzno moko in jajci, ki se uživa z ajdovimi žganci in kruhom. Prim.: Bogataj 1999; Cevc 1972; Cevc 1984; Cevc 1995; Makarovič 1976; Novak 1960; Novak 1961; Novak 1969; Novak 1970; Renčelj idr.1995; Repinc 2000; SEL 2004 7. Skica 483 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 484 SLA V456.01 ‘sir’, 3/105 Komentar in karta: 3/105 SLA V456.01 ‘sir’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘mlečni izdelek, ki se dobi z odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem’, knj. sìr ( ȉ), je v slovenskih narečjih najpogostejše poimenovanje sir. Leksem sira moškega spola, ki je zapisan v T004, je posebnost nekaterih ziljskih govorov. V dveh točkah prekmurskega narečja se uporablja hungarizem šajt. Ponekod splošno poimenovanje ni zapisano. Leksem kiseljak se v T391 uporablja v pomenu ‘kravji sir’, v T396 pa v pomenu ‘domači sir’. Leksem sirčič v T004 je v opombi pojasnjen kot »mehki sir iz kislega mleka«. Za 55 točkah SLA odgovor na to vprašanje ni zapisan, saj je vprašanje uvrščeno v poglavje Planina, ki so ga nekateri zapisovalci v celoti izpustili. Za točke T049, T252, T349, T384 in T405 v gradivu piše, da sira tam niso delali (v T049 in T349 je sicer zapisan knjižni leksem sir). Za T178 je pojasnjeno, da tu ne pasejo (in torej ne izdelujejo sira). 2. Morfološka analiza sir < * syr-ъ ‘skuta’, ‘sir’ ← * syr-ъ ‘kisel, surov, vlažen’ sira < * syr-a sirčič < * syr-ьč-i-ь kiseljak < * kys-ě-ĺ-ak-ъ (< * kys-ě-l-jak-ъ) ← * kys-ě-l-ъ ‘kisel’ ← * kys-ě-ti ‘kisati se, fermentirati’ stavnik < * sta-v-ьn-ik-ъ ← * sta-v-i-ti ‘postavljati’ mohant < * (moxant)-ъ ← kor. nem. Machet ‘sir za mazanje’, ‘narezano meso za juho’ (po bav. nem. prehodu a > o) šajt < * (šajt)-ъ ← madž. sajt ‘sir’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnica je kartiran leksem stavnik v T198. Kot enkratnici s sir- sta kartirana leksema sira in sirčič v T004. Kot nerelevantna sta kartirana odgovora švicarski sir v T394 in švajcarski sir v T307, T349, T351 in T396. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101–T102, T116, T118, T121– T124, T135, T137, T141, T150, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, 484 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 485 SLA V456.01 ‘sir’, 3/105 T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura Kenda-Jež idr. 2016: 41; Neweklovsky 2013 5. Primerjaj SLA: V458.01 skuta (3/108), V457.01 sirotka (3/107); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 881; ASLEF: 2794; HJA: 1002; LinGeH: 579; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Sir je živilo, ki nastane po sesirjenju iz kravjega, ovčjega ali kozjega mleka. Za sirjenje mleka so v preteklosti in ponekod vse do 90. let 20. stoletja uporabljali doma pridobljeno sirilo – sirišče, ki so ga delali iz nasoljenega in posušenega, drobno narezanega ali zmletega jagnječjega, telečjega ali svinjskega želodca, ponekod tudi iz posušenih in zmletih iztrebkov mladih jagnjet. Sirišče so namočili v vodi ali slani sirotki in s tem pospešili sirjenje mleka v velikem, večinoma bakrenem sirarskem kotlu. V sodobnem planinskem kmečkem, podjetniškem in industrijskem sirarstvu mleko sirijo z dodajanjem siril oz. encimov, ki razkrajajo mlečne beljakovine. Sirjenje mleka je ponekod potekalo v ustrezno urejenem zavetju na prostem, večinoma pa v stavbah, pastirskih stanovih, v zaprtih in čistih prostorih, ob katerih je bil po navadi še prostor z lesenimi policami za zorenje, sušenje in shrambo sira. Sirjenje mleka in izdelovanje sirov je zahtevalo določeno stopnjo znanja in izkušenj, ki so jih sirarji pridobivali s prenašanjem znanja iz roda v rod, od leta 1874, ko je bila v Podljubelju ustanovljena prva specializirana šola na Slovenskem, pa tudi na vse bolj številnih izobraževalnih srečanjih. Na Slovenskem se je pridelava sira uveljavila predvsem v alpskem svetu in je bila tesno povezana s srednjegorskim in visokogorskim pašništvom goveje živine, ovc in koz, kjer je bilo sirjenje in pridelava sirov in drugih mlečnih proizvodov nujno iz povsem gospodarskih razlogov. Pridelava in predvsem zorenje sira temeljita na več- tedenskih in večmesečnih delovnih postopkih, kar se je ugodno usklajevalo predvsem z gorskim pašništvom, zato se je sirarstvo skupaj s pridelavo in prodajo najbolj razširilo na planinah v Alpah in Karavankah. Proizvodnja sira se je namreč povsem uskladila z življenjskim in delovnim ciklom na planinah, kamor so lastniki živali čez poletne mesece odpeljali živino na pašo in s takšno obliko ekstenzivne živinoreje razbremenili rejo živine doma oz. v dolini. Planinsko pašništvo in sirarstvo se je ob- držalo do današnjih dni tudi zato, ker na planini pridelano mleko in sir tudi danes ohranjata posebno tržno vrednost. Ob posamičnem oz. družinskem sirjenju se je ponekod razvilo tudi skupno oz. srenjsko sirjenje. Zlasti na območjih z razvitim planinskim pašništvom (Brkini, Kobariško, Bovško, Trenta idr.) so imele vaške skupnosti organizirano skupno sirarstvo. Planinsko pašništvo in sirarstvo je bilo znano tudi v hribovju nad Spodnjo Savinjsko dolino in v Zasavskem hribovju. Na 485 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 486 SLA V456.01 ‘sir’, 3/105 Žagi, približno na pol poti med Kobaridom in Bovcem se je obdržala stoletna razmejitev med tolminskim sirarstvom iz kravjega in bovškim sirarstvom iz ovčjega in kozjega mleka. Mlečni izdelki so bili v preteklosti sicer del prehrane večinskega kmečkega prebi- valstva, v novem veku pa se je vse bolj uveljavljala prodaja sira plemstvu in meš- čanstvu, ponekod tudi delavstvu, kar je sirarje spodbujalo k povezovanju v proizvodno in tržno konkurenčnejše mlekarske zadruge. Zlasti na območju Julijskih Alp so se sirarji zgledovali po švicarskih vzorih in obdržali tudi nekatere izvirne vrste sira, med katerimi je zelo znan zlasti bohinjski mohant, nasoljen sir iz kislega mleka, ponekod začinjen s kumino in shranjen v lesenih posodah, dežah. Na slovenskem alpskem območju so po kakovosti izstopali zlasti tolminski in bohinjski siri – nekateri proizvajalci so svoje sire zaščitili z geografsko prepoznavnimi oznakami in s tem prispevali k dvigu kakovosti proizvodnje sira. Vendar so po kakovostnih sirih znana tudi druga slovenska območja – na planoti Nanos so sir izdelovali že v 16. stoletju. Proizvajali so ga člani pašnih skupnosti iz Podnanosa, Lozic in Podrage ter ga prodajali v kraje po Vipavski dolini, v Gorico in predvsem v Trst. Med poznavalci sira je cenjen tudi trapist, ki so ga po letu 1888 pridelovali redovniki trapisti na brestaniškem gradu Rajhenburg. Po 2. svetovni vojni se je okrepila industrijska proizvodnja sira, razvila so se velika mlekarska podjetja, v 80. in 90. letih 20. stoletja pa se je uveljavilo tudi več zasebnih proizvajalcev sira. Prim.: Bogataj 1999; Hazler 1975; Hazler 1988; Hazler 1995; Ložar 1944; Novak 1960; Novak 1961; Novak 1969; Novak 1970; Repinc 2000; Renčelj idr.; SEL 2004 7. Skica 486 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 487 SLA V459.01 ‘sesiriti se’, 3/106 Komentar in karta: 3/106 SLA V459.01 ‘sesiriti se’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postati kašast, zdrizast’ (mleko), knj. sesíriti se ( í), se v slovenskih narečjih najpogosteje uporabljata leksema sesiriti se (v T154 z označevalnikom »redko«) in zasiriti se ter druge izglagolske sestavljenke z istim korenom: usiriti, izsiriti, posiriti in podsiriti. Pogost je tudi glagol skisati se in opisna poimenovanja z glagolom iti (npr. iti vkup) ali skočiti (npr. skočiti vkup). Odgovori, ki niso zapisani v nedoločniku, ampak v 3. os. ed. ali v del. na - l s. sp. ed., npr. se sesiri, se usiri, se skisa ali se je usirilo, se je skisalo, se ukiseljuje (v T064 z označevalnikom »staro«) ipd., so kartirani v nedoločniški obliki ( sesiriti se, skisati se itd.). V nekaterih točkah je glagol zapisan skupaj s samostalnikom mleko, npr. mleko se sesiri (T272, T275), mleko se zasiri (T007), mleko se usiri (T065, T075, T081, T300), mleko se skisa (T132, T275, T410), mleko se zje (T109, T132, T143), mleko se skvasi (T058), mleko gre vkup (T004, T032, T039), zvara vkup skoči (T370) ali mleko se sede (T375). V 55 zapisanih točkah so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina, zato tam odgovor na to vprašanje ni zapisan. V T109 je zapisano, da leksem ni v rabi, v T355 pa je navedeno, da sira niso delali. 2. Morfološka analiza siriti se < * syr-i-ti sę ← * syr-i-ti (← * syr-ъ ‘kisel, surov, vlažen’) + * sę ‘se’ Sesiriti se < * sъ(n)- syr-i-ti sę ← * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ + * syr-i-ti + * sę ( S ≥ z po disimilaciji s-s ≥ z-s v T347, T351, T353) izsiriti se < * jьz- syr-i-ti sę ← * jьz- ‘iz’ + * syr-i-ti + * sę zasiriti se < * za-syr-i-ti sę ← * za- ‘za’ + * syr-i-ti + * sę usiriti se < * vъ- syr-i-ti sę ← * vъ(n)- ‘v’ + * syr-i-ti + * sę posiriti se < * po-syr-i-ti sę ← * po- ‘po’ + * syr-i-ti + * sę podsiriti se < * podъ-syr-i-ti sę ← * podъ- ‘pod-’ + * syr-i-ti + * sę osiriti se < * o(b)- syr-i-ti sę ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * syr-i-ti + * sę presiriti se < * per-syr-i-ti sę ← * per- ‘skozi, prek, čez, k’ + * syr-i-ti + * sę kisati se < * kys-a-ti sę ← * kys-a-ti ‘kisati, fermentirati’ + * sę skisati se < * sъ(n)- kys-a-ti sę ← * sъ(n)- + * kys-a-ti + * sę ukisati se < * vъ(n)- kys-a-ti sę ← * vъ(n)- + * kys-a-ti + * sę zakisati se < * za-kys-a-ti sę ← * za- + * kys-a-ti + * sę skisniti se < * sъ(n)- kys-n-i-ti sę ≤ * sъ(n)- kys-nǫ-ti sę ← * sъ(n)- + * kys-nǫ-ti + * sę 487 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 488 SLA V459.01 ‘sesiriti se’, 3/106 sesti se < * sěs-ti sę ← * sěs-ti (< * sěd-ti) ‘sesti’ + * sę sesesti se < * sъ(n)- sěs-ti sę ← * sъ(n)- + * sěs-ti + * sę zasesti se < * za-sěs-ti sę ← * za- + * sěs-ti + * sę usesti se < * vъ(n)-sěs-ti sę ← * vъ(n)- + * sěs-ti + * sę izsesti se < * jьz- sěs-ti sę ← * jьz- + * sěs-ti + * sę sedavati < * sěd-a-va-ti ← * sěd-a-ti ← * sěs-ti sedniti se < * sěd-n-i-ti sę ≤ * sěd-nǫ-ti sę ← * sěs-ti sę zgristi se < * sъ(n)- gryz-ti sę ← * sъ(n)- + * gryz-ti ‘gristi’ + * sę zagristi se < * za-gryz-ti sę ← * za- + * gryz-ti + * sę izjesti se < * jьz- jěs-ti sę ← * jьz- + * jěs-ti (< * jěd-ti) ‘jesti’ + * sę izpodjesti se < * jьz- podъ-jěs-ti sę ← * jьz- + * podъ- + * jěs-ti + * sę zakuhati se < * za-(kux)-a-ti sę ← * za + * (kux)-a-ti (← stvnem. kohhōn ‘kuhati’) + * sę podkuhati se < * podъ-(kux)-a-ti sę ← * podъ- + * (kux)-a-ti + * sę zgostiti se < * sъ(n)- gǫst-i-ti sę ← * sъ(n)- + * gǫst-i-ti (← * gǫst-ъ ‘gost’) + * sę zgostniti se < * sъ(n)-gǫst-n-i-ti sę ≤ * sъ(n)-gǫst-nǫ-ti sę ← * sъ(n)- + * gǫst-nǫ-ti + * sę obariti se < * ob- (v)ar-i-ti sę ← * ob- + * var-i-ti ‘kuhati’ + * sę zbariti se < * sъ(n)- ob-(v)ar-i-ti sę ← * sъ(n)- + * ob- + * var-i-ti + * sę seseči se < * sъ(n)- sěi sę ← * sъ(n)- + * sěi (< * sěk-ti) ‘seči, sekati’ + * sę skvasiti se < * sъ(n)- kvas-i-ti sę ← * sъ(n)- + * kvas-i-ti (← * kvas-ъ ‘sredstvo za fermentacijo’) + * sę spariti se < * sъ(n)- par-i-ti sę ← * sъ(n)- + * par-i-ti ‘segrevati, žgati’ + * sę skaziti se < * jьz-kaz-i-ti sę (ÈSSJa 9: 37) ← * jьz- + * kaz-i-ti ‘kvariti’ + * sę vzdigniti se < * vъz-dvig-n-i-ti sę ≤ * vъz-dvig-nǫ-ti sę ← * vъz- ‘gor, nazaj’ + * dvig-nǫ-ti (← * dvig-ti) + * sę vstati se < * vъ(z)-sta-ti sę ← * vъ(z)- + * sta-ti + * sę seskutiti/izskutiti se < * sъ(n)- (skut)-i-ti sę / * jьz- (skut)-i-ti sę ← * sъ(n)- / * jьz- + * (skut)-i- ti sę (← * (skut)-a ‘skuta’) + * sę izpodskutiti se < * jьz- podъ-(skut)-i-ti sę ← * jьz- + * podъ- + * (skut)-i- ti + * sę scerati se < * sъ(n)-(cer)-a-ti sę / * jьz-(cer)-a-ti sę ← * sъ(n)- / * jьz- + * (cer)-a-ti (← srvnem. zeren, zern ‘použiti, prehranjevati se’, ‘raztrgati, uničiti’ + * sę strujati se, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi vzdigniti se v T160, skaziti se v T278, vstati se v T282, seseči se v T285, scerati se v T314, spariti se v T368 in strujati se v T378. Kot enkratnici s - sir- sta kartirana leksema osiriti se v T071 in presiriti se v T291. Kot enkratnice s - kis- so kartirani leksemi zakisati se v T156, kisati v T202 in skisniti se v T288. 488 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 489 SLA V459.01 ‘sesiriti se’, 3/106 Kot enkratnici s - skut- sta kartirana leksema seskutiti/ izskutiti se in izpodskutiti se v T152. Kot enkratnici s sed- sta kartirana leksema sedavati v T390 in sedniti se v T405. Kot enkratnica z - jesti je kartiran leksem izpodjesti se v T154. Kot enkratnica z - bariti je kartiran leksem zbariti se v T089. Kot opisno poimenovanje so kartirani odgovori (mleko) iti (v)kup v T004, T006, T032, T034, T036, T039, T051–T052, T055, T100, T136, T161, T358, T360, T363, T374 in T415, iti skup v T114, skočiti skup v T367, skočiti vkup v T369– T370, T372–T374, T376, T381 in T402, zleteti (v)kup v T051, vreči se vkup v T404, potegniti (v)kup v T415, kis(e)lo (g)ratati v T022, T025, T033 in T414, sirotka ratati v T159 in žmitek ratati v T158 ter ščipki so se naredili v T049, napraviti se sir v T307 in nejasni opel delati v T187. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani leksemi skisati se v T067, T133, T166, T169, T208 in T236, usiriti se v T087, sesiriti se v T154, T208, T247, T291, T311, T317 in T370, gostiti v T169, zgostiti se v T193 in zgostniti se v T090, siriti v T223, izpodkutiti se v T156, zasesti se v T227, usesti se v T372 in sesti se v T387, zagristi se v T234 in T237, zgristi se v T234, T236, T244 in T317, ter opisno poimenovanje iti vkup v T090, T097 in T386. Kot nerelevanten odgovor je kartiran odgovor sedeno mleko v T012. S simbolom za »ni poimenovanja« sta kartirana odgovora v T109 in T355. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101–T102, T116, T118, T121– T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T291, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura ÈSSJa 9; EWD (https://www.dwds.de/wb/etymwb/zehren , dostop 8. 6. 2022) 5. Primerjaj SLA: V456.01 sir (3/105), V457.01 sirotka (3/107), V458.01 skuta (3/108); OLA: 3427; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 4412, 4404 strjeno, sesirjeno mleko; ASLEF: 3999, 3991 strjeno, sesirjeno mleko; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Sirjenje mleka je del mlekarske dejavnosti ob pridelovanju sira, skute in sirotke. Za sirjenje se mleku med segrevanjem dodaja sirišče iz jagnječjega, telečjega ali svinjskega želodca, ponekod tudi iz iztrebkov mladih jagnjet, s čimer se nadzorovano spodbudi proces sirjenja mleka in s tem pridobi osnovo za pridelavo določenih vrst sira, skute in sirotke. 489 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 490 SLA V459.01 ‘sesiriti se’, 3/106 V tradicionalnem planinskem pašništvu in sirarstvu je sirjenje mleka potekalo večinoma v velikih bakrenih kotlih, kjer so sveže mleko segrevali do želene temperature okrog 50°C, ga odstavili od ognja in mu dodajali sirišče, sirilo, ki je med mešanjem sesirilo mleko v kotlu. Postopek sirjenja zahteva od mlekarja oz. sirarja natančno delo pri vseh postopkih segrevanja in ohlajanja mleka, njegovo stalno prisotnost in zlasti ustrezno stopnjo čistoče. Prostor, v katerem se siri mleko, kotel za sirjenje in vse potrebno orodje, npr. lesene mešalne kuhalnice, trnači, lesene zajemalke, prti za zajemanje in odcejanje sira in skute, miza za odcejanje sira, leseni modeli za oblikovanje sira, korito za osoljevanje sira ter vsa druga oprema v sirnem in shrambnem prostoru morajo biti čisti, saj je zadostna higiena opreme in nosilcev dejavnosti pogoj za kakovostno sesirjenje mleka in zorenje sira. Sesirjenje mleka je mogoče tudi v vsakdanjem gospodinjstvu, in sicer tako načrtovano kot nenačrtovano zaradi neustreznega hranjenja mleka med prevozom domov, okvare hišnih hladilnih ali grelnih naprav, neustreznega hranjenja v ogrevanih prostorih itd. Nenačrtovano sesirjeno mleko so v gospodinjstvih uporabili v lastni prehrani za pripravo različnih jedi, ga namenili za hrano živalim ali zavrgli. Iz načrtovano sesirjenega mleka so marsikje pripravljali skuto, ki so jo uporabljali tudi za pripravo različnih vrst štrukljev, v vzhodni Sloveniji pa za različne vrste gibanic. Prim.: Bogataj 1999; Hazler 1975; Ložar 1944; Novak 1960; Novak 1970; Novak 1961; Novak 1969; Renčelj idr. 1995; Repinc 2000; SEL 2004 490 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 491 SLA V457.01 ‘sirotka’, 3/107 Komentar in karta: 3/107 SLA V457.01 ‘sirotka’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘rumenozelenkasta tekočina, ki (kot stranski produkt) ostane pri izdelavi sira, skute’, knj. sírotka ( í), je v slovenskih narečjih najpogostejše poimenovanje sirotka, ponekod sirotev in sirota (v ziljskem, terskem, obsoškem in nadiškem narečju). Druga poimenovanja so redkejša, npr. žura in žur v istrskem, kraškem in notranjskem narečju (v T152 s pojasnilom, da je žur voda, ki ostane od sira), zvara v rezijanskem in cmer v prekmurskem narečju. V zapisih za T154 piše, da tam ne delajo sira, v T260 pa, da ne delajo ničesar iz mleka. Da sirotke ne poznajo oz. ne delajo, je zapisano še v T087, T097, T238, T252, T271 in T300. V T065 je ob leksemu kislina opomba, da je to »stara sirotka«, v T396 pa, da je kiselina »od kiseljaka«, tj. skute, cmer pa »od putra«, tj. masla. V 55 zapisanih točkah so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina. 2. Morfološka analiza sir < * syr-ъ ‘skuta’, ‘sir’ ← * syr-ъ ‘kisel, surov, vlažen’ sirnica < * syr-ьn-ic-a sirišče < * syr-išč-e sirota < * syr-ǫt-a sirovka < * syr-ov-ъk-a siroTka ≤ * syr-ov-at-ъk-a ← * syr-ov-at-ъ ‘kisel, vlažen’ ← * syr-ъ / * syr-ǫt-ъk-a ← * syr-i-ti ‘delati sir’ ← * syr-ъ ( T ≥  v T165–T166, T168, T179–T182; T ≥ d v T012–T013, T015, T024; Tk ≥ xk v T158–T160, T162, T184–T195, T197–T198, T200–T209, T211–T212, T214–T219, T223–T224, T227, T229) sirotev ≤ * syr-ov-at-ъv-ь / * syr-ǫt-ъv-ь sirotva ≤ * syr-ov-at-ъv-a / * syr-ǫt-ъv-a sirotkova ≤ * syr-ov-at-ъk-ov-a / * syr-ǫt-ъk-ov-a siračka ≤ * syr-ač-ьk-a zvara < * sъ(n)-var-a / * jьz- var-a ← * sъ(n)-var-i-ti / * jьz- var-i-ti ‘skuhati’ ← * sъ(n) ‘skupaj, z’ / * jьz- ‘iz’ + * var-i-ti ‘kuhati’ kislina/kiselina < * kys-ě-l-in-a ← * kys-ě-l-ъ ‘kisel’ ← * kys-ě-ti ‘kisati se, fermentirati’ zmetk- < * sъ(n)-męt-ъk-a / * sъ(n)-męt-ъk-i (im. mn.) ← * sъ(n)-męt-ъk-ъ ← * sъ(n)-mę-ti ← * sъ(n)- + * mę-ti * mьn-ǫ ‘stiskati’ 491 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 492 SLA V457.01 ‘sirotka’, 3/107 sedovje < * sěd-ov-ьj-e ← * sěd-ě-ti ‘sedeti’ drozgva < * drozg-ъv-a ← * drozg-a ‘nekaj zmečkanega, zmečkano sadje; usedlina’ splaviš < * sъ(n)-plav-yš- ь ← * sъ(n)-plav-i-ti ← * sъ(n)- + * plav-i-ti ‘plaviti’ (← * plu-ti ‘premikati se, teči, pluti, plavati’) žur < * (žur)-ъ ← stvnem., srvnem. sūr ‘kisel, grenek, oster (okus)’ žura < * (žur)-a cmer < * (cmer)-ъ ← srvnem. smër ‘maščoba’ mohot < * (moxot)-ъ ← kor. nem. Machet ‘sir za mazanje’, ‘narezano meso za juho’ (po bav. nem. prehodu a > o) batuda < * (batud)-a ← furl. batude ‘sirotka’ žajrat, nejasno, morda v zvezi z nem. sauer ‘kisel’ (Kranzmayer – Lessiak 1983: žāur ‘kisel’) ← stvnem., srvnem. sūr ‘kisel, grenek, oster (okus)’ koranta, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi sedovje v T061, koranta v T083, žajrat v T158, drozgva v T307, mohot v T311 in splaviš v T404. Kot enkratnice s sir- so kartirani leksemi sir v T305, sirotkova v T359 in siračka v T411. Kot tretji odgovor v posamezni točki sta z znakom za komentar kartirana leksema batuda, ki je enkratnica v T083, in žura v T097. Kot nerelevanten je kartiran odgovor kislo mleko v T136. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T087, T097, T154, T238, T252, T260, T271 in T300. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101–T102, T116, T121–T124, T135, T137, T141, T150, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T291, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura Kranzmayer–Lessiak 1983 5. Primerjaj SLA: V456.01 sir (3/105), V458.01 skuta (3/108); OLA: 3432; ALE: /; SDLA-SI: 687; ALI: 4419; ASLEF: 4006; HJA: 1003; LinGeH: 583; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Tekočina, ki po sirjenju in odstranitvi glavnine sira ali skute ostane v sirni posodi, bakrenem kotlu, je sirotka. Sirotka se izceja tudi iz sira, povezanega v krpo, ko se ta v obodu/modelu suši na (leseni) mizi z žlebom. Večinoma so jo prestrezali v lesen 492 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 493 SLA V457.01 ‘sirotka’, 3/107 škaf ali vedro, ponekod se je izcejala kar po tleh (Sužiška planina). Dobro odtečen sir so nato obtežili s kamni in ga tako pustili nekaj ur, da se je povsem odcedil. Sirotka je sladko-kislega okusa, priljubljena osvežilna pijača v poletnih mesecih, primerna tudi za dietno prehrano, na planinah in kmetijah so jo krmili tudi prašičem. V planinah je bila sirotka poleg vode prevladujoča pijača pastirjev zlasti ob posameznih obrokih. Na Tolminskem, na Krasu, ponekod v Istri in v Prekmurju so jo gospodinje uporabljale tudi za mesenje krušnega testa, ki je bilo zato sočnejše. V Prekmurju so iz sirotke pripravljali tudi različne juhe. Na več območjih Slovenije so sirotko uživali ob žgancih. Na alpskem območju so jo ponekod pomešali s pinjencem, tekočino po izločitvi masla iz smetane med mešanjem v lesenih pinjah. Tako obogateno sirotko so po več mesecev hranili v lesenih posodah in jo ogreto pili k raznim jedem, žgancem, kruhu. Že pred več stoletji je v Evropi sirotka veljala za zdravilno pijačo. Ponekod je bila tudi menjalno sredstvo. Pivški pastirji so jo menjavali za vino, ko so s čredami ovc v pomladanskih mesecih pasli v Istri (transhumanca). Danes se večinoma uporablja kot dopolnilno krmilo za živali, predvsem prašiče, ponekod se uveljavlja tudi kot začimbni dodatek nekaterim jedem, iz nje izdelujejo vrsto prehrambnih dodatkov za športnike. Prim.: Bogataj 1999; Hazler 1975; Hazler 1988; Hazler 1995; Ložar 1944; Novak 1960; Novak 1961; Novak 1969; Novak 1970; Repinc 2000; Renčelj idr. 1995; SEL 2004 7. Skica 493 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 494 SLA V458.01 ‘skuta’, 3/108 Komentar in karta: 3/108 SLA V458.01 ‘skuta’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Za pomen ‘mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka’, knj. skúta ( ú), je v slovenskih narečjih najpogostejše poimenovanje skuta, druga poimenovanja so redkejša. Ponekod se za pomen ‘skuta’ uporablja kar leksem sir. V nekaterih ziljskih krajevnih govorih uporabljajo še leksem špres (gl. Pronk 2009; Neweklovsky 2013; Škofic – Klinar 2015 (v T008 je skuta ‘skuta iz sirotke’, špres pa ‘skuta iz kislega mleka’); Kenda-Jež idr. 2016: 81), v prekmurskem narečju pa leksem kiseljak. Leksem koljada ima v T142 pomen ‘skuta iz mladega mleka’. Veliko točk SLA nima odgovora na to vprašanje, saj je uvrščeno v poglavje Planina, ki so ga nekateri zapisovalci v celoti izpustili. Za točki T252 in T289 dolenjske narečne skupine je sicer zapisan knjižni leksem skuta, a v gradivu piše, da skute tam ne delajo, v T244 pa je leksem skuta označen kot »redek«. V T049 in T411 je leksem skuta označen kot »novejši«. Pomensko neustrezna in zato nerelevantna sta leksema zvara ‘prvo mleko po teletu’ v T204 in mohant ‘sir iz skisanega mleka’ v T224. Za T252, T305, T342 in T392 je v gradivu zapisano, da skute tam niso delali, zato poimenovanja zanjo ne poznajo. 2. Morfološka analiza skuta < * (skut)-a ← neka srlat. predloga iz lat. excocta *‘skuhana, zvarjena, s kuhanjem izsušena’ (prim. it. scotta ‘sirotka’, furl. scòta, scuète ‘skuta’) sir < * syr-ъ ‘skuta’, ‘sir’ ← * syr-ъ ‘kisel, surov, vlažen’ kisel sir < * kys-ě-l-ъ syr-ъ ← * kys-ě-l-ъ ‘kisel’ (← * kys-ě-ti ‘kisati se, fermentirati’) + * syr-ъ domač sir < * dom-a-ь syr-ъ ← * dom-a-ь (← * dom-ъ ‘dom, hiša’) + * syr-ъ mehki sir < * męk-ъk-ъ-j-ь syr-ъ ← * męk-ъk-ъ ‘mehek’ + * syr-ъ sirček < * sir-ьč-ьk-ъ sirče < * sir-ьč-ę sirotka ≤ * syr-ov-at-ъk-a ← * syr-ov-at-ъ ‘kisel, vlažen’ ← * syr-ъ / < * syr-ǫt-ъk-a ← * syr-i-ti ‘delati sir’ ← * syr-ъ kiseljak < * kys-ě-ĺ-ak-ъ (< * kys-ě-l-jak-ъ) ← * kys-ě-l-ъ mlezovina < * melz-ov-in-a ← * melz-ti * mьlz-ǫ ‘molsti’ zmlezva < * sъ(n)- melz-ъv-a ← * sъ(n)- ‘skupaj z’ + * melz-ti mlezVa < * melz-ъv-a ( zV ≥ zg v T177, kot zvon ≥ zgon) 494 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 495 SLA V458.01 ‘skuta’, 3/108 žmitki < * žьm-yt-ъk-i (im. mn.) ← * žьm-yt-ъk-ъ ← * žьm-yt-a-ti (← * žę-ti * žьm-ǫ ‘stiskati’) (ESSJ IV: 472) ščipk- < * ščip-ъk-i (im. mn.), * ščip-ъk-ę (im. mn.), * ščip-ъk-a ← * ščip-a-ti ‘puliti, skubsti, ščipati’ zabel < * za-běl-ь ← * za-běl-i-ti ← * za- ‘za’ + * běl-i-ti (← * běl-ъ ‘bel’) zvara < * sъ(n)-var-a / * jьz- var-a ← * sъ(n)-var-i-ti / * jьz- var-i-ti ‘skuhati’ ← * sъ(n) ‘skupaj, z’ / * jьz- ‘iz’ + * var-i-ti ‘kuhati’ špres < * (špres)-ъ ← furl. spres ‘sir, ki je bil komaj ločen od sirotke in še ni bil postavljen v model’ koljada < * (koĺad)- a ‘mlezivo, skuta’ ← furl. coglàde ‘skuta; sirotka; sesirjeno mlezivo’, it. cagliata ‘sirotka; skuta’ mohant < * (moxant)-ъ ← kor. nem. Machet ‘sir za mazanje’, ‘narezano meso za juho’ (po bav. nem. prehodu a > o) mohot < * (moxot)-ъ ← kor. nem. Machet ‘sir za mazanje’, ‘narezano meso za juho’ (po bav. nem. prehodu a > o) šamla, nejasno 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi zabel v T016, zvara v T204, mohant v T224 in šamla v T262. Kot enkratnici z - mlez- sta kartirana leksema mlezva v T177 in zmlezva v T229. Kot enkratnica s sir- je kartiran leksem sirče v T231. Kot enkratne besedne zveze s sir so kartirani leksemi kisel sir v T412, domač sir v T267 in mehki sir v T380. Kot tretji odgovor v posamezni točki sta z znakom za komentar kartirana leksema sirček in sir v T231. Kot nerelevanten je kartiran odgovor kislo mleko v T397. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T252, T305, T342 in T392. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T116, T121–T124, T135, T137, T141, T150, T153, T178, T235, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T352, T362–T363, T374, T379, T381, T389, T395 in T398–T399. 4. Uporabljena dodatna literatura Grafenauer 1958; Kenda-Jež idr. 2016: 81; Neweklovsky 2013; Pronk 2009; Škofic–Klinar 2015 5. Primerjaj SLA: V456.01 sir (3/105), V457.01 sirotka (3/107); OLA: 3434; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: 4421; ASLEF: 4008; HJA: /; LinGeH: 582b; ÚMNyA: / 495 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 496 SLA V458.01 ‘skuta’, 3/108 6. Etnološka osvetlitev Skuta je mehak mlečni izdelek z enakomerno zrnato strukturo ter kiselkastim okusom in vonjem, kar je odvisno od postopkov njene izdelave, vrste uporabljenega sirila in deleža dodanega mleka. Skuta je stranski proizvod pri izdelavi sira ali glavni izdelek pri predelavi mleka. Zaradi sorazmerno preprostega postopka pridelave so skuto poznali in uživali že staroselci pred prihodom Slovanov, ki so ob naselitvi usvojili znanje pridelave skute in sira. V srednjem veku je bila skuta pomembna kot dajatev plemstvu in plačilno sredstvo. Skuto je danes mogoče iz mleka pridelati v domačem gospodinjstvu, proizvajajo jo zasebni sirarji in mlekarska podjetja, ki ji lahko primešajo razne dodatke in s tem širijo ponudbo različnih vrst, videzov in okusov skute. Za odcejanje sveže skute, odvzete iz sirarskega kotla, so nekoč uporabljali platno, ki ga je v drugi polovici 20. stoletja večinoma nadomestilo kovinsko cedilo. Da bi se skuta kot pomembno prehransko dopolnilo lahko ohranila dlje časa, so jo nekoč osoljeno shranjevali v lesenih posodah, s staranjem pa je dobivala izrazitejši kiselkast okus. Od 70. let 20. stoletja dalje se opušča tradicionalna pridelava skute in shranjevanje v lesenih posodah, proizvodnja in embaliranje pa sta se občutno posodobila. Skuta je bila že v preteklosti pomemben del prehrane tudi zunaj območij z alpskim pašništvom in razvitim sirarstvom. Uživali so jo kot samostojno jed ali dodatek jedem po vsem današnjem slovenskem ozemlju. Pomembna je bila pri pripravi različnih vrst kvašenih in pečenih jedi, zlati pri pripravi gibanic, štrukljev, zavitkov, tort in njim sorodnih močnatih jedi. Skuto so jedli s kruhom, bučnim oljem in čebulo, začinjeno s soljo, kumino, česnom, rdečo papriko. Na Tolminskem je znana tudi juha iz skute, skútnica. Posebna vrsta skute je mlezívo, pripravljeno iz kravjega mleka prve dni po kotenju – mlezivo so z gretjem in pečenjem zgostili v skuto in jo uživali kot glavno jed, osoljeno in začinjeno s kumino ali kot nadev štrukljev in ajdovih krapov. Prim.: Bogataj 1999; Ložar 1944; Novak 1960; Novak 1961; Novak 1969; Novak 1970; Renčelj idr. 1995; Repinc 2000; SEL 2004 7. Skica 496 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 497 SLA V465.02 ‘pinja’, 3/109 Komentar in karta: 3/109 SLA V465.02 ‘pinja’ Tjaša Jakop 1. Gradivo Vprašanje V465 je namenjeno popisu poimenovanj različnih naprav za izdelavo surovega masla – za kartiranje je primerno le gradivo za pomen ‘pinja’. Za pomen ‘lesena posoda za izdelovanje masla’, knj. pínja ( í), je v narečjih najpogostejši in najbolj razširjen leksem pinja (z besedotvornima različicama pinjica ali pinjičica), v panonski narečni skupini leksem motilnica, v obeh belokranjskih narečjih pa maslenka. V T001 je ob leksemu pinjičica zapisano pojasnilo: »Sirjenje je bila zadeva Laha – najemnika iz Furlanije. Za sirjenje in metenje v koči (iz zasirjenega mleka) so se rabili kotel, škafi, pinčica.« V T229 je ob leksemu putrih zapisan pomen ‘sodček z vretenom’. V T023 je ob edinem leksemu pinja pripisan označevalnik »star.«. V T252 so »medli kar v latvici z leseno žlico le manjše količine za domačo rabo«, v T266, T332, T355 pa so maslo delali »v skledi« in »s kuhalnico«, v T383 le »s kuhalnico«. Da predmeta nimajo, je ob odgovoru pinja zapisano še v T310, medtem ko v T271, T300, T305, T324, T331, T342, T353 in T385 nimajo oz. ne poznajo te naprave. Da (surovega) masla ne delajo doma, je zapisano v T328. Pomensko neustrezen in zato nerelevanten je odgovor pinja ‘posoda za kisanje mleka’ v T357. V 55 zapisanih točkah so zapisovalci v celoti izpustili poglavje Planina, zato tam tudi poimenovanje za pinjo ni zapisano. 2. Morfološka analiza pinja < * (piń)- a ← furl. pigne ‘pinja’, it. pigna star. ‘lonec’ pinjica < * (piń)-ic-a pinjičica < * (piń)-ič-ic-a pinjenica < * (piń)-e-n-ic-a ← * (piń)-e-n-ъ ← * (piń)-i-ti pinjev < * (piń)-ьv-ь motilnica < * mǫt-i-l-ьn-ic-a ← * mǫt-i-ti ‘kaliti, mešati vodo’ motenik < * mǫt-e-n-ik-ъ ← * mǫt-e-n-ъ metilnica < * męt-i-l-ьn-ic-a ← * męs-ti (< * męt-ti) ‘mešati, vznemirjati, žvrkljati’ metalnica < * męt-a-l-ьn-ic-a ← * męt-a-ti ← * męs-ti vmetilnica < * vъ(n)-męt-i-l-ьn-ic-a ← * vъ(n)-męs-ti ← * vъ(n)- ‘v’ + * męs-ti vmetnica < * vъ(n)-męt-ьn-ic-a ← * vъ(n)-męs-ti meTenica < * męt-e-n-ic-a ← * męs-ti ( T ≥ d v T409) 497 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 498 SLA V465.02 ‘pinja’, 3/109 maslenka < * masl- en-ъk-a ← * masl- en-ъ ← * masl-o (< * maz-sl-o) ← * maz-a-ti ‘mazati’ maselnica < * masl-ьn-ic-a step < * sъ(n)-tep-ъ ← * sъ(n)-tep-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ + * tep-ti ‘tepsti, tolči’ stapnica < * sъ(n)-tap-ьn-ic-a ← * sъ(n)-tap-a-ti ← * sъ(n)- ‘skupaj, z’ + * tap-a-ti (← * top-a-ti) (prim. čak. hrv. stapati ‘mesti maslo’, Skok III: 428, 460; ESSJ IV: 153) ← onomatopeja * tap (SES: tapati) putrih < * (putrix)-ъ ← bav. srvnem. puterich ‘meh, posoda’ putrnica < * (putr)- ьn-ic-a ← bav. nem. Putter (nem. Butter) ‘maslo’ cefta < * (ceft)- a ← bav. nem. Zefte ‘vinski sod’, štaj. nem. Zefte ‘srednje velika posoda za tekočine’ tunjica, nejasno, morda v zvezi s srvnem. tunna ‘kad, čeber, sod’ tinja, nejasno, morda v zvezi z ben. it. tin, it. tino, tina ‘kad, čebrič’ žlajkar, nejasno, morda v zvezi s srvnem. slagen, nem. schlagen ‘udariti’ 3. Posebnosti kartiranja Kot enkratnice so kartirani leksemi tinja v T114, stapnica v T308, cefta v T386, medenica ( meTenica) v T409 in step v T413. Kot enkratnica s pinj- je kartiran leksem pinjenica v T174. Kot enkratnice z - met- so kartirani leksemi vmetnica v T349, vmetilnica v T380 ter metalnica. Kot enkratnica z mot- je kartiran leksem motenik v T391. Kot enkratnica s putr- je kartiran leksem putrnica v T364. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran enkratni leksem tunjica v T409. Kot nerelevanten je kartiran odgovor pinja v T357. S simbolom za »ni poimenovanja« so kartirani odgovori v T252, T266, T271, T300, T305, T324, T328, T331–T332, T342, T353, T355, T383 in T385. S simbolom za »ni podatka« so označeni zapisi brez razdelka Planina v T026, T028, T053, T078, T084, T086, T092, T094, T101–T102, T116, T121–T124, T135, T137, T141, T153, T157, T178, T235, T264, T268, T281, T287, T298, T301, T303–T304, T325, T329–T330, T333, T335–T337, T340, T343, T345, T348, T352, T359, T362–T363, T366, T374, T379, T381, T389, T395 in T398– T399. 4. Uporabljena dodatna literatura Koštiál 1940 5. Primerjaj SLA: /; OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: 674; ALI: 4347; ASLEF: 3931; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 498 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 499 SLA V465.02 ‘pinja’, 3/109 6. Etnološka osvetlitev Naprava za izdelovanje surovega masla – pinja je bila sprva v celoti izdelana iz lesenih dog, ki jih je na dveh ali treh mestih (odvisno od velikosti pinje) obdajal lesen obroč, v letih med svetovnima vojnama pa so lesene nadomestili kovaško izdelani železni obroči, na Primorskem ponekod tudi medeninasti. Ponekod je bila pinja tudi lončena naprava za metenje surovega masla iz sladke in kisle smetane. V Brezovem Brdu v Brkinih so bile znane pinje, izdolbene iz enega kosa lesa, večinoma iz divjega topola. Pinja je bila največkrat stožčaste oblike in pri dnu nekoliko širša kot zgoraj. Nekoliko manjša zgornja okrogla odprtina je bila pokrita z lesenim pokrovom z luknjo na sredini, kamor je bila vtaknjena okrogla palica, na katero je bila spodaj prečno nasajena okrogla deščica z več luknjicami. S premikanjem palice navzgor in navzdol se je v posodo vlita smetana postopoma spreminjala v gosto stepeno smetano in nato v maslo. Poleg lesenih pinj za ročno metenje s palico so v Sužidu in Podbeli pri Kobaridu poznali tudi pinje stožčastih in sodčastih oblik, ki so jih, napolnjene s smetano, obračali z ročaji. Takšne pinje so bile vgrajene v lesena ali kovinska stojala. Znane so bile tudi tehnično še bolj izpopolnjene pinje z ročnim vrtenjem osrednje mešalne palice preko zobatih kolesc in industrijsko izdelane pinje z lesenim škafom in nanj pritrjenim litoželeznim ohišjem z zobatimi kolesci in velikim pogonskim kolesom, ki ga je lahko vrtel tudi elektromotor. V 60. letih 20. stoletja so lesene pinje za ročno obdelavo sladke smetane večinoma izginile iz rabe, nadomestili pa so jih različni ročni in kasneje električni mešalniki. Prim.: Novak 1960; Novak 1970; SEL 2004 7. Skica 499 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 500 SLA V465.02 ‘pinja’, 3/109 500 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 501 SLA V284.03 igo – pomen, 3/110 Komentar in karta: 3/110 SLA V284.03 igo – pomen Januška Gostenčnik 1. Gradivo V zbranem gradivu navedene pomenske opredelitve izraza igo so tu združene v šest skupin. Večinoma se pomeni v narečjih ujemajo s knjižnim pomenom, tj. igo je ‘lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat’ oz. ‘jarem’. Ponekod je izraz še na- tančneje pomensko opredeljen kot ‘jarem, ki se uporablja za enega in dva vola’ ali ‘jarem, ki se uporablja za dva vola’. Igo je lahko tudi zgolj del jarma ali pa čelni jarem, to je ‘vprežna priprava, ki se da živali na čelo’. Edini v gradivu navedeni pomen, ki precej odstopa od drugih, je enkratna pojavitev, tj. igo kot ‘del pri žagi venecijanki’ (v T353). V večini točk SLA leksema igo ne poznajo. 2.1 Morfološka analiza ig- < * jьg-o / * jьg-a < * jъg-o ‘jarem, igo’ ižes- < * jьž-es- (po naslonitvi na tip * kol-o, rod. ed. * kol-es-e; najverjetneje prvotno * ižeso, v govorih s samoglasniškim upadom izglasnega * -o) 2.2 Pomenska razlaga ‘lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat’ ‘jarem za enega ali dva vola’ ‘jarem za dva vola’ ‘del jarma’ ‘čelni jarem’ ‘del pri žagi venecijanki’ 3. Posebnosti kartiranja / 4. Uporabljena dodatna literatura / 501 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 502 SLA V284.03 igo – pomen, 3/110 5. Primerjaj SLA: V284.01 igo (3/71), V283.01 jarem (3/68), V283(a).01 jarem za enega vola (3/69), V283(b).01 jarem za dva vola (3/70); OLA: 827; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev / 502 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 503 SLA V321A.02 dera – pomen, 3/111 Komentar in karta: 3/111 SLA V321A.02 dera – pomen Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo Do preureditve vprašalnice leta 1961 je umestitev vprašanja V321 dera na konec razdelka Orodje v niz vprašanj sveder – koš – jerbas – dera – kolovrat nakazovala le, da se pričakovani odgovor nanaša na pripravo, ki je (vsaj deloma) pletena. Šele nova različica vprašalnice je odgovor bolj nedvoumno povezala s pomenom ‘priprava za sušenje’, zaradi večpomenskosti dotedanjih odgovorov pa je bilo vprašanje razdeljeno na onomaziološki (V321B: lesa za sušenje sadja) in obstojsko-pomenski (V321A: leksem dera in njegov pomen) del. Temu sledi tudi gradivska razdelitev odgovorov na vprašanje iz prvotne vprašalnice. V gradivo za V321A.01 so bili zajeti samo leksem dera in njegove tvorjenke. Leksemi s pomenom ‘lesa za sušenje sadja’ so bili premeščeni v V321B.01, leksemi s pomenom ‘spodnja deska na vozu’ v V273(b).01, leksemi s pomenom ‘voz z ravno nakladalno ploskvijo’ pa v V266.01. Izločeni so bili odgovori, ki jim zgornjih pomenov ni bilo mogoče pripisati: mentrga (za mesenje kruha) v T110, nečka v T284, kašča in gank v T136. Zaradi popolnosti prikaza je bilo gradivo za kartiranje dopolnjeno z odgovori na vprašanje V485.01 jetika, iz gradiva za V273(a).01 spodnja deska na vozu pa sta bili dodani dve pomenski razlagi leksema dera (T250 in, T280). Po podatkih zapisovalcev predmetov ali samega poimenovanja ne poznajo v T001– T002, T004, T006–T008, T087, T107, T117, T127, T132, T155, T159, T161, T180, T304, T306, T328, T332, T342, T351, T355, T365–T368, T371, T407, T410 in T413–T414. Sinhrono lahko narečno gradivo za leksem dera obravnavamo kot štiri enakozvočnice. Poleg treh, katerih vzporednice so izpričane tudi v knjižnem jeziku: déra¹ ( ) ‘lesen pod, oder za sušenje zrnja, sadja’, déra² in dêra ( , é) ‘dninarsko delo, pri katerem si mora delavec prinesti hrano s seboj’ (z označevalnikom »nar. vzhodno«) ter díra, tudi déra ( í, ) ‘voz z ravno nakladalno ploskvijo’, se v ziljskem, rožanskem in pod-junskem narečju dera pojavlja še kot poimenovanje za tuberkulozo. Zanesljivost in podrobnost pripisanih pomenskih razlag v zbranem gradivu močno niha, saj sega od skopih opredelitev, npr. ‘za sušenje’ (T229), ‘vrsta voza’ (T176), do enciklopedičnih pojasnil, npr. ‘priprava s kolesi, na kateri se pod pečjo suši sadje, žito, grejejo nogavice ipd.’ (T178), ‘priprava na vozu v obliki zaboja, ki je zgoraj odprt; stranice se lahko odpirajo’ (T317). Zaradi tega je gradivo primerno le za grobo pomensko razčlembo. Priprave za sušenje so tako razvrščene po namembnosti, čeprav se med sabo lahko zelo razlikujejo tako po obliki kot po velikosti. Iz gradiva je mogoče izluščiti tudi pot pomenskega prenosa od ‘priprave za sušenje’ do ‘voza z ravno 503 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 504 SLA V321A.02 dera – pomen, 3/111 nakladalno ploskvijo’, prim. ‘prostor oz. ploščad (navadno iz desk), kjer sušijo proso, sončnice itd., ali voz, ki ima tako ploščad’ (T241). 2.1 Morfološka analiza dera < * (der)-a ← kor. nem. Derre, štaj. nem. Dörre ‘sušica’, srvnem. darre, derre ‘ogrodje ali lopa za sušenje sadja ali žita’ dere (im. mn.) < * (der)-ę derica < * (der)-ic-a derice (im. mn.) < * (der)-ic-ę dernik < * (der)-ьn-ik-ъ dernice (im. mn.) < * (der)-ьn-ic-ę 2.2 Pomenska analiza ‘priprava za sušenje’ ‘priprava za sušenje sadja’ ‘priprava za sušenje žita’ ‘priprava za sušenje prosa’ ‘priprava za sušenje sadja/za ležanje nad krušno pečjo’ (TSVK 2: 155) ‘priprava za sušenje sadja in lanu’ ‘zgornji pod na skednju’ ‘deska na peči’ ‘priprava za sejanje peska’ ‘polica nad ognjiščem’ ‘spodnja deska na vozu’ ‘ravna nakladalna ploskev na vozu’ ‘zgoraj odprta, zaboju podobna priprava na vozu’ ‘voz z ravno nakladalno ploskvijo’ ‘dnina brez prehrane’ iti v dero ‘iti na dnino brez prehrane’ delati v dero ‘delati brez prehrane’ delati k deri ‘delati brez plačila’ hoditi v dero ‘delati za plačilo’ ‘tuberkuloza’ 3. Posebnosti kartiranja Karta je obstojsko-pomenska. Z barvo simbolov so med sabo ločeni posamezni pomenski sklopi enakozvočnic: črni so simboli leksemov, povezanih z izhodiščnim pomenom ‘priprava za sušenje’, rdeči simboli se nanašajo na poimenovanja dela ali vrste voza, modri na lekseme s pomenom ‘delo’ in frazeme s pomenom ‘delati/iti na delo’, zeleni pa označujejo pomen ‘tuberkuloza’. 504 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 505 SLA V321A.02 dera – pomen, 3/111 Kot enkratni so kartirani trije pomeni leksema dera: ‘zgornji pod v skednju’ v T244, ‘polica nad ognjiščem’ v T279 in ‘zgoraj odprta, zaboju podobna priprava na vozu’ v T317. Kot enkratnica z der- brez pomenske razlage je kartiran leksem derica v T213. Kot enkratnici z der- ‘priprava za sušenje sadja’ sta kartirana leksema dernice v T018 in derice v T223. Kot frazemi z dera v pomenu ‘delati/iti na delo pod določenimi pogoji’ so kartirani odgovori v dero iti ‘iti na dnino brez prehrane’ v T370, T372, T374, T376–T377, T381–T382, delati k deri ‘delati brez plačila’ v T368, delati v dero ‘delati brez prehrane’ v T372 in hoditi/ iti v dero ‘delati za plačilo’ v T388 in T395. Kot tretji odgovor v posamezni točki sta s simbolom za komentar kartirana leksema dera brez pomenske razlage v T176, T193, T223, T234 in T244 oz. dera ‘deska na peči’ v T029 in ‘priprava za sušenje sadja in lana’ v T258 ter dernik brez pomenske razlage v točki T213. S simbolom za »ni izraza« so kartirani odgovori v T001–T002, T004, T006, T008, T087, T107, T117, T127, T132, T144, T155–T156, T158–T159, T161, T180, T189, T202, T269, T271, T275, T278, T304, T306–T307, T316, T324, T328, T332, T342, T351, T355, T364–T368, T371, T385, T387, T392, T397, T401, T407, T409–T410 in T412–T414. 4. Uporabljena dodatna literatura Tominec 1964; TSVK 2; EWD (https://www.dwds.de/wb/etymwb/Darre, dostop 31. 10. 2020) 5. Primerjaj SLA: V266.01 voz (3/50), V273(a).01 spodnja deska na vozu (3/56), V321B.01 lesa (3/92), V485.01 jetika (1/90); OLA: 3418 lesa; ALE: /; SDLA-SI: 558 lesa za sušenje sliv; ALI: 3837 lesa za sušenje sliv; ASLEF: 3742 lesa za sušenje sliv; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev Dera je lesena sušilna priprava, vgrajena pod ostenje lesenega poda (Brankovo pri Velikih Laščah), pod ostrešje poda s kaščo (Medvedjek, občina Velike Lašče), ob bočno stran lesenega poda (Gradež pri Velikih Laščah), pod ostrešje hisa, pod kapni del ostrešja kozolca s podom ali pod ostrešje oz. zatrep poda (Drašiči pri Metliki), ob boku dvojnega kozolca med drogovi v oknih (Šentjurij pri Velikih Laščah) ali kot podaljšek dvojnega kozolca (Stavča vas pri Žužemberku), pod zatrep kašče (Hrovača pri Ribnici, Brode v Poljanski dolini) in drugam. Z njo so bila opremljena kmečka poslopja, nastala v 19., ponekod še v prvi polovici 20. sto- letja. Dera je lahko zasnovana kot predal, ki se izvleče izpod ostrešja ali ostenja gospo- darskega poslopja. Večinoma je imela vsaj dve leseni kolesci (ponekod tudi štiri), 505 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 506 SLA V321A.02 dera – pomen, 3/111 ki sta bili nasajeni v leseni žlebasti tirnici, da je bilo dero lažje izvleči. Premikanje je omogočal kol, zataknjen v ozko lestev, pritrjeno pod dno dere. V iztegnjenem položaju je bilo treba dero podpreti z dvema koloma (pri manjših tudi le z enim), tako da je spominjala na odprt pohištveni predal. Dere so kmetje uporabljali za sušenje stročnic, koruze, žita in sadja ter za beljenje čebeljega voska. S spreminjanjem načinov shranjevanja živil in krmil se je pomen der občutno zmanjšal v 60. letih 20. stoletja. Ohranjenih jih je le še nekaj v Ribniški dolini (npr. dera na kašči Škrabčeve domačije v Hrovači), na Gorenjskem in v Škof- jeloškem hribovju. Ponekod na Pohorju, v Spodnji Savinjski dolini, v okolici Vač in drugod je ohranjenih nekaj zidanih sušilnic za sadje, ki so imele vgrajene lesene sušilne predale s pletenim dnom. Dera je tudi vrsta vprežnega voza z ravno, neograjeno leseno ploskvijo, položeno na ogrodje voza, namenjena za nakladanje gnoja in prevoz poljskih pridelkov (krompirja, pese, sadja, hmelja), naloženih v lesene zaboje, koše ipd. Z derami in njim podobnimi lesenimi ploskvami so bili opremljeni predvsem vozovi na nižinskih, ravninskih območjih. V hribovitem svetu jih niso uporabljali zaradi nevarnosti razsutja bremena. Prim.: SEL 2004 506 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 507 SLA V305.02 mrva – pomen, 3/112 Komentar in karta: 3/112 SLA V305.02 mrva – pomen Danila Zuljan Kumar 1. Gradivo Na karti sta prikazana razširjenost leksema mrva in njegov pomen, kadar so ga zapisovalci zabeležili. Ker je bilo vprašanje o pomenu leksema mrva v vprašalnico dodano ob njeni preureditvi leta 1961, se pred tem pomenski podatki pojavljajo samo sporadično. Pri določanju obstoja leksema in njegovih pomenov si je bilo mogoče pomagati z gradivom za V303a ‘seno – splošno’ in V303b ‘prva košnja’, zajetih v komentar in karto V303.01 ‘seno’. V največ primerih je leksem mrva zapisan brez pomenske razlage, tam, kjer so zapisovalci pomen zapisali, pa se najpogosteje rabi v pomenih ‘posušena trava’, ‘seneni drobir’ (navadno so tu zapisane oblike množinske) in ‘(posušena) trava prve košnje’. Manjkrat so zapisani pomeni ‘posušena trava in detelja’, ‘travno seme’, ‘drobtina’, ‘malo’, ‘slabo seno’, ‘krma’, ‘slaba krma’ ter ‘sveže pokošena trava’. Drugi pomeni so enkratni. Leksem mrva ima v T176 označevalnik »starinsko«, v T231 in T310 »redko«, leksem senene mrve v T248 pa »novejše«. 2.1 Morfološka analiza mrv- < * mьrv-a / * mьrv-ę (im. mn.) ‘kar je zdrobljeno’ ovčja mrva < * ov-ьč-ьj-a-j-a mьrv-a ← * ov-ьč-ьj-ь ( ← * ov-ьc-a ‘ovca’) + * mьrv-a senene mrve (im. mn.) < * sěn-en-y-j-ę mьrv-ę ← * sěn-en-ъ ( ← * sěn-o ‘seno’) + * mьrv-a 2.2 Pomenska analiza ‘krma’ ‘posušena trava’ ‘posušena trava in detelja’ ‘(posušena) trava prve košnje’ ‘slaba krma’ ‘slabo seno’ ‘sveže pokošena trava’ ‘ostanek pokošene trave’ ‘trava iz gozda’ ‘visoka trava’ 507 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 508 SLA V305.02 mrva – pomen, 3/112 ‘planinska krma’ ‘korenjeva cima kot krma za krave’ ‘koruzno steblo’ ‘seneni drobir’ ‘seme’ ‘travno seme’ ‘drobtina’ ‘malo’ ‘slaba postelja’ imeti tako posteljo kot ena mrva ‘imeti razmetano posteljo’ 3. Posebnosti kartiranja Karta je obstojsko-pomenska. Kot enkratni so kartirani naslednji pomeni leksema mrva: ‘seme’ v T097, ‘ostanek pokošene trave’ v T202, ‘visoka trava’ v T269, ‘planinska krma’ v T357, ‘koruzno steblo’ v T361, ‘trava iz gozda’ v T371 in ‘korenjeva cima kot krma za krave’ v T386 ter ‘slaba postelja’ v T404. Kot frazem z mrva v pomenu ‘imeti razmetano posteljo’ je kartiran odgovor imeti tako posteljo kot ena mrva v T404. Kot tretji odgovor v posamezni točki so z znakom za komentar kartirani pomen leksema mrva ‘krušna drobtina’ v T410, mrva brez pomenske razlage v T097 in T148 ter odgovor, da »ni izraza« v T090, T097, T187 in T191. Odgovori z drugimi leksemi (prim. V305.01 mrva) so na tej karti označeni s simbolom »ni izraza«. 4. Uporabljena dodatna literatura Smole – Peev 2007 5. Primerjaj SLA: V039 ščepec (1/43), V303.01 (3/37) seno, V305.01 mrva (3/40); OLA: 667; ALE: /; SDLA-SI: 465a suha trava; ALI: 3645 nepokošena suha trava; ASLEF: 3297 nepokošena suha trava; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev / 508 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 509 SLA V196.07 meti – pomen, 3/113 Komentar in karta: 3/113 SLA V196.07 meti – pomen Karmen Kenda-Jež 1. Gradivo V prenovljeni vprašalnici iz leta 1961 je bilo prvotnemu vprašanju V196 meti fl. dodano še podvprašanje: Ali je beseda meti, manem znana v zvezi s prosom oz. kakšen pomen ima?, ki je nastalo zaradi sorazmerno pogostih opomb o obstoju, pomenu in rabi leksema v do tedaj zbranem gradivu. Kljub na novo oblikovanemu vprašanju pa je tudi novejše gradivo neenovito in niha od neizpolnjevanja pomenskih odgovorov, kratkih odgovorov na prvi del vprašanja (npr. »beseda je znana v zvezi s prosom« v T169, »samo za proso« v T271) do natančnejših pomenskih razlag. Zaradi načina, na kakršnega je bilo vprašanje zastavljeno, je bilo pomene najlažje razčleniti na podlagi sopojavnic ( meti kaj). Ker gre za lekseme z istim izhodiščnim pomenom, so bile v gradivo za pomensko karto zajete tudi vse oblikotvorne različice glagola. To obenem omogoča tudi lažje razumevanje nekaterih pomenskih prenosov. Obstoj pomena ‘mesti smetano’ pri glagolih mesti manem v T264 in meti manem v T267 je npr. posledica sovplivanja pomenov glagolov meti in mesti. Izraz meti (in njegove različice), knj. méti ( ), se najpogosteje uporablja v pomenu ‘ločevati zrna prosa od latov s stopanjem po njih’, areal izpričanega pomena pa je bolj ali manj omejen na gorenjsko in dolenjsko narečno skupino s posavskim narečjem ter prekmursko narečje. Prenos pomena na druge postopke obdelovanja prosa ali na luščenje drugih kulturnih rastlin (navadno z rokami) se pojavlja redko in razpršeno – ‘vršiti’ v T023, T198, ‘phati’ v T363, ‘luščiti fižol’ v T206, T213, T395, ‘ružiti koruzo’ v T076, ‘luščiti seme’ v T395. Osnovni pomen leksema meti iz knjižnega jezika ‘premikati prste sem in tja in močneje pritiskati’ nastopa v zvezah ‘meti si roke’ in ‘meti si oči’, ki se v gradivu za SLA večinoma pojavljajo v osrednjem delu primorske narečne skupine in v osrednjeslovenskih narečjih. Pod- pomen ‘mečkati med prsti, dlanmi’ je izpričan redko, prav tako v knjižnem jeziku zastareli pomen ‘mečkati, drobiti’. Narečni pomen ‘mencati perilo’ je zabeležen v prekmurskem in čebranškem narečju. 2.1 Morfološka analiza meti < * mę-ti * mьn-ǫ ‘meti, treti, stiskati’ umeti < * u-mę-ti ← * u- ‘proč’ + * mę-ti ometi < * o(b)-mę-ti ← * o(b)- ‘ob, pri, okoli’ + * mę-ti metiti < * mę-t-i-ti← * mę-ti menoti < * mьn-nǫ-ti ven menoti < * vъn-ъ mьn-nǫ-ti ← * vъn-ъ ‘ven’ + * mьn-nǫ-ti 509 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 510 SLA V196.07 meti – pomen, 3/113 maniti < * mьn-n-i-ti ≤ * mьn-nǫ-ti izmaniti/zmaniti < * jьz-mьn-n-i-ti / * sъ(n)-mьn-n-i-ti ← * jьz- ‘iz’ / * sъ(n)- ‘skupaj z; od zgoraj navzdol’ + * mьn-n-i-ti ven izmaniti / ven zmaniti < * vъn-ъ jьz-mьn-n-i-ti / * vьn-ъ sъ(n)-mьn-n-i-ti ← * vъn-ъ + * jьz- / * sъ(n)- + * mьn-n-i-ti manati < * mьn-a-ti ≤ * mę-ti * mьn-ǫ (po narečni izravnavi sedanjiške in nedoločniške osnove ter naslonitvi na spregatev glagolov na -a-ti -a-m) mesti < * męs-ti (< * męt-ti) ‘mešati, vznemirjati, žvrkljati’ / * mes-ti (< * met-ti) ‘pometati’ (po križanju glagolov meti in mesti) umesti < * u-męs-ti / * u-mes-ti ← * u- + * męs-ti / * mes-ti 2.2 Pomenska analiza ‘meti proso’ ‘meti žito’ ‘meti deteljo’ ‘vršiti (proso)’ ‘phati proso’ ‘ružiti koruzo’ ‘luščiti fižol’ ‘luščiti seme’ ‘odstranjevati pleve pri prosu in ajdi’ ‘mečkati med prsti, dlanmi’ ‘meti seme’ ‘meti žitno klasje’ ‘mečkati, drobiti’ ‘gnesti’ ‘mencati perilo’ ‘meti živino’ [?] ‘mesti smetano’ ‘meti (si) roke’ ‘meti si oči’ ‘obotavljati se, biti v zadregi’ 3. Posebnosti kartiranja Pomen dovršnih tvorjenk je kartiran pri njihovem nedovršnem paru: umeti (T220) in ometi (T244) pri meti, zmaniti in ven zmaniti (T405) pri maniti, ven menoti (T397) pri menoti, umesti (T146) pri mesti. Kot enkratnica je kartiran leksem metiti brez pomenske razlage v T055. Kot enkratni so kartirani naslednji pomeni leksemov meti: ‘gnesti’ v T005, ‘meti deteljo’ v T036, ‘ružiti koruzo’ v T076, ‘meti živino’ [?] v T195, ‘obotavljati se, biti v zadregi’ v T178, ‘phati proso in ajdo med dvema kamnoma’ v T363, ‘meti 510 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 511 SLA V196.07 meti – pomen, 3/113 žito’ v T280, ‘mesti smetano’ v T267 in ‘vršiti’ v T198; ter maniti: ‘meti žitno klasje’ v T405). Kot tretji odgovor v posamezni točki sta z znakom za komentar kartirana leksema meti (‘mečkati, drobiti’ v T005, brez pomenske razlage v T166, T169, T193, T206, T234 in T236, ‘mečkati med prsti, dlanmi’ v T185, meti si oči ‘biti zaspan’ v T193, ‘meti deteljo’ v T213, ‘meti proso’ v T264) in menoti ‘luščiti seme’ v T395 ter odgovor »ni izraza« v T202. S simbolom za »ni izraza« so kartirani odgovori v T006, T011–T013, T018– T019, T022, T024, T026, T029–T031, T035, T041, T044, T054, T056, T071, T076, T083–T084, T086–T087, T090, T092, T094–T095, T097, T100–T102, T106–T107, T110, T117–T118, T120, T123–T124, T126–T127, T132, T134– T135, T144, T148, T151–T152, T154–T155, T164–T165, T188, T235, T278, T282–T283, T286, T290–T292, T296, T304, T306–T307, T311, T313–T317, T319, T322, T324–T325, T330, T336–T337, T342, T345–T346, T351, T353, T355, T359, T361–T363, T365–T366, T370, T372–T377, T380, T382, T385, T389, T398, T400, T403–T404, T407–T412 in T416–T417. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V196.01 meti (3/24), V198.01 ličkati (3/22), V198a.01 ružiti (3/23); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev / 511 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 512 SLA V551.02 laz – pomen, 3/114 Komentar in karta: 3/114 SLA V551.02 laz – pomen Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Vprašanje o pomenu leksema laz je bilo v vprašalnico dodano po njeni preureditvi, zato se v gradivu, zapisanem pred letom 1961, ti podatki pojavljajo sporadično. V zbranem gradivu navedene pomenske opredelitve so združene v deset skupin, ki so si pomensko vendarle precej podobne. Odstopajo le pomenska pojasnila, da je laz ‘zemlja med vinogradi’, ‘hribovito območje, oddaljeno od vasi’ in ‘del njive’, ki pa se pojavljajo zelo redko. Beseda laz se v narečjih pogosto uporablja tudi kot ledinsko ime ali del hišnega imena, kar kaže na to, da je leksem v številnih govorih znan le še kot toponim, kot apelativ pa ne več. V več kot sedemdesetih točkah leksema laz ne poznajo. V T248 je zapisano, da besedo poznajo, vendar lazov pri njih ni. 2.1 Morfološka analiza laz < * laz-ъ ‘ozek prehod, strm svet’ 2.2 Pomenska analiza ‘s travo porasel nekdaj izkrčen svet v gozdu ali ob njem’ ‘nezaraščena dolina sredi gozda’ ‘ograjen travnik v gozdu’ ‘travnik, ki se kosi’ ‘travnik v hribovitem svetu, zaraščen z drevjem’ ‘zemlja med vinogradi’ ‘hribovito območje, oddaljeno od vasi’ ‘del njive’ ‘ledinsko ime’ ‘del hišnega imena’ 3. Posebnosti kartiranja / 4. Uporabljena dodatna literatura / 512 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 513 SLA V551.02 laz – pomen, 3/114 5. Primerjaj SLA: V551.01 laz (3/31); OLA: /; ALE: /; SDLA-SI:; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev / 513 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 514 SLA V550.02 senožet – pomen, 3/115 Komentar in karta: 3/115 SLA V550.02 senožet – pomen Mojca Kumin Horvat 1. Gradivo Vprašanje o pomenu leksema senožet je bilo v vprašalnico dodano po njeni preureditvi, zato se v gradivu, zapisanem pred letom 1961, ti podatki pojavljajo samo sporadično. V narečjih je leksem senožet lahko ženskega ( senožet -i) ali moškega spola ( senožet -a), zapisan pa je tudi leksem senožeta, ki je ponekod ženskega spola v ednini, drugod najverjetneje srednjega spola v množini – pri pomenski analizi so upoštevane vse različice. Navedene pomenske opredelitve so združene v deset skupin, ki so si pomensko precej podobne. Odstopajo le enkratni pomeni ‘pašnik’ v T297, ‘z žitom posejana njiva’ v T416 in ‘laz’ v T009. V več kot polovici zapisanih krajevnih govorov leksema senožet ne poznajo, ponekod se pojavlja le še kot toponim, kot apelativ pa ne več. V T090 ima izraz senožet pomensko pojasnilo »nizko«. 2.1 Morfološka analiza senožet < * sěn-o-žę-t-ь ← * sěn-o ‘trava, seno’ + * žę-t-ь ‘košnja’ (← * žę-ti * žьń-ǫ (< * žьn-j-ǫ) ‘sekati, tolči’) senožet < * sěn-o-žę-t-ъ senožeta < * sěn-o-žę-t-a (im. ed. ž. / im. mn. s.) 2.2 Pomenska analiza ‘travnik’ ‘travnik v hribovitem svetu’ ‘travnik za košnjo v hribovitem svetu’ ‘travnik za košnjo’ ‘travnik, oddaljen od vasi’ ‘večji travnik’ ‘travnik blizu gozda’ ‘gozd in travnik v hribovitem svetu’ ‘izkrčen gozd’ ‘pašnik’ ‘z žitom posejana njiva’ ‘laz’ ‘ledinsko ime’ 514 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 515 SLA V550.02 senožet – pomen, 3/115 3. Posebnosti kartiranja Simboli so rdeči, kjer se leksem senožet/ senožeta uporablja kot zemljepisno lastno ime, in črni, ko označujejo apelativ. Kot enkratni so kartirani pomeni ‘laz’ v T009, ‘pašnik’ v T297 in ‘z žitom posejane njive’ v T416. Kot tretji odgovor v posamezni točki je z znakom za komentar kartiran leksem senožet v T090. 4. Uporabljena dodatna literatura / 5. Primerjaj SLA: V550.01 senožet (3/30); OLA: 678; ALE: /; SDLA-SI: /; ALI: /; ASLEF: /; HJA: /; LinGeH: /; ÚMNyA: / 6. Etnološka osvetlitev / 515 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 516 516 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 517 3 Besedno kazalo komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 518 BESEDNO KAZALO 1 V besedno kazalo so uvrščene vse poknjižene besede in besedne zveze iz morfološke analize (razdelek 2. Morfološka analiza) v komentarjih. 2 Velike črke, poševnice, vezaje in druge posebne znake v tem kazalu je treba razumeti, kot je povedano v uvodu v poglavju 1.11 Morfološka analiza. 3 Podčrtane besede in besedne zveze pomenijo vprašanja (in besede, ki jih sestavljajo) iz vprašalnice za SLA, ki jih je v tretjem zvezku SLA 115. Brez njih je v tem seznamu 2388 iztočnic (skupaj z njimi pa 2520). 4 Zapis pas 3/018 (V291.01 ‘gožva’)  pas njive 3/006 (V572.01 ‘leha’) se bere takole: beseda pas je zapisana v komentarju št. 18 tretjega zvezka SLA v pomenu ‘gožva’, po katerem sprašuje vprašanje V291.01 iz vprašalnice za SLA; za znakom , ki uvaja besednozvezni razdelek, je navedena besedna zveza pas njive, ki je zapisana v komentarju št. 6 tretjega zvezka SLA; vprašanje V572.01 iz vprašalnice za SLA sprašuje po pomenu ‘leha’. 5 V tem seznamu niso navedene iztočnice, ki so v morfoloških analizah navedene z vezajem, pač pa so take iztočnice razvezane v oblike, ki so navedene v gradivu, npr.: ročk-, ki je v gradivu navedena tako v ednini kot množini, je v tem besednem kazalu razvezana v ročka (ročke, Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’), 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’), 3/081 (V272.01 ‘ročica’). 6 Samomnožinski samostalniki so navedeni le v tej obliki, npr.: sanice (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’). 7 Kakovostni pridevniki so navedeni v nedoločni obliki v imenovalniku moškega spola, če so tako zapisani tudi v gradivu, npr.: močen  močen kmet 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) težek (težak, težki)  težak kmet 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), težki paver 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) spleten (spleTen, spleTeni)  (ta) spleTen koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), spleten ograd 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), spletena ograja 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), (ta) spleTena graja 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), spleTeni plot 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) Vrstni pridevniki so navedeni v določni obliki v imenovalniku moškega spola, ne glede na to, v kateri obliki so navedeni v gradivu, npr. samčaste telege in samčasta telega kot: samčasti  samčast- teleg- 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’) 8 Glagoli so navedeni v nedoločniku: kositi 3/033 (V312.01 ‘kositi’) 518 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 519 BESEDNO KAZALO A aksštuk 3/054 (V276A.01 ‘oplen’)  zadnji age (Imn) 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) aksštuk 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del aha 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 voza’) (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/062 anfohten  anfohtno igo 3/069 (V283(a).01 (V275(b).01 ‘železna os’) ‘jarem za enega vola’) ajfoh  ajfoh drevo 3/007 (V286.02 ‘plug – angel 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) splošno’ in ‘enojni plug’), ajfoh ižes aratro 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’) ‘enojni plug’) ajnakselj 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček avspleh 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’) z dvema kolesoma’) aza 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 ajnfaher 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ (V275(a).01 ‘lesena os’) in ‘enojni plug’) ajnfaht  ajnfaht drevo 3/007 (V286.02 B ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’) baba (babe, Imn) 3/046 (V300.01 ‘stebri ajnfahter 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ kozolca’), 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) in ‘enojni plug’) babica 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) ajnfohen  ajnfohen/ajnfohni plug 3/007 bagelj 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’), plug’) 3/044 (V304(b).01 ‘kopica sena za čez ajnfus  ajnfus plug 3/007 (V286.02 zimo’) ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’) baglja 3/044 (V304(b).01 ‘kopica sena za ajnšpanigar 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’) čez zimo’) ajnšpanik 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za bagrček 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček enega vola’) s štirimi kolesi’) ajšponik  ajšponik telege 3/069 bagrle 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’) s štirimi kolesi’) aks1 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 bagrli 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/062 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z (V275(b).01 ‘železna os’)  aks lesen dvema kolesoma’) 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’), lesen aks bajdlin 3/089 (V472.01 ‘brenta’) 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’), podžiljen bajt 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) aks 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’), aks bajta 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’)  železen 3/062 (V275(b).01 ‘železna os’), pastirjeva bajta 3/094 (V453.01 ‘stan – železen aks 3/062 (V275(b).01 ‘železna tamar’), pastirska bajta 3/094 (V453.01 os’) ‘stan – tamar’) aks2 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’)  aks bajtar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) drvena 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’), bajtar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), 3/080 lesena aks 3/061 (V275(a).01 ‘lesena (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi os’), železna aks 3/062 (V275(b).01 kolesi’) ‘železna os’) bajten 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) aksa 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/062 bajter 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V275(b).01 ‘železna os’)  lesena aksa bajtljar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’), železna bajtljer 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) aksa 3/062 (V275(b).01 ‘železna os’) bajtnar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) aksar 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’) bajtner 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) aksen 3/060 (V275.01 ‘os’) bakan 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) 519 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 520 BESEDNO KAZALO balancin 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/065 bilančir 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga na (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), ojesu’), 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) vaga’) baldon 3/091 (V470.01 ‘palica’) bint 3/020 (V296.01 ‘velnica’) banjka 3/089 (V472.01 ‘brenta’) binta 3/020 (V296.01 ‘velnica’), 3/075 banka 3/089 (V472.01 ‘brenta’) (V280.01 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’) bintati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) baraka 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska bintlji (binTlji, Imn) 3/020 (V296.01 na vozu’), 3/078 (V271.01 ‘ročni ‘velnica’) voziček’) bintljivati (binTljivati) 3/019 (V297.01 bared 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 ‘vejati’) (V550.01 ‘senožet’) bintmlin 3/020 (V296.01 ‘velnica’) barela (bArela) 3/078 (V271.01 ‘ročni bintmlinati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) voziček’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni bintmul (binTmul) 3/020 (V296.01 voziček z dvema kolesoma’), 3/080 ‘velnica’) (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi biroč 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) kolesi’) birt 3/001 (V181.01 ‘kmet’), 3/002 barelica (bArelica) 3/078 (V271.01 ‘ročni (V185.01 ‘gruntar’)  velik birt 3/002 voziček’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni (V185.01 ‘gruntar’) voziček z dvema kolesoma’) blanja (blanje, Imn) 3/099 (V463.01 ‘deske bariglica 3/089 (V472.01 ‘brenta’) ograje’), 3/010 (V287.01 ‘lemež’), 3/055 barjon 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska na (V273.01 ‘deska na vozu’), 3/056 vozu’) (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’), baroc 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na z dvema kolesoma’) vozu’)  plužna blanja 3/010 (V287.01 ‘lemež’), železna blanja 3/010 (V287.01 barovčin 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ‘lemež’), kolna blanja 3/057 (V273(b).01 ki pase za celo vas’) ‘stranska deska na vozu’), kolske blanje bašt 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/069 (im. mn.) 3/057 (V273(b).01 ‘stranska (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), 3/070 deska na vozu’) (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), 3/082 blek 3/029 (V549.01 ‘travnik’) (V783.01 ‘sedlo’) blokirati 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti bašta 3/082 (V783.01 ‘sedlo’) z verigo’) bat 3/091 (V470.01 ‘palica’) bogat  bogat kmet 3/002 (V185.01 batina 3/091 (V470.01 ‘palica’) ‘gruntar’), bogat kontadin 3/002 batuda 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) (V185.01 ‘gruntar’), bogat paver 3/002 beka 3/018 (V291.01 ‘gožva’) (V185.01 ‘gruntar’) belancin 3/064 (V274.01 ‘vaga’) bogataš 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) bogatec 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) belančir 3/064 (V274.01 ‘vaga’) bogati  (ta) bogati 3/002 (V185.01 belenk 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) ‘gruntar’) beliti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) bogatinec 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) berač 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) bogen 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček bet 3/016 (V290.01 ‘cepec’) s štirimi kolesi’) bilancin 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/065 bognar 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), bogšajt 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/065 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), bilančin 3/064 (V274.01 ‘vaga’) 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) 520 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 521 BESEDNO KAZALO bokalon 3/089 (V472.01 ‘brenta’) bremarica 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), boklja 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del 3/089 (V472.01 ‘brenta’) voza’) bremce 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) bokola 3/059 (V269.01 ‘pesto’) bremček 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) bokolon 3/059 (V269.01 ‘pesto’) breme 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) bokul 3/059 (V269.01 ‘pesto’) breme 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) bokula 3/059 (V269.01 ‘pesto’) bremec 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) bolha 3/059 (V269.01 ‘pesto’) bremen 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) boljši  ta boljša korba 3/087 (V320.01 bremeno 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) ‘jerbas’) bremo 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) bonca 3/089 (V472.01 ‘brenta’) bremza 3/072 (V278.01 ‘zavora’) borata 3/020 (V296.01 ‘velnica’) bremzati 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z boriš 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase zavoro’)  bremzati s ketino 3/073 za celo vas’) (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) borotati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) brencelj 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/088 boršt 3/029 (V549.01 ‘travnik’) (V471.01 ‘oprtni koš’) bot 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’), brenda 3/089 (V472.01 ‘brenta’) 3/091 (V470.01 ‘palica’) brenta 3/089 (V472.01 ‘brenta’) bracadura  bracadura ta prva 3/052 brenta (breNta) 3/088 (V471.01 ‘oprtni (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), koš’), 3/089 (V472.01 ‘brenta’) bracadura od zad 3/053 (V276B(b).01 brentač 3/089 (V472.01 ‘brenta’) ‘zadnji del voza’) brentela 3/089 (V472.01 ‘brenta’) brajda 3/004 (V547.01 ‘polje’) brentica 3/089 (V472.01 ‘brenta’) brana 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri brentič 3/089 (V472.01 ‘brenta’) plugu)’) brentuč 3/089 (V472.01 ‘brenta’) branovlak (branovlaki, Imn) 3/064 brinta 3/089 (V472.01 ‘brenta’) (V274.01 ‘vaga’), 3/066 (V274(b).01 briški  briški jarem 3/069 (V283(a).01 ‘vprežna vaga’) ‘jarem za enega vola’) branovlek 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/066 brjunglavec 3/065 (V274(a).01 ‘velika (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) vaga na ojesu’), 3/066 (V274(b).01 branovnjak 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna ‘vprežna vaga’) vaga’) brklja 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) branvlek (braNVlek) 3/066 (V274(b).01 brlonk 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega ‘vprežna vaga’) vola’) brazda 3/006 (V572.01 ‘leha’)  drevo na brus 3/035 (V309.01 ‘osla’)  kameni brus eno brazdo 3/007 (V286.02 ‘plug – 3/035 (V309.01 ‘osla’) splošno’ in ‘enojni plug’), drevo na dve brusec 3/035 (V309.01 ‘osla’) brazde 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) brusilni  brusilni kamen 3/035 (V309.01 brazdjar 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) ‘osla’) brdine (Imn) 3/030 (V550.01 ‘senožet’) brusiti  kameN za (koso) brusiti 3/035 breg 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 (V309.01 ‘osla’) (V550.01 ‘senožet’), 3/093 (V455.01 brusni  brusni kameN 3/035 (V309.01 ‘planina’) ‘osla’) bregelj 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri brv 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) verigi’) buča 3/059 (V269.01 ‘pesto’) brema 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) buriti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) 521 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 522 BESEDNO KAZALO butica 3/016 (V290.01 ‘cepec’), 3/017 cepni  cepna os 3/018 (V291.01 ‘gožva’), (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) cepni remen 3/018 (V291.01 ‘gožva’) butičina 3/016 (V290.01 ‘cepec’) cepovi (Imn) 3/016 (V290.01 ‘cepec’) bužgati 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’), 3/024 cepovje 3/016 (V290.01 ‘cepec’) (V196.01 ‘meti’) ceslja 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) bužiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’), 3/023 cilindrati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (V198a.01 ‘ružiti’) ciza 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema kolesoma’), 3/078 (V271.01 ‘ročni C voziček’), 3/080 (V271(b).01 ‘ročni cajna 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 voziček s štirimi kolesi’) (V320.01 ‘jerbas’) cizovnik 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) cajnka 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) cmer 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) cakrle 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček cokelj 3/075 (V280.01 ‘cokla (za z dvema kolesoma’) podkladanje kolesa)’) cambah 3/087 (V320.01 ‘jerbas’), 3/088 cokla  cokla (za podkladanje kolesa) (V471.01 ‘oprtni koš’) 3/075 (V280.01 ‘cokla (za podkladanje cambuh 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) kolesa)’) campaki (Imn) 3/046 (V300.01 ‘stebri coklja (cokLja) 3/075 (V280.01 ‘cokla kozolca’) (za podkladanje kolesa)’)  zažlajfati s cokljo 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti cefta 3/109 (V465.02 ‘pinja’) z zavoro’) cekar 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) coklje (Imn) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) ceker 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) cokola 3/075 (V280.01 ‘cokla cel  pastir, ki pase za celo vas 3/101 (za podkladanje kolesa)’) (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo vas’) colek 3/075 (V280.01 ‘cokla cel  cel pura 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), cel (za podkladanje kolesa)’) zemljak 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), cel(i) copanica 3/075 (V280.01 ‘cokla jarem 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva (za podkladanje kolesa)’) vola’) cotelj 3/082 (V783.01 ‘sedlo’) cep 3/016 (V290.01 ‘cepec’), 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’)  palica od cugšajt 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) cepu 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) cuketa 3/075 (V280.01 ‘cokla cepe (Imn) 3/016 (V290.01 ‘cepec’) (za podkladanje kolesa)’) cepec 3/016 (V290.01 ‘cepec’), 3/017 cvajradelj 3/079 (V271(a).01 ‘ročni (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) voziček z dvema kolesoma’) cepec 3/016 (V290.01 ‘cepec’), 3/017 cvajšpanigar 3/070 (V283(b).01 ‘jarem (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’)  držalo za dva vola’) pri cepcu 3/015 (V292.01 ‘mlatič’), roč cvajšpanik 3/070 (V283(b).01 ‘jarem od cepca 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri za dva vola’) cepcu’) cvike (Imn) 3/075 (V280.01 ‘cokla cepele 3/016 (V290.01 ‘cepec’) (za podkladanje kolesa)’) cepi (Imn) 3/016 (V290.01 ‘cepec’) cepič 3/015 (V292.01 ‘mlatič’), 3/016 Č (V290.01 ‘cepec’), 3/017 (V289B.01 čageljc 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri ‘držalo pri cepcu’) verigi’) cepičnjak 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri čapun 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) cepcu’) čapur 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) cepje 3/016 (V290.01 ‘cepec’) čaroč 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) 522 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 523 BESEDNO KAZALO čarpint 3/059 (V269.01 ‘pesto’), 3/060 črtalo (črtala, Imn) 3/011 (V288.01 ‘črtalo (V275.01 ‘os’) (nož pri plugu)’), 3/010 (V287.01 čeprlj 3/081 (V272.01 ‘ročica’) ‘lemež’) čestela (čeStela) 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) črtar 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri čevester 3/071 (V284.01 ‘igo’) plugu)’) črtlada 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri čez  kopica sena splošno in kopica sena plugu)’) za čez noč 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – čužiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’), 3/023 splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’), (V198a.01 ‘ružiti’), 3/024 (V196.01 kopica sena za čez zimo 3/044 ‘meti’) (V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’) činžavec 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček D s štirimi kolesi’) del  prednji del voza 3/052 (V276B(a).01 čistina 3/031 (V551.01 ‘laz’) ‘prednji del voza’), zadnji del voza 3/053 čistiti 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) čivešter 3/071 (V284.01 ‘igo’) del  prednji del 3/052 (V276B(a).01 čivirec 3/086 (V319.01 ‘koš’) ‘prednji del voza’), prvi del 3/052 čiza 3/095 (V160.01 ‘plot’) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), čjaveštrine 3/071 (V284.01 ‘igo’) (ta) sprednji del 3/052 (V276B(a).01 člen 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) ‘prednji del voza’), (ta) zadnji del čoban 3/100 (V454A.01 ‘pastir – splošno’), 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za delček 3/006 (V572.01 ‘leha’) celo vas’), 3/102 (V454A(b).01 ‘pastir, delec 3/006 (V572.01 ‘leha’) ki pase za enega gospodarja’) dera 3/111 (V321A.02 ‘dera – pomen’) čobanica 3/104 (V454B(b).01 ‘planšarica’) dera (dere, Imn) 3/056 (V273(a).01 čobanka 3/104 (V454B(b).01 ‘planšarica’) ‘spodnja deska na vozu’), 3/057 čok 3/075 (V280.01 ‘cokla (za podkladanje (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’), kolesa)’) 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/092 čoket 3/075 (V280.01 ‘cokla (za podkladanje (V321B.01 ‘lesa’), 3/111 (V321A.02 kolesa)’) ‘dera – pomen’) čredinke (Imn) 3/094 (V453.01 ‘stan – derica (derice, Imn) 3/080 (V271(b).01 tamar’) ‘ročni voziček s štirimi kolesi’), 3/092 črednik 3/100 (V454A.01 ‘pastir – (V321B.01 ‘lesa’), 3/111 (V321A.02 splošno’), 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki ‘dera – pomen’) pase za celo vas’)  vaški črednik 3/101 dernice (Imn) 3/092 (V321B.01 ‘lesa’), (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo vas’) 3/111 (V321A.02 ‘dera – pomen’) črednikar 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki dernik 3/111 (V321A.02 ‘dera – pomen’) pase za celo vas’) deska  deska na vozu 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’), spodnja deska na vozu črevelj 3/075 (V280.01 ‘cokla (za 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska na podkladanje kolesa)’) vozu’), stranska deska na vozu 3/057 črta 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’), plugu)’) deske ograje 3/099 (V463.01 ‘deske črtalnik 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož ograje’) pri plugu)’) deska (deske, Imn) 3/055 (V273.01 ‘deska črtalo  črtalo (nož pri plugu) 3/011 na vozu’), 3/057 (V273(b).01 ‘stranska (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’) deska na vozu’), 3/099 (V463.01 ‘deske 523 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 524 BESEDNO KAZALO ograje’), 3/010 (V287.01 ‘lemež’), 3/048 dolga vaga 3/065 (V274(a).01 ‘velika (V302.01 ‘stol v kozolcu’), 3/056 vaga na ojesu’), dolgi jarem 3/070 (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’)  (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) plug na eno desko 3/007, V286.02 ‘plug – dolgo  voz na dolgo 3/051 (V270.01 splošno’ in ‘enojni plug’), plug na dve ‘lojtrnik’) deske 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), dolina 3/006 (V572.01 ‘leha’) podna deska 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja dolinica 3/006 (V572.01 ‘leha’) deska na vozu’), stransk- desk- 3/057 domač  domač sir 3/108 (V458.01 ‘skuta’) (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’), dopelhar 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) gnojna deska 3/057 (V273(b).01 dopler 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) ‘stranska deska na vozu’) dračje 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) detelja  nemška detelja 3/039 (V307.01 drap 3/040 (V305.01 ‘mrva’) ‘vnuka (druga otava)’), tretja detelja 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’) drapač 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) deti  deti zavor 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti drateni  dratena graja 3/097 (V462.01 z verigo’), deti zavornico 3/073 ‘pletena ograja’), dratena ograja 3/097 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) (V462.01 ‘pletena ograja’), dratena meja devati  devati lanc prek 3/073 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) dražovje 3/040 (V305.01 ‘mrva’) dežica 3/089 (V472.01 ‘brenta’) drbač 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) dilja (dilje, Imn) 3/010 (V287.01 ‘lemež’), drejar 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’), drenski  drenski plot 3/097 (V462.01 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’), 3/056 ‘pletena ograja’) (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’), drešati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na drevce 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) vozu’), 3/085 (V282.01 ‘smuči’), 3/099 drevcelj 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in (V463.01 ‘deske ograje’)  (ta) spodnja ‘enojni plug’), 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) dilja 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja drevček 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) deska na vozu’), ta široka dilja 3/056 dreves 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’), ta drevesce 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) vozna dilja 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja drevešček 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni deska na vozu’), skončna dilja 3/057 plug’), 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’) drevo 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in diljica 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska ‘enojni plug’), 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni na vozu’) plug’), 3/009 (V286a.01 ‘ralo’)  drevo diljice (Imn) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) na eno brazdo 3/007 (V286.02 ‘plug – dno 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska splošno’ in ‘enojni plug’), drevo za orati na vozu’) 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni dober  dober kmet 3/002 (V185.01 plug’), 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), ‘gruntar’) ajfoh drevo 3/007 (V286.02 ‘plug – dobrava 3/030 (V550.01 ‘senožet’) splošno’ in ‘enojni plug’), ajnfaht drevo dol  dol zavreti 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in z verigo’), dol zapreti s šlajfom 3/074 ‘enojni plug’), enobrazdno drevo 3/007 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’) (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni dolenji  dolenja konica 3/056 (V273(a).01 plug’), enojno drevo 3/007 (V286.02 ‘spodnja deska na vozu’) ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’), leseno dolg  dolg voz 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), drevo 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ dolga kola 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), in ‘enojni plug’), majhno drevo 3/007 524 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 525 BESEDNO KAZALO (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni drugi  druga košnja 3/038 (V306.01 plug’), drevo na duplo 3/008 (V286(b).01 ‘otava’), 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ‘dvojni plug’), drevo na dve brazde otava)’), (ta) druga otava 3/039 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), drevo (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’) za jarke 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni drva 3/075 (V280.01 ‘cokla (za plug’), drevo za krompir 3/008 podkladanje kolesa)’) (V286(b).01 ‘dvojni plug’), 3/009 drveni  drvena aksa 3/061 (V275(a).01 (V286a.01 ‘ralo’), drevo za lehe 3/008 ‘lesena os’), aks drvena 3/061 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), drevo za (V275(a).01 ‘lesena os’) oborati 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), drvenka 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) (ta) topelt drevo 3/008 (V286(b).01 drvina 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘dvojni plug’), dvobrazdno drevo 3/008 ‘enojni plug’) (V286(b).01 ‘dvojni plug’), kupično drvo 3/009 (V286a.01 ‘ralo’), 3/075 drevo 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), veliko drevo 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni (V280.01 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’) plug’), železno drevo 3/008 (V286(b).01  drvo za žlajf 3/075 (V280.01 ‘cokla ‘dvojni plug’), nožek pri drevesu 3/011 (za podkladanje kolesa)’) (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’), nožič držaj 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri drevesu 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu’), 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri plugu)’), roče pri drevesu 3/012 pri cepcu’) (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’) držalo  držalo (ročice) pri plugu 3/012 dritelj (driTelj; dritlji, Imn) 3/064 (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’), (V274.01 ‘vaga’), 3/065 (V274(a).01 držalo pri cepcu 3/017 (V289B.01 ‘velika vaga na ojesu’), 3/066 (V274(b).01 ‘držalo pri cepcu’) ‘vprežna vaga’)  veliki dritelj 3/065 držal 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), mali držala 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) dritelj 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) držalo (držala, Imn) 3/012 (V289A.01 driteljc (driTeljc; driteljci, Imn) 3/064 ‘držalo (ročice) pri plugu’), 3/017 (V274.01 ‘vaga’), 3/066 (V274(b).01 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’), 3/081 ‘vprežna vaga’) (V272.01 ‘ročica’) drob 3/040 (V305.01 ‘mrva’)  senasti držalce 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) drob 3/040 (V305.01 ‘mrva’), senen(i) pri plugu’), 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri drob 3/040 (V305.01 ‘mrva’) cepcu’) drobir 3/040 (V305.01 ‘mrva’) dupljak 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), drobiš (drobiŠ) 3/040 (V305.01 ‘mrva’) 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) drog 3/076 (V765a(b).02 ‘žrd’) duplo  drevo na duplo 3/008 (V286(b).01 drogelj 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) ‘dvojni plug’) pri plugu’) durheng 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) drogo 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’) dva  jarem za dva vola 3/008 (V286(b).01 drot 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) ‘dvojni plug’) drotnasti  drotnasta ograja 3/097 dva  oralo na dva lemeža 3/008 (V462.01 ‘pletena ograja’) (V286(b).01 ‘dvojni plug’), plug na dva drotnati  drotnata ograja 3/097 (V462.01 tala 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), ‘pletena ograja’) plug z dvemi klini 3/070 (V286(b).01 drozgva 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) ‘dvojni plug’), dva jarma 3/070 drščiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), jarem drugi  vnuka (druga otava) 3/039 za dva junca 3/070 (V283(b).01 ‘jarem (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’) za dva vola’), male kola na dva potača 525 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 526 BESEDNO KAZALO 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček enojni  enojno drevo 3/007 (V286.02 z dvema kolesoma’) ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’), enojni dve  ročni voziček z dvema kolesoma plug 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček ‘enojni plug’) z dvema kolesoma’) entriga 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček dve  drevo na dve brazde 3/008 z dvema kolesoma’) (V286(b).01 ‘dvojni plug’), plug na dve deske 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), F vozič na dve koli 3/079 (V271(a).01 fača 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) ‘ročni voziček z dvema kolesoma’), vozič falat  prednji falat 3/052 (V276B(a).01 na dveh kolah 3/079 (V271(a).01 ‘ročni ‘prednji del voza’), zadnji falat 3/053 voziček z dvema kolesoma’) (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) dvobrazdni  dvobrazdni plug 3/008 falčet 3/034 (V308.01 ‘kosa’) (V286(b).01 ‘dvojni plug’), dvobrazdno faler 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’) drevo 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) fidrati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) dvojni  dvojni plug 3/008 (V286(b).01 figa 3/018 (V291.01 ‘gožva’) ‘dvojni plug’) fihlej 3/035 (V309.01 ‘osla’) dvojni  dvojni plug 3/008 (V286(b).01 filar 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’) ‘dvojni plug’), dvojni jarem 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) fitar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) dvokolesnica 3/079 (V271(a).01 ‘ročni fjanko 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska voziček z dvema kolesoma’) na vozu’) dzej 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 (V320.01 flek 3/006 (V572.01 ‘leha’) ‘jerbas’) fligelj 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) flika 3/006 (V572.01 ‘leha’) E flincati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) flug 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in edenec 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega ‘enojni plug’), 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni vola’) plug’) en  jarem za enega vola 3/069 focne (Imn) 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), focni (Imn) 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) pastir, ki pase za enega gospodarja 3/102 (V454A(b).01 ‘pastir, ki pase za forajtarica 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga enega gospodarja’) na ojesu’), 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) en  drevo na eno brazdo 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’), plug na fordergeštelj 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji eno desko 3/007 (V286.02 ‘plug – del voza’) splošno’ in ‘enojni plug’), jarem za forejc 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/065 enega junca 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’) enega vola’), jarem za enega vola 3/069 foter 3/037 (V303.01 ‘seno’), 3/040 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’) (V305.01 ‘mrva’) enobrazdni  enobrazden/enobrazdni fotra 3/040 (V305.01 ‘mrva’) plug 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in fožati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’), 3/023 ‘enojni plug’), enobrazdno drevo 3/007 (V198a.01 ‘ružiti’) (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni frata 3/031 (V551.01 ‘laz’), 3/095 (V160.01 plug’) ‘plot’) enojni  plug – splošno in enojni plug fren 3/072 (V278.01 ‘zavora’) 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in frenirati  frenirati s kadeno 3/073 ‘enojni plug’) (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), frenirati 526 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 527 BESEDNO KAZALO s ketino 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti garičnjak 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/080 z verigo’), frenirati s frenom 3/074 (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’) kolesi’) freno 3/072 (V278.01 ‘zavora’)  frenirati garjotica 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček s frenom 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z dvema kolesoma’) z zavoro’) garnjak 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) frščada 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska garovčič 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) na vozu’) garovec 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), futer 3/037 (V303.01 ‘seno’), 3/040 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček (V305.01 ‘mrva’) z dvema kolesoma’) futraža 3/040 (V305.01 ‘mrva’) gartelj 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) G gater 3/096 (V460.01 ‘ograja’), 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) gabeljni (Imn) 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka gatra 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’)  voz pri verigi’) z ga//trami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) gajžla 3/091 (V470.01 ‘palica’) gazda 3/001 (V181.01 ‘kmet’), 3/002 gajžlak 3/091 (V470.01 ‘palica’) (V185.01 ‘gruntar’)  veliki gazda 3/002 galjota 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) (V185.01 ‘gruntar’) ganc 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) gerdžati 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) gara 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska na geštelj  prednji geštelj 3/052 vozu’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), zadnji z dvema kolesoma’) geštelj 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del gare (Imn) 3/050 (V266.01 ‘voz’), 3/051 voza’) (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/078 (V271.01 gig 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) ‘ročni voziček’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni glava 3/059 (V269.01 ‘pesto’) voziček z dvema kolesoma’), 3/080 glavača  košara glavača 3/087 (V320.01 (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi ‘jerbas’) kolesi’)  lejtrske gare 3/051 (V270.01 glavina 3/059 (V269.01 ‘pesto’) ‘lojtrnik’), samotežne gare 3/078 glavski  glavski korp 3/087 (V320.01 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/079 ‘jerbas’) (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema globač 3/018 (V291.01 ‘gožva’) kolesoma’) gmajna 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/031 gareta (garete, Imn) 3/079 (V271(a).01 (V551.01 ‘laz’), 3/093 (V455.01 ‘ročni voziček z dvema kolesoma’) ‘planina’) garica  kola z garicami 3/051 (V270.01 gnojni  gnojna deska 3/057 (V273(b).01 ‘lojtrnik’), voz z garicami 3/078 ‘stranska deska na vozu’), gnojni koš (V271.01 ‘ročni voziček’), garična 3/086 (V319.01 ‘koš’) garica 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček gnojnica (gnojnice, Imn) 3/055 (V273.01 z dvema kolesoma’) ‘deska na vozu’) garice (Imn) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), golosek 3/031 (V551.01 ‘laz’) 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na gora 3/093 (V455.01 ‘planina’) vozu’), 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) gorica 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) garični  garična garica 3/079 (V271(a).01 gorjača 3/091 (V470.01 ‘palica’) ‘ročni voziček z dvema kolesoma’) gorman 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) garičnik 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček gornjak 3/086 (V319.01 ‘koš’) z dvema kolesoma’) gornjec 3/018 (V291.01 ‘gožva’) 527 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 528 BESEDNO KAZALO gorši  gorši kmet 3/002 (V185.01 grajka 3/095 (V160.01 ‘plot’), 3/096 ‘gruntar’) (V460.01 ‘ograja’) gospodar  pastir, ki pase za enega grebati  plug za grebati 3/009 (V286a.01 gospodarja 3/102 (V454A(b).01 ‘pastir, ‘ralo’) ki pase za enega gospodarja’) greda 3/006 (V572.01 ‘leha’) gospodar 3/001 (V181.01 ‘kmet’), 3/002 gredelj 3/010 (V287.01 ‘lemež’), 3/011 (V185.01 ‘gruntar’)  veliki gospodar (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’), 3/012 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’), gostač 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’), gošča  za goščo 3/030 (V550.01 ‘senožet’) 3/059 (V269.01 ‘pesto’), 3/067 (V267.01 gote (Imn) 3/057 (V273(b).01 ‘stranska ‘oje (štanga)’) deska na vozu’) greteljc 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), gotelj 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’) z dvema kolesoma’) gotovina 3/027 (V189.01 ‘moka’) grič 3/093 (V455.01 ‘planina’) govedar 3/100 (V454A.01 ‘pastir – grif (grifi Imn) 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri splošno’), 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, cepcu’), 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) ki pase za celo vas’) pri plugu’) gož (g//ož) 3/018 (V291.01 ‘gožva’), 3/066 grižjola 3/092 (V321B.01 ‘lesa’) (V274(b).01 ‘vprežna vaga’), 3/071 grlica 3/018 (V291.01 ‘gožva’) (V284.01 ‘igo’)  ledrna gož 3/018 grnoti 3/041 (V313.01 ‘sušiti’) (V291.01 ‘gožva’), lesena gož 3/071 grobi  grobi kmet 3/002 (V185.01 (V284.01 ‘igo’), železna gož 3/071 ‘gruntar’) (V284.01 ‘igo’) grospezicer 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) goža (G//o//Ža) 3/018 (V291.01 ‘gožva’) grote (Imn) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), gožev 3/018 (V291.01 ‘gožva’) 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/079 goževka (goŽevka) 3/018 (V291.01 (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema ‘gožva’) kolesoma’)  voz z grotami 3/051 gožka 3/018 (V291.01 ‘gožva’) (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z grotimi 3/051 gožva 3/018 (V291.01 ‘gožva’) (V270.01 ‘lojtrnik’) gožva 3/018 (V291.01 ‘gožva’) grotelj 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) gožvica 3/018 (V291.01 ‘gožva’) groten 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) grabiti 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) grunt 3/004 (V547.01 ‘polje’), 3/029 grabljanje 3/040 (V305.01 ‘mrva’) (V549.01 ‘travnik’) grada 3/096 (V460.01 ‘ograja’) gruntar 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) gradanica 3/016 (V290.01 ‘cepec’) gruntar (gruNtar) 3/001 (V181.01 ‘kmet’), graja  graja iz lesk 3/097 (V462.01 3/002 (V185.01 ‘gruntar’)  veliki ‘pletena ograja’), 3/095 (V160.01 ‘plot’), gruntar 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), mali 3/096 (V460.01 ‘ograja’), 3/097 (V462.01 gruntar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) ‘pletena ograja’)  (ta) spleTena graja gruntaš 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), gruntnar 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) dratena graja 3/097 (V462.01 ‘pletena gruntner 3/001 (V181.01 ‘kmet’), 3/002 ograja’), kol graje 3/098 (V461.01 ‘kol (V185.01 ‘gruntar’) ograje’), kolec (od) graje 3/098 (V461.01 gruntnjar 3/001 (V181.01 ‘kmet’), 3/002 ‘kol ograje’) (V185.01 ‘gruntar’) grajeni  grajeni plot 3/097 (V462.01 gutati 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) ‘pletena ograja’) guza 3/018 (V291.01 ‘gožva’) 528 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 529 BESEDNO KAZALO H hodeljni (Imn) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške haba 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in sani’) ‘enojni plug’), 3/010 (V287.01 ‘lemež’) hofovec 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) hage (Imn) 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) holfater 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) hajfelj 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – holpcug  holpcug plug 3/009 (V286a.01 splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) ‘ralo’) hajfenplug 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni holpcajk 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za plug’) enega vola’) hajflja 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – holpcek 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) holpjarem 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za hak 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) enega vola’) hakelj 3/071 (V284.01 ‘igo’), 3/077 holpjoh 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) vola’) hakeljc 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri holpjoher 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za verigi’) enega vola’) ham 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/071 holpjuh 3/068 (V283.01 ‘jarem’) (V284.01 ‘igo’) homot (homoti, Imn) 3/068 (V283.01 handvagrli 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) ‘jarem’), 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za hapjejhelj 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za enega vola’) dva vola’), 3/071 (V284.01 ‘igo’)  leseni harfa (harfe, Imn) 3/045 (V299.01 homot 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega ‘kozolec’) vola’) harfne (Imn) 3/045 (V299.01 ‘kozolec’) hopjejher 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za havfen 3/059 (V269.01 ‘pesto’) enega vola’) hejštodelj 3/045 (V299.01 ‘kozolec’) hram (hrami, Imn) 3/094 (V453.01 ‘stan – hertar 3/100 (V454A.01 ‘pastir – splošno’), tamar’) 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za hrbet (hrbti, Imn) 3/057 (V273(b).01 celo vas’) ‘stranska deska na vozu’)  koš za na hiflja 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – hrbet 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) hrib 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/093 hintgeštelj 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del (V455.01 ‘planina’) voza’) hriber 3/031 (V551.01 ‘laz’), 3/093 hiša 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) (V455.01 ‘planina’) hišar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) hudina 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) hitati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) hitrice (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) I hlapec (hlaPec) 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), iga 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/071 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’), 3/072 (V284.01 ‘igo’), 3/110 (V284.03 ‘igo – (V278.01 ‘zavora’), 3/075 (V280.01 pomen’) ‘cokla (za podkladanje kolesa)’), 3/102 igla 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/063 (V277.01 (V454A(b).01 ‘pastir, ki pase za enega ‘sora’), 3/071 (V284.01 ‘igo’) gospodarja’) iglica 3/054 (V276A.01 ‘oplen’), 3/061 hlev 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’)  (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/062 planinski hlev 3/094 (V453.01 ‘stan – (V275(b).01 ‘železna os’), 3/071 tamar’) (V284.01 ‘igo’), 3/077 (V285(a).01 hlevar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) ‘kljuka pri verigi’) 529 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 530 BESEDNO KAZALO igo 3/071 (V284.01 ‘igo’), 3/110 (V284.03 iztolči 3/024 (V196.01 ‘meti’) ‘igo – pomen’) izvejati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) igo 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/069 izveti 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), 3/070 izvevati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), 3/071 ižes 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/071 (V284.01 ‘igo’), 3/110 (V284.03 ‘igo – (V284.01 ‘igo’), 3/110 (V284.03 ‘igo – pomen’)  anfohtno igo 3/069 pomen’)  ajfoh ižes 3/069 (V283(a).01 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), ‘jarem za enega vola’), topelt ižes 3/070 topelt igo 3/070 (V283(b).01 ‘jarem (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) za dva vola’), topeltno igo 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) J igovec 3/071 (V284.01 ‘igo’) jajčnik 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček istri (Imn) 3/040 (V305.01 ‘mrva’) z dvema kolesoma’) iver 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) jarek 3/009 (V286a.01 ‘ralo’)  drevo za ivereja 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) jarke 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) iz  graja iz lesk 3/097 (V462.01 ‘pletena jarem 3/068 (V283.01 ‘jarem’)  jarem za ograja’), ograja iz protja 3/097 (V462.01 enega vola 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za ‘pletena ograja’), ograja iz šibja 3/097 enega vola’), jarem za dva vola 3/070 (V462.01 ‘pletena ograja’), plot iz protja (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), plot iz jarem 3/018 (V291.01 ‘gožva’), 3/068 sroboti 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), (V283.01 ‘jarem’), 3/069 (V283(a).01 plot iz šibja 3/097 (V462.01 ‘pletena ‘jarem za enega vola’), 3/070 (V283(b).01 ograja’), plot iz vej 3/097 (V462.01 ‘jarem za dva vola’), 3/071 (V284.01 ‘pletena ograja’) ‘igo’)  briški jarem 3/069 (V283(a).01 izčinjati 3/019 (V297.01 ‘vejati’), 3/024 ‘jarem za enega vola’), mali jarem 3/069 (V196.01 ‘meti’) (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), izjesti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) samski jarem 3/069 (V283(a).01 ‘jarem izklepati 3/032 (V311.01 ‘klepati’) za enega vola’), jarem od samca 3/069 izkopač 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), izluščiti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) jarem za enega junca 3/069 (V283(a).01 izmaniti 3/024 (V196.01 ‘meti’), 3/113 ‘jarem za enega vola’), jarem za enega (V196.07 ‘meti – pomen’)  ven izmaniti vola 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega 3/113 (V196.07 ‘meti – pomen’) vola’), jarem za samca 3/069 (V283(a).01 izmašinati 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’) ‘jarem za enega vola’), dvojni jarem izmencati 3/024 (V196.01 ‘meti’) 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), izpajtljati (izpajTljati) 3/019 (V297.01 dva jarma 3/070 (V283(b).01 ‘jarem ‘vejati’) za dva vola’), jarem od para 3/070 izpodjesti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), jarem izpodskutiti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) s kambi 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), jarem za dva junca 3/070 izretati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), jarem izrovač 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) za par 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva izrušiti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) vola’), cel(i) jarem 3/070 (V283(b).01 izsesti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) ‘jarem za dva vola’), dolgi jarem 3/070 izsiriti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), laški izskutiti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) jarem 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva iztepati 3/024 (V196.01 ‘meti’) vola’), veliki jarem 3/070 (V283(b).01 iztepsti 3/024 (V196.01 ‘meti’) ‘jarem za dva vola’) 530 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 531 BESEDNO KAZALO jaremček 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/069 junec  jarem za dva junca 3/070 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), jarem (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) za enega junca 3/069 (V283(a).01 ‘jarem jarémnik 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/077 za enega vola’) (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) jarica 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga K otava)’) kabaroc 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček jarka 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga z dvema kolesoma’) otava)’) kadena  frenirati s kadeno 3/073 jarkar 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zapreti jarmec (jarmci, Imn) 3/068 (V283.01 s kadeno 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti ‘jarem’), 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za z verigo’) enega vola’) jarmek 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega kajla 3/075 (V280.01 ‘cokla vola’) (za podkladanje kolesa)’) jarmen 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/069 kajšljar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), 3/070 kajšljer 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) kajžar 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), 3/003 jarmenček 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za (V186.01 ‘bajtar’) enega vola’) kajžer 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) jarmič 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/069 kajžljar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), 3/071 kajžljer 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V284.01 ‘igo’)  ta veliki jarmič 3/070 kajžnik 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) kalalo 3/089 (V472.01 ‘brenta’) jarmiček 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/069 kaleš 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), 3/070 z dvema kolesoma’) (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), 3/071 (V284.01 ‘igo’) kamba (kambe, Imn) 3/068 (V283.01 jasa 3/030 (V550.01 ‘senožet’), 3/031 ‘jarem’), 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za (V551.01 ‘laz’) enega vola’) javha 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), vola’) 3/071 (V284.01 ‘igo’), 3/077 (V285(a).01 javhar 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega ‘kljuka pri verigi’)  jarem s kambi vola’) 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) jazbec 3/018 (V291.01 ‘gožva’) kambič 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega jeher 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), 3/071 (V284.01 ‘igo’) vola’), 3/071 (V284.01 ‘igo’) kamen1 (kameN) 3/035 (V309.01 ‘osla’), jempa 3/089 (V472.01 ‘brenta’) 3/075 (V280.01 ‘cokla (za podkladanje jerbas 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) kolesa)’)  brusilni kamen 3/035 jerbas 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) (V309.01 ‘osla’), brusni kameN 3/035 jermen 3/018 (V291.01 ‘gožva’) (V309.01 ‘osla’), kamen koseni 3/035 jermenica 3/018 (V291.01 ‘gožva’) (V309.01 ‘osla’), kameN za (koso) jubal 3/076 (V765a(b).02 ‘žrd’) brusiti 3/035 (V309.01 ‘osla’), kamen jugo 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega za koso 3/035 (V309.01 ‘osla’), kosni vola’), 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva kamen 3/035 (V309.01 ‘osla’) vola’), 3/071 (V284.01 ‘igo’) kamen2  kameni brus 3/035 (V309.01 juglo 3/071 (V284.01 ‘igo’) ‘osla’) 531 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 532 BESEDNO KAZALO kamnica (kamnice, Imn) 3/055 (V273.01 kavkelj 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri ‘deska na vozu’), 3/057 (V273(b).01 verigi’) ‘stranska deska na vozu’) kavselj 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri kampanja 3/004 (V547.01 ‘polje’) verigi’) kanas 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase kazera 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) za celo vas’) kazon 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) kankolje (Imn) 3/078 (V271.01 ‘ročni kebe (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) voziček’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni kebice (Imn) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške voziček z dvema kolesoma’) sani’) kanton 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’) ketina (ketine, Imn) 3/077 (V285(a).01 kapus 3/005 (V548.01 ‘njiva’) ‘kljuka pri verigi’)  zavreti s ketino/ kapusnjak (kapuSnjak) 3/006 (V572.01 ketinami 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti ‘leha’) z verigo’), zažlajfati s ketino/ketinami 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), kara 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), zavirati s ketinami 3/073 (V279(a).01 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z ‘zavreti z verigo’), zavoriti s ketinami dvema kolesoma’) 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), karamata 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) zapremzati s ketino/na ketino 3/073 kareta 3/050 (V266.01 ‘voz’), 3/051 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), bremzati (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/078 (V271.01 s ketino 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti ‘ročni voziček’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni z verigo’), frenirati s ketino 3/073 voziček z dvema kolesoma’), 3/080 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), rajsati (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi s ketino 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti kolesi’) z verigo’), zahakljati s ketino 3/073 karetica 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zaplenkati dvema kolesoma’) s ketino 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti karetina 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) z verigo’), zarajsati s ketino 3/073 karjola 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z zaraj//Tljati s ketino 3/073 (V279(a).01 dvema kolesoma’) ‘zavreti z verigo’), zavreti s ketino/ karjota 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z ketinami 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti dvema kolesoma’) z verigo’), zažlajfati s ketino/ketinami 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), karjuha 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) žlajfati na ketino 3/073 (V279(a).01 karoca 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček s ‘zavreti z verigo’), pripeti ketino 3/073 štirimi kolesi’) (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) kartofelrudar 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) ki  pastir, ki pase za celo vas 3/101 kason 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’), (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska na vas’), pastir, ki pase za enega vozu’), 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska gospodarja 3/102 (V454A(b).01 ‘pastir, na vozu’), 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga ki pase za enega gospodarja’) na ojesu’), 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna kimpež 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), vaga’) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček kaštela 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) z dvema kolesoma’) kater 3/095 (V160.01 ‘plot’) kimpovec 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) kavalon 3/045 (V299.01 ‘kozolec’) kinkolt 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), kavelj 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček verigi’) z dvema kolesoma’) 532 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 533 BESEDNO KAZALO kipštok 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) ključanica 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri kis 3/071 (V284.01 ‘igo’) verigi’) kisati se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) kljuka  kljuka pri verigi 3/012 kisel  kisel sir 3/108 (V458.01 ‘skuta’) (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’) kiselina 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) kljuka 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’), 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri kiseljak 3/105 (V456.01 ‘sir’), 3/108 cepcu’), 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri (V458.01 ‘skuta’) verigi’) kislina 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) kljukar 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) kiše (Imn) 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga kljukaš 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri na ojesu’) verigi’) klada 3/075 (V280.01 ‘cokla (za kljumpa 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri podkladanje kolesa)’) verigi’) klaja 3/040 (V305.01 ‘mrva’) klop 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) klajica 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska kmet 3/001 (V181.01 ‘kmet’) na vozu’) kmet (K//met) 3/001 (V181.01 ‘kmet’), klajnica (klajnice, Imn) 3/057 (V273(b).01 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), 3/003 ‘stranska deska na vozu’) (V186.01 ‘bajtar’)  (ta) večji kmet 3/002 klamba 3/68 (V283.01 ‘jarem’), 3/69 (V185.01 ‘gruntar’), bogat kmet 3/002 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), 3/70 (V185.01 ‘gruntar’), dober kmet 3/002 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), 3/071 (V185.01 ‘gruntar’), gorši kmet 3/002 (V284.01 ‘igo’) (V185.01 ‘gruntar’), grobi kmet 3/002 klambič 3/69 (V283(a).01 ‘jarem za enega (V185.01 ‘gruntar’), močen kmet 3/002 vola’), 3/071 (V284.01 ‘igo’) (V185.01 ‘gruntar’), premožen kmet klanica 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), težak kmet na vozu’) 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), topelšni kmet kleha 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), velik(i) kmet 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), majhen klepati 3/032 (V311.01 ‘klepati’) K//met 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), mali klepati 3/032 (V311.01 ‘klepati’) k//met 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), reven klešče 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) kmet 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), ubogi pri plugu’), 3/017 (V289B.01 ‘držalo kmet 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) pri cepcu’) kmetavzar (Kmetavzar) 3/002 (V185.01 klešter 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/069 ‘gruntar’) (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’) kobilica 3/018 (V291.01 ‘gožva’), 3/049 kleštra 3/071 (V284.01 ‘igo’) (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) klet 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) koča 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’)  klin 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/068 pastirska koča 3/094 (V453.01 ‘stan – (V283.01 ‘jarem’), 3/075 (V280.01 ‘cokla tamar’) (za podkladanje kolesa)’), 3/081 (V272.01 kočar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) ‘ročica’), 3/091 (V470.01 ‘palica’), 3/098 kočer 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V461.01 ‘kol ograje’), 3/049 (V304a.01 kočijica 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), ‘ostrv, ostrnica’)  plug z dvemi klini 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) dvema kolesoma’) klinec 3/081 (V272.01 ‘ročica’) kočljar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) klinja 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri kočljer 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) plugu)’) kočnar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) ključ 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) kočner 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) 533 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 534 BESEDNO KAZALO kočni 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) potača 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček kodar 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) z dvema kolesoma’), vozič na dveh kodinje (Imn) 3/020 (V296.01 ‘velnica’) kolah 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček kofa 3/086 (V319.01 ‘koš’) z dvema kolesoma’), vozič na dve koli kogelj 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) z dvema kolesoma’), mal- kola 3/080 koklja 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’) kol  kol ograje 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) kolarička 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema kolesoma’) kol1 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’), 3/091 (V470.01 ‘palica’), 3/098 (V461.01 ‘kol kolec 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’), ograje’)  kol graje 3/098 (V461.01 ‘kol 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) ograje’), kol (od) ograje 3/098 (V461.01 kolca (Imn)  kolca na štirih kolesih 3/080 ‘kol ograje’), kol pri ograji 3/098 (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi (V461.01 ‘kol ograje’), kol pri plotu kolesi’), 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), kol v plotu 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), kol za dvema kolesoma’), 3/080 (V271(b).01 ograjo 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), kol ‘ročni voziček s štirimi kolesi’)  plužna za plot 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), kolca 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in plotni kol 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) ‘enojni plug’), (ta) mal- kolca 3/078 kol2 3/058 (V268.01 ‘kolo’) (V271.01 ‘ročni voziček’), ročna kolca 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), male kola 3/058 (V268.01 ‘kolo’) kolca 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček kolo 3/058 (V268.01 ‘kolo’) z dvema kolesoma’), rajdana kolca kole (Imn) 3/080 (V271(b).01 ‘ročni 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi voziček s štirimi kolesi’) kolesi’), rajdeljna kolca 3/080 kola (Imn) 3/050 (V266.01 ‘voz’), 3/078 (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/079 kolesi’) (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema kolce 3/009 (V286a.01 ‘ralo’), 3/018 kolesoma’), 3/080 (V271(b).01 ‘ročni (V291.01 ‘gožva’) voziček s štirimi kolesi’)  kola na kolce (Imn) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni lestvice 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), kola voziček z dvema kolesoma’) z garicami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), kolci (Imn) 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’), kola z lejtrami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na kola z lesTnicami 3/051 (V270.01 vozu’) ‘lojtrnik’), kola z lesTvicami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), kola z lojtrami kolčeca (Imn) 3/080 (V271(b).01 ‘ročni 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), dolga kola voziček s štirimi kolesi’) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lestvična kola kolček 3/091 (V470.01 ‘palica’), 3/098 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lojtrna kola (V461.01 ‘kol ograje’) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), velika kola koldiš 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), prednja kola kolec  kolec (od) graje 3/098 (V461.01 (im. mn.) 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del ‘kol ograje’), kolec (od) ograje 3/098 voza’), prva kola (im. mn.) 3/052 (V461.01 ‘kol ograje’), kolec za plot (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) sprednja kola (im. mn.) 3/052 kolej (Kolej) 3/091 (V470.01 ‘palica’), (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), zadnja 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) kola (im. mn.) 3/053 (V276B(b).01 kolek 3/091 (V470.01 ‘palica’), 3/098 ‘zadnji del voza’), male kola na dva (V461.01 ‘kol ograje’), 3/099 (V463.01 534 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 535 BESEDNO KAZALO ‘deske ograje’)  kolek plota 3/098 kolski  kolske blanje (im. mn.) 3/057 (V461.01 ‘kol ograje’) (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’) kolentrugla 3/079 (V271(a).01 ‘ročni komat 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’), voziček z dvema kolesoma’) 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/069 (V283(a).01 koles 3/058 (V268.01 ‘kolo’) ‘jarem za enega vola’), 3/070 (V283(b).01 kolesa (Imn)  ta prednja kolesa (im. mn.) ‘jarem za dva vola’), 3/071 (V284.01 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’) ‘igo’)  volovi komat 3/069 (V283(a).01 koleselj 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), ‘jarem za enega vola’) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček komunja 3/093 (V455.01 ‘planina’) z dvema kolesoma’) končnica 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’) koleseljc 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) konec 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del kolesen 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček voza’), 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji z dvema kolesoma’) del voza’)  (ta) prednji konec 3/052 kolica 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (ta) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z prvi konec 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji dvema kolesoma’), 3/080 (V271(b).01 del voza’), (ta) sprednji konec 3/052 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’)  male (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (ta) kolica 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček zadnji konec 3/053 (V276B(b).01 s štirimi kolesi’) ‘zadnji del voza’), prednji konec 3/054 kolice (Imn) 3/080 (V271(b).01 ‘ročni (V276A.01 ‘oplen’) voziček s štirimi kolesi’) konica (konice, Imn) 3/055 (V273.01 količ 3/075 (V280.01 ‘cokla (za podkladanje ‘deska na vozu’), 3/057 (V273(b).01 kolesa)’), 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’)  ‘stranska deska na vozu’), 3/099 količ plota 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), (V463.01 ‘deske ograje’)  voz s količ v plotu 3/098 (V461.01 ‘kol konicami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), ograje’) dolenja konica 3/056 (V273(a).01 koljada 3/108 (V458.01 ‘skuta’) ‘spodnja deska na vozu’), stranska kolni  kolna blanja 3/057 (V273(b).01 konica 3/057 (V273(b).01 ‘stranska ‘stranska deska na vozu’) deska na vozu’) kolnica (kolnice, Imn) 3/055 (V273.01 konj 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) ‘deska na vozu’), 3/056 (V273(a).01 konjar 3/100 (V454A.01 ‘pastir – splošno’) ‘spodnja deska na vozu’), 3/057 konjski  konjske sani 3/083 (V281.02 (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’) ‘sani’) kolo 3/058 (V268.01 ‘kolo’)  ročni konka 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’), voziček s štirimi kolesi 3/080 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi vozu’) kolesi’), ročni voziček z dvema kontadin 3/001 (V181.01 ‘kmet’)  (ta) kolesoma 3/079 (V271(a).01 ‘ročni veliki kontadin 3/002 (V185.01 voziček z dvema kolesoma’) ‘gruntar’), bogat kontadin 3/002 kolo  kolca na štirih kolesih 3/080 (V185.01 ‘gruntar’), (ta) mali kontadin (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), ubogi kontadin kolesi’) 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) kolobre (Imn) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) kontrapeza 3/071 (V284.01 ‘igo’) kolon 3/001 (V181.01 ‘kmet’), 3/002 kopa 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – (V185.01 ‘gruntar’), 3/003 (V186.01 splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’), ‘bajtar’) 3/044 (V304(b).01 ‘kopica sena za čez kolona (kolone, Imn) 3/046 (V300.01 zimo’) ‘stebri kozolca’) kopavša 3/091 (V470.01 ‘palica’) 535 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 536 BESEDNO KAZALO kopica  kopica sena – splošno in kopica korona 3/029 (V549.01 ‘travnik’) sena za čez noč 3/043 (V304.02 ‘kopica korp 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 sena – splošno’ in ‘kopica sena za čez (V320.01 ‘jerbas’), 3/088 (V471.01 noč’), kopica sena za čez zimo 3/044 ‘oprtni koš’)  glavski korp 3/087 (V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’) (V320.01 ‘jerbas’), pobreznast korp kopica 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – 3/087 (V320.01 ‘jerbas’), prelasten korp splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’), 3/087 (V320.01 ‘jerbas’), žeGenski korp 3/044 (V304(b).01 ‘kopica sena za čez 3/087 (V320.01 ‘jerbas’), žegnast korp zimo’), 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) 3/087 (V320.01 ‘jerbas’)  ta mala kopica 3/043 (V304.02 ‘kopica korpa 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 sena – splošno’ in ‘kopica sena za čez (V320.01 ‘jerbas’)  korpa za kvasenice noč’), ta velika kopica 3/044 (V304(b).01 3/087 (V320.01 ‘jerbas’), žegnana korpa ‘kopica sena za čez zimo’) 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) kopič 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – korpača 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’), 3/044 korpče 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) (V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’) korpec 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 kopir 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – (V320.01 ‘jerbas’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’ ) korpica 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) koranta 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) korpič 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) korb 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) kortovec 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) korba 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 kos 3/006 (V572.01 ‘leha’), 3/029 (V549.01 (V320.01 ‘jerbas’), 3/088 (V471.01 ‘travnik’)  prednji kos 3/052 ‘oprtni koš’)  (ta) okrogla korba 3/087 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (V320.01 ‘jerbas’), ta boljša korba 3/087 prvi kos 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji (V320.01 ‘jerbas’), ta velika korba 3/087 del voza’), ta sprednji kos 3/052 (V320.01 ‘jerbas’) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (ta) korbec 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) zadnji kos 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji korbelj 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) del voza’), podžiljen kos 3/061 korbica 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) (V275(a).01 ‘lesena os’) korbič 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) kosa 3/034 (V308.01 ‘kosa’) korbljača 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) kosa 3/034 (V308.01 ‘kosa’), 3/037 korbljec 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) (V303.01 ‘seno’)  kameN za (koso) korbulja 3/087 (V320.01 ‘jerbas’)  brusiti 3/035 (V309.01 ‘osla’), kamen slamnatna korbulja 3/087 (V320.01 za koso 3/035 (V309.01 ‘osla’) ‘jerbas’) kosek  tretji kosek 3/039 (V307.01 korde (Imn) 3/078 (V271.01 ‘ročni ‘vnuka (druga otava)’) voziček’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni koselnica  koselnica 3/087 (V320.01 voziček z dvema kolesoma’) ‘jerbas’) kordole (Imn) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni koseni  kamen koseni 3/035 (V309.01 voziček z dvema kolesoma’) ‘osla’) koreta 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), kosir 3/035 (V309.01 ‘osla’) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček kositi 3/033 (V312.01 ‘kositi’) z dvema kolesoma’) kositi 3/033 (V312.01 ‘kositi’) koretina 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček kosni  kosni kamen 3/035 (V309.01 z dvema kolesoma’) ‘osla’) korobač 3/091 (V470.01 ‘palica’) kosnjak 3/035 (V309.01 ‘osla’) korola 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček koš 3/086 (V319.01 ‘koš’)  oprtni koš z dvema kolesoma’) 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) 536 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 537 BESEDNO KAZALO koš (Koš) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/078 koš’), rezijanski koš 3/088 (V471.01 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/079 ‘oprtni koš’), šibnat koš 3/088 (V471.01 (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema ‘oprtni koš’), ta obraMni koš 3/088 kolesoma’), 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 (V471.01 ‘oprtni koš’), ta prtni koš (V320.01 ‘jerbas’), 3/088 (V471.01 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), ta velik koš ‘oprtni koš’)  gnojni koš 3/086 (V319.01 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), tolminski ‘koš’), koš ta mali 3/086 (V319.01 koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), ‘koš’), koš za pleči 3/086 (V319.01 vejnatni koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni ‘koš’), koš zaplečni 3/086 (V319.01 koš’), zaramni koš 3/088 (V471.01 ‘koš’), letven koš 3/086 (V319.01 ‘koš’), ‘oprtni koš’) listni koš 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/088 koša 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 (V471.01 ‘oprtni koš’), malinski koš (V320.01 ‘jerbas’), 3/088 (V471.01 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) ‘oprtni koš’), naramni koš 3/086 košar 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 (V319.01 ‘koš’), oblačni koš 3/086 (V320.01 ‘jerbas’), 3/087 (V320.01 (V319.01 ‘koš’), pleten koš 3/086 ‘jerbas’) (V319.01 ‘koš’), 3/088 (V471.01 ‘oprtni košara 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček koš’), račnati koš 3/086 (V319.01 ‘koš’), s štirimi kolesi’), 3/086 (V319.01 ‘koš’), rezaničn(i) koš 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 (V320.01 ‘jerbas’), 3/088 (V471.01 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), rezanski ‘oprtni koš’)  košara glavača 3/087 koš 3/086 (V319.01 ‘koš’), senen(i) koš (V320.01 ‘jerbas’) 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/088 (V471.01 košarica 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) ‘oprtni koš’), (ta) naramni koš 3/088 košarna 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) (V471.01 ‘oprtni koš’), (ta) spleTen koš košej 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), koš na ruče z dvema kolesoma’) 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), koš za na košenica 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 hrbet 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), koš (V550.01 ‘senožet’) za na ramo 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), košenina (košeNina) 3/029 (V549.01 koš za seno 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), ‘travnik’), 3/030 (V550.01 ‘senožet’), letveni koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), 3/031 (V551.01 ‘laz’) letvični koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), košič 3/086 (V319.01 ‘koš’) listnati koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), nahrbtni koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni košnja  (ta) prva košnja 3/037 (V303.01 ‘seno’), druga košnja 3/038 (V306.01 koš’), obrtni koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni ‘otava’), 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga koš’), oprtačji koš 3/088 (V471.01 otava)’), otavna košnja 3/038 (V306.01 ‘oprtni koš’), oprtav koš 3/088 (V471.01 ‘otava’), (ta) tretja košnja 3/039 ‘oprtni koš’), oprtenski koš 3/088 (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’) (V471.01 ‘oprtni koš’), oprtni koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), oprtovski koš košp 3/075 (V280.01 ‘cokla (za 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), ovočnjati podkladanje kolesa)’) koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), košpe (Imn) 3/075 (V280.01 ‘cokla paličnat(i) koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni (za podkladanje kolesa)’) koš’), poramni koš 3/088 (V471.01 košura 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 ‘oprtni koš’), prtenski koš 3/088 (V320.01 ‘jerbas’) (V471.01 ‘oprtni koš’), prtovski koš kotač 3/058 (V268.01 ‘kolo’) 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), ramenski kotlar 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), ramni za celo vas’) koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), koza (koze, Imn) 3/046 (V300.01 ‘stebri rezanski koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni kozolca’) 537 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 538 BESEDNO KAZALO kozar 3/100 (V454A.01 ‘pastir – splošno’), kranjska  kranjska svetloba 3/088 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za (V471.01 ‘oprtni koš’) celo vas’), 3/103 (V454B(a).01 ‘planšar’) kravalja 3/091 (V470.01 ‘palica’) kozel 3/045 (V299.01 ‘kozolec’), 3/048 kravar 3/100 (V454A.01 ‘pastir – splošno’), (V302.01 ‘stol v kozolcu’) 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za kozji  kozji mojster 3/101 (V454A(a).01 celo vas’), 3/102 (V454A(b).01 ‘pastir, ‘pastir, ki pase za celo vas’), kozji ki pase za enega gospodarja’), 3/103 pogonič 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, (V454B(a).01 ‘planšar’) ki pase za celo vas’) kravarica 3/104 (V454B(b).01 ‘planšarica’) kozlec 3/045 (V299.01 ‘kozolec’) kravina 3/040 (V305.01 ‘mrva’) kozli (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo krča 3/031 (V551.01 ‘laz’)  lazna krča (ročice) pri plugu’) 3/031 (V551.01 ‘laz’) kozlovec 3/045 (V299.01 ‘kozolec’) krčel 3/071 (V284.01 ‘igo’) kozlovišče 3/045 (V299.01 ‘kozolec’) krevlja 3/091 (V470.01 ‘palica’) kozol 3/045 (V299.01 ‘kozolec’) krevljice (Imn) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške kozolčnjak 3/046 (V300.01 ‘stebri sani’) kozolca’) krinica 3/020 (V296.01 ‘velnica’) kozolec 3/045 (V299.01 ‘kozolec’)  stebri kripa 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska kozolca 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’), na vozu’), 3/078 (V271.01 ‘ročni late kozolca 3/047 (V301.01 ‘late voziček’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni kozolca’), stol v kozolcu 3/048 (V302.01 voziček z dvema kolesoma’), 3/080 ‘stol v kozolcu’) (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’), 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) kozovec 3/045 (V299.01 ‘kozolec’) kripica 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), koža 3/018 (V291.01 ‘gožva’) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček kožiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) z dvema kolesoma’) kožuhanje 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) kripič 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) kožuhati (kožuHati) 3/022 (V198.01 kripnjak 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) ‘ličkati’) kriv  kriva palica 3/091 (V470.01 krabala 3/091 (V470.01 ‘palica’) ‘palica’) krabalica 3/091 (V470.01 ‘palica’) krivka 3/091 (V470.01 ‘palica’) kraj 3/006 (V572.01 ‘leha’), 3/099 križ 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’), (V463.01 ‘deske ograje’)  prvi kraj 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/065 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’) zadnji kraj 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji križi (Imn) 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) del voza’) krajci (Imn) 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) krma 3/037 (V303.01 ‘seno’), 3/040 krajevec (krajevci Imn) 3/099 (V463.01 (V305.01 ‘mrva’), 3/049 (V304a.01 ‘deske ograje’) ‘ostrv, ostrnica’)  tretja krma 3/039 krajni  krajna žaganica 3/057 (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’) (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’) krompir  drevo za krompir 3/008 krajnik (krajniki, Imn) 3/057 (V273(b).01 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), 3/009 ‘stranska deska na vozu’), 3/099 (V286a.01 ‘ralo’) (V463.01 ‘deske ograje’) krosna 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/088 kramp 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri (V471.01 ‘oprtni koš’) verigi’) krošnja (krošnje, Imn) 3/088 (V471.01 krampič 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri ‘oprtni koš’), 3/048 (V302.01 ‘stol verigi’) v kozolcu’) 538 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 539 BESEDNO KAZALO krpeli (Imn) 3/018 (V291.01 ‘gožva’) ‘zavreti z verigo’), zavreti z lancem krplje (Imn) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), krščanje 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) zažlajfati z lancem 3/073 (V279(a).01 krtič 3/083 (V281.02 ‘sani’) ‘zavreti z verigo’) krtiče (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) lanket 3/063 (V277.01 ‘sora’) kruka 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri lankina 3/063 (V277.01 ‘sora’) verigi’) lankvada 3/063 (V277.01 ‘sora’) krušnik 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) lankvadara 3/063 (V277.01 ‘sora’) kucler 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) lastinar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) kučka 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) laški  laški jarem 3/070 (V283(b).01 kuhlja 3/020 (V296.01 ‘velnica’) ‘jarem za dva vola’), 3/071 (V284.01 kulak 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) ‘igo’) kuli 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) lat 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) kultivator 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) lata  late kozolca 3/047 (V301.01 ‘late kumf 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) kozolca’) kup 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – splošno’ lata (late, Imn) 3/047 (V301.01 ‘late in ‘kopica sena za čez noč’), 3/044 kozolca’), 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), (V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’) 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) kupec 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – latnik 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) latnjak 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) kupič 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – latva 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) laz 3/031 (V551.01 ‘laz’), 3/114 (V551.02 kupični  kupično drevo 3/008 (V286(b).01 ‘laz – pomen’) ‘dvojni plug’) laz 3/004 (V547.01 ‘polje’), 3/029 (V549.01 kurte (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) ‘travnik’), 3/030 (V550.01 ‘senožet’), kusa 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) 3/031 (V551.01 ‘laz’), 3/114 (V551.02 kuzla 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘laz – pomen’) ‘enojni plug’), 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni lazek 3/031 (V551.01 ‘laz’) plug’) lazina 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/031 kvaka 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri (V551.01 ‘laz’) verigi’) lazje 3/031 (V551.01 ‘laz’) kvasenica  korpa za kvasenice 3/087 lazni  lazni plug 3/008 (V286(b).01 (V320.01 ‘jerbas’) ‘dvojni plug’), lazna krča 3/031 (V551.01 ‘laz’) L lazno 3/031 (V551.01 ‘laz’) lac 3/018 (V291.01 ‘gožva’) leč 3/054 (V276A.01 ‘oplen’), 3/081 laderfar 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) (V272.01 ‘ročica’) lajbkis 3/071 (V284.01 ‘igo’) leder 3/018 (V291.01 ‘gožva’) lajšta (laJšt-; lajšte, Imn) 3/011 (V288.01 ledina 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/037 ‘črtalo (nož pri plugu)’), 3/047 (V301.01 (V303.01 ‘seno’) ‘late kozolca’), 3/098 (V461.01 ‘kol ledrni  ledrna gož 3/018 (V291.01 ograje’), 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) ‘gožva’) lajtervagen 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) ledrno 3/018 (V291.01 ‘gožva’) lanc  devati lanc prek 3/073 (V279(a).01 lege (Imn) 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) ‘zavreti z verigo’), zabremzati z lancem legnar 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’)  voz 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), z legnarjem 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) zapreti z lancem 3/073 (V279(a).01 leha 3/006 (V572.01 ‘leha’) 539 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 540 BESEDNO KAZALO leha 3/005 (V548.01 ‘njiva’), 3/006 lemežek 3/010 (V287.01 ‘lemež’) (V572.01 ‘leha’), 3/092 (V321B.01 lempa 3/089 (V472.01 ‘brenta’) ‘lesa’)  drevo za lehe 3/008 (V286(b).01 lesa 3/092 (V321B.01 ‘lesa’) ‘dvojni plug’) lesa 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’), 3/056 lehica 3/006 (V572.01 ‘leha’) (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’), lejter  lejter voz 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) 3/092 (V321B.01 ‘lesa’), 3/095 (V160.01 lejtra1 3/020 (V296.01 ‘velnica’) ‘plot’), 3/096 (V460.01 ‘ograja’), 3/099 lejtra2 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) (V463.01 ‘deske ograje’) lejtre (Imn) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lesce (Imn) 3/092 (V321B.01 ‘lesa’) 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na lese (Imn) 3/057 (V273(b).01 ‘stranska vozu’)  kola z lejtrami 3/051 (V270.01 deska na vozu’) ‘lojtrnik’), voz z lejtrami 3/051 (V270.01 lesen  lesena os 3/061 (V275(a).01 ‘lojtrnik’), voz z lejtrimi 3/051 (V270.01 ‘lesena os’) ‘lojtrnik’), senske lejtre (im. mn.) 3/051 lesen  lesen plug 3/007 (V286.02 ‘plug – (V270.01 ‘lojtrnik’) splošno’ in ‘enojni plug’), leseno drevo lejtranica (lejtranice, Imn) 3/051 (V270.01 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni ‘lojtrnik’) plug’), leseno ralo 3/007 (V286.02 ‘plug – lejtrast  lejtrast voz 3/051 (V270.01 splošno’ in ‘enojni plug’), leseni plug ‘lojtrnik’) 3/009 (V286a.01 ‘ralo’), lesena lopata lejtrati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) 3/020 (V296.01 ‘velnica’), lesen pod lejtratni  lejtratni voz 3/051 (V270.01 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska na ‘lojtrnik’) vozu’), lesen aks 3/061 (V275(a).01 lejtrice (Imn) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), ‘lesena os’), aks lesen 3/061 (V275(a).01 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na ‘lesena os’), lesena aks 3/061 (V275(a).01 vozu’) ‘lesena os’), lesena aksa 3/061 (V275(a).01 lejtrnati  lejtrnati voz 3/051 (V270.01 ‘lesena os’), lesena nared 3/061 ‘lojtrnik’) (V275(a).01 ‘lesena os’), lesena os 3/061 lejtrni  lejtrni voz 3/051 (V270.01 (V275(a).01 ‘lesena os’), lesena podvoz ‘lojtrnik’) 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’), leseni lejtrnica (lejtrnice, Imn) 3/051 (V270.01 homot 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega ‘lojtrnik’)  voz z lejtrnicami 3/051 vola’), lesena gož 3/071 (V284.01 ‘igo’), (V270.01 ‘lojtrnik’) lesena pura 3/079 (V271(a).01 ‘ročni lejtrnik 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) voziček z dvema kolesoma’) lejtrovski  lejtrovski voz 3/051 (V270.01 lesenjak 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/061 ‘lojtrnik’) (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/075 (V280.01 lejtrski  lejtrske gare (im. mn.) 3/051 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’) (V270.01 ‘lojtrnik’), lejtrski voz 3/051 lesica 3/092 (V321B.01 ‘lesa’) (V270.01 ‘lojtrnik’) leska  graja iz lesk 3/097 (V462.01 lekseljni (Imn) 3/057 (V273(b).01 ‘stranska ‘pletena ograja’), 3/092 (V321B.01 ‘lesa’) deska na vozu’) lestnice (Imn)  kola z lesTnicami 3/051 lemeš 3/010 (V287.01 ‘lemež’), 3/011 (V270.01 ‘lojtrnik’) (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’), 3/011 lestvica 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’) lestvice (lesTvic-, Imn) 3/051 (V270.01 lemež 3/010 (V287.01 ‘lemež’) ‘lojtrnik’), 3/057 (V273(b).01 ‘stranska lemež 3/010 (V287.01 ‘lemež’)  oralo na deska na vozu’)  kola z lesTvicami dva lemeža 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z plug’), plužni lemež 3/010 (V287.01 lestvicami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), ‘lemež’) kola na lestvice 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) 540 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 541 BESEDNO KAZALO lestvični  lestvična kola 3/051 (V270.01 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz na lojtrah 3/051 ‘lojtrnik’) (V270.01 ‘lojtrnik’), voz na lojtre 3/051 lestvičnjak 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtrah 3/051 letva (letve, Imn) 3/047 (V301.01 ‘late (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtrami 3/051 kozolca’), 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtro 3/051 letveni  letven koš 3/086 (V319.01 ‘koš’), (V270.01 ‘lojtrnik’) letveni koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) lojtran  (ta) lojtran voz 3/051 (V270.01 letvični  letvični koš 3/088 (V471.01 ‘lojtrnik’) ‘oprtni koš’) lojtranci (Imn)  voz z lojtranci 3/051 ličiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) (V270.01 ‘lojtrnik’) ličkati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) lojtranice (Imn) 3/057 (V273(b).01 ličkati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) ‘stranska deska na vozu’) likati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) lojtranica (lojtranice, Imn) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’)  voz na lojtranice 3/051 listnati  listnati koš 3/088 (V471.01 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtranicami ‘oprtni koš’) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z listni  listni koš 3/086 (V319.01 ‘koš’), lojtranicmi 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) lojtranik 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) listnik 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/086 lojtraniški  lojtraniški voz 3/051 (V319.01 ‘koš’), 3/088 (V471.01 ‘oprtni (V270.01 ‘lojtrnik’) koš’) lojtranski  lojtranski voz 3/051 (V270.01 listnjak 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) ‘lojtrnik’) lištra 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) lojtrast  lojtrast voz 3/051 (V270.01 livada 3/029 (V549.01 ‘travnik’) ‘lojtrnik’) liza 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček lojtratni  lojtratni voz 3/051 (V270.01 z dvema kolesoma’) ‘lojtrnik’) liže (Imn) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) lojtrčki  lojtrčki voz 3/051 (V270.01 ljuka 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’) ‘lojtrnik’) ljuljka 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga lojtrčni  lojtrčn(i) voz 3/051 (V270.01 otava)’) ‘lojtrnik’) lobnica 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – lojtrčnik 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) lojtrčnjak 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) locen 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega lojtre (Imn) 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) vola’) lojtrica (lojtrice, Imn) 3/051 (V270.01 locne (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo ‘lojtrnik’)  voz z lojtrico 3/051 (V270.01 (ročice) pri plugu’) ‘lojtrnik’), voz z lojtricami 3/051 ločica 3/029 (V549.01 ‘travnik’) (V270.01 ‘lojtrnik’) ločnik 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) lojtrna 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska lodrica 3/089 (V472.01 ‘brenta’) na vozu’) lodža 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 lojtrnati  lojtrnati voz 3/051 (V270.01 (V281(b).01 ‘otroške sani’) ‘lojtrnik’) log 3/029 (V549.01 ‘travnik’) lojtrnica (lojtrnice, Imn) 3/051 (V270.01 lojnica 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – ‘lojtrnik’), 3/057 (V273(b).01 ‘stranska splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) deska na vozu’)  voz z lojtrnicami 3/051 lojtra (lojtre, Imn) 3/051 (V270.01 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz na lojtrnice ‘lojtrnik’), 3/057 (V273(b).01 ‘stranska 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voziček deska na vozu’)  kola z lojtrami 3/051 z lojtrnicami 3/080 (V271(b).01 ‘ročni (V270.01 ‘lojtrnik’), na lojtro voz 3/051 voziček s štirimi kolesi’) 541 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 542 BESEDNO KAZALO lojtrni  (ta) lojtrn- voz 3/051 (V270.01 mačka 3/075 (V280.01 ‘cokla (za ‘lojtrnik’), lojtrna kola 3/051 (V270.01 podkladanje kolesa)’) ‘lojtrnik’) majar 3/103 (V454B(a).01 ‘planšar’) lojtrnik 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) majarica 3/104 (V454B(b).01 ‘planšarica’) lojtrnik 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) majčken  majčken voz 3/078 (V271.01 lojtrniški  lojtrniški voz 3/051 (V270.01 ‘ročni voziček’) ‘lojtrnik’) majer 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase lojtrnjak 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) za celo vas’), 3/103 (V454B(a).01 lojtrnski  lojtrnski voz 3/051 (V270.01 ‘planšar’) ‘lojtrnik’) majerica 3/104 (V454B(b).01 ‘planšarica’) lojtrski  lojtrski voz 3/051 (V270.01 majhen  majhen K//met 3/003 (V186.01 ‘lojtrnik’) ‘bajtar’), majhen paver 3/003 (V186.01 lojtršček 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) ‘bajtar’), ta majhen plug 3/007 (V286.02 lojtršnji  lojtršnji voz 3/051 (V270.01 ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’), majhno ‘lojtrnik’) drevo 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in loka 3/029 (V549.01 ‘travnik’) ‘enojni plug’), ta majhne vage (im. mn.) lončica 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) majiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) lonica 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga makinati 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’) otava)’), 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – mali  (ta) mali kontadin 3/003 (V186.01 splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’), ‘bajtar’), mali gruntar 3/003 (V186.01 3/044 (V304(b).01 ‘kopica sena za čez ‘bajtar’), mali k//met 3/003 (V186.01 zimo’) ‘bajtar’), mali paver 3/003 (V186.01 lopata 3/010 (V287.01 ‘lemež’), 3/020 ‘bajtar’), mali posestnik 3/003 (V186.01 (V296.01 ‘velnica’)  lopata od ‘bajtar’), ta mala otava 3/039 (V307.01 vardžinona 3/011 (V288.01 ‘črtalo ‘vnuka (druga otava)’), ta mala kopica (nož pri plugu)’), lesena lopata 3/020 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – splošno’ (V296.01 ‘velnica’) in ‘kopica sena za čez noč’), (ta) mal- vag- lopatica 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’), mali plugu)’), 3/020 (V296.01 ‘velnica’) dritelj 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna lorcen 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) vaga’), mali vagir 3/066 (V274(b).01 lovnica 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – ‘vprežna vaga’), ta mali triTelj 3/066 splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) (V274(b).01 ‘vprežna vaga’), mali jarem loza 3/031 (V551.01 ‘laz’) 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), ložinski  ložinski plug 3/008 (V286(b).01 (ta) mal- kolca 3/078 (V271.01 ‘ročni ‘dvojni plug’) voziček’), mali vozek 3/078 (V271.01 lupati 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’), 3/022 ‘ročni voziček’), 3/080 (V271(b).01 ‘ročni (V198.01 ‘ličkati’) voziček s štirimi kolesi’), ta mali voziček 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/080 lupiti (Lupiti) 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi luski 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) kolesi’), male kola na dva potača 3/079 luskinje 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema luščiti (Luščiti) 3/022 (V198.01 ‘ličkati’), kolesoma’), male kolca 3/079 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema kolesoma’), ta mali voziček 3/079 M (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema maček 3/072 (V278.01 ‘zavora’), 3/075 kolesoma’), mal- kola 3/080 (V271(b).01 (V280.01 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’) ‘ročni voziček s štirimi kolesi’), male 542 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 543 BESEDNO KAZALO kolica 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček menoti 3/024 (V196.01 ‘meti’), 3/113 s štirimi kolesi’), mali voznjak 3/080 (V196.07 ‘meti – pomen’)  ven menoti (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi 3/113 (V196.07 ‘meti – pomen’) kolesi’), (ta) male sani 3/084 (V281(b).01 merica 3/020 (V296.01 ‘velnica’) ‘otroške sani’), ta male sanke 3/084 merjasec 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ (V281(b).01 ‘otroške sani’), koš ta mali in ‘enojni plug’), 3/008 (V286(b).01 3/086 (V319.01 ‘koš’) ‘dvojni plug’), 3/009 (V286a.01 ‘ralo’), malin (maLin) 3/026 (V187.01 ‘mlin’) 3/010 (V287.01 ‘lemež’) malinica 3/026 (V187.01 ‘mlin’) mesati 3/024 (V196.01 ‘meti’) malinski  malinski koš 3/086 (V319.01 mesti 3/024 (V196.01 ‘meti’), 3/113 ‘koš’), 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) (V196.07 ‘meti – pomen’) malohišnik  malohišnik 3/003 (V186.01 mestni  mestni pastir 3/101 (V454A(a).01 ‘bajtar’) ‘pastir, ki pase za celo vas’) manati 3/024 (V196.01 ‘meti’), 3/113 mešati 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) (V196.07 ‘meti – pomen’) met (meti, Imn) 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) mandeljc 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – metalnica 3/109 (V465.02 ‘pinja’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) metenica (meTenica) 3/109 (V465.02 manice (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo ‘pinja’) (ročice) pri plugu’) meti 3/024 (V196.01 ‘meti’), 3/113 maniti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’), 3/023 (V196.07 ‘meti – pomen’) (V198a.01 ‘ružiti’), 3/024 (V196.01 meti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’), 3/023 ‘meti’), 3/113 (V196.07 ‘meti – pomen’) (V198a.01 ‘ružiti’), 3/024 (V196.01 manoti 3/024 (V196.01 ‘meti’) ‘meti’), 3/113 (V196.07 ‘meti – pomen’) mantije (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo metilnica 3/109 (V465.02 ‘pinja’) (ročice) pri plugu’) metiti 3/024 (V196.01 ‘meti’), 3/113 maseljčar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V196.07 ‘meti – pomen’) maselnica 3/109 (V465.02 ‘pinja’) mezeva 3/004 (V547.01 ‘polje’) maslenka 3/109 (V465.02 ‘pinja’) mezevje 3/004 (V547.01 ‘polje’) mašin 3/020 (V296.01 ‘velnica’) miken  miken voz 3/078 (V271.01 ‘ročni mašinati 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’), 3/019 voziček’) (V297.01 ‘vejati’), 3/024 (V196.01 ‘meti’) mir 3/096 (V460.01 ‘ograja’) mašiniti 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’), 3/024 mitar 3/100 (V454A.01 ‘pastir – splošno’) (V196.01 ‘meti’) mlač 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) mečina 3/021 (V295.01 ‘pleva’) mlača 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) medrnja 3/096 (V460.01 ‘ograja’) mlačenje 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) mehki  mehki sir 3/108 (V458.01 ‘skuta’) mlačev 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) meja 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 mlačev 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) (V550.01 ‘senožet’), 3/094 (V453.01 mlačva 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) ‘stan – tamar’), 3/097 (V462.01 ‘pletena mladica 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ograja’)  dratena meja 3/097 (V462.01 otava)’) ‘pletena ograja’) mlat 3/013 (V294.01 ‘mlačev’), 3/016 mekinje 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) (V290.01 ‘cepec’) melja 3/027 (V189.01 ‘moka’) mlatec 3/015 (V292.01 ‘mlatič’), 3/016 meloti 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) (V290.01 ‘cepec’) mencati 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’), 3/024 mlatelj 3/015 (V292.01 ‘mlatič’) (V196.01 ‘meti’) mlatenje 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) meniti 3/024 (V196.01 ‘meti’) mlatev 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) 543 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 544 BESEDNO KAZALO mlatič 3/015 (V292.01 ‘mlatič’) morel 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – mlatič 3/015 (V292.01 ‘mlatič’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) mlatidev 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) moser 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) mlatidva 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) motenik 3/109 (V465.02 ‘pinja’) mlatilo 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) moti 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) mlatitba 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) motilnica 3/109 (V465.02 ‘pinja’) mlatitev 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) mreža 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) mlatiti 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’) mrežasta  mrežasta ograja 3/097 mlatiti 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’), 3/024 (V462.01 ‘pletena ograja’) (V196.01 ‘meti’) mrežnata  mrežnata ograja 3/097 mlatitje 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) (V462.01 ‘pletena ograja’) mlatitva 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) mrva 3/040 (V305.01 ‘mrva’), 3/112 (V305.02 ‘mrva – pomen’) mlatje 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) mrva (mrve, Imn) 3/037 (V303.01 ‘seno’), mlatlej 3/016 (V290.01 ‘cepec’) 3/038 (V306.01 ‘otava’), 3/040 (V305.01 mlatnja 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) ‘mrva’), 3/112 (V305.02 ‘mrva – pomen’) mlatovec 3/015 (V292.01 ‘mlatič’)  suha mrva 3/037 (V303.01 ‘seno’), mlatva 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) ovčja mrva 3/040 (V305.01 ‘mrva’), mlekarica 3/104 (V454B(b).01 3/112 (V305.02 ‘mrva – pomen’), senene ‘planšarica’) mrve 3/040 (V305.01 ‘mrva’), 3/112 mleti 3/025 (V188.01 ‘mleti’) (V305.02 ‘mrva – pomen’) mleti 3/025 (V188.01 ‘mleti’) mrvica 3/040 (V305.01 ‘mrva’) mlezovina 3/108 (V458.01 ‘skuta’) mrviti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) mlezva (mlezVa) 3/108 (V458.01 ‘skuta’) mržiti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) mlin 3/026 (V187.01 ‘mlin’) mučkati 3/024 (V196.01 ‘meti’) mlin 3/026 (V187.01 ‘mlin’)  vejatni mlin mulpleh 3/010 (V287.01 ‘lemež’) 3/020 (V296.01 ‘velnica’), vetni mlin murava 3/040 (V305.01 ‘mrva’) 3/020 (V296.01 ‘velnica’), vetrni mlin muravina 3/040 (V305.01 ‘mrva’) 3/020 (V296.01 ‘velnica’) muša 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – moc 3/059 (V269.01 ‘pesto’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) močen  močen kmet 3/002 (V185.01 mužci (Imn) 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) ‘gruntar’) mužgati 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) mohant 3/105 (V456.01 ‘sir’), 3/108 mužljar (mužljarji, Imn) 3/099 (V463.01 (V458.01 ‘skuta’) ‘deske ograje’) mohot 3/107 (V457.01 ‘sirotka’), 3/108 mužnar (mužnarji, Imn) 3/099 (V463.01 (V458.01 ‘skuta’) ‘deske ograje’) mojster  kozji mojster 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo N vas’), ovčji mojster 3/101 (V454A(a).01 na  deska na vozu 3/055 (V273.01 ‘deska ‘pastir, ki pase za celo vas’) na vozu’), spodnja deska na vozu 3/056 mok 3/027 (V189.01 ‘moka’) (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’), moka 3/027 (V189.01 ‘moka’) stranska deska na vozu 3/057 moka 3/027 (V189.01 ‘moka’) (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’), montanjur 3/100 (V454A.01 ‘pastir – velika vaga na ojesu 3/065 (V274(a).01 splošno’), 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki ‘velika vaga na ojesu’) pase za celo vas’), 3/102 (V454A(b).01 na  drevo na eno brazdo 3/007 (V286.02 ‘pastir, ki pase za enega gospodarja’) ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’), plug na 544 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 545 BESEDNO KAZALO eno desko 3/007 (V286.02 ‘plug – naplan 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) splošno’ in ‘enojni plug’), drevo na duplo naramni  naramni koš 3/086 (V319.01 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), drevo ‘koš’), (ta) naramni koš 3/088 (V471.01 na dve brazde 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni ‘oprtni koš’) plug’), oralo na dva lemeža 3/008 narba 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) (V286(b).01 ‘dvojni plug’), plug na dva nared 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 tala 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/062 plug na dve deske 3/008 (V286(b).01 (V275(b).01 ‘železna os’)  prvi nared ‘dvojni plug’), na lojtro voz 3/051 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (V270.01 ‘lojtrnik’), kola na lestvice prv- nared 3/060 (V275.01 ‘os’), zadnji 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz na dolgo nared 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz na lojtrah voza’), zadnj- nared 3/060 (V275.01 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz na ‘os’), lesena nared 3/061 (V275(a).01 lojtranice 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz ‘lesena os’), železna nared 3/062 na lojtre 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz (V275(b).01 ‘železna os’) na lojtrnice 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), narejati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) voz na škale 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), naročje 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) voz na škalice 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), naružiti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) voz na špangeljne 3/051 (V270.01 nasad 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) ‘lojtrnik’), zapremzati s ketino/na ketino nasen 3/021 (V295.01 ‘pleva’) 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), navaden 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ zažlajfati na rajs 3/073 (V279(a).01 in ‘enojni plug’)  navaden/navadni plug ‘zavreti z verigo’), žlajfati na ketino 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), ‘enojni plug’) zavreti na rajs 3/074 (V279(b).01 navilj 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – ‘zavreti z zavoro’), voz na roko 3/078 splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’), (V271.01 ‘ročni voziček’), vozič na 3/044 (V304(b).01 ‘kopica sena za čez roke/rokah 3/078 (V271.01 ‘ročni zimo’) voziček’), male kola na dva potača nečice (Imn) 3/020 (V296.01 ‘velnica’) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček nečke (Imn) 3/020 (V296.01 ‘velnica’) z dvema kolesoma’), vozič na dve koli nemški  nemška detelja 3/039 (V307.01 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček ‘vnuka (druga otava)’) z dvema kolesoma’), vozič na dveh njiva 3/005 (V548.01 ‘njiva’) kolah 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček njiva (NJiVa, NJiv-) 3/004 (V547.01 z dvema kolesoma’), kolca na štirih ‘polje’), 3/005 (V548.01 ‘njiva’), 3/006 kolesih 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček (V572.01 ‘leha’), 3/029 (V549.01 s štirimi kolesi’), koš za na hrbet 3/088 ‘travnik’)  ozka njiva 3/006 (V572.01 (V471.01 ‘oprtni koš’), koš za na ramo ‘leha’), pas njive 3/006 (V572.01 ‘leha’) 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), koš na ruče njivača 3/029 (V549.01 ‘travnik’) 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), njivica 3/005 (V548.01 ‘njiva’), 3/006 nagornjak 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V572.01 ‘leha’) nahrbtni  najtavečji paver 3/002 noč  kopica sena – splošno in kopica sena (V185.01 ‘gruntar’) za čez noč 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – najtavečji  nahrbtni koš 3/088 (V471.01 splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) ‘oprtni koš’) noga 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) naklepati 3/032 (V311.01 ‘klepati’) pri plugu’) nalojtran  nalojtran voz 3/051 (V270.01 noli 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) ‘lojtrnik’) novina 3/031 (V551.01 ‘laz’) 545 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 546 BESEDNO KAZALO nož 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’) obratiti 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’)  nož pri plugu 3/011 (V288.01 ‘črtalo obravnavati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (nož pri plugu)’), plužni nož 3/011 obrniti 3/019 (V297.01 ‘vejati’), 3/042 (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’) (V314.01 ‘obračati (seno)’) nožek 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri obroček 3/018 (V291.01 ‘gožva’)  ta plugu)’)  nožek pri drevesu 3/011 usnjast(i) obroček 3/018 (V291.01 (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’) ‘gožva’) nožič 3/010 (V287.01 ‘lemež’), 3/011 obrov 3/029 (V549.01 ‘travnik’) (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’)  nožič obrtni  obrtni koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni pri drevesu 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož koš’) pri plugu)’) od  plug od železa 3/007 (V286.02 ‘plug – nuljka 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga splošno’ in ‘enojni plug’), lopata od otava)’) vardžinona 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’), rogje od pluga 3/012 O (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’), obariti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) palica od cepu 3/017 (V289B.01 ‘držalo obarjalec 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) pri cepcu’), roč od cepca 3/017 (V289B.01 občinjati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) ‘držalo pri cepcu’), bracadura od zad oblačni  oblačni koš 3/086 (V319.01 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), ‘koš’) jarem od samca 3/069 (V283(a).01 obloda 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) ‘jarem za enega vola’), jarem od para obloga 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), na vozu’) kol (od) ograje 3/098 (V461.01 ‘kol obloja 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) ograje’), kolec (od) graje 3/098 (V461.01 oblojtran  o(b)lojtran voz 3/051 (V270.01 ‘kol ograje’), kolec (od) ograje 3/098 ‘lojtrnik’) (V461.01 ‘kol ograje’) oboj 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) oder 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) oboralnik 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) odrnica 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) oborati  drevo za oborati 3/008 odvezovati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) (V286(b).01 ‘dvojni plug’) ofer 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) obotavček 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ofuliti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’), 3/023 otava)’) (V198a.01 ‘ružiti’) obotavec 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ogal 3/006 (V572.01 ‘leha’) otava)’) ogon 3/005 (V548.01 ‘njiva’), 3/006 obračalni  obračalni plug 3/007 (V286.02 (V572.01 ‘leha’) ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’), 3/008 ogona 3/006 (V572.01 ‘leha’) (V286(b).01 ‘dvojni plug’) ogonski  ogonski plug 3/007 (V286.02 obračalnik 3/007 (V286.02 ‘plug – ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’) splošno’ in ‘enojni plug’), 3/008 ograd 3/095 (V160.01 ‘plot’), 3/096 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) (V460.01 ‘ograja’)  spleten ograd 3/097 obračati  obračati (seno) 3/042 (V314.01 (V462.01 ‘pletena ograja’) ‘obračati (seno)’) ograda 3/005 (V548.01 ‘njiva’), 3/029 obračati 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) (V549.01 ‘travnik’), 3/030 (V550.01 obračevati 3/042 (V314.01 ‘obračati ‘senožet’), 3/031 (V551.01 ‘laz’), 3/095 (seno)’) (V160.01 ‘plot’), 3/096 (V460.01 obramni (obraMni)  ta obraMni koš ‘ograja’), 3/097 (V462.01 ‘pletena 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) ograja’) 546 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 547 BESEDNO KAZALO ograja 3/096 (V460.01 ‘ograja’)  pletena ojnice (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo ograja 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), (ročice) pri plugu’) kol ograje 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), okopalnik 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) deske ograje 3/099 (V463.01 ‘deske okrajek (okrajki, Imn) 3/099 (V463.01 ograje’) ‘deske ograje’) ograja 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’), okrajniki (Imn) 3/099 (V463.01 ‘deske 3/095 (V160.01 ‘plot’), 3/096 (V460.01 ograje’) ‘ograja’), 3/097 (V462.01 ‘pletena okrogel  (ta) okrogla korba 3/087 ograja’)  ograja iz protja 3/097 (V320.01 ‘jerbas’) (V462.01 ‘pletena ograja’), ograja iz okrušiti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) šibja 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), oličiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) dratena ograja 3/097 (V462.01 ‘pletena olojtran  o(b)lojtran voz 3/051 (V270.01 ograja’), drotnasta ograja 3/097 ‘lojtrnik’) (V462.01 ‘pletena ograja’), drotnata olupiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) ograja 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), oluščiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) mrežasta ograja 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), mrežnata ograja 3/097 omaniti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) (V462.01 ‘pletena ograja’), pleTena ometi 3/024 (V196.01 ‘meti’), 3/113 ograja 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), (V196.07 ‘meti – pomen’) spletena ograja 3/097 (V462.01 ‘pletena omrviti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) ograja’), žična ograja 3/097 (V462.01 opaž 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na ‘pletena ograja’), kol (od) ograje 3/098 vozu’) (V461.01 ‘kol ograje’), kolec (od) ograje opelj 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), kol pri voza’), 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) ograji 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), kol ophati 3/024 (V196.01 ‘meti’) za ograjo 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) oplaz 3/006 (V572.01 ‘leha’), 3/031 ograjba 3/095 (V160.01 ‘plot’), 3/096 (V551.01 ‘laz’) (V460.01 ‘ograja’), 3/097 (V462.01 oplen 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) ‘pletena ograja’)  pleTena ograjba oplen (oplN, plen) 3/052 (V276B(a).01 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) ‘prednji del voza’), 3/053 (V276B(b).01 ograjenica 3/096 (V460.01 ‘ograja’) ‘zadnji del voza’), 3/054 (V276A.01 ogrebač 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), ‘oplen’)  oplen prednji 3/052 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), ogrebalnik 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) sprednji oplen 3/052 (V276B(a).01 ogrinjač 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) ‘prednji del voza’), ta prednji oplen oja 3/067 (V267.01 ‘oje (štanga)’) 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), oje 3/067 (V267.01 ‘oje (štanga)’)  velika oplen zadnji 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji vaga na ojesu 3/065 (V274(a).01 ‘velika del voza’), (ta) zadnji oplen 3/053 vaga na ojesu’) (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) oje 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), oplena 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) 3/067 (V267.01 ‘oje (štanga)’), 3/081 opleva 3/021 (V295.01 ‘pleva’) (V272.01 ‘ročica’) opora 3/081 (V272.01 ‘ročica’) ojica (ojice, Imn) 3/067 (V267.01 ‘oje opornjak 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’) (štanga)’) oprtačji  oprtačji koš 3/088 (V471.01 ojnarice (Imn) 3/067 (V267.01 ‘oje ‘oprtni koš’) (štanga)’) oprtav  oprtav koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni ojnica (ojnice, Imn) 3/067 (V267.01 ‘oje koš’) (štanga)’) oprte (Imn) 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) 547 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 548 BESEDNO KAZALO oprtenski  oprtenski koš 3/088 (V471.01 osebenik 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) ‘oprtni koš’) osebenjek 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) oprtež 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) osebenjekar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) oprtni  oprtni koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni osek 3/096 (V460.01 ‘ograja’) koš’) osel 3/035 (V309.01 ‘osla’) oprtni  oprtni koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni oselnik 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) koš’) oselnik (Oselnik) 3/035 (V309.01 ‘osla’), oprtnik 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/088 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) (V471.01 ‘oprtni koš’) oselnjak (oseLnjak) 3/036 (V310.01 oprtnjak 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/088 ‘oselnik’) (V471.01 ‘oprtni koš’) osina (osine, Imn) 3/021 (V295.01 ‘pleva’), oprtovnik 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) 3/059 (V269.01 ‘pesto’) oprtovski  oprtovski koš 3/088 (V471.01 osipač 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘oprtni koš’) ‘enojni plug’), 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni opucati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) plug’), 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) orača 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in osipalnik 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) ‘enojni plug’), 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) osiriti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) orala 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in osla 3/035 (V309.01 ‘osla’) ‘enojni plug’) osla 3/035 (V309.01 ‘osla’) oralnik 3/010 (V287.01 ‘lemež’) oslica (oSlica) 3/035 (V309.01 ‘osla’), oralo 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – splošno’ 3/009 (V286a.01 ‘ralo’), 3/007 (V286.02 in ‘kopica sena za čez noč’), 3/044 ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’)  oralo (V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’), na dva lemeža 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) plug’) oslo 3/035 (V309.01 ‘osla’) orati  drevo za orati 3/007 (V286.02 oslovnik 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’), 3/008 oslung 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) (V286(b).01 ‘dvojni plug’) osnica 3/060 (V275.01 ‘os’) ore 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri osolnik 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) plugu’) osovina 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 orliči (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/062 ornica 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/037 (V275(b).01 ‘železna os’) (V303.01 ‘seno’), 3/039 (V307.01 ‘vnuka osredek 3/006 (V572.01 ‘leha’), 3/018 (druga otava)’), 3/040 (V305.01 ‘mrva’), (V291.01 ‘gožva’) 3/089 (V472.01 ‘brenta’) osrednik 3/018 (V291.01 ‘gožva’) orobkati 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) osrednja 3/018 (V291.01 ‘gožva’) oružiti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) osrednjica 3/018 (V291.01 ‘gožva’) os 3/060 (V275.01 ‘os’)  lesena os 3/061 ostrgača 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – (V275(a).01 ‘lesena os’), železna os 3/062 splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’), (V275(b).01 ‘železna os’) 3/044 (V304(b).01 ‘kopica sena za čez os 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 (V275(a).01 zimo’), 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) ‘lesena os’), 3/062 (V275(b).01 ‘železna os’)  cepna os 3/018 (V291.01 ‘gožva’), ostrica 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) lesena os 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’), ostrilnik 3/035 (V309.01 ‘osla’) železna os 3/062 (V275(b).01 ‘železna ostrn 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) os’) ostrna 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) osak 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) ostrnica 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) 548 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 549 BESEDNO KAZALO ostrnica (Ostrnica) 3/049 (V304a.01 otavnica 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ‘ostrv, ostrnica’) otava)’) ostrnišče (Ostrnišče) 3/049 (V304a.01 otavnik 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ‘ostrv, ostrnica’) otava)’) ostrove (Imn) 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, otavnjak 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ostrnica’) otava)’) ostrovica 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) otepati 3/024 (V196.01 ‘meti’) ostrovka 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) otka 3/010 (V287.01 ‘lemež’), 3/011 ostrožje (Ostrožje) 3/040 (V305.01 ‘mrva’) (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’), 3/012 ostrugati 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’), ostrv 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) 3/016 (V290.01 ‘cepec’), 3/017 ostrv (Ostrv) 3/048 (V302.01 ‘stol v (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) kozolcu’), 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, otolči 3/024 (V196.01 ‘meti’) ostrnica’) otrobi 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) ostrva 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) otrobi (Imn) 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) ostrvica 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) otrobe (Imn) 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) ostrvnica 3/040 (V305.01 ‘mrva’), 3/044 otrobje 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) (V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’) otročji  otročje sani 3/084 (V281(b).01 ostrži (Imn) 3/040 (V305.01 ‘mrva’) ‘otroške sani’), otročje sanke 3/084 osušiti 3/041 (V313.01 ‘sušiti’) (V281(b).01 ‘otroške sani’) osvora (osVora) 3/063 (V277.01 ‘sora’) otroški  otroške sani 3/084 (V281(b).01 ošujati 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) ‘otroške sani’) otava 3/038 (V306.01 ‘otava’), 3/039 otroški  otroške sani 3/084 (V281(b).01 (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’) ‘otroške sani’), otroške sanke 3/084 otava 3/038 (V306.01 ‘otava’), 3/039 (V281(b).01 ‘otroške sani’), otroški (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’), 3/040 voziček 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček (V305.01 ‘mrva’)  (ta) druga otava z dvema kolesoma’) 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’), ovčar 3/100 (V454A.01 ‘pastir – splošno’), (ta) tretja otava 3/039 (V307.01 ‘vnuka 3/102 (V454A(b).01 ‘pastir, ki pase za (druga otava)’), ta mala otava 3/039 enega gospodarja’) (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’), zadnja ovčji  ovčja mrva 3/040 (V305.01 otava 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ‘mrva’), ovčja staja 3/094 (V453.01 otava)’) ‘stan – tamar’), ovčji mojster 3/101 otavček 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo otava)’) vas’), ovčji pogonič 3/101 (V454A(a).01 otavčič 3/038 (V306.01 ‘otava’), 3/039 ‘pastir, ki pase za celo vas’), ovčja mrva (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’) 3/112 (V305.02 ‘mrva – pomen’) otavec 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ovočnjati  ovočnjati koš 3/088 (V471.01 otava)’) ‘oprtni koš’) otavek 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ozek  ozka njiva 3/006 (V572.01 ‘leha’) otava)’) ožnik 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) (V310.01 otavica 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ‘oselnik’) otava)’) ožrd 3/076 (V765a(b).02 ‘žrd’) (V765a(b).02 otavič 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ‘žrd’) otava)’) ožuriti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) (V198.01 otavna  otavna košnja 3/038 (V306.01 ‘ličkati’), 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) ‘otava’) (V198a.01 ‘ružiti’) 549 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 550 BESEDNO KAZALO P pastir 3/100 (V454A.01 ‘pastir – splošno’) pagile 3/018 (V291.01 ‘gožva’) (V291.01  pastir, ki pase za celo vas 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo ‘gožva’) vas’), pastir, ki pase za enega pajtelj (pajTelj) 3/020 (V296.01 ‘velnica’) gospodarja 3/102 (V454A(b).01 ‘pastir, (V296.01 ‘velnica’) ki pase za enega gospodarja’) pajtljati (pajTljati) 3/019 (V297.01 pastir 3/100 (V454A.01 ‘pastir – splošno’), ‘vejati’) (V297.01 ‘vejati’) 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za pal 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) (V461.01 celo vas’), 3/102 (V454A(b).01 ‘pastir, ‘kol ograje’) ki pase za enega gospodarja’), 3/103 palica 3/091 (V470.01 ‘palica’) (V454B(a).01 ‘planšar’)  mestni pastir palica 3/016 (V290.01 ‘cepec’), 3/017 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’), 3/091 za celo vas’), srenjski pastir 3/101 (V470.01 ‘palica’)  palica od cepu 3/017 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’), kriva vas’), vaški pastir 3/101 (V454A(a).01 palica 3/091 (V470.01 ‘palica’) ‘pastir, ki pase za celo vas’) palička 3/091 (V470.01 ‘palica’) pastirček 3/100 (V454A.01 ‘pastir – paličnat  paličnat(i) koš 3/088 (V471.01 splošno’), 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ‘oprtni koš’) ki pase za celo vas’), 3/102 (V454A(b).01 palota 3/020 (V296.01 ‘velnica’) ‘pastir, ki pase za enega gospodarja’) pantovec 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) pastirica 3/104 (V454B(b).01 ‘planšarica’) par  jarem za par 3/070 (V283(b).01 pastirjev  pastirjeva bajta 3/094 ‘jarem za dva vola’), telege za par 3/070 (V453.01 ‘stan – tamar’) (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), jarem pastirka 3/104 (V454B(b).01 ‘planšarica’) od para 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva pastirski  pastirska bajta 3/094 (V453.01 vola’) ‘stan – tamar’), pastirska koča 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) paradana 3/095 (V160.01 ‘plot’), 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) pastirskica 3/104 (V454B(b).01 ‘planšarica’) paradiž 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), paša 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/031 (V551.01 ‘laz’) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema kolesoma’) pašnik 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 (V550.01 ‘senožet’), 3/093 (V455.01 parapet 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska ‘planina’) na vozu’) pašnjak 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/093 pared 3/095 (V160.01 ‘plot’) (V455.01 ‘planina’) parnati 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) paver 3/001 (V181.01 ‘kmet’), 3/002 paruč 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) (V185.01 ‘gruntar’)  bogat paver 3/002 parvaga 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga (V185.01 ‘gruntar’), najtavečji paver na ojesu’) 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), težki paver pas 3/018 (V291.01 ‘gožva’)  pas njive 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), velik(i) paver 3/006 (V572.01 ‘leha’) 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), majhen paver paskulič 3/093 (V455.01 ‘planina’) 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), mali paver pasovnik 3/093 (V455.01 ‘planina’) 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) pasti  pastir, ki pase za celo vas 3/101 pavha 3/075 (V280.01 ‘cokla (za (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo podkladanje kolesa)’) vas’), pastir, ki pase za enega pavrinjak 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) gospodarja 3/102 (V454A(b).01 ‘pastir, pavša 3/091 (V470.01 ‘palica’) ki pase za enega gospodarja’) pečina 3/092 (V321B.01 ‘lesa’) 550 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 551 BESEDNO KAZALO pečnica (peČnica) 3/092 (V321B.01 ‘lesa’) pintovec 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) pehar 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) pitnik 3/100 (V454A.01 ‘pastir – splošno’) pekelj 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) plan 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska na pelca 3/091 (V470.01 ‘palica’) vozu’) perače (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo planina 3/093 (V455.01 ‘planina’) (ročice) pri plugu’) planina (plaNna, plNina) 3/093 perno 3/059 (V269.01 ‘pesto’) (V455.01 ‘planina’) pero 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) planinčar 3/103 (V454B(a).01 ‘planšar’) peruša 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) planinčarica 3/104 (V454B(b).01 pesicar 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) ‘planšarica’) pest 3/059 (V269.01 ‘pesto’) planinčica 3/104 (V454B(b).01 pesta 3/059 (V269.01 ‘pesto’) ‘planšarica’) pestica 3/059 (V269.01 ‘pesto’) planinec 3/103 (V454B(a).01 ‘planšar’) pestnik 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) planinski  planinski hlev 3/094 (V453.01 pesto 3/059 (V269.01 ‘pesto’) ‘stan – tamar’) pesto 3/059 (V269.01 ‘pesto’), 3/060 planka (planke, Imn) 3/056 (V273(a).01 (V275.01 ‘os’) ‘spodnja deska na vozu’), 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’), pestvo (peStvo) 3/059 (V269.01 ‘pesto’) 3/085 (V282.01 ‘smuči’), 3/095 (V160.01 pešča 3/059 (V269.01 ‘pesto’) ‘plot’), 3/096 (V460.01 ‘ograja’), 3/097 pešija 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) (V462.01 ‘pletena ograja’), 3/098 pešijica 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) (V461.01 ‘kol ograje’), 3/099 (V463.01 peški  peški vozek 3/080 (V271(b).01 ‘deske ograje’) ‘ročni voziček s štirimi kolesi’) planšar 3/103 (V454B(a).01 ‘planšar’) petljar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) planšar 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki petrek 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – pase za celo vas’), 3/103 (V454B(a).01 splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) ‘planšar’) petrenica 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – planšarica 3/104 (V454B(b).01 splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) ‘planšarica’) petrinec 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – planšarica 3/104 (V454B(b).01 splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) ‘planšarica’) peza 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/071 planšarka 3/104 (V454B(b).01 ‘planšarica’) (V284.01 ‘igo’), 3/090 (V804(a).01 planta 3/004 (V547.01 ‘polje’), 3/005 ‘breme’) (V548.01 ‘njiva’) pezo 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) plast 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – splošno’ phati (Phati) 3/024 (V196.01 ‘meti’) in ‘kopica sena za čez noč’), 3/044 picon 3/092 (V321B.01 ‘lesa’) (V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’) piconovje (piconovJe) 3/092 (V321B.01 plasta 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – ‘lesa’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) pičje 3/040 (V305.01 ‘mrva’) plastič 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – pik 3/091 (V470.01 ‘palica’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’) pinja 3/109 (V465.02 ‘pinja’) plastiti 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) pinja 3/109 (V465.02 ‘pinja’) plat 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska na pinjenica 3/109 (V465.02 ‘pinja’) vozu’) pinjev 3/109 (V465.02 ‘pinja’) plati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) pinjica 3/109 (V465.02 ‘pinja’) platišče 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska pinjičica 3/109 (V465.02 ‘pinja’) na vozu’), 3/059 (V269.01 ‘pesto’) 551 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 552 BESEDNO KAZALO platničar 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) plot 3/095 (V160.01 ‘plot’) platon 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska plot 3/095 (V160.01 ‘plot’), 3/096 (V460.01 na vozu’) ‘ograja’), 3/097 (V462.01 ‘pletena plavnik 3/089 (V472.01 ‘brenta’) ograja’), 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’)  plaznica 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) plot iz protja 3/097 (V462.01 ‘pletena pri plugu’) ograja’), plot iz sroboti 3/097 (V462.01 pleče  koš za pleči 3/086 (V319.01 ‘koš’) ‘pletena ograja’), plot iz šibja 3/097 pleha 3/006 (V572.01 ‘leha’) (V462.01 ‘pletena ograja’), plot iz vej 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), drenski plehaksar 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’) plot 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), plenir 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) grajeni plot 3/097 (V462.01 ‘pletena pleša 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/031 ograja’), pleTeni plot 3/097 (V462.01 (V551.01 ‘laz’) ‘pletena ograja’), spleTeni plot 3/097 plešnja 3/029 (V549.01 ‘travnik’) (V462.01 ‘pletena ograja’), stoječi plot pleten  pletena ograja 3/097 (V462.01 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), šibnati ‘pletena ograja’) plot 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), pleten (pleTen-)  pleten koš 3/086 troteni plot 3/097 (V462.01 ‘pletena (V319.01 ‘koš’), 3/088 (V471.01 ‘oprtni ograja’), kol za plot 3/098 (V461.01 ‘kol koš’)  pleTena ograja 3/097 (V462.01 ograje’), kolec za plot 3/098 (V461.01 ‘pletena ograja’), pleTena ograjba 3/097 ‘kol ograje’), soha za plot 3/098 (V462.01 ‘pletena ograja’), pleTeni plot (V461.01 ‘kol ograje’), kolek plota 3/098 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) (V461.01 ‘kol ograje’), količ plota 3/098 pletenec 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 (V461.01 ‘kol ograje’), kol pri plotu (V320.01 ‘jerbas’) 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), kol v plotu pletenica (pLetenica) 3/086 (V319.01 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), količ v ‘koš’), 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) plotu 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) pletenjača 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) plotni  plotni kol 3/098 (V461.01 ‘kol pletenjak 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) ograje’) pleter 3/087 (V320.01 ‘jerbas’), 3/088 plotnica  plotnica 3/099 (V463.01 ‘deske (V471.01 ‘oprtni koš’), 3/095 (V160.01 ograje’) ‘plot’), 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) plotovje 3/095 (V160.01 ‘plot’), 3/097 pleterka 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 (V462.01 ‘pletena ograja’) (V320.01 ‘jerbas’) plug 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in pleti 3/019 (V297.01 ‘vejati’), 3/024 ‘enojni plug’)  enojni plug 3/007 (V196.01 ‘meti’) (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’), dvojni plug 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plev 3/021 (V295.01 ‘pleva’) plug’), držalo (ročice) pri plugu 3/012 pleva 3/021 (V295.01 ‘pleva’) (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’) pleva (pleve, Imn) 3/028 (V190.01 plug 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘otrobi’), 3/021 (V295.01 ‘pleva’) ‘enojni plug’), 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plevel 3/021 (V295.01 ‘pleva’) plug’), 3/009 (V286a.01 ‘ralo’), 3/010 pleviti 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (V287.01 ‘lemež’)  plug na eno desko plevje 3/021 (V295.01 ‘pleva’) 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in plevšati 3/024 (V196.01 ‘meti’) ‘enojni plug’), plug od železa 3/007 ploh (plohi, Imn) 3/055 (V273.01 ‘deska na (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni vozu’), 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska plug’), ajnfohen/ajnfohni plug 3/007 na vozu’), 3/057 (V273(b).01 ‘stranska (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni deska na vozu’), 3/099 (V463.01 ‘deske plug’), enobrazden/enobrazdni plug ograje’) 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in 552 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 553 BESEDNO KAZALO ‘enojni plug’), navaden/navadni plug pobreznast  pobreznast korp 3/087 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in (V320.01 ‘jerbas’) ‘enojni plug’), ta majhen plug 3/007 pod 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’), 3/056 (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’)  plug’), ajnfus plug 3/007 (V286.02 ‘plug lesen pod 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja – splošno’ in ‘enojni plug’), enojni plug deska na vozu’), vozni pod 3/055 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in (V273.01 ‘deska na vozu’), 3/056 ‘enojni plug’), lesen plug 3/007 (V286.02 (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’) ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’), podel 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del obračalni plug 3/007 (V286.02 ‘plug – voza’), 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del splošno’ in ‘enojni plug’), 3/008 voza’), 3/054 (V276A.01 ‘oplen’), 3/055 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), ogonski plug (V273.01 ‘deska na vozu’), 3/056 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’), ‘enojni plug’), plug na dva tala 3/008 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na (V286(b).01 ‘dvojni plug’), plug na dve vozu’)  (ta) prvi podel 3/052 deske 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), plug z dvemi klini 3/008 (V286(b).01 prednji podel 3/052 (V276B(a).01 ‘dvojni plug’), ta večji plug 3/008 ‘prednji del voza’), sprednji podel 3/052 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (ta) topelŠen/topelŠni plug 3/008 (V286(b).01 zadnji podel 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji ‘dvojni plug’), dvobrazdni plug 3/008 del voza’), prvi podel 3/054 (V276A.01 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), dvojni plug ‘oplen’), 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), lazni na ojesu’) plug 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), podela 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska ložinski plug 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), plug za grebati 3/009 (V286a.01 na vozu’) ‘ralo’), holpcug plug 3/009 (V286a.01 podelec 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del ‘ralo’), leseni plug 3/009 (V286a.01 voza’)  ta prednji podelec 3/052 ‘ralo’), nož pri plugu 3/011 (V288.01 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), ta ‘črtalo (nož pri plugu)’), rogje od pluga zadnji podelec 3/053 (V276B(b).01 (im. mn.) 3/012 (V289A.01 ‘držalo ‘zadnji del voza’) (ročice) pri plugu’) podelo  prednje podelo 3/052 plužica 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), plužne (Imn) 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni prvo podelo 3/052 (V276B(a).01 plug’) ‘prednji del voza’), zadnje podelo plužni  plužna kolca 3/007 (V286.02 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) ‘plug – splošno’ in ‘enojni plug’), plužna poden 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’), blanja 3/010 (V287.01 ‘lemež’), plužni 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska na lemež 3/010 (V287.01 ‘lemež’), plužno vozu’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček železo 3/010 (V287.01 ‘lemež’), plužni z dvema kolesoma’)  prvi poden 3/052 nož 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), zadnji plugu)’), plužn- ročic- 3/012 (V289A.01 poden 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del ‘držalo (ročice) pri plugu’) voza’), vozni poden 3/055 (V273.01 plužnica (plužnice, Imn) 3/012 (V289A.01 ‘deska na vozu’), 3/056 (V273(a).01 ‘držalo (ročice) pri plugu’) ‘spodnja deska na vozu’) plužnja 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in podiljček 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček ‘enojni plug’) z dvema kolesoma’) plužnjaki (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo podiž 3/071 (V284.01 ‘igo’) (ročice) pri plugu’) podkuhati se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) 553 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 554 BESEDNO KAZALO podlaga 3/075 (V280.01 ‘cokla pogonič  kozji pogonič 3/101 (V454A(a).01 (za podkladanje kolesa)’) ‘pastir, ki pase za celo vas’), ovčji podlaganica 3/075 (V280.01 ‘cokla pogonič 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, (za podkladanje kolesa)’) ki pase za celo vas’) podlahka 3/075 (V280.01 ‘cokla pok 3/016 (V290.01 ‘cepec’), 3/083 (za podkladanje kolesa)’) (V281.02 ‘sani’) podloga 3/075 (V280.01 ‘cokla poke (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) (za podkladanje kolesa)’) poki (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) podmetek 3/063 (V277.01 ‘sora’) pokositi 3/033 (V312.01 ‘kositi’) podni  podna deska 3/056 (V273(a).01 polaganje 3/004 (V547.01 ‘polje’), 3/040 ‘spodnja deska na vozu’) (V305.01 ‘mrva’) podnica (podnice, Imn) 3/056 (V273(a).01 poleno 3/075 (V280.01 ‘cokla ‘spodnja deska na vozu’) (za podkladanje kolesa)’) podotava 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga polica 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del otava)’) voza’), 3/054 (V276A.01 ‘oplen’), 3/092 podotavek 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga (V321B.01 ‘lesa’) otava)’) polička 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del podotavič 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga voza’), 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) otava)’) polja 3/004 (V547.01 ‘polje’) podotavka 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga polje 3/004 (V547.01 ‘polje’) otava)’) polje 3/004 (V547.01 ‘polje’), 3/005 podotavljenec 3/038 (V306.01 ‘otava’) (V548.01 ‘njiva’), 3/029 (V549.01 podotavnik 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ‘travnik’), 3/030 (V550.01 ‘senožet’) otava)’) polovinar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) podrezalo 3/010 (V287.01 ‘lemež’) polšter 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) podritnik 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) polza 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) podružnik 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), 3/003 polž 3/059 (V269.01 ‘pesto’), 3/063 (V186.01 ‘bajtar’) (V277.01 ‘sora’) podsiriti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) pontežel 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’) podstava 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’) poramni  poramni koš 3/088 (V471.01 podvoz 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 ‘oprtni koš’) (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/062 porbagelj 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček (V275(b).01 ‘železna os’)  lesena s štirimi kolesi’) podvoz 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’), poseči 3/033 (V312.01 ‘kositi’) železna podvoz 3/062 (V275(b).01 poseji (Imn) 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) ‘železna os’) poseje (Imn) 3/028 (V190.01 ‘otrobi’)  podvoza 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 mali posestnik 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V275(a).01 ‘lesena os’) poseve (Imn) 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) podvoznica 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’) posevice (Imn) 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) podvoznik 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’) posevki (Imn) 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) podžiljec 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’) posiriti 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) podžiljen  podžiljen aks 3/061 posmojke (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), (V275(a).01 ‘lesena os’) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’) podžiljin 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’) postat 3/006 (V572.01 ‘leha’) poganjač 3/100 (V454A.01 ‘pastir – postranica 3/057 (V273(b).01 ‘stranska splošno’), 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki deska na vozu’) pase za celo vas’) posušiti 3/041 (V313.01 ‘sušiti’) 554 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 555 BESEDNO KAZALO pošident 3/001 (V181.01 ‘kmet’) prek  devati lanc prek 3/073 (V279(a).01 potač 3/058 (V268.01 ‘kolo’)  male kola ‘zavreti z verigo’) na dva potača 3/079 (V271(a).01 ‘ročni prekeljc 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) voziček z dvema kolesoma’) preklja 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) potepenek 3/100 (V454A.01 ‘pastir – prelasten  prelasten voz 3/080 (V271(b).01 splošno’) ‘ročni voziček s štirimi kolesi’), prelasten požnjak 3/030 (V550.01 ‘senožet’) korp 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) prečiniti 3/019 (V297.01 ‘vejati’) prelog 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/031 prečnik 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) (V551.01 ‘laz’) pred 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del prema 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) voza’), 3/054 (V276A.01 ‘oplen’), 3/060 predal 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) (V275.01 ‘os’), 3/061 (V275(a).01 ‘lesena prednji  prednji del voza 3/052 os’), 3/067 (V267.01 ‘oje (štanga)’), (V276B(a).01 ‘prednji del voza’) 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/079 prednji  prednj- trab- 3/052 (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), kolesoma’)  (ta) sprednja prema 3/052 prednja kola (im. mn.) 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), prednja prema 3/052 (V276B(a).01 prednja prema 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), prva prema 3/052 ‘prednji del voza’), ta prednja kolesa (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), zadnja (im. mn.) 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji prema 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del del voza’), prednje podelo 3/052 voza’) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), prednji premek 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) del 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del premetati 3/042 (V314.01 ‘obračati voza’), prednji falat 3/052 (V276B(a).01 (seno)’) ‘prednji del voza’), prednji geštelj 3/052 premetavati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), prednji premica (premice, Imn) 3/079 (V271(a).01 kos 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del ‘ročni voziček z dvema kolesoma’), 3/078 voza’), prednji podel 3/052 (V276B(a).01 (V271.01 ‘ročni voziček’) ‘prednji del voza’), prednji rištoh 3/052 premožen  premožen kmet 3/002 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), prednji (V185.01 ‘gruntar’) ročičnik 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del premz 3/072 (V278.01 ‘zavora’) voza’), prednji štolt 3/052 (V276B(a).01 premza 3/072 (V278.01 ‘zavora’)  ‘prednji del voza’), oplen prednji 3/052 zapremzati s premzo 3/074 (V279(b).01 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (ta) ‘zavreti z zavoro’), zavreti s premzo prednji konec 3/052 (V276B(a).01 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’) ‘prednji del voza’), (ta) prednji rušt premzati 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti (ta) prednji talj 3/052 (V276B(a).01 z zavoro’) ‘prednji del voza’), (ta) prednji voz preobračati 3/042 (V314.01 ‘obračati 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (seno)’) ta prednji oplen 3/052 (V276B(a).01 prepajtljati (prepajTljati) 3/019 (V297.01 ‘prednji del voza’), ta prednji podelec ‘vejati’) 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), preroč (preRoč-) 3/012 (V289A.01 ‘držalo prednji konec 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) (ročice) pri plugu’) pregljec 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) preroči (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo pri plugu’) (ročice) pri plugu’) 555 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 556 BESEDNO KAZALO preseka 3/031 (V551.01 ‘laz’), 3/095 privzdigovati 3/042 (V314.01 ‘obračati (V160.01 ‘plot’) (seno)’) presevati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) priželjc 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) presiriti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) pri plugu’) prešt 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega prižlajfati 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti vola’) z zavoro’) preštija 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega prižljiči (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo vola’) (ročice) pri plugu’) pret 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega prlj 3/081 (V272.01 ‘ročica’) vola’) procajna 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) pretakati 3/024 (V196.01 ‘meti’) procka 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) pretlje (Imn) 3/047 (V301.01 ‘late progon 3/006 (V572.01 ‘leha’) kozolca’) prostec (proSt//ec) 3/098 (V461.01 ‘kol pretlji (Imn) 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) ograje’) pretresti 3/019 (V297.01 ‘vejati’) proštrec (proSt//ec) 3/098 (V461.01 ‘kol prevračati 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) ograje’) pri  držalo (ročice) pri plugu 3/012 protje 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’)  (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’), ograja iz protja 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), plot iz protja 3/097 (V462.01 držalo pri cepcu 3/017 (V289B.01 ‘pletena ograja’) ‘držalo pri cepcu’), kljuka pri verigi 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) prtenski  prtenski koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) pri  nož pri plugu 3/011 (V288.01 ‘črtalo prtni  ta prtni koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni (nož pri plugu)’), nožek pri drevesu koš’) 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’), nožič pri drevesu 3/011 (V288.01 ‘črtalo prtnik 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) (nož pri plugu)’), roče pri drevesu 3/012 prtovnik 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’), prtovski  prtovski koš 3/088 (V471.01 kol pri ograji 3/098 (V461.01 ‘kol ‘oprtni koš’) ograje’), kol pri plotu 3/098 (V461.01 pručka 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) ‘kol ograje’) pruka 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) prigeljč 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) prukica 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) prikrajnice (Imn) 3/057 (V273(b).01 prukna 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska ‘stranska deska na vozu’) na vozu’) prilastnik 3/086 (V319.01 ‘koš’) prvi  prvo železo 3/010 (V287.01 ‘lemež’), priloge (Imn) 3/057 (V273(b).01 ‘stranska 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’), deska na vozu’) prva toza 3/037 (V303.01 ‘seno’), (ta) prva košnja 3/037 (V303.01 ‘seno’), primež 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) prvi tajo 3/037 (V303.01 ‘seno’), prv- pri plugu’) trabje 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del pripeti  pripeti ketino 3/073 (V279(a).01 voza’), prva kola (im. mn.) 3/052 ‘zavreti z verigo’) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), prva priroč1 (priRoč-; priroči, Imn) 3/012 prema 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’) voza’), bracadura ta prva 3/052 priroč2 (priRoč-; priroče, Imn) 3/017 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), prvi (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) del 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del priročje (priRočje) 3/012 (V289A.01 voza’), prvi kos 3/052 (V276B(a).01 ‘držalo (ročice) pri plugu’) ‘prednji del voza’), prvi kraj 3/052 pristava 3/029 (V549.01 ‘travnik’) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), prvi 556 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 557 BESEDNO KAZALO nared 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del R voza’), 3/060 (V275.01 ‘os’), prva nared račnati  račnati koš 3/086 (V319.01 ‘koš’) 3/060 (V275.01 ‘os’), prvi poden 3/052 radšlap 3/075 (V280.01 ‘cokla (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), prvi (za podkladanje kolesa)’) štelj 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del radšuh 3/075 (V280.01 ‘cokla voza’), prvi zboj 3/052 (V276B(a).01 (za podkladanje kolesa)’) ‘prednji del voza’), (ta) prvi konec 3/052 ragajn 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (ta) vola’) prvi podel 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji rahla 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) del voza’), (ta) prvi talj 3/052 rajcelj 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), prvo verigi’) podelo 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del rajda 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 voza’), prvi podel 3/054 (V276A.01 (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/062 ‘oplen’), 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga (V275(b).01 ‘železna os’) na ojesu’) rajdan  rajdana kolca 3/080 (V271(b).01 psica 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘ročni voziček s štirimi kolesi’) ‘enojni plug’) rajdeljni  rajdeljna kolca 3/080 pšeti 3/024 (V196.01 ‘meti’) (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi puč 3/089 (V472.01 ‘brenta’) kolesi’) pučma 3/089 (V472.01 ‘brenta’) rajfelj (rajfeljni, Imn) 3/055 (V273.01 pukelj 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’) ‘deska na vozu’), 3/056 (V273(a).01 pukeljkorp 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/088 ‘spodnja deska na vozu’), 3/057 (V471.01 ‘oprtni koš’) (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’) pukljač 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/088 rajhelj 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska (V471.01 ‘oprtni koš’) na vozu’) rajs 3/072 (V278.01 ‘zavora’), 3/075 pukša (puKŠa) 3/054 (V276A.01 ‘oplen’), (V280.01 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’) 3/059 (V269.01 ‘pesto’), 3/061  zažlajfati na rajs 3/073 (V279(a).01 (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/062 ‘zavreti z verigo’), zavreti na rajs 3/074 (V275(b).01 ‘železna os’) (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’) pulej 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) rajsa 3/072 (V278.01 ‘zavora’) punta 3/010 (V287.01 ‘lemež’) rajsar 3/009 (V286a.01 ‘ralo’), 3/072 pura 3/001 (V181.01 ‘kmet’), 3/002 (V278.01 ‘zavora’) (V185.01 ‘gruntar’), 3/078 (V271.01 rajsati 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti ‘ročni voziček’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti voziček z dvema kolesoma’)  cel pura z zavoro’)  rajsati s ketino 3/073 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), lesena pura (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček rajtar 3/020 (V296.01 ‘velnica’) z dvema kolesoma’) rajtelj1 3/082 (V783.01 ‘sedlo’) puša 3/059 (V269.01 ‘pesto’) rajtelj2 (rajTelj) 3/018 (V291.01 ‘gožva’), puta 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/088 (V471.01 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) ‘oprtni koš’), 3/089 (V472.01 ‘brenta’) rajter 3/020 (V296.01 ‘velnica’) putrh 3/059 (V269.01 ‘pesto’) rajtšajt 3/064 (V274.01 ‘vaga’) putrih 3/089 (V472.01 ‘brenta’), 3/109 rajtštang 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) (V465.02 ‘pinja’) rajtštonig 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) putrnica 3/109 (V465.02 ‘pinja’) rajtštuk 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) pužiti 3/23 (V198a.01 ‘ružiti’) ralica 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) 557 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 558 BESEDNO KAZALO ralnik 3/010 (V287.01 ‘lemež’) redkosejati 3/024 (V196.01 ‘meti’) ralo 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) redosa 3/020 (V296.01 ‘velnica’) ralo 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in rehta 3/092 (V321B.01 ‘lesa’) ‘enojni plug’), 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni remelj (remeljni, Imn) 3/098 (V461.01 ‘kol plug’), 3/009 (V286a.01 ‘ralo’)  leseno ograje’), 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’), ralo 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) ‘enojni plug’) remeljc (remeljci, Imn) 3/098 (V461.01 ramenski  ramenski koš 3/088 (V471.01 ‘kol ograje’), 3/099 (V463.01 ‘deske ‘oprtni koš’) ograje’) ramni  ramni koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni remen 3/018 (V291.01 ‘gožva’)  cepni koš’) remen 3/018 (V291.01 ‘gožva’), srednji rama  koš za na ramo 3/088 (V471.01 remen 3/018 (V291.01 ‘gožva’) ‘oprtni koš’) remenje 3/018 (V291.01 ‘gožva’) rampe (Imn) 3/095 (V160.01 ‘plot’) rep 3/006 (V572.01 ‘leha’) rampin 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri repica 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’), verigi’) 3/063 (V277.01 ‘sora’) ranta (rante, Imn) 3/047 (V301.01 ‘late resa (rese, Imn) 3/021 (V295.01 ‘pleva’) kozolca’), 3/076 (V765a(b).02 ‘žrd’), resina (resine, Imn) 3/021 (V295.01 3/095 (V160.01 ‘plot’), 3/096 (V460.01 ‘pleva’) ‘ograja’), 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) resinka 3/021 (V295.01 ‘pleva’) rašlje (Imn) 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, rešetal 3/020 (V296.01 ‘velnica’) ostrnica’) rešetati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) raštel 3/095 (V160.01 ‘plot’) rešeto (rešeta, Imn) 3/020 (V296.01 ravbar 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri ‘velnica’), 3/092 (V321B.01 ‘lesa’) verigi’) reta 3/020 (V296.01 ‘velnica’), 3/092 ravna 3/029 (V549.01 ‘travnik’) (V321B.01 ‘lesa’) ravnina 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 retati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (V550.01 ‘senožet’) retra 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) razklad 3/006 (V572.01 ‘leha’) retrati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) razmešati 3/042 (V314.01 ‘obračati reven 3/003 (V186.01 ‘bajtar’)  reven (seno)’) kmet 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) razor 3/006 (V572.01 ‘leha’) revež 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) razslačiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) revnica 3/021 (V295.01 ‘pleva’) razsvornica 3/063 (V277.01 ‘sora’) rezala 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri raztepsti 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) plugu)’) razvor (razVor) 3/063 (V277.01 ‘sora’) rezalo 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri razvora (razVora) 3/063 (V277.01 ‘sora’) plugu)’) reber 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 rezalnica (RezaLNica) 3/010 (V287.01 (V550.01 ‘senožet’) ‘lemež’), 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri rebra 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) plugu)’) rebrenik 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) rezalnik 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri rebrnica (rebrnice, Imn) 3/051 (V270.01 plugu)’) ‘lojtrnik’) rezanica 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri recelj 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga plugu)’) otava)’) rezanični  rezanični koš 3/086 (V319.01 rečinto 3/095 (V160.01 ‘plot’) ‘koš’), 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) 558 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 559 BESEDNO KAZALO rezanka 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri pri plugu’)  roč od cepca 3/017 plugu)’) (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) rezanski  rezanski koš 3/086 (V319.01 roča (roče, Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo ‘koš’), 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) (ročice) pri plugu’), 3/017 (V289B.01 rezijanski  rezijanski koš 3/088 (V471.01 ‘držalo pri cepcu’), 3/081 (V272.01 ‘oprtni koš’) ‘ročica’)  roče pri drevesu 3/012 rezilo 3/010 (V287.01 ‘lemež’), 3/011 (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’) (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’) ročaj (ročaji, Imn) 3/012 (V289A.01 reža 3/006 (V572.01 ‘leha’) ‘držalo (ročice) pri plugu’), 3/017 ribati 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’), 3/024 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’), 3/081 (V196.01 ‘meti’) (V272.01 ‘ročica’) rida 3/054 (V276A.01 ‘oplen’), 3/064 ročala 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri (V274.01 ‘vaga’), 3/067 (V267.01 ‘oje plugu’) (štanga)’) ročalnica 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) ridolf 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del pri plugu’) voza’), 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) ročalo 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) ridolfelj 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) roček 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) rifljati 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) ročica (ročice, Imn) 3/081 (V272.01 rigelj 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) ‘ročica’)  držalo (ročice) pri plugu rihtati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri rimelj 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) plugu’) rimeljc 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) ročica (ročice, Imn) 3/081 (V272.01 ‘ročica’), 3/012 (V289A.01 ‘držalo rimpin 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri (ročice) pri plugu’), 3/017 (V289B.01 verigi’) ‘držalo pri cepcu’)  plužn- ročic- 3/012 rinček 3/018 (V291.01 ‘gožva’) (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’) ring 3/059 (V269.01 ‘pesto’) ročičnik 3/059 (V269.01 ‘pesto’)  prednji ringjera 3/095 (V160.01 ‘plot’) ročičnik 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del rink 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) voza’), zadnji ročičnik 3/053 rinka 3/018 (V291.01 ‘gožva’), 3/077 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) ročišče 3/081 (V272.01 ‘ročica’) rištof 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del ročka (ročke, Imn) 3/012 (V289A.01 voza’), 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) ‘držalo (ročice) pri plugu’), 3/017 rištoh 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’), 3/081 voza’), 3/054 (V276A.01 ‘oplen’), 3/060 (V272.01 ‘ročica’) (V275.01 ‘os’), 3/061 (V275(a).01 ‘lesena ročkica 3/081 (V272.01 ‘ročica’) os’)  prednji rištoh 3/052 (V276B(a).01 ročni  ročni voziček 3/078 (V271.01 ‘prednji del voza’), zadnji rištoh 3/053 ‘ročni voziček’), ročni voziček z dvema (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) kolesoma 3/079 (V271(a).01 ‘ročni rištok 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) voziček z dvema kolesoma’), ročni rob 3/030 (V550.01 ‘senožet’) voziček s štirimi kolesi 3/080 (V271(b).01 robanec 3/063 (V277.01 ‘sora’) ‘ročni voziček s štirimi kolesi’) robati 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) ročni  ročna kolca 3/078 (V271.01 ‘ročni robiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’), 3/023 voziček’), ročni voz 3/078 (V271.01 (V198a.01 ‘ružiti’) ‘ročni voziček’), ročni voziček 3/078 robkati 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) (V271.01 ‘ročni voziček’), ročni vozek roč (roči, Imn) 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/080 cepcu’), 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi 559 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 560 BESEDNO KAZALO kolesi’), ročne sanke 3/083 (V281.02 rud 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/067 (V267.01 ‘sani’) ‘oje (štanga)’) ročnik (ročni//k; ročniki, Imn) 3/016 ruda 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/067 (V290.01 ‘cepec’), 3/017 (V289B.01 (V267.01 ‘oje (štanga)’), 3/081 (V272.01 ‘držalo pri cepcu’), 3/012 (V289A.01 ‘ročica’) ‘držalo (ročice) pri plugu’) rudo 3/081 (V272.01 ‘ročica’) ročnice (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo rudič 3/067 (V267.01 ‘oje (štanga)’) (ročice) pri plugu’) rufati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’), 3/023 ročnjak 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’) (V198a.01 ‘ružiti’) rodelj 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’) runica 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’) rodeljni (Imn) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške runiti 3/024 (V196.01 ‘meti’) sani’) rušiti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) rodlje (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 rušt  (ta) prednji rušt 3/052 (V276B(a).01 (V281(b).01 ‘otroške sani’) ‘prednji del voza’), (ta) zadnji rušt 3/053 rog 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’), (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) rušteng 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) rogač 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) ruštik 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) rogi (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo rut 3/031 (V551.01 ‘laz’) (ročice) pri plugu’) rutič 3/031 (V551.01 ‘laz’) rogelj (roglji, Imn) 3/012 (V289A.01 ružiti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) ‘držalo (ročice) pri plugu’), 3/049 ružiti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) rogje (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo S (ročice) pri plugu’)  rogje od pluga (im. mn.) 3/012 (V289A.01 ‘držalo s  ročni voziček s štirimi kolesi 3/080 (ročice) pri plugu’) (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’) rogovi (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri plugu’) s  voz s konicami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz s škalami 3/051 (V270.01 roka (roke, Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo ‘lojtrnik’), voz s škalerami 3/051 (ročice) pri plugu’), 3/017 (V289B.01 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz s škalerjami ‘držalo pri cepcu’)  vozič na rokah 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), jarem 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), vozič s kambi 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za na roke 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), dva vola’), bremzati s ketino 3/073 voz na roko 3/078 (V271.01 ‘ročni (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), frenirati voziček’) s kadeno 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti roranica 3/020 (V296.01 ‘velnica’) z verigo’), frenirati s ketino 3/073 rorati 3/019 (V297.01 ‘vejati’), 3/024 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), rajsati (V196.01 ‘meti’) s ketino 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti roštalivati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) z verigo’), zahakljati s ketino 3/073 rovt 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), (V550.01 ‘senožet’), 3/031 (V551.01 zaplenkati s ketino 3/073 (V279(a).01 ‘laz’) ‘zavreti z verigo’), zapremzati s rožiči (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo ketino/na ketino 3/073 (V279(a).01 (ročice) pri plugu’) ‘zavreti z verigo’), zapreti s kadeno rti (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), rtič (rtiči, Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) zarajsati s ketino 3/073 (V279(a).01 ruče (Imn)  koš na ruče 3/088 (V471.01 ‘zavreti z verigo’), zaraj//Tljati s ketino ‘oprtni koš’) 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), 560 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 561 BESEDNO KAZALO zavirati s ketinami 3/073 (V279(a).01 kolesoma’), samotežni vozej 3/080 ‘zavreti z verigo’), zavoriti s ketinami (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), kolesi’), samotežne sani 3/083 (V281.02 zavreti s ketino/ketinami 3/073 ‘sani’) (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zažlajfati samotežnice (Imn) 3/078 (V271.01 ‘ročni s ketino/ketinami 3/073 (V279(a).01 voziček’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni ‘zavreti z verigo’), dol zapreti s šlajfom voziček z dvema kolesoma’), 3/083 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), (V281.02 ‘sani’), 3/084 (V281(b).01 frenirati s frenom 3/074 (V279(b).01 ‘otroške sani’) ‘zavreti z zavoro’), zapremzati s premzo samotežnik 3/078 (V271.01 ‘ročni 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), voziček’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni zavreti s premzo 3/074 (V279(b).01 voziček z dvema kolesoma’) ‘zavreti z zavoro’), zažlajfati s cokljo samski  samski jarem 3/069 (V283(a).01 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’) ‘jarem za enega vola’) sakič 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) sanci (Imn) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške samar 3/082 (V783.01 ‘sedlo’) sani’) samčasti  samčast- teleg- 3/069 sančice (Imn) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’) sani’) samec 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in sani (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’)  otroške ‘enojni plug’), 3/069 (V283(a).01 ‘jarem sani 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’) za enega vola’)  jarem od samca 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’) sani (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’)  konjske samice (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) sani 3/083 (V281.02 ‘sani’), samotežne samokolčnik 3/079 (V271(a).01 ‘ročni sani 3/083 (V281.02 ‘sani’), velike sani voziček z dvema kolesoma’) 3/083 (V281.02 ‘sani’), vprežne sani samokolka 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) 3/083 (V281.02 ‘sani’), zaprežne sani samokolnik 3/079 (V271(a).01 ‘ročni 3/083 (V281.02 ‘sani’), (ta) male sani voziček z dvema kolesoma’) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’), samoteznice (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) otročje sani 3/084 (V281(b).01 ‘otroške samotež 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), sani’), otroške sani 3/084 (V281(b).01 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z ‘otroške sani’) dvema kolesoma’), 3/080 (V271(b).01 sanice (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’)  samotež (V281(b).01 ‘otroške sani’) voz 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) sanivček 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’) samotežne (Imn) 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni sanivec 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 voziček z dvema kolesoma’) (V281(b).01 ‘otroške sani’) samotežni  samotežne gare 3/078 sanka 3/083 (V281.02 ‘sani’) (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/079 sanke (sa//Nke, Imn) 3/083 (V281.02 (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema ‘sani’), 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’), kolesoma’), samotežni voz 3/078 3/085 (V282.01 ‘smuči’)  ta velike (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/080 sanke 3/083 (V281.02 ‘sani’), ročne (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi sanke 3/083 (V281.02 ‘sani’), vprežne kolesi’), samotežni vozek 3/078 sanke 3/083 (V281.02 ‘sani’), ta male (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/080 sanke 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’), (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi otročje sanke 3/084 (V281(b).01 ‘otroške kolesi’), samotežni voziček 3/079 sani’), otroške sanke 3/084 (V281(b).01 (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema ‘otroške sani’) 561 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 562 BESEDNO KAZALO sankice (Imn) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške čez zimo 3/044 (V304(b).01 ‘kopica sena sani’) za čez zimo’), obračati (seno) 3/042 sanovka 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 (V314.01 ‘obračati (seno)’) (V281(b).01 ‘otroške sani’) seno 3/037 (V303.01 ‘seno’), 3/038 sapin 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) (V306.01 ‘otava’), 3/040 (V305.01 scerati se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) ‘mrva’)  tretje seno 3/039 (V307.01 sčinjati 3/019 (V297.01 ‘vejati’), 3/024 ‘vnuka (druga otava)’), suho seno 3/040 (V196.01 ‘meti’) (V305.01 ‘mrva’), voz za seno 3/051 sebenjač 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V270.01 ‘lojtrnik’), koš za seno 3/088 sebenjak 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V471.01 ‘oprtni koš’) seča 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 senokoš 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 (V550.01 ‘senožet’), 3/095 (V160.01 (V550.01 ‘senožet’) ‘plot’), 3/096 (V460.01 ‘ograja’)  tretja senokoša 3/030 (V550.01 ‘senožet’) seča 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga senožet 3/030 (V550.01 ‘senožet’), 3/115 otava)’) (V550.02 ‘senožet – pomen’) seči 3/033 (V312.01 ‘kositi’) senožet 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 sečti 3/033 (V312.01 ‘kositi’) (V550.01 ‘senožet’), 3/031 (V551.01 sedavati 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) ‘laz’), 3/115 (V550.02 ‘senožet – pomen’) sedel 3/082 (V783.01 ‘sedlo’) senožeta 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 sedla 3/082 (V783.01 ‘sedlo’) (V550.01 ‘senožet’), 3/115 (V550.02 ‘senožet – pomen’) sedlo 3/082 (V783.01 ‘sedlo’) senski  senske lejtre 3/051 (V270.01 sedlo 3/082 (V783.01 ‘sedlo’) ‘lojtrnik’), senski voz 3/051 (V270.01 sedniti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) ‘lojtrnik’) sedovje 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) seseči se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) seh 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’) sesesti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) sejača 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) sesiriti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) sejačka 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) sesiriti se (Sesiriti se) 3/106 (V459.01 sejalnica 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) ‘sesiriti se’) sekati 3/033 (V312.01 ‘kositi’) seskutiti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) sela 3/082 (V783.01 ‘sedlo’) sesti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) seljak 3/001 (V181.01 ‘kmet’) sevalnjak 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) semleti 3/025 (V188.01 ‘mleti’) sevka 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) semola 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) sevnik 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) senasti  senasti drob 3/040 (V305.01 ‘mrva’) shod 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) seneni  senen(i) drob 3/040 (V305.01 sir 3/105 (V456.01 ‘sir’) ‘mrva’), senene mrve 3/040 (V305.01 sir 3/105 (V456.01 ‘sir’), 3/107 (V457.01 ‘mrva’), 3/112 (V305.02 ‘mrva – ‘sirotka’), 3/108 (V458.01 ‘skuta’)  pomen’), senen(i) voz 3/051 (V270.01 domač sir 3/108 (V458.01 ‘skuta’), kisel ‘lojtrnik’), senen(i) koš 3/086 (V319.01 sir 3/108 (V458.01 ‘skuta’), mehki sir ‘koš’), 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) 3/108 (V458.01 ‘skuta’) seno 3/037 (V303.01 ‘seno’)  kopica sena – sira 3/105 (V456.01 ‘sir’) splošno in kopica sena za čez noč 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – splošno’ in siračka 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) ‘kopica sena za čez noč’), kopica sena – sirče 3/108 (V458.01 ‘skuta’) splošno in kopica sena za čez noč 3/043 sirček 3/108 (V458.01 ‘skuta’) (V304.02 ‘kopica sena – splošno’ in sirčič 3/105 (V456.01 ‘sir’) ‘kopica sena za čez noč’), kopica sena za sirišče 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) 562 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 563 BESEDNO KAZALO siriti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) smuči (Imn) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) sirnica 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) smuči (Smuč-, Imn) 3/083 (V281.02 siromah 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) ‘sani’), 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’), siromak 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) sirota 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) smuče (Smuč-, Imn) 3/083 (V281.02 sirotev 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) ‘sani’), 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’), sirotka 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) sirotka (siroTka) 3/107 (V457.01 smučice (Imn) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške ‘sirotka’), 3/108 (V458.01 ‘skuta’) sani’) sirotkova 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) smučke (Smučke, Imn) 3/084 (V281(b).01 sirotva 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) ‘otroške sani’), 3/085 (V282.01 ‘smuči’) sirovka 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) smuke (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/085 (V282.01 ‘smuči’) skale (Imn) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) smukice (Imn) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške skarišče 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) sani’) skaziti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) snežnik 3/093 (V455.01 ‘planina’) ski (Ski) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) snita (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 skije (Skij-) (Imn) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) (V281(b).01 ‘otroške sani’) skiji (Skij-) (Imn) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) sodati (Imn) 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, skisati se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) ostrnica’) skisniti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) soha (sohe, Imn) 3/046 (V300.01 ‘stebri skok 3/083 (V281.02 ‘sani’) kozolca’), 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’)  skolarji (Imn) 3/055 (V273.01 ‘deska na soha za plot 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) vozu’) solčador 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), skončni  skončna dilja 3/057 (V273(b).01 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) ‘stranska deska na vozu’) sora 3/063 (V277.01 ‘sora’) skončnik (skončniki, Imn) 3/057 sotelj 3/082 (V783.01 ‘sedlo’) (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’) sovora 3/063 (V277.01 ‘sora’) skopač 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) sovra 3/063 (V277.01 ‘sora’) skrajevci (Imn) 3/099 (V463.01 ‘deske spajtljati (spajTljati) 3/019 (V297.01 ograje’) ‘vejati’) skubiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) spariti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) skušati (skuŠati) 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) spašnik 3/030 (V550.01 ‘senožet’) skuta 3/108 (V458.01 ‘skuta’) spašnjak 3/093 (V455.01 ‘planina’) skuta 3/108 (V458.01 ‘skuta’) splaviš 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) skvasiti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) spleten (spleTen, spleTeni)  (ta) spleTen slačiti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), spleten slamnatni  slamnatna korbulja 3/087 ograd 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’), (V320.01 ‘jerbas’) spletena ograja 3/097 (V462.01 ‘pletena slamnjača (slaMNjača) 3/087 (V320.01 ograja’), (ta) spleTena graja 3/097 ‘jerbas’) (V462.01 ‘pletena ograja’), spleTeni plot slita 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) (V281(b).01 ‘otroške sani’) spodnji  spodnja deska na vozu 3/056 slog 3/005 (V548.01 ‘njiva’), 3/006 (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’) (V572.01 ‘leha’) spodnji  spodnje železo 3/010 (V287.01 smojke (Imn) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) ‘lemež’), (ta) spodnja dilja 3/056 smuč 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’) (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’) 563 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 564 BESEDNO KAZALO spodotavka 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga stan 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) otava)’) stapnica 3/109 (V465.02 ‘pinja’) spodotavnik 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga starina 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/031 otava)’) (V551.01 ‘laz’), 3/037 (V303.01 ‘seno’), spodvoz 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’) (V275(a).01 ‘lesena os’) stavnik 3/105 (V456.01 ‘sir’) spolza (Spolza) 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) steber  stebri kozolca 3/046 (V300.01 spravljati 3/041 (V313.01 ‘sušiti’), 3/042 ‘stebri kozolca’) (V314.01 ‘obračati (seno)’) steber (stebri, Imn) 3/046 (V300.01 ‘stebri spravnik 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki kozolca’), 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) pase za celo vas’) stebriček 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) spred  (ta) spred 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), voz spred 3/052 stegna 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’) pri plugu’) sprednji  (ta) sprednja prema 3/052 stegnjača 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (ta) pri plugu’) sprednji 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji stekline (Imn) 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, del voza’), (ta) sprednji del 3/052 ostrnica’) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (ta) steljnik 3/031 (V551.01 ‘laz’) sprednji konec 3/052 (V276B(a).01 step 3/109 (V465.02 ‘pinja’) ‘prednji del voza’), sprednja kola 3/052 stepati 3/024 (V196.01 ‘meti’) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), steren 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) sprednji oplen 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), sprednji podel 3/052 steri (Imn) 3/040 (V305.01 ‘mrva’) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), ta stirnik 3/063 (V277.01 ‘sora’) sprednji kos 3/052 (V276B(a).01 stog 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – ‘prednji del voza’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’), srednja 3/018 (V291.01 ‘gožva’) 3/044 (V304(b).01 ‘kopica sena za čez srednji  srednji remen 3/018 (V291.01 zimo’), 3/045 (V299.01 ‘kozolec’), 3/049 ‘gožva’), srednja štanga 3/063 (V277.01 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) ‘sora’) stogovec 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’) srednjica 3/018 (V291.01 ‘gožva’) stoječi  stoječi plot 3/097 (V462.01 sredovež 3/018 (V291.01 ‘gožva’) ‘pletena ograja’) sredoveža 3/018 (V291.01 ‘gožva’) stol  stol v kozolcu 3/048 (V302.01 ‘stol sredovoz 3/018 (V291.01 ‘gožva’) v kozolcu’) sredovozek 3/018 (V291.01 ‘gožva’) stol 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’), 3/053 sredovozen (sredovozni, Imn) 3/018 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) (V291.01 ‘gožva’) stolček 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) sredovožek 3/018 (V291.01 ‘gožva’) stolči 3/024 (V196.01 ‘meti’) sredovožen 3/018 (V291.01 ‘gožva’) stolčti 3/032 (V311.01 ‘klepati’) srenjski 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, stolec 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’), ki pase za celo vas’) 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) srobot  plot iz sroboti 3/097 (V462.01 ‘pletena ograja’) stolek 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) staja (staje, Imn) 3/094 (V453.01 ‘stan – stolica 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) tamar’), 3/096 (V460.01 ‘ograja’)  ovčja stolič 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) staja 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) stolp (stolpi, Imn) 3/098 (V461.01 ‘kol stan 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) ograje’), 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’) 564 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 565 BESEDNO KAZALO stolpec 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’), svetloba  kranjska svetloba 3/088 3/081 (V272.01 ‘ročica’), 3/098 (V461.01 (V471.01 ‘oprtni koš’) ‘kol ograje’) svora (S//vora) 3/059 (V269.01 ‘pesto’), stopati 3/024 (V196.01 ‘meti’) 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 (V275(a).01 stožer 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) ‘lesena os’), 3/062 (V275(b).01 ‘železna stoževnik (stoževniki, Imn) 3/046 (V300.01 os’), 3/063 (V277.01 ‘sora’), 3/067 ‘stebri kozolca’) (V267.01 ‘oje (štanga)’) svornica 3/063 (V277.01 ‘sora’) stožje (Stožje) 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’), 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) Š stožnik (stožniki, Imn) 3/046 (V300.01 šaflja 3/020 (V296.01 ‘velnica’) ‘stebri kozolca’) šafljati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) stožnjak (stožnjaki, Imn) 3/046 (V300.01 šajde (Imn) 3/031 (V551.01 ‘laz’) ‘stebri kozolca’) šajkelj 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) strame (Strame, Imn) 3/051 (V270.01 šajt 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/065 ‘lojtrnik’) (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), stran 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’), vozu’) 3/105 (V456.01 ‘sir’) stranica 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’), šajte (Imn) 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na šajtelj 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga na vozu’) ojesu’), 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) stranski  stranska deska na vozu 3/057 šajtrga 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček stranski  stransk- desk- 3/057 z dvema kolesoma’) (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’), šak 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) stranska konica 3/057 (V273(b).01 šamla 3/108 (V458.01 ‘skuta’) ‘stranska deska na vozu’) šapati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) stranščica (stranščice, Imn) 3/057 šapin 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’) ‘enojni plug’), 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) strgača 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – šapun ( šapuN) 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’), šapur 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) 3/044 (V304(b).01 ‘kopica sena za čez šarabolnik 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) zimo’), 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) šaraglje (Imn) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), strmina  travnik v strmini 3/030 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska na (V550.01 ‘senožet’) vozu’) strnišče 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga šavflja 3/020 (V296.01 ‘velnica’) otava)’) ščalar 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska strnje 3/030 (V550.01 ‘senožet’) na vozu’) strujati se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) ščalina 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) strže 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) ščelar 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) stržen 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’) ščenec 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri suh  suha mrva 3/037 (V303.01 ‘seno’), verigi’) suho seno 3/040 (V305.01 ‘mrva’) ščipka (ščipke, Imn) 3/108 (V458.01 sušica 3/092 (V321B.01 ‘lesa’) ‘skuta’) sušiti 3/041 (V313.01 ‘sušiti’) ščipki (Imn) 3/108 (V458.01 ‘skuta’) sušiti 3/041 (V313.01 ‘sušiti’) šeflja 3/020 (V296.01 ‘velnica’) 565 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 566 BESEDNO KAZALO šemole (Imn) 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) šlit 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 šemolini (Imn) 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) (V281(b).01 ‘otroške sani’) šešula (Šešula) 3/020 (V296.01 ‘velnica’) šlita (šlite, Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), ši 3/085 (V282.01 ‘smuči’) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’), 3/085 šiba 3/091 (V470.01 ‘palica’) (V282.01 ‘smuči’) šibica 3/091 (V470.01 ‘palica’) šlitne (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/085 šibje  ograja iz šibja 3/097 (V462.01 (V282.01 ‘smuči’) ‘pletena ograja’), plot iz šibja 3/097 šnelar 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri (V462.01 ‘pletena ograja’) verigi’) šibnat  šibnat koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni šnolj 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) koš’) šolati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) šibnati  šibnati plot 3/097 (V462.01 šolcador 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ ‘pletena ograja’) in ‘enojni plug’) šija (šije, Imn) 3/085 (V282.01 ‘smuči’) šolčador 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ šinja 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) in ‘enojni plug’) širok  ta široka dilja 3/056 (V273(a).01 šolen 3/075 (V280.01 ‘cokla (za ‘spodnja deska na vozu’) podkladanje kolesa)’) šjeraj 3/072 (V278.01 ‘zavora’) šoliti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) šjerati 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’) šopati 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’), 3/024 škale (Imn)  voz s škalami 3/051 (V270.01 (V196.01 ‘meti’) ‘lojtrnik’), voz na škale 3/051 (V270.01 šopinati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) ‘lojtrnik’) šopiniti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) škaler 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/055 špalj 3/072 (V278.01 ‘zavora’) (V273.01 ‘deska na vozu’)  voz špaljica 3/072 (V278.01 ‘zavora’) s škalerami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), špaljilnica 3/072 (V278.01 ‘zavora’) voz s škalerjami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) špaljinica 3/072 (V278.01 ‘zavora’) škalice (Imn)  voz na škalice 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) špangeljni (Imn) 3/081 (V272.01 ‘ročica’)  voz na špangeljne 3/051 (V270.01 škalir 3/050 (V266.01 ‘voz’), 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/056 (V273(a).01 ‘lojtrnik’) ‘spodnja deska na vozu’), 3/078 špani (Imn) 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) (V271.01 ‘ročni voziček’) španica 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) škarjič 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del špekter 3/016 (V290.01 ‘cepec’) voza’) špelta (Špelt-; špelte, Imn) 3/099 (V463.01 škarpa 3/096 (V460.01 ‘ograja’) ‘deske ograje’) škelar 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) špic  špic vaga 3/066 (V274(b).01 škundra 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) ‘vprežna vaga’) škvorci 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) špica 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri šlajf 3/072 (V278.01 ‘zavora’)  dol zapreti plugu)’), 3/062 (V275(b).01 ‘železna os’), s šlajfom 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti 3/081 (V272.01 ‘ročica’), 3/098 (V461.01 z zavoro’) ‘kol ograje’) šlajfa 3/072 (V278.01 ‘zavora’) špichakelj 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri šlajfati 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti verigi’) z zavoro’) špič 3/010 (V287.01 ‘lemež’) šlajsati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) špiljarka 3/064 (V274.01 ‘vaga’) šlapslin 3/075 (V280.01 ‘cokla špiljvaga 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/065 (za podkladanje kolesa)’) (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’) 566 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 567 BESEDNO KAZALO špirovci (Imn) 3/046 (V300.01 ‘stebri štekljar 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’) kozolca’) štekljarica 3/091 (V470.01 ‘palica’) špola 3/059 (V269.01 ‘pesto’) štelj 3/059 (V269.01 ‘pesto’)  prvi štelj šponda (šponDa) 3/057 (V273(b).01 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), ‘stranska deska na vozu’) zadnji štelj 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji šprajc 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’), del voza’) 3/064 (V274.01 ‘vaga’) štempelj 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) šprajcar 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri štilj 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) pri cepcu’) plugu’), 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri šprajce (Imn) 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) cepcu’), 3/081 (V272.01 ‘ročica’) špres 3/108 (V458.01 ‘skuta’) štiri  ročni voziček s štirimi kolesi 3/080 špricelj 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi špringer 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri kolesi’) verigi’) štiri  kolca na štirih kolesih 3/080 špritla (špriTla) 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi pri verigi’) kolesi’) špruncelj 3/071 (V284.01 ‘igo’) štirlek 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del šrajf 3/072 (V278.01 ‘zavora’) voza’) šrajfati 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti štirnik 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del z zavoro’) voza’) šranga 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga štobic 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’) na ojesu’) štok 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’) šrange (Imn) 3/071 (V284.01 ‘igo’), 3/096 štokača 3/091 (V470.01 ‘palica’) (V460.01 ‘ograja’) štolt  prednji štolt 3/052 (V276B(a).01 šravf 3/059 (V269.01 ‘pesto’) ‘prednji del voza’), zadnji štolt 3/053 štafelj (štafeljni, Imn) 3/047 (V301.01 ‘late (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) kozolca’), 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) štrajfanje 3/013 (V294.01 ‘mlačev’) štala 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) štrajfati 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’), 3/024 štanga 3/067 (V267.01 ‘oje (štanga)’) (V196.01 ‘meti’) štanga (štange, Imn) 3/017 (V289B.01 štrajhati 3/024 (V196.01 ‘meti’) ‘držalo pri cepcu’), 3/047 (V301.01 ‘late štrempfelj 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) kozolca’), 3/049 (V304a.01 ‘ostrv, štuc 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’) ostrnica’), 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 štucelj 3/016 (V290.01 ‘cepec’) (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/062 štuntar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V275(b).01 ‘železna os’), 3/063 štuntnar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V277.01 ‘sora’), 3/067 (V267.01 ‘oje šubgan 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček (štanga)’), 3/076 (V765a(b).02 ‘žrd’), z dvema kolesoma’), 3/080 (V271(b).01 3/081 (V272.01 ‘ročica’)  srednja ‘ročni voziček s štirimi kolesi’) štanga 3/063 (V277.01 ‘sora’) šubgare (Imn) 3/078 (V271.01 ‘ročni štangica 3/081 (V272.01 ‘ročica’) voziček’) štantar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) šubla 3/020 (V296.01 ‘velnica’) štap 3/091 (V470.01 ‘palica’) šuh 3/075 (V280.01 ‘cokla (za podkladanje štejbile 3/091 (V470.01 ‘palica’) kolesa)’) štekat 3/095 (V160.01 ‘plot’) šupil 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in štekelj 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’) ‘enojni plug’) štekljač 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’) švarkelj (švarkeljni, Imn) 3/099 (V463.01 štekljača 3/091 (V470.01 ‘palica’) ‘deske ograje’) 567 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 568 BESEDNO KAZALO švigati 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’), 3/024 ‘prednji del voza’), (ta) sprednja prema (V196.01 ‘meti’) 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), švigelj (švigeljni, Imn) 3/057 (V273(b).01 (ta) sprednji 3/052 (V276B(a).01 ‘stranska deska na vozu’) ‘prednji del voza’), (ta) sprednji del šviglja 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (ta) sprednji konec 3/052 (V276B(a).01 T ‘prednji del voza’), ta sprednji kos 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), ta  (ta) bogati 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), bracadura ta prva 3/052 (V276B(a).01 (ta) večji kmet 3/002 (V185.01 ‘prednji del voza’), (ta) zad 3/053 ‘gruntar’), (ta) veliki kontadin 3/002 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), (ta) (V185.01 ‘gruntar’), (ta) mali kontadin zadnji 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del 3/003 (V186.01 ‘bajtar’), (ta) ubogi 3/003 voza’), (ta) zadnji del 3/053 (V186.01 ‘bajtar’), ta majhen plug 3/007 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), (ta) (V286.02 ‘plug – splošno’ in ‘enojni zadnji konec 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji plug’), (ta) topelt drevo 3/008 (V286(b).01 del voza’), (ta) zadnji kos 3/053 ‘dvojni plug’), ta večji plug 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), ta usnjast(i) (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), (ta) obroček 3/018 (V291.01 ‘gožva’), (ta) zadnji oplen 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji prva košnja 3/037 (V303.01 ‘seno’), (ta) del voza’), (ta) zadnji podel 3/053 druga otava 3/039 (V307.01 ‘vnuka (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), (ta) (druga otava)’), ta mala otava 3/039 zadnji rušt 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’), ta tretj- del voza’), (ta) zadnji talj 3/053 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’), (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), (ta) (ta) tretja košnja 3/039 (V307.01 ‘vnuka zadnji voz 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji (druga otava)’), (ta) tretja otava 3/039 del voza’), ta zadnji podelec 3/053 (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’), ta mala (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), (ta) kopica 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – spodnja dilja 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’), ta deska na vozu’), ta široka dilja 3/056 velika kopica 3/044 (V304(b).01 ‘kopica (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’), ta sena za čez zimo’), (ta) lojtran voz 3/051 vozna dilja 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja (V270.01 ‘lojtrnik’), (ta) lojtrn- voz deska na vozu’), ta večja vaga 3/065 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), ta pred 3/052 (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), ta (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), ta večji triTelj 3/065 (V274(a).01 ‘velika prednja kolesa (im. mn.) 3/052 vaga na ojesu’), (ta) velika vaga 3/065 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (ta) (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), vaga prednji konec 3/052 (V276B(a).01 ta večja 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga ‘prednji del voza’), (ta) prednji rušt na ojesu’), ta majhne vage (im. mn.) 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’), (ta) (ta) prednji talj 3/052 (V276B(a).01 mal- vag- 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna ‘prednji del voza’), (ta) prednji voz vaga’), ta mali triTelj 3/066 (V274(b).01 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), ‘vprežna vaga’), ta veliki jarmič 3/070 ta prednji oplen 3/052 (V276B(a).01 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), (ta) ‘prednji del voza’), ta prednji podelec mal- kolca 3/078 (V271.01 ‘ročni 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), voziček’), ta mali voziček 3/078 (ta) prvi konec 3/052 (V276B(a).01 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/079 ‘prednji del voza’), (ta) prvi podel 3/052 (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (ta) kolesoma’), 3/080 (V271(b).01 ‘ročni prvi talj 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voziček s štirimi kolesi’), ta velike sanke voza’), (ta) spred 3/052 (V276B(a).01 3/083 (V281.02 ‘sani’), (ta) male sani 568 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 569 BESEDNO KAZALO 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’), ta tasnjak 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) male sanke 3/084 (V281(b).01 ‘otroške tavolac 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska sani’), koš ta mali 3/086 (V319.01 ‘koš’), na vozu’) ta boljša korba 3/087 (V320.01 ‘jerbas’), telega (telege, Imn) 3/068 (V283.01 (ta) okrogla korba 3/087 (V320.01 ‘jarem’), 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za ‘jerbas’), ta velika korba 3/087 (V320.01 enega vola’), 3/070 (V283(b).01 ‘jarem ‘jerbas’), (ta) naramni koš 3/088 za dva vola’), 3/071 (V284.01 ‘igo’)  (V471.01 ‘oprtni koš’), ta obraMni koš ajšponik telege 3/069 (V283(a).01 ‘jarem 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), ta prtni za enega vola’), samčast- teleg- 3/069 koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’), (ta) (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), spleTen koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni telege za par (im. mn.) 3/070 koš’), ta velik koš 3/088 (V471.01 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) ‘oprtni koš’), (ta) spleTena graja 3/097 telegica (telegice, Imn) 3/069 (V283(a).01 (V462.01 ‘pletena ograja’), ‘jarem za enega vola’) taberhar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) teležica 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega taca 3/075 (V280.01 ‘cokla (za podkladanje vola’) kolesa)’) teležnjak 3/071 (V284.01 ‘igo’) tačka 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) telige (Imn) 3/071 (V284.01 ‘igo’) taj  prvi tajo 3/037 (V303.01 ‘seno’) teptati 3/024 (V196.01 ‘meti’) tajo  tretji taj 3/039 (V307.01 ‘vnuka ter 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) (druga otava)’) terc 3/063 (V277.01 ‘sora’) tajselj 3/062 (V275(b).01 ‘železna os’) teren 3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 tajslja 3/067 (V267.01 ‘oje (štanga)’) (V550.01 ‘senožet’) tal  plug na dva tala 3/008 (V286(b).01 teret 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) ‘dvojni plug’) terjera 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) talajzen 3/011 (V288.01 ‘črtalo (nož pri terne (Imn) 3/040 (V305.01 ‘mrva’) plugu)’) taličke (Imn) 3/078 (V271.01 ‘ročni teštela 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) voziček’) tezne (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 talige (Imn) 3/078 (V271.01 ‘ročni (V281(b).01 ‘otroške sani’) voziček’) teznice (Imn) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške talj  (ta) prednji talj 3/052 (V276B(a).01 sani’) ‘prednji del voza’), (ta) prvi talj 3/052 teža 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), (ta) težak 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) zadnji talj 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji težek (težak, težki)  težak kmet 3/002 del voza’) (V185.01 ‘gruntar’), težki paver 3/002 tamana 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) (V185.01 ‘gruntar’) tamar 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) tiloš 3/031 (V551.01 ‘laz’) tamar 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) timon 3/067 (V267.01 ‘oje (štanga)’) tamon 3/067 (V267.01 ‘oje (štanga)’) tinja 3/109 (V465.02 ‘pinja’) tangljati 3/032 (V311.01 ‘klepati’) tiščej 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) tapa 3/075 (V280.01 ‘cokla (za podkladanje tobolec 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) kolesa)’) tolči 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’), 3/024 tarča 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) (V196.01 ‘meti’) tartolanc 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna tolčti 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’) vaga’) tolminski  tolminski koš 3/088 (V471.01 tasnik 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) ‘oprtni koš’) 569 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 570 BESEDNO KAZALO topa 3/075 (V280.01 ‘cokla (za podkladanje trava 3/037 (V303.01 ‘seno’), 3/040 kolesa)’) (V305.01 ‘mrva’) topeldjugo 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva travnič 3/029 (V549.01 ‘travnik’) vola’) travnik 3/029 (V549.01 ‘travnik’) topelš  topelš vaga 3/064 (V274.01 ‘vaga’) travnik (traVNik) 3/004 (V547.01 ‘polje’), topelšni (topelŠen, topelŠni)  3/029 (V549.01 ‘travnik’), 3/030 topelŠen/topelŠni plug 3/008 (V550.01 ‘senožet’)  travnik v strmini (V286(b).01 ‘dvojni plug’), topelšni kmet 3/030 (V550.01 ‘senožet’) 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) travnjak 3/029 (V549.01 ‘travnik’) topelt  (ta) topelt drevo 3/008 trebež 3/031 (V551.01 ‘laz’) (V286(b).01 ‘dvojni plug’), topelt igo trebiti 3/019 (V297.01 ‘vejati’) 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), trepen 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska topelt ižes 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za na vozu’) dva vola’) tretjača 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga topeltni  topeltno igo 3/070 (V283(b).01 otava)’) ‘jarem za dva vola’) tretji  ta tretja 3/039 (V307.01 ‘vnuka toplak 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) (druga otava)’), (ta) tretja košnja 3/039 toplar 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’), (ta) topler 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), tretja otava 3/039 (V307.01 ‘vnuka 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) (druga otava)’), tretja detelja 3/039 toplinšek 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’) (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’), tretja toporišče 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri krma 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga cepcu’) otava)’), tretja seča 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’), tretje seno 3/039 toza  prva toza 3/037 (V303.01 ‘seno’) (V307.01 ‘vnuka (druga otava)’), tretji trab ( trabi, Imn, trabje, Imn) 3/052 kosek 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), 3/053 otava)’), tretji taj 3/039 (V307.01 ‘vnuka (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’)  (druga otava)’) prednj- trab- 3/052 (V276B(a).01 tretjica 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ‘prednji del voza’), zadnji trabje 3/053 otava)’) (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), prv- tretjinik 3/100 (V454A.01 ‘pastir – trabje 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del splošno’), 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, voza’) ki pase za celo vas’) trabi (Imn) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni tretjinja 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga voziček z dvema kolesoma’) otava)’) trabje 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del tretjivnik 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, voza’), 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del ki pase za celo vas’) voza’)  prv- trabje 3/052 (V276B(a).01 tritelj (triTelj; tritlji, Imn, triteljni, Imn) ‘prednji del voza’) 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/065 trajber 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), za celo vas’) 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’)  ta trakelj 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del večji triTelj 3/065 (V274(a).01 ‘velika voza’) vaga na ojesu’), ta mali triTelj 3/066 tram 3/046 (V300.01 ‘stebri kozolca’) (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) trame (Imn) 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) triteljc (triTeljc; triteljci, Imn) 3/064 trap ( trapi, Imn)  zadnj- trap- 3/053 (V274.01 ‘vaga’), 3/065 (V274(a).01 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) ‘velika vaga na ojesu’), 3/066 trata 3/029 (V549.01 ‘travnik’) (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) 570 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 571 BESEDNO KAZALO triteljvaga (triTeljvaga) 3/065 (V274(a).01 usnje (uSnje) 3/018 (V291.01 ‘gožva’) ‘velika vaga na ojesu’) ustopati 3/024 (V196.01 ‘meti’) trogač 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) uveti 3/019 (V297.01 ‘vejati’) trojka 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/069 uvetrati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) V trokšir 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’), v  stol v kozolcu 3/048 (V302.01 ‘stol 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska na v kozolcu’) vozu’) v  travnik v strmini 3/030 (V550.01 tromar 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) ‘senožet’), kol v plotu 3/098 (V461.01 trositi 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) ‘kol ograje’), količ v plotu 3/098 troteni  troteni plot 3/097 (V462.01 (V461.01 ‘kol ograje’) ‘pletena ograja’) vaga 3/064 (V274.01 ‘vaga’)  velika vaga truga 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček na ojesu 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga z dvema kolesoma’) na ojesu’), vprežna vaga 3/066 trugica 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) truglač 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) vaga (vage, Imn) 3/064 (V274.01 ‘vaga’), truglica 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga na trupina 3/059 (V269.01 ‘pesto’) ojesu’), 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna tružica 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček vaga’), 3/071 (V284.01 ‘igo’)  topelš z dvema kolesoma’) vaga 3/064 (V274.01 ‘vaga’), vaga ta tružnica 3/057 (V273(b).01 ‘stranska deska večja 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga na na vozu’) ojesu’), vaga velika 3/065 (V274(a).01 tulec 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) ‘velika vaga na ojesu’), ta večja vaga tunjica 3/109 (V465.02 ‘pinja’) 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), (ta) velika vaga 3/065 (V274(a).01 ‘velika U vaga na ojesu’), dolga vaga 3/065 ubogi  ubogi kmet 3/003 (V186.01 (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), (ta) ‘bajtar’), ubogi kontadin 3/003 (V186.01 mal- vag- 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna ‘bajtar’), (ta) ubogi 3/003 (V186.01 vaga’), špic vaga 3/066 (V274(b).01 ‘bajtar’) ‘vprežna vaga’), vpregna vaga 3/066 ubožec 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) (V274(b).01 ‘vprežna vaga’), vprežna učinjati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) vaga 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’), uhač 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) ta majhne vage 3/066 (V274(b).01 ukisati se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) ‘vprežna vaga’) umesti 3/024 (V196.01 ‘meti’), 3/113 vagica (vagice, Imn) 3/066 (V274(b).01 (V196.07 ‘meti – pomen’) ‘vprežna vaga’) umeti 3/024 (V196.01 ‘meti’), 3/113 vagir (vagirji, Imn) 3/064 (V274.01 (V196.07 ‘meti – pomen’) ‘vaga’), 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga urjuga 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva na ojesu’), 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vola’) vaga’)  veliki vagir 3/064 (V274.01 usekati 3/033 (V312.01 ‘kositi’) ‘vaga’), 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga usesti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) na ojesu’), mali vagir 3/066 (V274(b).01 usiriti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) ‘vprežna vaga’) usnjast  ta usnjast/usnjasti obroček vagirček 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna 3/018 (V291.01 ‘gožva’) vaga’) 571 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 572 BESEDNO KAZALO vagirec 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/065 vejati 3/019 (V297.01 ‘vejati’), 3/024 (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), (V196.01 ‘meti’) 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) vejatni  vejatni mlin 3/020 (V296.01 vagrli 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) ‘velnica’) vajvat 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/069 vejavec 3/020 (V296.01 ‘velnica’) (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), 3/070 vejec 3/020 (V296.01 ‘velnica’) (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’) vejevka 3/020 (V296.01 ‘velnica’) vala 3/029 (V549.01 ‘travnik’) vejevnica 3/020 (V296.01 ‘velnica’) vale (Imn) 3/004 (V547.01 ‘polje’) vejnatni  vejnatni koš 3/088 (V471.01 vardzenon 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni ‘oprtni koš’) plug’) vejnica 3/020 (V296.01 ‘velnica’) vardžina 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ vela 3/060 (V275.01 ‘os’), 3/061 in ‘enojni plug’), 3/008 (V286(b).01 (V275(a).01 ‘lesena os’), 3/062 ‘dvojni plug’) (V275(b).01 ‘železna os’) vardžinon 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ veleposestnik 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) in ‘enojni plug’), 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) velik  velika vaga na ojesu 3/065  lopata od vardžinona 3/011 (V288.01 (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’) ‘črtalo (nož pri plugu)’) velik  velik birt 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), varilnik 3/072 (V278.01 ‘zavora’) velik(i) K//met 3/002 (V185.01 varnuh 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga ‘gruntar’), velik(i) paver 3/002 (V185.01 otava)’) ‘gruntar’), veliki gazda 3/002 (V185.01 vas  pastir, ki pase za celo vas 3/101 ‘gruntar’), veliki gospodar 3/002 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo vas’) (V185.01 ‘gruntar’), veliki gruntar 3/002 vaški  vaški črednik 3/101 (V454A(a).01 (V185.01 ‘gruntar’), velik(i) paver 3/002 ‘pastir, ki pase za celo vas’), vaški pastir (V185.01 ‘gruntar’), (ta) veliki kontadin 3/101 (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), veliko drevo celo vas’) 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), ta važica 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) velika kopica 3/044 (V304(b).01 ‘kopica večji  (ta) večji kmet 3/002 (V185.01 sena za čez zimo’), velika kola 3/051 ‘gruntar’), ta večji plug 3/008 (V270.01 ‘lojtrnik’), veliki voz 3/051 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), vaga ta večja (V270.01 ‘lojtrnik’), veliki vagir 3/064 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga na (V274.01 ‘vaga’), 3/065 (V274(a).01 ojesu’), ta večja vaga 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), (ta) velika vaga ‘velika vaga na ojesu’), ta večji triTelj 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga na 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’) ojesu’), vaga velika 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), veliki dritelj veja  plot iz vej 3/097 (V462.01 ‘pletena 3/065 (V274(a).01 ‘velika vaga na ograja’) ojesu’), veliki jarem 3/070 (V283(b).01 vejača 3/020 (V296.01 ‘velnica’) ‘jarem za dva vola’), ta veliki jarmič vejačka 3/020 (V296.01 ‘velnica’) 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), vejačkati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) velike sani 3/083 (V281.02 ‘sani’), vejak 3/020 (V296.01 ‘velnica’) ta velike sanke 3/083 (V281.02 ‘sani’), vejalnica 3/020 (V296.01 ‘velnica’) ta velika korba 3/087 (V320.01 ‘jerbas’), vejalnik 3/020 (V296.01 ‘velnica’) ta velik koš 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) vejančka 3/020 (V296.01 ‘velnica’) veljak 3/002 (V185.01 ‘gruntar’) vejanica 3/020 (V296.01 ‘velnica’) velnica 3/020 (V296.01 ‘velnica’) vejaš 3/020 (V296.01 ‘velnica’) velnica 3/020 (V296.01 ‘velnica’) vejati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) velnik 3/020 (V296.01 ‘velnica’) 572 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 573 BESEDNO KAZALO velnikati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) vitrnjak 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) velnjak 3/020 (V296.01 ‘velnica’) vlaček 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) ven  ven zmaniti 3/024 (V196.01 ‘meti’), vlačice (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 ven izmaniti 3/113 (V196.07 ‘meti – (V281(b).01 ‘otroške sani’) pomen’), ven menoti 3/113 (V196.07 vlačuga (vlačuge, Imn) 3/083 (V281.02 ‘meti – pomen’) ‘sani’) vencar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) vlačulje (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), vencerl 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’) vencerlin 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) vlačun 3/083 (V281.02 ‘sani’) vender (Vender) 3/007 (V286.02 ‘plug – vlak 3/010 (V287.01 ‘lemež’), 3/080 splošno’ in ‘enojni plug’), 3/008 (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi (V286(b).01 ‘dvojni plug’) kolesi’), 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 vereja 3/095 (V160.01 ‘plot’), 3/098 (V281(b).01 ‘otroške sani’) (V461.01 ‘kol ograje’) vlaka 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega veriga  zavreti z verigo 3/073 (V279(a).01 vola’), 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva ‘zavreti z verigo’), kljuka pri verigi vola’), 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka pri verigi’) (V281(b).01 ‘otroške sani’) veti 3/019 (V297.01 ‘vejati’), 3/024 vlake (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’), 3/084 (V196.01 ‘meti’) (V281(b).01 ‘otroške sani’) vetni  vetni mlin 3/020 (V296.01 ‘velnica’) vlakica (vlakice, Imn) 3/084 (V281(b).01 vetnik 3/020 (V296.01 ‘velnica’) ‘otroške sani’) vetnjak 3/020 (V296.01 ‘velnica’) vlakuže (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) vetovnik 3/020 (V296.01 ‘velnica’) vmetilnica 3/109 (V465.02 ‘pinja’) vetrati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) vmetnica 3/109 (V465.02 ‘pinja’) vetrih 3/020 (V296.01 ‘velnica’) vnuka 3/039 (V307.01 ‘vnuka (druga vetriti 3/019 (V297.01 ‘vejati’) otava)’) vetrni  vetrni mlin 3/020 (V296.01 vnuka (VnuKa) 3/039 (V307.01 ‘vnuka ‘velnica’) (druga otava)’) vetrnica 3/020 (V296.01 ‘velnica’) voder 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) vetrnjak 3/020 (V296.01 ‘velnica’) vodir (Vodir) 3/036 (V310.01 ‘oselnik’) vevati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) vogal 3/006 (V572.01 ‘leha’) vevec 3/020 (V296.01 ‘velnica’) vogšajt 3/064 (V274.01 ‘vaga’), 3/065 vezati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) (V274(a).01 ‘velika vaga na ojesu’), videluvati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’) vilavka 3/018 (V291.01 ‘gožva’) vokovšek 3/029 (V549.01 ‘travnik’) vile (Imn) 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) vol  jarem za enega vola 3/069 pri plugu’) (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), viničar 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) jarem za dva vola 3/070 (V283(b).01 vinta 3/017 (V289B.01 ‘držalo pri cepcu’), ‘jarem za dva vola’) 3/072 (V278.01 ‘zavora’)  zažlajfati vol  jarem za enega vola 3/069 z vinto 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’) z zavoro’) volar 3/100 (V454A.01 ‘pastir – splošno’), vintati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) 3/102 (V454A(b).01 ‘pastir, ki pase za vintmlin 3/020 (V296.01 ‘velnica’) enega gospodarja’) vintovec 3/020 (V296.01 ‘velnica’) volarica 3/104 (V454B(b).01 ‘planšarica’) virt 3/001 (V181.01 ‘kmet’), 3/002 volovi  volovi komat 3/069 (V283(a).01 (V185.01 ‘gruntar’) ‘jarem za enega vola’) 573 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 574 BESEDNO KAZALO voz 3/050 (V266.01 ‘voz’)  prednji del 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lejter voz voza 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lejtrast voz voza’), zadnji del voza 3/053 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lejtratni voz (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), deska 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lejtrnati voz na vozu 3/055 (V273.01 ‘deska na 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lejtrni voz vozu’), spodnja deska na vozu 3/056 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lejtrovski voz (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’), 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lejtrski voz stranska deska na vozu 3/057 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lojtraniški voz (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lojtranski voz voz 3/050 (V266.01 ‘voz’), 3/051 (V270.01 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lojtrast voz ‘lojtrnik’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni 3/051, (V270.01 ‘lojtrnik’), lojtratni voz voziček z dvema kolesoma’), 3/080 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lojtrčki voz (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lojtrčn(i) voz kolesi’)  voz na dolgo 3/051 (V270.01 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lojtrnati voz ‘lojtrnik’), voz na lojtrah 3/051 (V270.01 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lojtrniški voz ‘lojtrnik’), voz na lojtranice 3/051 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lojtrnski voz (V270.01 ‘lojtrnik’), voz na lojtre 3/051 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lojtrski voz (V270.01 ‘lojtrnik’), voz na lojtrnice 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), lojtršnji voz 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz na škale 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), nalojtran voz 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz na škalice 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), o(b)lojtran voz 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz na 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), senen(i) voz špangeljne 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), senski voz voz s konicami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), veliki voz voz s škalami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz spred voz s škalerami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del voza’), voz s škalerjami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), (ta) prednji voz 3/052 (V276B(a).01 voz z ga//trami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), ‘prednji del voza’), voz zad 3/053 voz z grotami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), (ta) voz z grotimi 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), zadnji voz 3/053, (V276B(b).01 ‘zadnji voz z legnarjem 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), del voza’), voz na roko 3/078 (V271.01 voz z lejtrami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), ‘ročni voziček’), voz z garicami 3/078 voz z lejtrimi 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), (V271.01 ‘ročni voziček’), majčken voz voz z lejtrnicami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), miken voz z lestvicami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), voz z lojtrah 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), ročni voz 3/078 (V271.01 ‘ročni voz z lojtrami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voziček’), samotež voz 3/078 (V271.01 voz z lojtranci 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtranicami 3/051 (V270.01 ‘ročni voziček’), samotežni voz 3/078 ‘lojtrnik’), voz z lojtranicmi 3/051 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/080 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtricami 3/051 (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtrico 3/051 kolesi’), prelasten voz 3/080 (V271(b).01 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtrnicami ‘ročni voziček s štirimi kolesi’) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtro voza 3/018 (V291.01 ‘gožva’) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z žojo vozej 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz za seno 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), na lojtro voz z dvema kolesoma’), 3/080 (V271(b).01 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), (ta) lojtran ‘ročni voziček s štirimi kolesi’)  voz 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), (ta) lojtrn- samotežni vozej 3/080 (V271(b).01 voz 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), dolg voz ‘ročni voziček s štirimi kolesi’) 574 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 575 BESEDNO KAZALO vozek 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), vozičič 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček vozni  ta vozna dilja 3/056 (V273(a).01 z dvema kolesoma’), 3/080 (V271(b).01 ‘spodnja deska na vozu’), vozni pod ‘ročni voziček s štirimi kolesi’)  mali 3/055 (V273.01 ‘deska na vozu’), 3/056 vozek 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), (V273(a).01 ‘spodnja deska na vozu’), 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi vozni poden 3/055 (V273.01 ‘deska na kolesi’), ročni vozek 3/078 (V271.01 vozu’), 3/056 (V273(a).01 ‘spodnja deska ‘ročni voziček’), 3/080 (V271(b).01 ‘ročni na vozu’) voziček s štirimi kolesi’), samotežni voznica 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), vozek 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi z dvema kolesoma’) kolesi’), peški vozek 3/080 (V271(b).01 voznjak  mali voznjak 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’) ‘ročni voziček s štirimi kolesi’) vozelej 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’) vož 3/018 (V291.01 ‘gožva’) vozica 3/061 (V275(a).01 ‘lesena os’), voža 3/018 (V291.01 ‘gožva’) 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/079 vožva (VožVa) 3/018 (V291.01 ‘gožva’) (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema vprega 3/068 (V283.01 ‘jarem’) kolesoma’) vpregni  vpregna vaga 3/066 (V274(b).01 vozič 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), ‘vprežna vaga’) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček vprežni  vprežna vaga 3/066 (V274(b).01 z dvema kolesoma’), 3/080 (V271(b).01 ‘vprežna vaga’) ‘ročni voziček s štirimi kolesi’)  vozič vprežni  vprežna vaga 3/066 (V274(b).01 na roke/rokah 3/078 (V271.01 ‘ročni ‘vprežna vaga’), vprežne sani 3/083 voziček’), vozič na dve koli 3/079 (V281.02 ‘sani’), vprežne sanke 3/083 (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema (V281.02 ‘sani’) kolesoma’), vozič na dveh kolah 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema vrat 3/029 (V549.01 ‘travnik’) kolesoma’) vratnina 3/037 (V303.01 ‘seno’), 3/038 voziček  ročni voziček 3/078 (V271.01 (V306.01 ‘otava’), 3/040 (V305.01 ‘mrva’) ‘ročni voziček’), ročni voziček s štirimi vrbanec 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) kolesi 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček vrenih 3/072 (V278.01 ‘zavora’) s štirimi kolesi’), ročni voziček z dvema vrgavati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) kolesoma 3/079 (V271(a).01 ‘ročni vrsta 3/006 (V572.01 ‘leha’) voziček z dvema kolesoma’) vršajati 3/024 (V196.01 ‘meti’) voziček  voziček z lojtrnicami 3/080 vršiti 3/024 (V196.01 ‘meti’) (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi vrt 3/029 (V549.01 ‘travnik’) kolesi’), 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), vrtelj 3/052 (V276B(a).01 ‘prednji del 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček z voza’), 3/054 (V276A.01 ‘oplen’) dvema kolesoma’), 3/080 (V271(b).01 vrzela 3/095 (V160.01 ‘plot’) ‘ročni voziček s štirimi kolesi’)  ta mali vstati se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) voziček 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), vzadi 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček vzdigniti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) z dvema kolesoma’), 3/080 (V271(b).01 ‘ročni voziček s štirimi kolesi’), otroški voziček 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček Z z dvema kolesoma’), ročni voziček 3/078 z  zavreti z verigo 3/073 (V279(a).01 (V271.01 ‘ročni voziček’), samotežni ‘zavreti z verigo’), zavreti z zavoro voziček 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), z dvema kolesoma’) ročni voziček z dvema kolesoma 3/079 575 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 576 BESEDNO KAZALO (V271(a).01 ‘ročni voziček z dvema ‘zavreti z verigo’), zažlajfati z zavirilnico kolesoma’) 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), z  plug z dvemi klini 3/008 (V286(b).01 zažlajfati z zavrenkom 3/073 (V279(a).01 ‘dvojni plug’), kola z garicami 3/051 ‘zavreti z verigo’), zažlajfati z žlajdro (V270.01 ‘lojtrnik’), kola z lejtrami 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), kola z žlajfati z žlajdro 3/073 (V279(a).01 lesTnicami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), ‘zavreti z verigo’), zarajsati z zavirilom kola z lesTvicami 3/051 (V270.01 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), ‘lojtrnik’), kola z lojtrami 3/051 zarajsati z zavorjem 3/074 (V279(b).01 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z ga//trami ‘zavreti z zavoro’), zavorti z žlajfom 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z grotami 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z grotimi zavreti z zavirilom 3/074 (V279(b).01 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz ‘zavreti z zavoro’), zavreti z žlajfom z legnarjem 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), voz z lejtrami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), zažlajfati z vinto 3/074 (V279(b).01 voz z lejtrimi 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), ‘zavreti z zavoro’), zažlajfati z zavirilom voz z lejtrnicami 3/051 (V270.01 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), ‘lojtrnik’), voz z lestvicami 3/051 zažlajfati z zavorom 3/074 (V279(b).01 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtrah 3/051 ‘zavreti z zavoro’), zažlajfati z žlajfom (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtrami 3/051 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtranci zažlajfati z žlajfprigljem 3/074 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), žlajfati z lojtranicami 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), z žlajfom 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti voz z lojtranicmi 3/051 (V270.01 z zavoro’), voz z garicami 3/078 ‘lojtrnik’), voz z lojtricami 3/051 (V271.01 ‘ročni voziček’), voziček (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtrico 3/051 z lojtrnicami 3/080 (V271(b).01 ‘ročni (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtrnicami voziček s štirimi kolesi’) 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z lojtro za  kopica sena – splošno in kopica sena 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), voz z žojo za čez noč 3/043 (V304.02 ‘kopica sena – 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’), zabremzati splošno’ in ‘kopica sena za čez noč’), z lancem 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti kopica sena za čez zimo 3/044 z verigo’), zapremzati z žlajdro 3/073 (V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’), (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zapreti jarem za enega vola 3/069 (V283(a).01 z lancem 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti ‘jarem za enega vola’), jarem za dva z verigo’), zarajsati z zavorjem 3/073 vola 3/070 (V283(b).01 ‘jarem za dva (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zavirati vola’), pastir, ki pase za celo vas 3/101 z zavornico 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti (V454A(a).01 ‘pastir, ki pase za celo z verigo’), zavreti z lancem 3/073 vas’), pastir, ki pase za enega gospodarja (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zavreti 3/102 (V454A(b).01 ‘pastir, ki pase za z zavornico 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti enega gospodarja’) z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti za  drevo za orati 3/007 (V286.02 ‘plug – z zavoro’), zavreti z zavorom 3/073 splošno’ in ‘enojni plug’), 3/008 (V286(b).01 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), 3/074 ‘dvojni plug’), drevo za krompir 3/008 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), zavreti (V286(b).01 ‘dvojni plug’), 3/009 z žlajdrnico 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti (V286a.01 ‘ralo’), drevo za lehe 3/008 z verigo’), zavreti z žlajdro 3/073 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), drevo za (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), 3/074 oborati 3/008 (V286(b).01 ‘dvojni plug’), (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), plug za grebati 3/009 (V286a.01 ‘ralo’), zažlajfati z lancem 3/073 (V279(a).01 za goščo 3/030 (V550.01 ‘senožet’), 576 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 577 BESEDNO KAZALO kameN za (koso) brusiti 3/035 (V309.01 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), zadnji ‘osla’), kamen za koso 3/035 (V309.01 geštelj 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del ‘osla’), voz za seno 3/051 (V270.01 voza’), zadnji kraj 3/053 (V276B(b).01 ‘lojtrnik’), jarem za enega junca 3/069 ‘zadnji del voza’), zadnji nared 3/053 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), 3/060 jarem za enega vola 3/069 (V283(a).01 (V275.01 ‘os’), zadnja nared 3/060 ‘jarem za enega vola’), jarem za samca (V275.01 ‘os’), zadnji poden 3/053 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), zadnji jarem za dva junca 3/070 (V283(b).01 rištoh 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del ‘jarem za dva vola’), jarem za par 3/070 voza’), zadnji ročičnik 3/053 (V276B(b).01 (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), telege ‘zadnji del voza’), zadnji štelj 3/053 za par (im. mn.) 3/070 (V283(b).01 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), zadnji ‘jarem za dva vola’), drvo za žlajf 3/075 štolt 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del (V280.01 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’), voza’), zadnji trabje 3/053 (V276B(b).01 koš za pleči 3/086 (V319.01 ‘koš’), ‘zadnji del voza’), zadnji zboj 3/053 korpa za kvasenice 3/087 (V320.01 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), oplen ‘jerbas’), koš za na hrbet 3/088 (V471.01 zadnji 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del ‘oprtni koš’), koš za na ramo 3/088 voza’), (ta) zadnji 3/053 (V276B(b).01 (V471.01 ‘oprtni koš’), koš za seno 3/088 ‘zadnji del voza’), (ta) zadnji del 3/053 (V471.01 ‘oprtni koš’), kol za ograjo (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), (ta) 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), kol za plot zadnji konec 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), kolec za del voza’), (ta) zadnji kos 3/053 plot 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’), soha (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), (ta) za plot 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) zadnji oplen 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji zabel 3/108 (V458.01 ‘skuta’) del voza’), (ta) zadnji podel 3/053 zabremzati 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), (ta) z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zadnji rušt 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji z zavoro’)  zabremzati z lancem 3/073 del voza’), (ta) zadnji talj 3/053 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), (ta) zabur 3/040 (V305.01 ‘mrva’) zadnji voz 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji zad  bracadura od zad 3/053 del voza’), ta zadnji podelec 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), (ta) zad (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), zadrgniti 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti voz zad 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del z verigo’) voza’) zafrenati 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zadejano 3/095 (V160.01 ‘plot’) z zavoro’) zadi 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) zagozda 3/075 (V280.01 ‘cokla (za zadnji  zadnji del voza 3/053 (V276B(b).01 podkladanje kolesa)’) ‘zadnji del voza’) zagraja 3/095 (V160.01 ‘plot’), 3/096 zadnji  zadnje železo 3/010 (V287.01 (V460.01 ‘ograja’) ‘lemež’), zadnja otava 3/039 (V307.01 zagrajeno 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’), ‘vnuka (druga otava)’), zadnj- trap- 3/095 (V160.01 ‘plot’) 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), zadnja kola 3/053 (V276B(b).01 zagrebač 3/009 (V286a.01 ‘ralo’) ‘zadnji del voza’), zadnja prema 3/053 zagristi se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’), zadnje zahagano 3/095 (V160.01 ‘plot’), 3/096 podelo 3/053 (V276B(b).01 ‘zadnji del (V460.01 ‘ograja’) voza’), zadnji aksštuk 3/053 (V276B(b).01 zahakljati  zahakljati s ketino 3/073 ‘zadnji del voza’), zadnji falat 3/053 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) 577 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 578 BESEDNO KAZALO zajec 3/075 (V280.01 ‘cokla (za podkladanje zaramni  zaramni koš 3/088 (V471.01 kolesa)’) ‘oprtni koš’) zakisati se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) zaramnik (zaraMnik) 3/088 (V471.01 zakuhati se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) ‘oprtni koš’) zaloga 3/095 (V160.01 ‘plot’) zasesti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) zamečka 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) zasiriti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) zamet 3/028 (V190.01 ‘otrobi’) zašlajfati 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zamleti 3/025 (V188.01 ‘mleti’) z zavoro’) zaobračati 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) zašpaljiti 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zaobrniti 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) z zavoro’) zapirati 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zatka 3/071 (V284.01 ‘igo’) z zavoro’) zatrnica 3/081 (V272.01 ‘ročica’) zaplečni  koš zaplečni 3/086 (V319.01 zavintati 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti ‘koš’) z zavoro’) zaplečnjak 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) zaviralnica 3/072 (V278.01 ‘zavora’) zaplenkati  zaplenkati s ketino 3/073 zavirati 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zapor 3/072 (V278.01 ‘zavora’) z zavoro’)  zavirati s ketinami 3/073 zapreg 3/071 (V284.01 ‘igo’) (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zavirati zapremzati 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z zavornico 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z verigo’) z zavoro’)  zapremzati s ketino/na zavirilnica  zažlajfati z zavirilnico 3/073 ketino 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) z verigo’), zapremzati z žlajdro 3/073 zavirilo 3/072 (V278.01 ‘zavora’)  (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zarajsati z zavirilom 3/074 (V279(b).01 zapremzati s premzo 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), zavreti z zavirilom ‘zavreti z zavoro’) 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), zapreti 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti zažlajfati z zavirilom 3/074 (V279(b).01 z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti ‘zavreti z zavoro’) z zavoro’)  zapreti s kadeno 3/073 zavirjalica 3/072 (V278.01 ‘zavora’) (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zapreti zavod 3/029 (V549.01 ‘travnik’) z lancem 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti zavojiti 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z verigo’), dol zapreti s šlajfom 3/074 z zavoro’) (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’) zavor 3/072 (V278.01 ‘zavora’)  deti zaprežni  zaprežne sani 3/083 (V281.02 zavor 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti ‘sani’) z verigo’), zarajsati z zavorjem 3/073 zarajsati 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), 3/074 z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), zavreti z zavoro’)  zarajsati s ketino 3/073 z zavorom 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zarajsati z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavorjem 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z zavoro’), zažlajfati z zavorom 3/074 z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’) z zavoro’), zarajsati z zavirilom 3/074 zavora 3/072 (V278.01 ‘zavora’)  zavreti (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’) z zavoro 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zarajtljati (zarajTljati) 3/073 (V279(a).01 z zavoro’) ‘zavreti z verigo’)  zaraj//Tljati s ketino zavora 3/072 (V278.01 ‘zavora’) 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) zavoranica 3/072 (V278.01 ‘zavora’) 578 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 579 BESEDNO KAZALO zavorati 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zazavirati 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’) z zavoro’) zavornica 3/072 (V278.01 ‘zavora’)  zazavreti 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti zavirati z zavornico 3/073 (V279(a).01 z verigo’) ‘zavreti z verigo’), zavreti z zavornico zažlajdrati 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), z zavoro’) deti zavornico 3/073 (V279(a).01 zažlajfati (zažlajFati) 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) ‘zavreti z verigo’), 3/074 (V279(b).01 zavoriti (zavorti, zavriti) 3/073 ‘zavreti z zavoro’)  zažlajfati na rajs (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), 3/074 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’)  zavoriti zažlajfati s ketino/ketinami 3/073 s ketinami 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zažlajfati z verigo’), zavorti z žlajfom 3/074 z lancem 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’) z verigo’), zažlajfati z zavirilnico 3/073 zavreči 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zažlajfati z verigo’) z zavrenkom 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti zavrenk  zažlajfati z zavrenkom 3/073 z verigo’), zažlajfati z žlajdro 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zažlajfati s cokljo 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zavreti  zavreti z verigo 3/073 z zavoro’), zažlajfati z vinto 3/074 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zavreti (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), z zavoro 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zažlajfati z zavirilom 3/074 (V279(b).01 z zavoro’) ‘zavreti z zavoro’), zažlajfati z zavorom zavreti 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zažlajfati z žlajfom 3/074 (V279(b).01 z zavoro’)  zavreti s ketino/ketinami ‘zavreti z zavoro’), zažlajfati 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), z žlajfprigljem 3/074 (V279(b).01 zavreti z lancem 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z zavoro’), ‘zavreti z verigo’), zavreti z zavornico zbarela 3/078 (V271.01 ‘ročni voziček’), 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), 3/079 (V271(a).01 ‘ročni voziček 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), z dvema kolesoma’) zavreti z zavorom 3/073 (V279(a).01 zbariti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) ‘zavreti z verigo’), 3/074 (V279(b).01 zblinčja 3/086 (V319.01 ‘koš’) ‘zavreti z zavoro’), zavreti z žlajdrnico zboj  prvi zboj 3/052 (V276B(a).01 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), ‘prednji del voza’), zadnji zboj 3/053 zavreti z žlajdro 3/073 (V279(a).01 (V276B(b).01 ‘zadnji del voza’) ‘zavreti z verigo’), dol zavreti 3/073 zdrobiti 3/024 (V196.01 ‘meti’) (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), zavreti zelenje 3/037 (V303.01 ‘seno’) z žlajdro 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), zavreti z žlajfom 3/074 zelj 3/094 (V453.01 ‘stan – tamar’) (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), zavreti zelnik 3/006 (V572.01 ‘leha’) na rajs 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zemljak  cel zemljak 3/002 (V185.01 z zavoro’), zavreti s premzo 3/074 ‘gruntar’) (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), zavreti zgostiti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) z zavirilom 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti zgostniti se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) z zavoro’) zgraja 3/095 (V160.01 ‘plot’) zavrniti 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti zgristi se 3/106 (V459.01 ‘sesiriti se’) z verigo’) zid 3/096 (V460.01 ‘ograja’) 579 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 580 BESEDNO KAZALO zima  kopica sena za čez zimo 3/044 žegnan  žegnana korpa 3/087 (V320.01 (V304(b).01 ‘kopica sena za čez zimo’) ‘jerbas’) zlikati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) žegnast  žegnast korp 3/087 (V320.01 zlita 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’) ‘jerbas’) zluščiti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) želar 3/002 (V185.01 ‘gruntar’), 3/003 zmaniti 3/113 (V196.07 ‘meti – pomen’)  (V186.01 ‘bajtar’) ven zmaniti 3/024 (V196.01 ‘meti’) železen  železna os 3/062 (V275(b).01 zmašinati 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’) ‘železna os’) zmencati 3/024 (V196.01 ‘meti’) železen  železno drevo 3/008 (V286(b).01 zmešati 3/042 (V314.01 ‘obračati (seno)’) ‘dvojni plug’), železna blanja 3/010 zmetka 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) (V287.01 ‘lemež’), železen aks 3/062 zmetki (Imn) 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) (V275(b).01 ‘železna os’), aks železen zmlatiti 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’) 3/062 (V275(b).01 ‘železna os’), železna zmleti 3/025 (V188.01 ‘mleti’) aks 3/062 (V275(b).01 ‘železna os’), železna aksa 3/062 (V275(b).01 ‘železna zmlezva 3/108 (V458.01 ‘skuta’) os’), železna nared 3/062 (V275(b).01 zob 3/012 (V289A.01 ‘držalo (ročice) ‘železna os’), železna os 3/062 pri plugu’) (V275(b).01 ‘železna os’), železna zotelj 3/082 (V783.01 ‘sedlo’) podvoz 3/062 (V275(b).01 ‘železna os’), zretati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) železna gož 3/071 (V284.01 ‘igo’) zrušiti 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) železo 3/010 (V287.01 ‘lemež’)  plug od zvara 3/107 (V457.01 ‘sirotka’), 3/108 železa 3/007 (V286.02 ‘plug – splošno’ in (V458.01 ‘skuta’) ‘enojni plug’), plužno železo 3/010 zvejati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (V287.01 ‘lemež’), prvo železo 3/010 zveti 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (V287.01, lemež’), spodnje železo 3/010 zvevati 3/019 (V297.01 ‘vejati’) (V287.01 ‘lemež’), zadnje železo 3/010 zvintljati (zvinTljati) 3/073 (V279(a).01 (V287.01 ‘lemež’), prvo železo 3/011 ‘zavreti z verigo’) (V288.01 ‘črtalo (nož pri plugu)’) želj 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) Ž žerlin 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/088 žaganica (žaganice, Imn) 3/055 (V273.01 (V471.01 ‘oprtni koš’) ‘deska na vozu’), 3/056 (V273(a).01 žernadnik 3/003 (V186.01 ‘bajtar’) ‘spodnja deska na vozu’), 3/057 žeselj 3/048 (V302.01 ‘stol v kozolcu’) (V273(b).01 ‘stranska deska na vozu’), žičen  žična ograja 3/097 (V462.01 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’)  krajna ‘pletena ograja’) žaganica 3/057 (V273(b).01 ‘stranska žila 3/069 (V283(a).01 ‘jarem za enega deska na vozu’) vola’) žagnež 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) žilj 3/066 (V274(b).01 ‘vprežna vaga’), žagnič 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) 3/068 (V283.01 ‘jarem’), 3/069 žagnjak 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) (V283(a).01 ‘jarem za enega vola’), 3/070 žajrat 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) (V283(b).01 ‘jarem za dva vola’), 3/071 žbrinca 3/086 (V319.01 ‘koš’), 3/087 (V284.01 ‘igo’) (V320.01 ‘jerbas’) žlajdra 3/072 (V278.01 ‘zavora’)  žbrincja (žbrinc//ja) 3/086 (V319.01 ‘koš’), zapremzati z žlajdro 3/073 (V279(a).01 3/088 (V471.01 ‘oprtni koš’) ‘zavreti z verigo’), zavreti z žlajdro žegenkorp 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), žegenski (žeGenski)  žeGenski korp 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), 3/087 (V320.01 ‘jerbas’) zažlajfati z žlajdro 3/073 (V279(a).01 580 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 581 BESEDNO KAZALO ‘zavreti z verigo’), žlajfati z žlajdro žlajsati 3/022 (V198.01 ‘ličkati’) 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) žlefe (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) žlajdrnica  zavreti z žlajdrnico 3/073 žlihati 3/014 (V293.01 ‘mlatiti’) (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’) žlit (žliT-) 3/054 (V276A.01 ‘oplen’), 3/083 žlajf 3/072 (V278.01 ‘zavora’), 3/075 (V281.02 ‘sani’), 3/084 (V281(b).01 (V280.01 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’) ‘otroške sani’)  zavorti z žlajfom 3/074 (V279(b).01 žlita (žliT-; žlite, Imn) 3/083 (V281.02 ‘zavreti z zavoro’), zavreti z žlajfom ‘sani’), 3/084 (V281(b).01 ‘otroške sani’) 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), žlitke (Imn) 3/084 (V281(b).01 ‘otroške zažlajfati z žlajfom 3/074 (V279(b).01 sani’) ‘zavreti z zavoro’), žlajfati z žlajfom 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’), žmeča 3/090 (V804(a).01 ‘breme’) drvo za žlajf 3/075 (V280.01 ‘cokla žmitki (Imn) 3/108 (V458.01 ‘skuta’) (za podkladanje kolesa)’) žmolja 3/018 (V291.01 ‘gožva’) žlajfa 3/072 (V278.01 ‘zavora’) žoja 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’)  voz z žojo žlajfar 3/072 (V278.01 ‘zavora’), 3/075 3/051 (V270.01 ‘lojtrnik’) (V280.01 ‘cokla (za podkladanje kolesa)’) žrd 3/076 (V765a(b).02 ‘žrd’) žlajfati 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti žrd (žrD) 3/010 (V287.01 ‘lemež’), 3/049 z verigo’), 3/074 (V279(b).01 ‘zavreti (V304a.01 ‘ostrv, ostrnica’), 3/076 z zavoro’)  žlajfati na ketino 3/073 (V765a(b).02 ‘žrd’) (V279(a).01 ‘zavreti z verigo’), žlajfati žrmlje 3/026 (V187.01 ‘mlin’) z žlajdro 3/073 (V279(a).01 ‘zavreti žuliti 3/024 (V196.01 ‘meti’) z verigo’), žlajfati z žlajfom 3/074 žur 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) (V279(b).01 ‘zavreti z zavoro’) žura 3/107 (V457.01 ‘sirotka’) žlajfen 3/072 (V278.01 ‘zavora’) žuriti 3/022 (V198.01 ‘ličkati’), 3/023 žlajferji (Imn) 3/047 (V301.01 ‘late kozolca’) (V198a.01 ‘ružiti’) žlajfi (Imn) 3/083 (V281.02 ‘sani’) žurkati 3/023 (V198a.01 ‘ružiti’) žlajfklada 3/072 (V278.01 ‘zavora’) žvarcelj 3/098 (V461.01 ‘kol ograje’) žlajfprigelj 3/075 (V280.01 ‘cokla žvarceljni (Imn) 3/099 (V463.01 ‘deske (za podkladanje kolesa)’)  zažlajfati ograje’) z žlajfprigljem 3/074 (V279(b).01 žvipla (žVipla) 3/077 (V285(a).01 ‘kljuka ‘zavreti z zavoro’) pri verigi’) žlajkar 3/109 (V465.02 ‘pinja’) žvorci (Imn) 3/099 (V463.01 ‘deske ograje’) 581 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 582 582 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 583 4 Odzadnji seznam iztočnic v besednem kazalu komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 584 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU 1 Besede iz vprašanj v vprašalnici za SLA tu niso navedene. 2 Na koncu odzadnjega abecednega seznama so še enkrat navedene iztočnice z vezajem na koncu. baba tunjica stranica metilnica haba ojica postranica vmetilnica šiba tretjica rezanica motilnica ograjba vlakica lobnica kolnica kamba ročkica pečnica kamnica klamba pastirskica končnica konica svetloba prukica podnica lonica narba krabalica ograjenica stapnica korba zavirjalica pinjenica rebrnica mlatitba palica jermenica žlajdrnica taca ralica petrenica odrnica kolčeca barelica kvasenica sirnica babica iglica košenica ornica šibica bariglica pletenica zavornica korbica truglica metenica svornica pinjičica kobilica špaljinica razsvornica planinčica kolica malinica zatrnica lončica polica dolinica vetrnica ločica stolica krinica lejtrnica ročica grlica klajnica lojtrnica stranščica oslica vejnica ostrnica mladica premica ojnica putrnica vagica čobanica lojnica dvokolesnica telegica ključanica gnojnica osnica štangica gradanica ročalnica vmetnica trugica podlaganica sejalnica plotnica lehica žaganica vejalnica runica klajica vejanica zaviralnica otavnica kočijica klanica metalnica vejevnica pešijica copanica rezalnica revnica špaljica španica maselnica lovnica diljica roranica koselnica ostrvnica srednjica zavoranica velnica plaznica osrednjica lejtranica špaljilnica voznica pinjica lojtranica zavirilnica podvoznica 584 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 585 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU plužnica teležica rajda ograja tružnica plužica brajda zgraja repica tružica brenda staja kripica pelca šponda žbrincja kopica kolca obloda zblinčja korpica žbrinca ruda meja špica bonca batuda vereja planinčarica karoca gazda ivereja garica fača brazda veja jarica strgača zagozda šija majarica ostrgača šlajfa pešija štekljarica sejača žlajfa preštija mlekarica vejača kofa kravalja volarica korbljača harfa melja bremarica štekljača podlaga detelja planšarica pletenjača vaga šaflja košarica stegnjača triteljvaga šeflja forajtarica slamnjača špiljvaga hiflja kravarica gorjača parvaga hajflja lodrica tretjača telega šavflja derica štokača vprega baglja majerica mlača iga šviglja merica korpača figa kuhlja pastirica orača entriga dilja gorica glavača šranga preklja lojtrica njivača štanga boklja ostrica žmeča zaloga coklja lesica seča obloga koklja psica koča podloga brklja sušica roča noga žmolja lopatica tarča šajtrga polja karetica krča vlačuga ceslja brentica pešča urjuga tajslja garjotica gošča truga korbulja pestica buča aha krevlja butica frščada leha blanja otavica koljada kleha kampanja njivica klada pleha srednja ostrovica žlajfklada bolha osrednja mrvica črtlada soha tretjinja ostrvica grada karjuha klinja lestvica ograda javha pinja gožvica livada pavha šinja vozica lankvada klaja tinja važica greda graja medrnja dežica rida zagraja plešnja 585 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 586 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU košnja loka čestela dolina krošnja moka kaštela kislina mlatnja roka teštela strmina komunja ščipka vela planina plužnja jarka vrzela košenina oja špiljarka igla vratnina obloja planšarka kolentrugla ravnina žoja pleterka rahla trupina vlaka pastirka žila starina baraka deska kajla resina kvaka leska šamla osina procka kranjska karjola batina sejačka zatka grižjola ketina vejačka zmetka kola karetina mačka otka bokola koretina siračka sirotka cokola čistina tačka ljuka semola glavina zamečka kljuka špola kravina palička vnuka korola muravina polička kruka žvipla novina kolarička pruka osla osovina vejančka vilavka špritla gotovina ročka podotavka bokula mlezovina kučka spodotavka šešula drvina pručka vejevka kuzla lazina beka sevka gajžla vardžina preseka goževka rama cajna podlahka krivka pučma procajna flika sanovka brema gmajna grajka sirovka prema prukna ljuljka ostrovka krma ogona nuljka gožka na kolona banjka krabala paradana korona trojka ročala tamana košarna samokolka orala brana lojtrna banka štala kadena ostrna čobanka vala oplena krosna planka rezala stegna ravna sanka držala mečina otavna rezanka šubla pečina tapa maslenka sedla butičina kripa drvenka podela ledina jempa rinka barela hudina lempa resinka zbarela lankina kljumpa cajnka sela ščalina kopa konka brentela kiselina topa 586 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 587 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU škarpa hiša mrežasta premza korpa pukša pesta koza lankvadara koša vrsta loza gara senokoša bašta toza kara muša lajšta voza košara puša skuta podvoza zvara peruša puta guza rebra pavša glava futraža žlajdra kopavša dobrava lodža škundra ta trava reža dera lata murava mreža ringjera karamata otava teža terjera mrežnata podotava sredoveža kazera lopata podstava goža sira frata pristava koža gora borata mlačva voža opora trata dva trab zavora cuketa mlatidva hrib sovora reta pleva kamb- svora gareta opleva rob osvora kareta mezeva drob razvora koreta drozgva Otrob- gatra senožeta njiva zob retra cefta sirotkova korb lejtra1 rehta drva lac lejtra2 slita mrva tavolac lojtra šlita ostrva korbec fotra zlita latva jazbec kleštra žlita mlatva zajec lištra snita letva vejec bracadura bajta mlatitva korbljec pura špelta sirotva pregljec košura planta mlezva podžiljec žura ranta zmlezva gornjec sovra koranta gožva obarjalec jasa brenta vožva delec lesa binta za podelec kolesa brinta aza tobolec resa vinta peza kolec rajsa punta kontrapeza stolec aksa galjota ciza tulec redosa karjota čiza kozlec kosa palota liza samec kusa sirota polza bremec paša črta spolza jarmec pleša plasta bremza robanec 587 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 588 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU vrbanec stranščic- kabaroc travnič ščenec vagic- terc cepič edenec telegic- štuc kripič podotavljenec ojic- krajevc- krampič pletenec vlakic- zagrebač kopič klinec premic- ogrebač korpič planinec žaganic- globač špič petrinec lejtranic- korobač kupič bogatinec lojtranic- drbač grič konec podnic- rogač košič junec klajnic- trogač mlatič hlapec ojnic- uhač brentič cepec gnojnic- štekljač rtič stolpec kolnic- pukljač rtič- korpec kamnic- poganjač krtič kupec konic- sebenjač krtič- vagirec rebrnic- ogrinjač plastič čivirec lejtrnic- truglač rutič proštrec lojtrnic- mlač otavič merjasec lestnic- domač podotavič brusec plužnic- drapač vozič bogatec špic osipač nožič mlatec lojtric- skopač prigeljč prostec lestvic- izkopač roč vejavec šprajc berač čaroč brjunglavec forejc brentač preroč otavec mandeljc kotač preRoč- obotavec čageljc potač biroč činžavec hakeljc gostač priroč1 krajevec prekeljc izrovač priroč2 vevec remeljc leč priRoč- sanivec remeljc- klambič ključ hofovec rimeljc korbič smuč igovec koleseljc vozičič Smuč- stogovec greteljc sirčič puč kozlovec driteljc otavčič paruč kimpovec driTeljc- garovčič brentuč garovec triteljc rudič razklad mlatovec triTeljc- škarjič ograd pantovec priželjc sakič nasad pintovec jarmc- količ zad vintovec ganc stolič bared kortovec lanc paskulič nared kozovec tartolanc jarmič pared ubožec moc žagnič pred štobic baroc pogonič spred 588 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 589 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU zid drevce pretlje cepele od perače vlačulje štejbile shod pleče krščanje pagile pod krtiče štrajfanje vile zavod korpče polaganje kordole žrd sirče kožuhanje kole ožrd klešče grabljanje šemole rud ročišče mlačenje bagrle kebe strnišče zelenje cakrle otrobe ostrnišče remenje trame kebice skarišče mlatenje strame vlačice sirišče kodinje breme nečice toporišče mekinje focne sančice platišče luskinje locne smučice kozlovišče strnje harfne diljice smuče usnje brdine krevljice ruče oje stekline sankice šajde cepje čjaveštrine smukice korde mlatje terne škalice žlefe mlatitje šlitne kolice age protje tezne samice hage plevje samotežne manice lege mezevje plužne lojtranice talige sedovje cepe sanice telige piconovje rampe ročnice šrange cepovje košpe prikrajnice priloge plotovje gare ojnice trabje dražovje šubgare dernice šibje lazje kolobre lestnice otrobje ostrožje ore teznice dračje stožje lejtre samoteznice pičje vlake lojtre samotežnice naročje nečke seseči se garice priročje taličke zakuhati se ojnarice poseje smučke podkuhati se derice rogje cvike strujati se hitrice skije smojke scerati se lejtrice mantije posmojke kisati se posevice rodlje sanke zakisati se lestvice šaraglje čredinke skisati se šprajce coklje poke ukisati se držalce žrmlje žlitke vstati se kolce kankolje smuke sedniti se bremce polje skale vzdigniti se lesce krplje škale skisniti se drevesce rašlje vale zgostniti se 589 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 590 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU obariti se šravf otrobi žlajferji zbariti se teleg- krajci tretji spariti se breg kolci kozji siriti se zapreg lojtranci plužnjaki zasiriti se ig- sanci campaki podsiriti se gig škvorci lojtrčki presiriti se rajtštonig žvorci mehki sesiriti se dolg skrajevci okrajniki osiriti se rajtštang špirovci poki usiriti se durheng mužci ščipki izsiriti se rušteng stoječi ski skvasiti se ring zavreči srenjski zgostiti se oslung seči konjski izpodskutiti se log poseči kolski seskutiti se prelog prižljiči samski izskutiti se slog orliči rezijanski skaziti se rog rožiči lojtranski izpodjesti se rog- tolči stranski izjesti se drog otolči rezanski sesti se stog stolči žegenski zasesti se holpcug iztolči ramenski sesesti se flug preroči drenski usesti se plug smuči senski izsesti se hajfenplug zadi prtenski zagristi se cambah vzadi oprtenski zgristi se siromah žlajfi malinski lese mulpleh ubogi tolminski kiše avspleh rogi planinski šajte seh drugi ložinski gote vrenih oprtačji ogonski grote vetrih večji lojtrnski oprte putrih najtavečji pastirski kurte ajfoh otročji lejtrski dve holpjoh ovčji lojtrski poseve ploh poseji luski ostrove ploh- skiji glavski liže rištoh pretlji lejtrovski strže putrh bintlji prtovski vlakuže cambuh zadnji oprtovski grif holpjuh prednji laški šlajf varnuh sprednji vaški žlajf suh srednji peški šrajf šuh spodnji lojtraniški ridolf radšuh dolenji lojtrniški kumf trabi lojtršnji briški rištof grobi skolarji nemški 590 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 591 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU otroški enojni gorši zarajtljati zmetki gnojni grebati zvintljati žmitki dvojni ribati spravljati posevki obračalni robati ovočnjati mali brusilni mencati občinjati krpeli kolni zmencati sčinjati noli ramni izmencati učinjati bagrli naramni flincati izčinjati vagrli zaramni opucati ošujati handvagrli obramni obračati pretakati kuli poramni zaobračati robkati kozli cepni preobračati orobkati špani ledrni prevračati vejačkati sani vetrni sodati ličkati focni lejtrni šlajfati mučkati oblačni lojtrni zašlajfati sekati zaplečni kosni žlajfati usekati rezanični brusni zažlajfati likati kupični topelšni prižlajfati zlikati garični vejatni šrajfati velnikati letvični vejnatni štrajfati zaplenkati lestvični slamnatni rufati žurkati skončni lejtratni švigati šolati kočni lojtratni bogati plati ročni nahrbtni ostrugati manati lojtrčni vetni bužgati šibnati podni topeltni mužgati račnati enobrazdni plotni žlihati zafrenati dvobrazdni obrtni štrajhati makinati grajeni prtni phati bintmlinati seneni oprtni ophati šopinati koseni mestni kožuhati mašinati drateni listni vršajati zmašinati troteni lazni narejati izmašinati drveni vozni redkosejati parnati letveni zaprežni vejati lejtrnati vpregni vprežni zvejati lojtrnati šemolini samotežni izvejati drotnati krajni plužni šafljati listnati gabeljni cepi rifljati šapati žvarceljni steri tangljati klepati rajdeljni štiri zahakljati naklepati hodeljni pri pajtljati izklepati rodeljni istri prepajtljati otepati špangeljni ši spajtljati stepati lekseljni boljši izpajtljati iztepati 591 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 592 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU šopati vrgavati skubiti izrušiti stopati obravnavati slačiti sušiti ustopati premetavati razslačiti osušiti lupati obračevati ličiti posušiti fidrati devati oličiti mlatiti zažlajdrati presevati drščiti zmlatiti cilindrati vevati luščiti obratiti šjerati zvevati oluščiti metiti blokirati izvevati zluščiti plastiti frenirati bintljivati izluščiti čistiti zapirati roštalivati majiti pleviti zavirati privzdigovati zašpaljiti mrviti zazavirati odvezovati zavojiti omrviti orati videluvati beliti kožiti oborati vezati šoliti mržiti rorati bremzati ofuliti bužiti zavorati zabremzati žuliti čužiti retrati premzati maniti pužiti vetrati zapremzati omaniti ružiti uvetrati gerdžati zmaniti naružiti lejtrati fožati izmaniti oružiti mesati sečti meniti meloti šlajsati tolčti zadrgniti moti žlajsati stolčti prečiniti manoti rajsati deti šopiniti menoti zarajsati mleti mašiniti grnoti mešati zamleti obrniti rti zmešati semleti zaobrniti samčasti razmešati zmleti zavrniti senasti drešati pleti runiti drotnasti skušati meti lupiti mesti plevšati ometi olupiti umesti premetati umeti posiriti pretresti retati pripeti zavoriti raztepsti zretati zapreti vetriti iztepsti izretati zavreti buriti rogovi rešetati zazavreti žuriti volovi rihtati pšeti ožuriti cepovi hitati veti kositi prvi bintati uveti pokositi križi vintati zveti trositi ostrži zavintati izveti brusiti ročaj borotati grabiti vršiti šjeraj teptati trebiti rušiti kraj gutati robiti okrušiti taj sedavati zdrobiti zrušiti staj- 592 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 593 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU držaj hapjejhelj roglj- opornjak tiščej hakelj dilj- vetrnjak vozelej špichakelj štilj vitrnjak fihlej trakelj navilj lojtrnjak kolej pekelj žilj tasnjak mlatlej štekelj šnolj kosnjak pulej šajkelj prlj kapusnjak posej- cokelj čeprlj pašnjak košej švarkelj pretlj- spašnjak dzej švarkelj- blanj- latnjak vozej pukelj zadnj- vetnjak Skij- kavkelj prednj- oprtnjak šij- remelj sprednj- listnjak špalj remelj- srednj- travnjak talj rimelj konj otavnjak korbelj štempelj krošnj- branovnjak recelj opelj oj- voznjak špricelj koleselj oboj teležnjak rajcelj žeselj zboj požnjak brencelj tajselj tretj- stožnjak špruncelj ajnakselj hak stožnjak- žvarcelj kavselj vejak toplak štucelj mlatelj seljak kulak drevcelj dritelj kiseljak vlak cvajradelj driTelj- veljak branovlak gredelj tritelj zemljak branovlak- rodelj triTelj- dupljak gajžlak hejštodelj pajtelj zaplečnjak siromak štafelj rajtelj 1 cepičnjak osak hajfelj rajtelj2 garičnjak šak rajfelj šajtelj lestvičnjak težak rajfelj- cotelj kozolčnjak ročk- ridolfelj gotelj ročnjak holpcek štrempfelj grotelj lojtrčnjak vlaček bagelj sotelj sebenjak maček porbagelj zotelj lesenjak jarmiček bregelj gartelj pletenjak stebriček fligelj vrtelj žagnjak voziček rigelj štelj pavrinjak podiljček žlajfprigelj geštelj sevalnjak delček švigelj fordergeštelj oselnjak kolček švigelj- hintgeštelj velnjak stolček kogelj kavelj kripnjak jaremček rogelj črevelj garnjak bremček drogelj zelj gornjak jarmenček rajhelj želj nagornjak rinček 593 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 594 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU roček velik- stirnik holpcajk obroček cvajšpanik štirnik okrajk- bagrček ajnšpanik lejtrnik plank- vagirček lojtranik lojtrnik belenk sirček prečnik tasnik zavrenk pastirček ročičnik pašnik rink drevešček garičnik spašnik brlonk lojtršček jajčnik malohišnik čok otavček samokolčnik krušnik skok obotavček skončnik latnik mok drevček skončnik- vetnik pok sanivček ločnik pitnik pok- osredek ročnik podritnik širok okrajek lojtrčnik prtnik štok osebenjek žernadnik oprtnik rištok blek črednik prilastnik kipštok flek osrednik pestnik ščipk- colek osebenik veleposestnik desk- kolek rebrenik listnik zmetk- stolek motenik plavnik aksštuk štirlek tretjinik spravnik rajtštuk branvlek krajnik travnik težk- branovlek krajnik- otavnik jubal premek steljnik podotavnik predal jarmek ogrebalnik spodotavnik ogal potepenek obračalnik stavnik vogal jarek vejalnik sevnik mal- prek osipalnik stoževnik pal petrek okopalnik stoževnik- oral- osek ralnik tretjivnik tal kosek oralnik oslovnik rešetal golosek oboralnik pasovnik črtal- toplinšek črtalnik vetovnik rezal- vokovšek rezalnik prtovnik držal podmetek oselnik oprtovnik držal- otavek velnik cizovnik zabel podotavek zelnik podvoznik cel lazek varilnik snežnik cel- ozek ostrilnik samotežnik krčel vozek šarabolnik kajžnik del sredovozek samokolnik ožnik sedel lemežek osolnik stožnik podel težek zaramnik stožnik- podel- nožek jarémnik podružnik angel sredovožek ajšponik pik okrogel velik dernik ruštik morel 594 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 595 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU kisel havfen barovčin samotežn- osel lajtervagen kontadin plužn- raštel bogen podžiljin rudo plevel majhen malin igo kozel ajnfohen bajdlin dolgo pontežel podžiljen klin drogo šupil majčken mlin jugo dol miken bintmlin topeldjugo kol1 člen vintmlin tajo kol2 šolen vencerlin fjanko kol- oplen žerlin ročalo stol kamen1 šlapslin kalalo vol kamen2 sapin ralo kozol remen šapin oralo vencerl bremen rampin črtalo bokul jarmen rimpin rezalo bintmul jermen čjaveštrin- podrezalo ham senen resin- držalo hram trepen osin- sedlo hram- teren mašin podelo tram steren ragajn juglo jarem fren picon zavirilo holpjarem nasen baldon mlatilo čoban lesen ogon rezilo rajdan kolesen progon kolo šubgan aksen barjon duplo bakan pleten bokalon oslo plan pleTen- kavalon bremo naplan spleten kolon zahagano gorman anfohten kolon- zadejano žegnan bajten bokolon dno lojtran groten tamon zagrajeno nalojtran prelasten timon poleno oblojtran ven vardzenon bremeno olojtran reven vardžinon freno stran železen kason seno stan talajzen platon ledrno focn- sredovozen kanton perno en premožen kazon lazno locen sredovožen lojtrn- pero lorcen stržen ostrn aratro žičen ajnfohn- topelŠn- rešeto močen balancin vlačun rečinto navaden belancin čapun pesto poden bilancin šapun drevo žlajfen bilančin sredovozn- drvo 595 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 596 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU pestvo drejar fitar bajtner železo kočljar mitar gruntner pezo štekljar bajtar moser radšlap kajšljar rajtar ter drap petljar štantar holfater trap bajtljar gruntar gater trap- kajžljar štuntar kater štap mužljar črtar pleter cep mužljar- hertar ajnfahter cep- konjar kravar bajter rep gruntnjar hlevar rajter step cekar kozar lejter stolp osebenjekar kmetavzar špekter stolp- črednikar kajžar foter kramp žlajkar stebr- čevester klop jarkar reber mojster korp kljukar steber klešter pukeljkorp ščalar hriber čivešter žegenkorp ščelar trajber polšter košp škelar dober futer košp- šnelar grospezicer paver kup želar kočer iver ravbar filar leder kajžer pesicar volar vender stožer šprajcar toplar oder drobir vencar kotlar voder belančir viničar samar ofer bilančir platničar tamar špringer vodir maseljčar tromar ajnfaher vagir planinčar kočnar jeher vagir- kočar legnar hopjejher škalir ovčar bognar holpjoher mir govedar lastinar majer plenir kodar polovinar kočljer krompir gospodar bajtnar kajšljer kopir kartofelrudar gruntnar bajtljer sir žlajfar štuntnar kajžljer kosir laderfar mužnar ceker trokšir cvajšpanigar mužnar- faler pastir ajnšpanigar par škaler šolcador pehar rajsar škaler- solčador dopelhar aksar kucler šolčador taberhar plehaksar dopler zapor javhar hišar topler kultivator majar planšar cmer zavor brazdjar košar kočner razvor 596 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 597 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU razor bat štolt gožev gatr- bogat mohant NJiv- lejtr- štekat rant- kriv lojtr- lat pošident obrov čevestr- lat- bint brv čiveštr- falat čarpint mrv- zabur mlat grunt ostrv montanjur plat bot letv- čapur komat srobot z šapur šibnat mohot laz žur paličnat plot oplaz s paličnat- homot iz jerbas žajrat homot- ciz- kanas vrat drot premz pas postat birt koz- koles vajvat virt voz koles- hrbt- vrt podvoz res- bet samčast- spodvoz špres hrbet usnjast sredovoz dreves falčet usnjast- opaž ižes lanket plast trebež ižes- čoket žegnast lemež kis klet pobreznast primež lajbkis met lejtrast žagnež rajs met- lojtrast kimpež aks1 zamet pest samotež aks2 kmet pest- oprtež os parapet bašt revež kos garet- prešt sredovež ajnfus teret laJšt- paradiž kapus pret boršt podiž brus rešet- rušt križ vejaš senožet rut polž kljukaš ajnfaht rovt gož bogataš šlit v nož gruntaš šlit- oprtav vož kaleš žlit mlačev lemeš bajt mlatidev drobiš šajt pinjev koldiš bogšajt pastirjev kamb- boriš vogšajt hlev Otrob- splaviš cugšajt plev stranščic- topelš rajtšajt plev- vagic- koš topelt mlatev telegic- senokoš Špelt- mlatitev ojic- tiloš kinkolt sirotev vlakic- 597 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 598 ODZADNJI SEZNAM IZTOČNIC V BESEDNEM KAZALU premic- staj- ščipk- škaler- žaganic- posej- desk- vagir- lejtranic- Skij- zmetk- gatr- lojtranic- šij- težk- lejtr- podnic- rajfelj- mal- lojtr- klajnic- švigelj- oral- čevestr- ojnic- švarkelj- črtal- čiveštr- gnojnic- remelj- rezal- koles- kolnic- driTelj- držal- res- kamnic- triTelj- cel- ižes- konic- roglj- podel- lat- rebrnic- dilj- kol- paličnat- lejtrnic- pretlj- hram- hrbt- lojtrnic- blanj- focn- met- lestnic- zadnj- pleTen- garet- plužnic- prednj- ajnfohn- rešet- lojtric- sprednj- čjaveštrin- šlit- lestvic- srednj- resin- Špelt- remeljc- krošnj- osin- rant- driTeljc- oj- kolon- homot- triTeljc- tretj- lojtrn- samčast- jarmc- stožnjak- topelŠn- usnjast- krajevc- branovlak- sredovozn- pest- rtič- ročk- samotežn- laJšt- krtič- velik- plužn- plev- preRoč- skončnik- trap- NJiv- priRoč- krajnik- cep- mrv- Smuč- stoževnik- stolp- letv- teleg- stožnik- košp- ciz- ig- okrajk- mužljar- koz- rog- plank- mužnar- ploh- pok- stebr- 598 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 599 5 Literatura komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 600 LITERATURA Zvezdica (*) pred okrajšavo navedenega dela označuje temeljne narečjeslovne in jezikovnogeografske priročnike in vire, ki so bili uporabljeni pri izdelavi komentarjev in kart. V razdelku 4 se navajajo le izjemoma. ALE 1973 = Atlas Linguarum Europae = A.L.E: Premier Questionnaire: onomasiologie, vocabulaire fondamental, Nimègue: Secrétariat de la Rédaction de l’A.L.E., 1973. (Razmnoženo.) 〈http://www.lingv.ro/ALE.html, dostop 17. 3. 2023.〉 *ALI = Atlante linguistico italiano 1–9, gradivo zbrali Ugo Pellis idr., ur. Lorenzo Massobrio idr., Roma: Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato – Libreria dello Stato, 1995–2018. *ASLEF = Atlante storico-linguistico-etnografico friulano 1–6, ur. Giovanni Battista Pellegrini, Padova: Istituto di Glottologia e Fonetica dell’Università – Udine: Istituto di Filologia Romanza della Facoltà di Lingue e Letterature straniere dell’Università di Udine, 1972–1986. Arhiv 22 = Arhiv Inštituta za slovenski jezik: 22 (1948–), Ljubljana. (Tipkopis, rokopis.) Arhiv 26 = Arhiv Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik: 26 (1958–), Ljubljana. (Tipkopis, rokopis.) Babič 2022 = Vanda Babič, Učbenik stare cerkvene slovanščine, Ljubljana: Založba Univerze, 42022 (12003). Badjura 1953 = Rudolf Badjura, Ljudska geografija: Terensko izrazoslovje, Ljubljana: DZS, 1953. Bajec 1950 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika 1: Izpeljava samostalnikov, Ljubljana: SAZU, 1950 (Dela razreda za filološke in literarne vede 1). Bajec 1959 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika 4: Predlogi in predpone, Ljubljana: Triglavska tiskarna, 1959 (Dela razreda za filološke in literarne vede 8). Bajzek Lukač 2009 = Marija Bajzek Lukač, Slovar Gornjega Senika 1: A–L, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti – Filozofska fakulteta, 2009 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 66). Bajzek Lukač 2019 = Mária Bajzek, Magyar-szlovén nagyszótár, Budapest: Akadémiai Kiadó, 2019. 〈www.szotar.net, dostop 16. 3. 2023.〉 Baš 1928a = Franjo Baš, Kóbanski hram, Časopis za zgodovino in narodopisje 23/1–2 (1928), 17–42. Baš 1928b = Franjo Baš, Vetrenjače u Sloveniji, Glasnik Etnografskog muzeja u Beogradu 3 (1928), 66–76. Baš 1929 = Franjo Baš, Gospodarsko poslopje v Savinjski dolini. Vpliv hmeljske kulture na njegov razvoj, Časopis za zgodovino in narodopisje 24/1–2 (1929), 71–90. Baš 1953/1954 = Franjo Baš, Pripombe k požigalništvu, Slovenski etnograf 6–7 (1953/1954), 83–102. 600 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 601 LITERATURA Baš 1967 = Angelos Baš, Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju v dobi kapitalistične izrabe gozdov, Maribor: Obzorja, 1967. Baš 1968 = Angelos Baš, Ralo in plug, Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1968. Baš 1970 = Franjo Baš, Gospodarska poslopja, GDZS 1, 595–610. Baš 1974 = Angelos Baš, Savinjski splavarji, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1974. Baš 1980 = Angelos Baš, Slovensko ljudsko izročilo, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980. Baš 1984 = Franjo Baš, Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju: Izbrani etnološki spisi, Ljubljana: Slovenska matica, 1984. Bavcon idr. 2019 = Jože Bavcon – Blanka Ravnjak – Nada Praprotnik, Senožeti, rovti – strme in pisane površine, Ljubljana: Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2019. BDO = Bayerns Dialekte Online, 2023 〈https://bdo.badw.de〉, dostop s portala Wörterbuchnetz 〈https://woerterbuchnetz.de/#0, različica 01/23〉. Beguš 2011 = Gašper Beguš, Relativna kronologija naglasnih pojavov govora Žirovske kotline poljanskega narečja, Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 8 (2011), 19–33. Belaj 1968/1969 = Vitomir Belaj, O starosti slovenskih mlinov na veter, Slovenski etnograf 21–22 (1968/1969), 10–102. Benacchio 2022 = Rosanna Benacchio, Sulle orme di M. Matičetov: i prestiti verbali dal tedesco, v: Tra ricerca sul campo e studio a tavolino: Contributi per i cento anni dalla nascita dell’accademico Milko Matičetov = Med terenom in kabinetom: Ob 100. obletnici rojstva akademika Milka Matičetovega, ur. Marija Stanonik – Han Steenwijk, Padova: Cleup, 23–30. Benedik 1994 = Francka Benedik, Slovenska narečna imena za oslo in oselnik, v: Inja Smerdel, Oselniki: zbirka slovenskega etnografskega muzeja, Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1994 (Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja 4), 301–315. Benedik 1996 = Francka Benedik, Narečni izrazi za koruzo, koruzni storž, ličkati in ružiti, Razprave razreda za filološke in literarne vede SAZU 15, Ljubljana: SAZU, 1996, 7–25. Benedik 1999 = Francka Benedik, Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999. Benkő gl. EWUng 1992–1997 Bernik 2005 = Rajko Bernik, Tehnika v kmetijstvu: obdelava tal, setev, gnojenje – predavanja za študente agronomije in zootehnike, Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2005. 〈https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=118167&lang=slv, dostop 17. 3. 2023.〉 Bezlaj gl. ESSJ Blaznik 1970 = Pavle Blaznik, Enote individualne posesti, v: GDZS 1, 161–184. Boerio 1867 = Giuseppe Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, Venezia: Cecchini, 31867. Bogataj 1978 = Janez Bogataj, Turizem na vasi (kmečki turizem) in etnologija, Etnologija in sodobna slovenska družba = Ethnology and today’s Slovene society, ur. Janez Bogataj – Mitja Guštin, Brežice: Posavski muzej – Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 1978 (Posavski muzej Brežice 5). 601 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 602 LITERATURA Bogataj 1982 = Janez Bogataj, Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke, Novo mesto: Dolenjski list, Dolenjski muzej – Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja, 1982. Bogataj 1989 = Janez Bogataj, Domače obrti na Slovenskem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989. Bogataj 1992 = Janez Bogataj, Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, Ljubljana: Prešernova družba, 1992. Bogataj 1996 = Janez Bogataj, Sestavine kulturne istovetnosti (identitete) slovenskega podeželja, Anthropos 28 (1996). Bogataj 1999 = Janez Bogataj, Mleko, Ljubljana: Založba Rokus, 1999. Boryś 2005: Wiesław Boryś, Słownik etymologiczny języka polskiego, Kraków: Wydawnictwo Literackie, 2005. Brecelj 2005 = Marijan Brecelj, Furlansko-slovenski slovar, Nova Gorica: Goriška knjižnica Franceta Bevka, 2005. Brinar 1970 = Miran Brinar, Gozdarski slovar, Ljubljana: Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije, 1970. Brozović 1963 = Dalibor Brozović, O fonetskoj transkripciji u srpskohrvatskom dijalektološkom atlasu, Zbornik za filologiju i lingvistiku 6 (1963), 93–116. Brozović 1981 = Dalibor Brozović, O fonetskoj transkripciji, v: FO 1981. Buccarella 2013 = Aldo Buccarella, Dizionario popolare (illustrato) italiano-bisiàc, Monfalcone: Incontri Bisiachi, 2013. Celinić 2010 = Anita Celinić, Prinosi hrvatskoj dijalektnoj fonologiji, Split: Književni krug – Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2010 (Biblioteka znanstvenih djela 163). Cevc 1972 = Tone Cevc, Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1972. Cevc 1984 = Tone Cevc, Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem: kulturnozgodovinski in etnološki oris, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1984. Cevc 1988 = Tone Cevc, Kmečke hiše v Karavankah. Stavbna dediščina hribovskih kmetij pod Kopo, Stolom, Košuto, Obirjem, Pristovskim Storžičem in Peco, Celovec: Drava – Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1988. Cevc 1992 = Tone Cevc, Bohinj in njegove planine: srečanja s planšarsko kulturo, Bled: Triglavski narodni park – Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje (izd.) – Radovljica: Didakta (zal.), 1992. Cevc 1995 = Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah: stavbna tiplogija in varovanje stavbne dediščine = Die Sennhütten in den Ostalpen: die Bautypologie und der Schutz der Sennhütten, ur. Tone Cevc, Ljubljana: ZRC SAZU, 1995. Cortelazzo – Zolli 1999 = Manlio Cortelazzo – Paolo Zolli, Il nuovo etimologico: dizionario etimologico della lingua italiana, Bologna: Zanichelli, 1999. Cossutta 2010 = Rada Cossutta, Romanizmi v poljedelskem in vinogradniškem izrazju slovenske Istre, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2010. Cossutta gl. SDLA-SI Crevatin gl. SDLA-SI 602 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 603 LITERATURA Čop – Cevc 1993 = Jaka Čop – Tone Cevc, Slovenski kozolec = Slovene Hay-rack, Žirovnica: Založba Agens, 1993. Čujec Stres 2010–2014 = Helena Čujec Stres, Slovar zatolminskega govora 1–2, Zatolmin: Stres inženiring, 2010–2014. Debenjak 2001 = Doris Debenjak – Božidar Debenjak – Primož Debenjak, Veliki nemško-slovenski slovar = Grosses deutsch-slowenisches Wörterbuch, Ljubljana: DZS, ²2001 (¹1992). Dizionario 2011 = Dizionario italiano-friulano – furlan-talian, Pordenone: Biblioteca dell’Immagine, 42011 (12002) (Chaos 36). *DOF = Alessandro Carrozzo, DOF: dizionari ortografic talian-furlan – furlan-talian, Udine: Serling – Informazion furlane, 2008 (Cemût si scrivial?). Dolinar 1954 = Jože Dolinar, Rateče, rateško pastirjenje in še kaj, Planinski vestnik 10/5 (1954), 268–275. Doria 1987 = Mario Doria, Grande dizionario del dialetto triestino: storico etimologico fraseologico, con la collaborazione di Claudio Noliani, Trieste: Edizioni »Italo Svevo« – Edizioni »Il Meridiano«, 1987. Dovjak 2011 = Rok Dovjak, Srednji spol samostalnikov na -e v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA): diplomsko delo, Ljubljana: [R. Dovjak], 2011. (Razmnoženo.) ¹DWB = Deutsches Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm, Erstbearbeitung (1854–1960), digitalizirana različica, v: Digitales Wörterbuch der deutschen Sprache. 〈https://www.dwds.de/wb/dwb1〉 ²DWB = Deutsches Wörterbuch von Jacob Grimm und Wilhelm Grimm, Neuarbeitung, A–F, (1965–2016), digitalizirana različica, v: Digitales Wörterbuch der deutschen Sprache. 〈https://www.dwds.de/wb/dwb2〉 DWDS = Wörterbucher, v: Digitales Wörterbuch der Deutschen Sprache. 〈https://www.dwds.de/ d/woerterbuecher〉 Erat 2008 = Janez Erat, Furlansko-slovenski slovar 1–5, 2008. 〈https://www2.ung.si/~jezik/ furlanscina/, dostop 27. 3. 2023.〉 ERHJ = Etimološki rječnik hrvatskoga jezika 1: A–Nj, Ranko Matasović – Tijmen Pronk – Dubravka Ivšić – Dunja Brozović Rončević, 2016; 2: O–Ž, Ranko Matasović – Dubravka Ivšić Majić – Tijmen Pronk, 2021, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. *ERHSJ = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I: A–J, 1971; II: K–poni1, 1972; III: poni2–Ž, 1973; IV: Kazala, 1974, ur. Mirko Deanović – Ljudevit Jonke, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti. *ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I: A–J, Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik (izd.) – Mladinska knjiga (zal.), 1977 (11976); II: K–O, Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik (izd.) – Mladinska knjiga (zal.), 1982; III: P–S, dopolnila in uredila Marko Snoj in Metka Furlan, Ljubljana: SAZU – Znanstvenoraziskovalni center, Inštitut za slovenski jezik, Etimološko-onomastična sekcija (izd.) – Mladinska knjiga (zal.), 1995; IV: Š–Ž, avtorji gesel France Bezlaj, Marko Snoj in Metka Furlan, uredila Marko Snoj in Metka Furlan, Ljubljana: SAZU – Znanstvenoraziskovalni center, Inštitut za slovenski jezik, Etimološko- onomastična sekcija (izd.) – Založba ZRC (zal.), 2005; V: Kazala, izdelala Marko Snoj in Simona Klemenčič, Ljubljana: SAZU – Znanstvenoraziskovalni center, 603 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 604 LITERATURA Inštitut za slovenski jezik, Etimološko-onomastična sekcija (izd.) – Založba ZRC (zal.), 2007. ÈSSJa = Ètimologičeskij slovar’ slavjanskih jazykov: praslavjanskij leksičeskij fond 9: * jьz– * klenьje, 1983; 13: *kroměžirъ–*kyžiti, 1987; 20: * morzatъjь–* mъrsknǫti 1994, ur. O. N. Trubačev – A. F. Žuravlev (2005–), Moskva: Nauka, 1974–. eSSKJ = eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–. 〈www.fran.si〉 ESSZI = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC, 2009. EWD = Wolfgang Pfeifer idr., Etymologisches Wörterbuch des Deutschen (1993), digitalizirana in predelana različica , v: Digitales Wörterbuch der deutschen Sprache. 〈https://www.dwds.de/d/wb-etymwb〉 EWUng = Etymologisches Wörterbuch des Ungarischen 1–7, ur. Benkő Loránd, Budapest: Akadémiai kiadó, 1992–1997. Faggin 1985 = Giorgio Faggin, Vocabolario della lingua friulana 1: A–L; 2: M–Z, Udine: Del Bianco, 1985. Finžgar 1970 = Vilko Finžgar, Planine na Slovenskem, GDZS 1, 352–353. (Zemljevid.) *FO 1981 = Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvaćenih Opšteslovenskim lingvističkim atlasom, ur. Pavle Ivić idr., Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981 (Posebna izdanja LV). Furlan gl. NESSJ Furlan 1998 = Metka Furlan, Praslovanski adverb * dȍma ‘domi; domum’: k psl. lok. sg. na * -a tematskih osnov, Folia onomastica Croatica 7 (1998), 89–106. Furlan 2009 = Metka Furlan, Asimilacijski vzorec v gornjeseniških primerih tipa smétke ‘smeti’ v širšem slovenskem kontekstu, v: Slovenski mikrokozmosi – medetnični in medkulturni odnosi [Slovenski slavistični kongres, Monošter, 1.–3. oktober 2009], Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2009 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 20), 120–130. Furlan 2011 = Metka Furlan, O nastanku slovenskih parov tipa žrd : žrk, v: Globinska moč besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2011 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 80), 46–56. Furlan 2012 = Metka Furlan, Primorsko gradivo z v iz b v širšem slovenskem in slovanskem kontekstu, Jezikoslovni zapiski 18/1 (2012), 47–69. Furlan 2013 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. Furlan 2023 = Metka Furlan, Praslovanski ijevski samostalnik * ǫžь ‘kača’, Filologija 80 (2023), 19–34. GDZS 1 = Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev 1 – Zgodovina agrarnih panog: Agrarno gospodarstvo, ur. Bogo Grafenauer – Pavle Blaznik – Sergij Vilfan – Fran Zwitter, Ljubljana: SAZU, Inštitut za zgodovino, Sekcija za občo in narodno zgodovino (izd.) – Državna založba Slovenije (zal.), 1970. Gornik Bučar – Merzelj 1998 = Dominika Gornik Bučar – Franc Merzelj, Žagarski praktikum, Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1998. 604 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 605 LITERATURA Gostenčnik 2013a = Januška Gostenčnik, Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja: doktorska disertacija, Ljubljana: [J. Gostenčnik], 2013. (Razmnoženo.) Gostenčnik 2013b = Januška Gostenčnik, Fonološki opis govora grada Gerovo (prema zapisu Božidara Finke), Slavia Centralis 6/1 (2013), 38–58. Gostenčnik 2014a = Januška Gostenčnik, Govor kraja Banja Loka (SLA T283) (po gradivu za SLA), Annales: anali za istrske in mediteranske študije = annali di Studi istriani e mediterranei = annals for Istrian and Mediterranean studies: series historia et sociologia 24/2 (2014), 343–355. Gostenčnik 2014b = Januška Gostenčnik, Primerjava govorov Babnega Polja in Ravnic v luči starejših in mlajših slovenskih jezikovnih sprememb, Jezikoslovni zapiski 20/2 (2014), 25–36. Gostenčnik 2018 = Januška Gostenčnik, Krajevni govori ob Čabranki in Zgornji Kolpi, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018 (Linguistica et philologica 36). Gostenčnik 2020 = Januška Gostenčnik, Kostelsko narečje, Slavistična revija 68/3 (2020), 353–372. Gostenčnik 2023 = Januška Gostenčnik, Narečna klasifikacija govora kraja Ravna Gora v Gorskem kotarju, Slovenski jezik – Slovene linguistic studies 15, 2023 [v tisku]. Grafenauer – Blaznik – Vilfan – Zwitter 1970 gl. GDZS 1 Grafenauer 1905 = Ivan Grafenauer, Zum Accente im Gailthalerdialekte, Archiv für slavische Philologie 27 (1905), 195–228. Grafenauer 1970a = Bogo Grafenauer, Poljedelsko orodje, v: GDZS 1, 201–218. Grafenauer 1970b = Bogo Grafenauer, Poljedelski obdelovalni načini, v: GDZS 1, 225–250. Gregorič 2014 = Jože Gregorič, Kostelski slovar, ur. Sonja Horvat – Ivanka Šircelj-Žnidaršič – Peter Weiss, Ljubljana: Založba ZRC – Kostel: Občina, 2014 (Zbirka Slovarji). Greenberg 2002 = Marc L. Greenberg, Zgodovinsko glasoslovje slovenskega jezika, prev. Marta Pirnat -Greenberg, Maribor: Aristej, 2002. – Prevod dela: A historical phonology of the Slovene language, Heidelberg: Universitätsverlag C. Winter, 2000 (Historical phonology of the Slavic languages 13). Grimm gl. ¹DWB, ²DWB Guček 1989 = Svetozar Guček, Slovenija, zibelka smučanja v Srednji Evropi, Ljubljana: Založba Kmečki glas, 1989. Habe 1996 = France Habe, Mlini in žage na vodni pogon na Pivki in Planinskem polju nekoč in danes, Postojna: Društvo za varstvo kraškega okolja Postojna (izd.) – Občina (zal.), 1996 (Ljudje in kraji ob Pivki 3). Habe – Šilc-Telič 1997 = France Habe – Magda Šilc-Telič, Mlini in žage na vodni pogon na Cerkniškem in Loškem polju ter Blokah nekoč in danes: posvečeno 50-letnici Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije – Postojna: Gozdno gospodarstvo Postojna (izd.) – Ljubljana: Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije (zal.), 1997. Hazler 1975 = Vito Hazler, Breginj: terenski zapiski, 1975. (Rokopis.) Hazler 1988 = Vito Hazler, Zgornja Savinjska dolina: terenski zapiski, 1988. (Rokopis.) Hazler 1995 = Vito Hazler, Koroška: terenski zapiski, 1995. (Rokopis.) 605 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 606 LITERATURA Hazler 1999 = Vito Hazler, Podreti ali obnoviti: zgodovinski razvoj, analiza in model etnološkega konservatorstva na Slovenskem, Ljubljana: Založba Rokus, 1999. Hazler 2007 = Vito Hazler, Kozolci – slovenska prepoznavnost: slovenska kulturna dediščina, GEA 17/11 (2007), 60–65. Hazler 2011 = Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije: Idejna zasnova za stalno muzejsko postavitev v Žalcu, ur. Vito Hazler, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011 (Zbirka kulturna dediščina 6). Hazler 2014 = Vito Hazler, Mlini ob potoku Temnjaški vrelec v Lokovini pri Dobrni, Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 62/3 (2014), 571–586. Hazler 2018–2021 = Vito Hazler, Južno Pohorje: terenski zapiski, 2018–2021. (Rokopis.) HJA = Hrvatski jezični atlas: upitnik, Zagreb, 1997. (Razmnoženo.) Horvat gl. Kumin Horvat IPA 1999 = Handbook of the International Phonetic Association: A Guide to the Use of the International Phonetic Alphabet, Cambridge idr.: Cambridge University Press, 1999. Jakop 2003 = Tjaša Jakop, Priprava Atlasa narečnega tesarskega izrazja (ANTI), v:  Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja, ur. Zinka Zorko – Mihaela Koletnik, Maribor: Slavistično društvo, 2003 (Zora 25), 160–170. *Jakop 2008a = Tjaša Jakop, Dvojina v slovenskih narečjih, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Linguistica et philologica 21). Jakop 2008b = Tjaša Jakop, The dual in Slovene dialects, Bochum: N. Brockmeyer, 2008 (Diversitas linguarum 18). Jakop 2009 = Tjaša Jakop, The influence of the grammatical category of number on neuter nouns in Slovene dialects, Dialectologia et geolinguistica 17 (2009), 12–31. Jakop 2020 = Tjaša Jakop, Izrazi za sani in smuči (po gradivu za Slovenski lingvistični atlas), Hrvatski dijalektološki zbornik 24 (2020), 107–142. *Ježovnik 2022 = Janoš Ježovnik, Glasovne in naglasne značilnosti terskega narečja, Ljubljana: Založba ZRC, 2022 (Linguistica et philologica 43). Jurgec 2005a = Peter Jurgec, Fonetični opis govora Ovčje vasi, v: Ovčja vas in njena slovenska govorica: raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003, 29. 6. 2003–5. 7. 2003 = Valbruna e la sua parlata slovena: stage di ricerca Val Canale 2003, ur. Nataša Komac – Vera Smole, Ukve: Slovensko kulturno središče Planika Kanalska dolina – Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU – Založba ZRC, 2005, 60–70. Jurgec 2005b = Peter Jurgec, Začetne opombe k laringalizaciji v slovenščini, Slovenski jezik = Slovene Linguistic Studies 5 (2005), 135–168. Jurgec 2019a = Peter Jurgec, Opacity in Šmartno Slovenian, Phonology 36/2, 265–301. Jurgec 2019b = Peter Jurgec, Glasoslovne raziskave slovenskih narečij na Univerzi v Torontu, Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna (samo)zavest, ur. Hotimir Tivadar, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019 (Obdobja 38), 59–69. Karničar 1990 = Ludwig Karničar 1990, Der Obir-Dialekt in Kärnten: die Mundart von Ebriach/ Obirsko im Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/ Sele und Trögern/ Korte (Phonologie, Morphologie, Mikrotoponymie, Vulgonamen, Lexik, Texte), Graz 1986, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1990 (Philosophisch-historische Klasse, Sitzungsberichte 551). 606 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 607 LITERATURA Karničar 2008 = Ludvik Karničar, Fonetično zapisovanje narečnih etnoloških besedil, Traditiones 37/1 (2008), 155–167. Kenda-Jež 1996 = Karmen Kenda-Jež, Uvodna pojasnila, v: Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996, VII–XVIII. Kenda-Jež 2000 = Karmen Kenda-Jež, Dialektološke raziskave na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, v: Slovensko jezikoslovje danes in jutri: Slovenski slavistični kongres, Celje, 1999, ur. Zoltan Jan, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000, 195–206 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 10). Kenda-Jež 2002a = Karmen Kenda-Jež, Model idealnega govorca v slovenskih dialektoloških raziskavah, Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika: ob življenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine Orožen, ur. Marko Jesenšek – Bernard Rajh – Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo, 2002 (Zora 18), 150–165. Kenda-Jež 2002b = Karmen Kenda-Jež, Cerkljansko narečje: teoretični model dialektološkega raziskovanja na zgledu besedišča in glasoslovja: doktorska disertacija, Ljubljana: [Karmen Kenda-Jež], 2002. (Razmnoženo.) Kenda-Jež 2015 = Karmen Kenda-Jež, Shranli smo jih v bančah: slovarski prispevek k pozna- vanju oblačilne kulture v Kanalski dolini = contributo lessicale alla conoscenza dell’abbigliamento in Val Canale, Ukve: S.K.S. Planika Kanalska dolina – Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 22015 (12007, ³2019 = Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini 〈www.fran.si〉). Kenda-Jež idr. 2016 = Karmen Kenda-Jež – Robert Grošelj – Vera Smole, Govorjena besedila iz Lipalje vasi, v: Robert Grošelj idr., Lipalja vas in njena slovenska govorica, Ljubljana: Založba ZRC – ZRC SAZU, 2016 (Linguistica et philologica 34). Kerenčič 1939 = Jože Kerenčič, Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah, Maribor: [Jože Kerenčič], 1939. Kluge 2011 = Friedrich Kluge, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, bearbeitet von Elmar Seebold, Berlin – Boston: de Gruyter, 251989. Kolarič 1939 = Franc Kolarič, Vinogradna posest v Slovenskih goricah (Ptujski politični okraj brez Jeruzalemskih goric), Geografski vestnik 15 (1939), 58–69. Koletnik 1999 = Mihaela Koletnik, Fonološki opis voličinskega in črešnjevskega govora, Slavistična revija 47/1 (1999), 69–87. Koletnik 2000 = Mihaela Koletnik, Fonološki opis govora v Radencih, Jezikoslovni zapiski 6 (2000), 155–165. Koletnik 2000/2001 = Mihaela Koletnik, Govor pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, Jezik in slovstvo 46/3 (2000/2001), 81–90. Koletnik 2002 = Mihaela Koletnik, Fonološki opis govora na Zgornji Velki (SLA 364), Jezikoslovni zapiski 8/1 (2002), 139–149. Koletnik 2003 = Mihaela Koletnik, Fonološki opis govora pri Negovi (SLA 367), Jezikoslovni zapiski 9/2 (2003), 81–92. Koletnik 2007 = Mihaela Koletnik, Govor pri Negovi v Slovenskih goricah (SLA 367), v: Jezikovna predanost: akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici, ur. Marko Jesenšek – Zinka Zorko, Maribor: Slavistično društvo – Ljubljana: SAZU, 2006 (Zora 44), 469–476. 607 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 608 LITERATURA Koletnik 2008 = Mihaela Koletnik, Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke študije, Maribor: Filozofska fakulteta, 2008 (Zora 60). Koletnik 2013a = Mihaela Koletnik, Besedje iz pomenskega polja »kmetija – prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja« v slovenskogoriškem narečju, Jezikoslovni zapiski 19/2 (2013) = Dialektološki razgledi, 113–138. Koletnik 2013b = Mihaela Koletnik, Poimenovanja za orodje v slovenskogoriškem narečju, v: Zbornik prispevkov s simpozija 2013, ur. Danila Zuljan Kumar – Helena Dobrovoljc, Nova Gorica: Založba Univerze, 2015 (Škrabčevi dnevi 8), 84–104. Koletnik 2015a = Mihaela Koletnik, Medjezikovni stiki v prleškem besedju za »hišo«, v: Leopold Volkmer: prvi posvetni pesnik na slovenskem Štajerskem, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2015 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 106), 97–129. *Koletnik 2015b = Mihaela Koletnik, Medjezikovni stiki v besedju iz pomenskega polja kmetija v slovenskogoriškem narečju, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2015 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 109). Koštiál 1937/1939 = Ivan Koštiál, O oselniku, Etnolog 10–11 (1937/1939), 22–24. Koštiál 1940 = [Ivan] J. Koštiál, O slovenski in srbohrvatski ljudski mlekarski terminologiji, Etnolog 13/1 (1940), 125–128. Kotnik 1943 = France Kotnik, Slovenske starosvetnosti: nekaj zapiskov, orisov in razprav, Ljubljana, 1943 (Slovenska poljudnoznanstvena knjižnica 1/4). Kozar 1996 = Marija Kozar, Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem = A magyarországi szlovének néprajzi szótára, Monošter: Zveza Slovencev na Madžarskem – Szombathely: Savaria Múzeum, 1996. Kranzmayer – Lessiak 1983 = Eberhard Kranzmayer – Primus Lessiak, Wörterbuch der deutschen Sprachinselmundart von Zarz/Sorica und Deutschrut/Rut in Jugoslawien: Klagenfurt: Verlag des Geschitsvereines für Kärnten, ²1983 (¹1944). Kreft 2014 = Timotej Kreft, Sodobno klepanje kose: raziskovalna naloga, Velenje: [Timotej Kreft]. 〈http://mladiraziskovalci.scv.si/ogled?id=1414, dostop 26. 2. 2020. 〉 Križnar 1974 = Naško Križnar, Planinsko naselje v porečju zgornje Soče (prispevek k zgodovini in tipologiji), Goriški letnik 1, Nova Gorica: Goriški muzej, 1974. Kumin Horvat 2010 = Mojca Horvat, Sadni, zelenjavni in cvetlični vrt v slovenskih narečjih (po gradivu za SLA), Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 46 = Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ur. Vera Smole, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, 164–170. Kumin Horvat 2012 = Mojca Horvat, Morfološka struktura in geolingvistična interpretacija rastlinskih poimenovanj v slovenskih narečjih: doktorska disertacija, Ljubljana: [M. Horvat], 2012. (Razmnoženo.) *Kumin Horvat 2018 = Mojca Kumin Horvat, Besedotvorni atlas slovenskih narečij: Kulturne rastline, Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2018. Lexer 1862 = Matthias Lexer, Kärntisches Wörterbuch, Leipzig: Verlag von S. Hirzel, 1862. Lexer 1872–1878 = Matthias Lexer, Mittelhochdeutsches Handwörterbuch 1–3: A–M, 1969–1872; N–U, 1873–1876, V–Z, 1876–1878, Leipzig: Verlag von S. Hirzel, 1872. Digitalizirana različica v: Wörterbuchnetz des Trier Center for Digital Humanities, Različica 01/23. 〈https://www.woerterbuchnetz.de〉 608 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 609 LITERATURA LinGeH = LinGeH – Upitnik: Projekt Lingvistička geografija Hrvatske u europskome okružju, Zadar – Zagreb – Rijeka – Pula: Hrvatska zaklada za znanost – Sveučilište u Zadru, 2021. LIÖ = Lexikalisches Informationssystem Österreich, projekt Deutsch in Österreich: Variation – Kontakt – Perzeption, Universität Wien, Institut für Germanistik – Österreichische Akademie der Wissenschaften – Austrian Centre for Digital Humanities & Cultural Heritage, WBÖ-Belegdatenbank [= podatkovna zbirka WBÖ]. 〈https://lioe.dioe.at〉 Logar 1958/1959 = Tine Logar, Iz priprav za lingvistični atlas, Jezik in slovstvo 4 (1958/59), 129–135. Logar 1975 = Tine Logar, O zapisu besedil, v: Tine Logar, Slovenska narečja: besedila, Ljubljana: Mladinska knjiga, 11975 (Kondor 154), 85–87. (Ponatis v: Tine Logar, Slovenska narečja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 21993 (Cicero), 101–103.) Logar 1981 = Tine Logar, Izhodiščni splošnoslovenski fonološki sistem, v: FO 1981, 29–33. Logar 1991 = Tine Logar, Razvoj slovenske dialektologije kot lingvistične geografije po Franu Ramovšu, v: Sedemdeset let slovenistike: zborovanje slavistov ob stoletnici rojstva Frana Ramovša, Ljubljana 1990, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1991 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije), 75–78. *Logar 1996 = Tine Logar, Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave, ur. Karmen Kenda-Jež, Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996. Logar – Rigler 1983 = Tine Logar – Jakob Rigler, Karta slovenskih narečij, Ljubljana: Univerzum, 1983. Ložar 1944 = Rajko Ložar, Narodopisje Slovencev 1, Ljubljana: Klas, 1944 (Znanstvena knjižnica 1). Lundberg 2001 = Grant H. Lundberg, Typology of Tone Loss in Haloze, Slovenia: An Acoustic and Autosegmental Analysis, Slovenski jezik = Slovene Linguistic Studies 3 (2001), 169–189. Machek 1997 = Václav Machek, Etymologický slovník jazyka českého, Praha: Nakladatelství Lidové noviny, ⁴1997 (¹1957). Makarovič 1965/1966 = Gorazd Makarovič, Križevato kolo na Slovenskem, Slovenski etnograf 18–19 (1965/1966), 21 –35. Makarovič 1976 = Marija Makarovič, Kmečka noša v Bohinju, Slovenski etnograf 29 (1976), 75–90. Makarovič 1978 = Marija Makarovič, Kmečko gospodarstvo na Slovenskem, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978. Makarovič 1981 = Gorazd Makarovič, Slovenska ljudska umetnost: Zgodovina likovne umetnosti na kmetijah, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981. Makarovič 1995 = Marija Makarovič, Družinsko življenje v luči slovenskega narodopisja, Družina: Zbornik predavanj in razprav na osrednjih strokovnih prireditvah v Sloveniji v letu družine v Cankarjevem domu v Ljubljani, 25. in 26. oktober 1994, ur. Jože Ramovš, Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno, 1995, 221–245. Malnar 2008 = Slavko Malnar, Rječnik govora čabarskog kraja, Čabar: Matica hrvatska, Ogranak Čabar, 2008. 609 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 610 LITERATURA Manzini – Rocchi 1995 = Giulio Manzini – Luciano Rocchi, Dizionario storico fraseologico etimologico del dialetto di Capodistira, Trieste – Rovigno: Unione Italiana – Fiume, Università popolare di Trieste, Istituto regionale per la cultura istriana – Trieste, Regione del Veneto – Venezia, 1995. Melik 1931 = Anton Melik, Kozolec na Slovenskem, Ljubljana: Znanstveno društvo, 1931. Melik 1936 = Anton Melik, Slovenija 1–2, Ljubljana: Slovenska matica, 1936. Melik 1953 = Anton Melik, Mlini na Slovenskem, Geografski vestnik 25 (1953), 3–26. Mende 1956 = Manfred Mende, Romanische Lehnwörter im Slowenischen, 1956. (Doktorska disertacija. Razmnoženo.) Merkù 1999 = Pavle Merkù, Slovenska krajevna imena v Italiji: Priročnik = Toponimi sloveni in Italia: Manuale, Trst: Mladika, 1999. Meyer-Lübke 1911 = Wilhelm Meyer-Lübke, Romanisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg: C. Winter, 1911. Mihelič 1985 = Darja Mihelič, Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1985 (Dela prvega razreda SAZU 27). Miklavčič-Brezigar 1996 = Inga Miklavčič-Brezigar, Materialna kultura v domoznanski literaturi na Goriškem, Traditiones 25 (1996), 239–253. Miklošič 1886 = Franz Miklosich [= Franc Miklošič], Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, Wien: Wilhelm Braumüller, 1886. Mukič 2005 = Francek Mukič, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2005. Mušič 1970 = Marjan Mušič, Arhitektura slovenskega kozolca, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1970. *NESSJ = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017–. 〈www.fran.si〉 Neweklowsky 2013 = Gerhard Neweklowsky, Der Gailtaler slowenische Dialekt: Feistritz an der Gail/Bistrica na Zilji und Hohenthurn/Straja vas, Klagenfurt – Wien = Celovec – Dunaj: Drava, 2013. Novak 1942 = Vilko Novak, Ovčarstvo pod Stolom in v Planici, Etnolog 15 (1942), 89–95. Novak 1960 = Vilko Novak, Slovenska ljudska kultura: oris, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960. Novak 1961 = Vilko Novak, Übersicht über Viehhaltungsformen und Alpwesen in Slowenien, v: Viehzucht und Hirtenleben in Ostmitteleuropa: Ethnographische Studien, ur. Márta Belényesy – Béla Gunda, Budapest: Ungarische Akademie der Wissenschaften, 1961, 647–662. Novak 1969 = Vilko Novak, Über die Milchwirtschaft bei den Völkern Jugoslawiens, v: Viehwirtschaft und Hirtenkultur: Ethnographische Studien, ur. László Földes, Budapest: Akadémiai Kiadó, 1969, 547–602. Novak 1970 = Vilko Novak, Živinoreja, GDZS 1, 343–394. Novak 1996 = Franc Novak, Slovar beltinskega prekmurskega govora, priredil in uredil Vilko Novak, Murska Sobota: Pomurska založba, 21996 (11985, 32009) (Panonika). OLA 1964 = Fonetičeskaja transkripcija dlja Obščeslavjanskogo lingvističeskogo atlasa, Moskva, 1964. OLA 1965 = Voprosnik Obščeslavjanskogo lingvističeskogo atlasa, Moskva: Nauka, 1965. 610 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 611 LITERATURA OLA 1978 = Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas – vstupitel’nyj vypusk: obščie principy – spravočnye materialy, ur. R. I. Avanesov, Moskva: Nauka, 1978. OLA 1994 = Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas – vstupitel’nyj vypusk: obščie principy – spravočnye materialy, Moskva: Nauka, ²1994 (razširjena in dopolnjena izdaja). *OLA L4 = Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja 4: Sel’skoe hozjajstvo, ur. Adriana Ferenčíková, Bratislava: VEDA, 2012. *OLA L8 = Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja 8: Professii i obščestvennaja žizn’, ur. Jan Basara – Janusz Siatkowski, Warszawa, 2003. Orel 1944 = Boris Orel, Slovenski ljudski običaji, v: Ložar 1944, 263–349. Orel 1956 = Boris Orel, Ljudske smuči na Bloški planoti, v Vidovskih hribih in v njih soseščini, Slovenski etnograf 9 (1956), 17–90. Orel 1961 = Boris Orel, Ralo na Slovenskem, Slovenski etnograf 14 (1961), 15–40. Orožen Adamič idr. = Milan Orožen Adamič – Drago Perko – Drago Kladnik, Priročni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana: DZS, 1996. ÖW = Österreichisches Wörterbuch, Wien: Österreichischer Bundesverlag – Jugend un Volk, 432018. Pavel 1909 = Pável Ágost [= Avgust Pavel], A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana, Budapest: Magyar Tudományos Akadémia, 1909. Pavel 1976 = Pável Ágoston [= Avgust Pavel], Válogatott tanulmányai és cikkei, Szombathely: Vas megye tanácsa végrehajtó bizottságának, 1976. Pirona 2001 = Giulio Andrea Pirona – Ercole Carletti – Giovanni Battista Corgnali, Il Nuovo Pirona: vocabolario friulano, aggiunte e correzioni riordinate da Giovanni Frau, Udine: Società filologica friulana, 2001 (11935, ²1992). Pleteršnik 1894–1895 = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1–2, Ljubljana: Knezoškofijstvo, 1894–1895. (Ponatisi: Ljubljana: Cankarjeva založba, 1974; Celovec: Wieser, 2004/05; Slovensko-nemški slovar: transliterirana izdaja 1–2, ur. Metka Furlan, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006 (Slovarji). 〈www.fran.si〉 Pohl 2007 = Heinz Dieter Pohl, Kleines Kärntner Wörterbuch, Klagenfurt: Johannes Heyn, ²2007 (¹1989, Kleine Kärtner Mundartkunde mit Wörterbuch). Poklač Vojtech 2001 = Saša Poklač, Akanje v slovenskih narečjih (po gradivu za Slovenski lingvistični atlas): diplomsko delo, Ljubljana: [S. Poklač], 2001. (Razmnoženo.) Poklač Vojtech 2011 = Saša Poklač Vojtech, Glasoslovje in frazeologija dolenjskih govorov med Krko in Gorjanci: doktorska disertacija, Ljubljana: [Saša Poklač], 2011. (Razmnoženo.) Prašnički idr. 2016 = Belanski narečni govor: urejeno slovarsko gradivo, slovnične in glasovne posebnosti, besedne zveze in zvočni posnetki govora, ur. Martin Prašnički – Mira Petrovič – Petra Petek – Petra Letonja, Cirkulane: Društvo za oživitev gradu Borl, 2016 (Svet Belanov 3). Priestly 1989 = Tom S. Priestly, Baudouin de Courtenay as phonetician: his description of the zasopli vokali in the dialect of Resia, Slavistična revija 37/1–3 (1989), 233–240. *Pronk 2009 = Tijmen Pronk, The Slovene Dialect of Egg and Potschach in the Gailtal, Austria, Amsterdam – New York: Rodopi, 2009 (Studies in Slavic and General Linguistics 36). 611 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 612 LITERATURA Pronk-Tiethof 2013 = Saskia Pronk-Tiethoff, The Germanic loanwords in Proto-Slavic, Amsterdam – New York, 2013 (Leiden Studies in Indo-European 20). Prunč 1980 = Erich Prunč, Forschungskonzept zur Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten, v: Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten: Grundsätzliches und Allgemeines, ur. Stanislaus Hafner – Erich Prunč, Graz: Institut für Slawistik der Universität Graz, 1980 (Slowenistische Forschungsberichte 1), 38–55. Radinja 1979 = Darko Radinja, Geografsko raziskovanje vodnih mlinov in mlinarstva na Slovenskem, Geografski vestnik 51 (1979), 121–145. Rajh 2010 = Bernard Rajh, Gúčati po antùjoško: gradivo za narečni slovar severozahodno - prleškega govora, Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2010 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 109). Ramovš 1918 = Fran Ramovš, Slovenische Studien, Archiv für slavische Philologie 37 (1918), 123–174. *Ramovš 1924 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika 2: Konzonantizem, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924 (Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, Dela I/2). Ramovš 1931 = Fran Ramovš, Dialektološka karta slovenskega jezika, Ljubljana: Rektorat Univerze kralja Aleksandra I, 1931. *Ramovš 1935 = Historična gramatika slovenskega jezika 7: Dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935 (Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani, Dela I/7). *Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika, Ljubljana: DZS – Univerzitetna študijska komisija, 1952. *Ramovš 1971 = Fran Ramovš, Zbrano delo 1: Članki in razprave, ur. Tine Logar – Jakob Rigler, Ljubljana: SAZU, 1971 (Dela razreda za filološke in literarne vede 23/I). *Ramovš 1997 = Fran Ramovš, Zbrano delo 2: Razprave in članki, ur. Jože Toporišič, Ljubljana: SAZU, 1997 (Dela razreda za filološke in literarne vede 23/II). Ramšak 1996 = Mojca Ramšak, Življenjski pogoji viničarjev v Svečinskih goricah pred 2. svetovno vojno, Etnolog: glasnik Slovenskega etnografskega muzeja 6 = 57 (1996), 295–328. Ravnik 1996 = Mojca Ravnik, Bratje, sestre, strniči, zermani, Ljubljana: Založba ZRC – Koper: Lipa, 1996. Razpet 2006 = Marko Razpet, Kako se reče po cerkljansko, Cerkno: Občina – Ljubljana: Jutro, 2006. Renčelj idr. 1995 = Stanko Renčelj – Janez Bogataj – Bogdan Perko, Siri nekdaj in zdaj, Ljubljana: Kmečki glas, 1995. Repinc 2000 = Martina Repinc, Mlekarice iz tržaške okolice, Opčine – Trst: Slovensko kulturno društvo Tabor, 2000. *REW = Max Vasmer, Russisches etymologisches Wörterbuch 1–3, Heidelberg: C. Winter, 1953–1958 (Indogermanische Bibliothek 2: Wörterbücher). *Rigler 1963a = Jakob Rigler, Južnonotranjski govori: Akcent in glasoslovje govorov med Snežnikom in Slavnikom, Ljubljana: SAZU, 1963 (Dela razreda za filološke in literarne vede 13). 612 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 613 LITERATURA Rigler 1963b = Jakob Rigler, Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu, Slavistična revija 14 (1963), 25–78. Rigler 1967 = Jakob Rigler, Pripombe k Pregledu osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu I, Slavistična revija 15 (1967), 129–152. *Rigler 2001 = Jakob Rigler, Zbrani spisi 1: Jezikoslovnozgodovinske in dialektološke razprave, ur. Vera Smole, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. Rosamani 1990 = Enrico Rosamani, Vocabolario giuliano dei dialetti parlati nella regione giuliano-dalmata quale essa era stata costituita di comune accordo tra i due stati interessati nel Convegno di Rapallo del 12-XII-1920, Trieste: Lint, 1990. Sau 2009 = Silvano Sau, Dizionario del dialetto Isolano: raccolta di parole e modi di dire della parlata isolana di ieri, di oggi e, forse, di domain, Isola: Il Mandracchio, 2009. Schmidt 1952 = Leopold Schmidt, Gestaltheiligkeit im bäuerlichen Arbeitsmythos: Studien zu den Ernteschnittgeräten und ihrer Stellung im europäischen Volksglauben und Volksbrauch, Wien: Verlag des Österreichischen Museums für Volkskunde, 1952 (Veröffentlichingen des Österreichischen Museums für Volkskunde 1). Schneeweis 1960 = Edmund Schneeweis, Die deutschen Lehnwörter im Serbokroatischen in kulturgeschichtlicher Sicht, Berlin: W. de Gruyter & Co., 1960. Schweizerisches Idiotikon = Friedrich Staub – Ludwig Tobler idr., Schweizerisches Idiotikon: Wörterbuch der schweizerdeutschen Sprache 1–17, Frauenfeld: Huber (1–8), Huber & Co. Aktiengesellschaft (9–16), Schwabe (17), 1881–2022. 〈https://www.idiotikon.ch〉 *SDLA-SI = Rada Cossutta – Franco Crevatin, Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI): I, 2005; II, 2006, Koper: Založba Annales – Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper – Zgodovinsko društvo za južno Primorsko (Annales Majora). Sedej 1983 = Ivan Sedej, Kmečki dvorci na Slovenskem, Varstvo spomenikov 25 (1983). Sedej 1989 = Ivan Sedej, Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, Ljubljana: Prešernova družba, 1989. SEL 2004 = Slovenski etnološki leksikon, ur. Angelos Baš, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. *SES = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, 2016 (Zbirka Slovarji). (11997, 22003, ponatis 2009, Ljubljana: Modrijan.) 〈www.fran.si〉 Sitar 1995 = Sandi Sitar, Z vozili skozi čas, Ljubljana: Prešernova družba, 1995. Skok gl. ERHSJ *SLA = Slovenski lingvistični atlas (gradivska zbirka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani). *SLA 1.1 = Slovenski lingvistični atlas 1: Človek (telo, bolezni, družina) 1: Atlas, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). 〈www.fran.si〉 *SLA 1.2 = Slovenski lingvistični atlas 1: Človek (telo, bolezni, družina) 2: Komentarji, ur. Jožica Škofic, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011 (Jezikovni atlasi). 〈www.fran.si〉 *SLA 2.1 = Slovenski lingvistični atlas 2: Kmetija 1: Atlas, ur. Jožica Škofic – Karmen Kenda-Jež – Mojca Horvat, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Jezikovni atlasi). 〈www.fran.si〉 613 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 614 LITERATURA *SLA 2.2 = Slovenski lingvistični atlas 2: Kmetija 2: Komentarji, ur. Jožica Škofic – Matej Šekli, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Jezikovni atlasi). 〈www.fran.si〉 *Sławski 1974–1979 = Franciszek Sławski, Zarys słowotwórstwa prasłowiańskiego [1], v: Słownik prasłowiański I: A–B, 1974, 43–141; [2], v: Słownik prasłowiański II: C– davьnota, 1976, 13–60; [3], v: Słownik prasłowiański III: davьnъ–dobьrati, 1979, 11–19, ur. Franciszek Sławski, Wrocław – Warszawa – Kraków – Gdańsk: Zakład Narodowy imienia Ossolińskich – Wydawnictwo Polskiej Akademii Nauk. (Ponatis v: Franciszek Sławski, Słowotwórstwo, słownictwo i etymologia słowiańska, Kraków: Polska Akademia Umiejętności, 2011 (Rozprawy Wydziału Filologicznego 80), 11–182.) Smerdel 1988 = Inja Smerdel, »Dolincove sani« iz Stare Loke, Slovenski etnograf 31 (1983/1987), 181–202. Smerdel 1989 = Inja Smerdel, Ovčarstvo na Pivki: transhumanca od srede 19. do srede 20. stoletja ali trije »ovčarji«: etnološka razprava, Koper: Založba Lipa, 1989. Smerdel 1994 = Inja Smerdel, Oselniki, Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1994 (Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja 4). Smerdel 1995 = Inja Smerdel, Žrmlje iz Babnih Brd, Etnolog 5 = 56 (1995), 375–378. Smerdel 2008 = Inja Smerdel, Orala: zbirka Slovenskega etnografskega muzeja = Ploughing implements: the collection of the Slovene Ethnographic Museum, Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2008 (Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja 10). Smole 1988 = Vera Smole, Govor vasi Šentrupert in okolice – glasoslovje in naglas: magistrsko delo, Ljubljana: [Vera Smole], 1988. (Tipkopis.) Smole 1994 = Vera Smole, Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora: doktorsko delo, Ljubljana: [Vera Smole], 1994. (Razmnoženo.) Smole 1995 = Vera Smole, Tesarska terminologija v Mirnski dolini, Jezikoslovni zapiski 2 (1995), 227–240. Smole 1996 = Vera Smole, Poimenovanja za kozolec ter njegov steber, late in stol v slovenskih narečjih, Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje 25 (1996), 309–319. Smole 2006 = Vera Smole, Lingvogeografska obdelava spola v ednini: samostalniki srednjega spola na -o v slovenskih narečjih, Slavistična revija 54 (2006), posebna številka = Slovensko jezikoslovje danes, 125–135. Smole – Peev 2007 = Vera Smole – Kosta Peev, Košnja in z njo povezano izrazje v slovenskih in makedonskih narečjih, v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, ur. Irena Orel, Ljubljana: Filozofska fakulteta – Oddelek za slovenistiko – Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2007 (Obdobja 24), 457–468. Snoj, gl. ESSZI, SES Snoj 2006 = Marko Snoj, Slovar jezika Janeza Svetokriškega 1–2, Ljubljana: SAZU – Fundacija dr. Bruno Breschi – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd.) – Založba ZRC (zal.), 2006 (Dela razreda za filološke vede SAZU 49/7–8). SP 2001 = Slovenski pravopis 2001, Ljubljana: SAZU – ZRC SAZU (izd.) – Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2001. 〈www.fran.si〉 614 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 615 LITERATURA *SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I: A–H, 1970; II: I–Na, 1975; III: Ne–Pren, 1979; IV: Preo–Š, 1985; V: T–Ž, 1991, Ljubljana: SAZU oz. (od 4. knjige naprej) SAZU – ZRC SAZU (izd.) – DZS (zal.). 〈www.fran.si〉 Stanonik 1977 = Marija Stanonik, Govor Žirovske kotline in njegovega obrobja, Slavistična revija 25/2–3 (1977), 293–309. Stanonik 1987 = Marija Stanonik, Promet na Žirovskem: Etnološki vidik – od popotne palice do avtomobila, Žiri: DPD Svoboda, Literarna sekcija – Krajevna konferenca SZDL, 1987 (Knjižnica Žirovskega občasnika 2). *Steenwijk 1992 = Han Steenwijk, The Slovene dialect of Resia: San Giorgio, Amsterdam – Atlanta (GA): Rodopi, 1992 (Studies in Slavic and General Linguistics 18). Stele 1928 = France Stele, Valvasorjeva Ljubljana, Ljubljana: Blasnika Nasl., 1928. *Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slovenischen, Berlin: Osteuropa -Institut – Wiesbaden: Otto Harrasowitz, 1963 (Veröffentlichungen der Abteilung für Slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der Freien Universität Berlin 27). Struna 1955 = Albert Struna, Vodni pogoni na Slovenskem, Ljubljana: Knjižnica Titovih zavodov Litostroj, 1955 (Vodniki Tehničnega muzeja Slovenije 9). Svetek 2011 = Edvard Svetek, Ohranimo kozolec! , Celje: Mohorjeva družba, 2011. Šalehar idr. 2013 = Andrej Šalehar – Danijela Bojkovski – Metka Žan-Lotrič – Drago Kompan, O starih pasmah ovc v Sloveniji po zgodovinskih virih do leta 1945, Kmetovalec: strokovna kmetijska revija, glasilo društva kmetijskih svetovalcev Slovenije 81/11 (2013), 12–16. 〈http://www.genska-banka.si/wp-content/uploads/ 2018/08/Ovce.pdf, dostop 9. 2. 2020.〉 Šarf 1956 = Fanči Šarf, Sani v hribovskih predelih Gorenjske, Slovenski etnograf 9 (1956), 137–168. Šarf 1971 = Fanči Šarf, Kmečka hiša v slovenskem panonskem svetu, Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 1971. Šarf 1991 = Fanči Šarf, Košnja, Enciklopedija Slovenije 5: Kari–Krei, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, 332–333. Šekli 2006 = Matej Šekli, Naglas samostalnikov tipa kljúč kljúča pri Valjavcu in Škrabcu ter v slovenskem knjižnem jeziku in slovenskih krajevnih govorih, v: Škrabčeva misel 5 : zbornik s simpozija 2005, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2006, 145–160. Šekli 2008 = Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Linguistica et philologica 22). Šekli 2009 = Merila določanja mej med slovenskimi narečji in podnarečji, v: Slovenska narečja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja 26), 291–318. Šekli 2013a = Matej Šekli, Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja, Slovenski jezik – Slovene linguistic studies 9 (2013),  3–53. Šekli 2013b = Matej Šekli, Genetolingvistična klasifikacija južnoslovanskih jezikov, Jezikoslovni zapiski 19/1 (2013) = Slovensko in slovansko, 71–99. *Šekli 2014 = Matej Šekli, Primerjalno glasoslovje slovanskih jezikov 1: Od praindoevropščine do praslovanščine, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014. 615 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 616 LITERATURA Šekli 2015 = Matej Šekli, Pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini, Jezikoslovni zapiski 21/2 (2015), 31–44. *Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018 (Linguistica et philologica 37). Šeme 2016 = Primož Šeme, Analiza preteklosti in perspektiva nadaljnjega razvoja slovenskega alpskega smučanja (diplomsko delo), Ljubljana: [Primož Šeme], 2016. 〈https://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22040200SemePrimoz.pdf, dostop 24. 3. 2020.〉 Šivic-Dular 1996 = Alenka Šivic Dular, Slovensko gorica/zorica ‘dvorišče’, ‘(vaški) trg’, ‘ograda’, Slavistična revija 44/4 (1996), 437–449. Škofic 1996 = Jožica Škofic, Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem: doktorska disertacija, Ljubljana: [Jožica Škofic], 1996. (Razmnoženo.) *Škofic 2019 = Jožica Škofic, Krajevni govor Krope, Ljubljana: Založba ZRC, 2019 (Linguistica et philologica 38). Škofic – Kenda-Jež 2021 = Jožica Škofic – Karmen Kenda-Jež, Tonemska in kolikostna nasprotja v slovenskih narečjih, v: 1. Slovenski pravorečni posvet, ur. Tanja Mirtič – Marko Snoj, Ljubljana: SAZU, 2021 (Razprave razreda za filološke in literarne vede 25), 194–216. Škofic – Klinar 2015 = Jožica Škofic – Klemen Klinar, Rateški slovar: ad abnjaka da žoka in ad agrabka da žlef, Kranjska Gora: Občina, 2015. Šlenc 2001 = Veliki italijansko-slovenski slovar, Ljubljana: DZS, 2001. Štepec 2001 = Dušan Štepec, Stanje mlinov in žag v krajinskem parku Kolpa, Glasnik Slovenskega etnološkega društva 41/3–4 (2001), 98–103, 169. Štepec 2011 = Dušan Štepec, Kozolec na prepihu časa: Simončičev toplar v Bistrici na Dolenjskem, Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2011 (Vestnik 22). Šturm 1928 = Fran Šturm, Romanska lenizacija medvokaličnih konzonantov in njen pomen za presojo romanskega elementa v slovenščini, Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino 7 (1928), 21–46. Titl 1988 = Julij Titl, Vodni mlini in mlinarstvo v Slovenski Istri, Koper: Lipa, 1988. Todorović 2020 = Suzana Todorović, Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre 2: števniki in opisni pridevniki, čas in koledar, življenje, poroka in družina, hiša in posestvo = Atlante linguistico istroveneto dell’Istria nordoccidentale 2: numerali e aggetivi qualificativi, scorrere del tempo a calendario, vita, matrimonio e famiglia, casa e podere, Koper = Capodistria: Libris – Italijanska unija = Unione Italiana – Osrednja knjižnica Srečka Vilharja = Biblioteca centrale Srečko Vilhar, 2020. Tominec 1964 = Ivan Tominec, Črnovrški dialekt: kratka monografija in slovar, Ljubljana: SAZU, 1964 (Dela razreda za filološke in literarne vede 20). Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. TSVK = Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1: A- bis B-, 1982; 2: C–dn, 1987; 3: do–F, 1992; 4: G–H, 1994; 5: I–Ka, 2007; 6: kd–kv, 2009; 7: L–mi, 2012, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). 616 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 617 LITERATURA Umek 1970 = Ema Umek, Lov in lovstvo, v: GDZS 1, 469–494. ÚMNyA = Jenő Kiss idr., Új Magyar Nyelvjárási Atlasz. 〈http://umnya.elte.hu/letoltheto_ umnya.php, dostop 28. 3. 2023.〉 Unger – Khull 1903 = Theodor Unger – Ferdinand Khull, Steirischer Wortschatz als Ergänzung zu Schmellers Bayerischem Wörterbuch, Graz: Leuschner u. Lubensky’s Universitäts-Buchhandlung, 1903. Urbas 1956 = Tončica Urbas, Krplje in smuči na Pohorju, Slovenski etnograf 9 (1956), 91–116. Valenčič 1970a = Vlado Valenčič, Vrste zemljišč, v: GDZS 1, 131–146. Valenčič 1970b = Vlado Valenčič, Kulturne rastline, v: GDZS 1, 251–272. Valenčič 1972 = Ljubljanska obrt od srednjega veka do začetka 18. stoletja, ur. Vlado Valenčič, Ljubljana: Mestni arhiv, 1972. Valvasor 1994 = Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske: izbrana poglavja, ur. Bogomil Gerlanc, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994. Vilfan 1970 = Sergij Vilfan, Kmečka hiša, v: GDZS 1, 559–593. Vnuk 2012 = Ciril Vnuk, Slovar severovzhodnega ormoškega govora s kratkim opisom, Ormož: Zgodovinsko društvo, 2012. Vojvoda 1994 = Metod Vojvoda, Planina, Enciklopedija Slovenije 8: Nos-Pli, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994, 374–375. VSL 1997–1998 = Veliki splošni leksikon v osmih knjigah, ur. Marija Javornik, Ljubljana: DZS, 1997–1998. Vuga 2017 = Katarina Vuga, Sukenščina še živi, Solkan: [Katarina Vuga], 2017. WBÖ = Bayerisch-österreichisches Wörterbuch – Österreich = Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich 1: A–Azor, 1963–1970; 2: B, P–Bezirk, 1971–1976; 3: Pf–Cytisus, 1977–1983; 4: D, T– tętzig, 1984–1998; 5: deu–twasper, 2000–2013, Wien – Graz – Köln: Herman Böhlaus Nachf. (zv. 1–3), Komission für Mundartkunde und Namenforschung (3–30), Institut für österreichische Dialekt- und Namenlexika (31/32–38), Österreichische Akademie der Wissenschaften (39–). Zdovc 2010 = Pavel Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem = Die Slowenischen Ortsnamen in Kärnten, Ljubljana: SAZU, ²2010 (¹1993, Celovec: Slovenski znanstveni inštitut) (Razprave razreda za filološke in literarne vede 21). Zerzer 1962 = Johann Zerzer, Die deutschen Lehnwörter in der slowenischen Mundart von Suetschach (doktorsko delo), Wien, 1962. *Zorko 1995 = Zinka Zorko, Narečna podoba Dravske doline, Maribor: Kulturni forum, 1995 (Piramida 3). *Zorko 1998 = Zinka Zorko, Haloško narečje in druge dialektološke študije, Maribor: Slavistično društvo, 1998 (Zora 6). Zorko 2008 = Zinka Zorko, Prekmursko ravensko podnarečje na Cankovi, Življenje in delo Jožefa Borovnjaka, ur. Marko Jesenšek, Maribor: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2008 (Zora 55), 257–269. *Zorko 2009 = Zinka Zorko, Narečjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih, Maribor: Filozofska fakulteta – Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2009 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 64). 617 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 618 LITERATURA Žagar 1985 = Zora Žagar, Tonina hiša – etnološka zbirka v Ravnu, Piran: Pomorski muzej Sergej Mašera, 1985. Žejn 2014 = Andrejka Žejn, Določitev poteka izoleks v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem: doktorska disertacija, Ljubljana: [A. Žejn], 2014. (Razmnoženo.) Žgeč 1935 = Franc Žgeč, Haloze, Sodobnost 3/1 (1935), 20–34, 111–118, 173–177, 224–228, 273–276. 618 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 619 6 Krajšave in simboli komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 620 KRAJŠAVE IN SIMBOLI Simboli hrv. (knjižno) hrvaško * rekonstrukcija ide. indoevropsko ** nezanesljiva rekonstrukcija im./I imenovalnik / ali ipd. in podobno // fakultativna prvina isslov. izhodiščno splošnoslovensko < razvoj iz istriot. istriotsko > razvoj v it. (knjižno) italijansko ≤ nepravilen razvoj iz itd. in tako dalje ≥ nepravilen razvoj v izd. izdal ipd., izdaja → tvorjeno v kajk. kajkavsko ← tvorjeno iz klas. klasično ↳ gradivo iz drugega vira knj. knjižno - ničta končnica kor. koroško  onemeli glas (v morfološki lat. latinsko analizi) lj. ljudsko ‘xxx’ pomen m/m. moški spol 〈xxx〉 nerelevanten odgovor madž. madžarsko [xxx] nekartirano sobesedilo mest./M mestnik (v gradivu) mn. množina [x] izgovor (v morfološki n. v. nova vrsta analizi) nam. namesto nar. narečno nedol. nedoločnik nem. (knjižno) nemško Krajšave nov. novejše angl. angleško npr. na primer avstr. avstrijsko nvnem. novovisokonemško bav. bavarsko op. opomba ben. beneško or./O orodnik daj./D dajalnik os. oseba dalmat. dalmatsko oz. oziroma denom. denominaliziran pgerm. pragermansko dv. dvojina pog. pogovorno ed. ednina poud. poudarjalno ekspr. ekspresivno poz. pozni fr. francosko poznolat. poznolatinsko fl. fleksija pril. priloga furl. furlansko prim. primerjaj germ. germansko privz. privzeto gl. glej psl. praslovansko gor. gorenjsko redk. redko, redkejše got. gotsko rod./R rodilnik 620 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 621 KRAJŠAVE IN SIMBOLI rom. romansko teh. tehnično rus. rusko terg. tergestinsko s/s. srednji spol tirol. tirolsko SAZU Slovenska akademija tj. to je znanosti in umetnosti tož./T tožilnik sed. sedanjik turš. turško skup. skupno, skupinsko ur. uredil, urednik, urednica sl. slovansko V (pred trimestno številko) slabš. slabšalno vprašanje SLA, npr. V001; sln. slovensko samoglasnik (npr. v zvezi sp. spol V r V) srgr. srednjegrško vlat. vulgarno latinsko srvnem. srednjevisokonemško vulg. vulgarno star. starejše vzh. vzhodno stfr. starofrancosko zah. zahodno stfurl. starofurlansko zal. založil str. stran zgerm. zahodnogermansko stvnem. starovisokonemško zgod. zgodnji št. številka ZRC Znanstvenoraziskovalni štaj. štajersko center T (pred trimestno številko) zv. zvalnik točka SLA, npr. T001 ž/ž. ženski spol 621 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 622 622 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 623 7 Summary komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 624 SUMMARY Slovenian Linguistic Atlas 3: Farming SLA 3.1: Atlas SLA 3.2: Commentaries From the history of the Slovenian Linguistic Atlas (SLA) Dialectology is the science which explores the geographically limited varieties of individual languages – that is, the (local) dialects, both on a synchronic and diachronic level. The distribution of dialects and their classification can be displayed using dialect maps: an updated map of Slovenian dialects (version 2023) is published in this volume. It was prepared by researchers of the Dialectological Section of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language (ISJFR) ZRC SAZU on the basis of the Map of Slovenian Dialects by Tine Logar and Jakob Rigler in 1983, updated with new dialectological findings and contemporary dialect data. As a sub-field of dialectology, geolinguistics is interested in the spatial distribution of specific language phenomena of one or more languages which is then displayed on a linguistic map or in linguistic atlases. For geolinguistics the geographical presentation of the selected dialect material presents only the starting point for interpretation and further exploration of the language. The Slovenski lingvistični atlas (SLA) [Slovenian Linguistic Atlas (SLA)], which is the basic work of modern Slovenian dialectology and geolinguistics, was established by the linguist Fran Ramovš in 1934, but proper preparation for the Atlas started after the Second World War at the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language (Kenda-Jež 2000, 196). Both, the network of localities and the questionnaire were rearranged on several occasions during this period. The current SLA network has been expanded to include 417 local dialects, and the SLA questionnaire contains 870 numbered questions (3065 including all the sub- questions). Questions are divided into 15 semantic fields: 1) Human body, 2) Clothing, 3) House, 4) Village, 5) Holidays, 6) Tools, 7) Livestock, 8) Plants, 9) Alpine pasture, 10) Diseases, 11) Time, 12) Landscape, 13) Family, 14) Counting and numbers, 15) Miscellaneous. These are followed by grammatical questions (from question № 700 onwards), mainly covering the phonetics and morphology. The collection of dialect material which is stored at ZRC SAZU (in the Dialectological Section of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language) in Ljubljana, currently comprises around 720 records of local dialects, i.e. 367,090 index cards in the catalogue and 390 notebooks (and, additionally, 182 notebooks outside the SLA network). Most of the material was gathered by Tine Logar or by his students from Faculty of Arts at the University of Ljubljana, along with a number of other Slovenian linguists. Over the last ten years, the collection has been supplemented by records of 51 so-far-unexplored local dialects (mainly in neighbouring 624 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 625 SUMMARY countries). All the archived material has been scanned and edited in electronic form and is accessible to researchers by a computer server. Along with the linguistic analysis for publication in SLA the material is gradually being digitised. In the second half of the 20th century many papers were written based on the analysis of the SLA dialect material by Tine Logar, Jakob Rigler and others. An introductory volume to the SLA, prepared by Francka Benedik, was published in 1999 ( Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA) [Guide to the collection of dialect material for the Slovenian Linguistic Atlas (SLA)], accompanied by the study written by Karmen Kenda-Jež. The participation in the OLA [Slavic Linguistic Atlas] has given Slovenian dialectologists valuable experience, enabling them to start publishing their own linguistic maps for the SLA at the end of the 1980s. The first hand-drawn lexical map was published in 1988 by Vera Smole and the first phonetic map in 1990 by Francka Benedik. Around 50 linguistic maps (mainly lexical but also some phonetic and morphological ones) have been published in the last two decades of the 20th century: all of them were re-published in Ponovne objave člankov s kartami za Slovenski lingvistični atlas (do leta 2008) [Re-publication of papers with maps for the Slovenian Linguistic Atlas (up to 2008)] as an electronic publication on CD-ROM and on the internet (http://bos.zrc-sazu.si/c/Dial/Ponovne_SLA/P/index.html), edited by Peter Weiss, Jožica Škofic and Karmen Kenda-Jež. The first maps using computer- automated map-making tools were published in 2001; these were compiled by Jožica Škofic, in cooperation with various (mostly external) collaborators. Zoran Stančič and Tomaž Podobnikar (both from the Spatial Information Centre of ZRC SAZU) prepared an experimental digitised map with Slovenian borders, rivers, larger cities and numbered data-points included in the SLA network, along with their coordinates. In 1996 Zoran Stančič was the first person to write about the possibility of using the GIS (Geographical Information System) to research Slovenian dialects which – in addition to improved and automated mapping – also pointed out the possibility of using the GIS for more complex analytic operations in dialectology and geolinguistics. The Syncomp Company, in cooperation with the dialectologist Karmen Kenda-Jež, produced a set of basic symbols, which could be used for mapping phonetic as well as lexical maps and Peter Weiss prepared a set of symbols for mapping in SLA and OLA (the SIMBola font has been developed on the basis of symbols used for OLA [Slavic Linguistic Atlas], ALE [European Linguistic Atlas] and other (mainly Slavic) linguistic atlases). Peter Weiss also developed a transcription system – ZRCola (https://zrcola.zrc-sazu.si/). The electronic blank map for the SLA (produced by Jerneja Fridl from The Anton Melik Geographical Institute of ZRC SAZU) is a map of the Slovenian linguistic territory (including the Slovenian language in neighbouring countries), with relief, rivers, national borders and the larger towns in a scale of 1 : 750,000 and 1 : 1,100,000. Peter Pehani from the Institute of Anthropological and Spatial 625 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 626 SUMMARY Studies of ZRC SAZU has (with the help of the database of Geodetski zavod Slovenije [Geodetic Agency of Slovenia]) set geographical coordinates of data- points from the SLA network and position of the symbols on the map and in collaboration with dialectologists prepared the digitised map of the Slovenian dialects. In 2000 Tomaž Seliškar developed a special version of the SlovarRed database, which together with the Geographic Information System (GIS) enables not only the detailed input of dialect data and its analysis at different linguistic levels, but also various cartographic modes of displaying linguistic data on the map and includes the records’ metadata, and scans of archived material (binders and card catalogues). In 2007 the first map has been made with the help of the SlovarRed database (by Jožica Škofic). Published discussions and analyses of dialect material from the archives for the Slovenian linguistic atlas (SLA) show the continuous concern for professional (linguistic) publication of this important part of the Slovenian linguistic and cultural heritage, as well as the professional development of researchers participating in the project, and the development of the profession itself (i.e. the Slovenian dialectology and geolinguistics). The current group of Ljubljana dialectologists managed to publish this basic project of the Slovenian linguistics after nearly 80 years since the idea of this atlas arose and after 66 years of collecting the dialect material with the SLA questionnaire. The first volume of SLA was published in 2012 (SLA 1 Human – body, deseases, family) with the financial support of the applied project Besedje iz pomenskega polja »človek« v slovenskih narečjih – geolingvistična predstavitev (L6-9529-0618-07) [Vocabulary of the semantic field of ‘human’ in Slovenian dialects: A geolinguistic presentation], which was co-financed between 2007 and 2010 by the Slovenian Research Agency (ARRS) and the Slovenian Academy of Sciences and Arts in Ljubljana (SAZU) with the support of the Slovenian Book Agency (JAK). In 2016, the second volume of SLA has been published (SLA 2 – Farm (a house, rooms and equipment, the outbuildings and some domestic chores)). This volume has also been published with the financial support of the applied project Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih – geolingvistična predstavitev (L6-4042) [Material Cultural Heritage in Slovenian Dialects: A Geolinguistic Presentation], which was co-financed between 2011 and 2014 by the Slovenian Research Agency (ARRS) and the Slovenian Academy of Sciences and Arts in Ljubljana (SAZU). In the years 2016–2023, the third volume of the SLA was prepared: SLA 3 brings words from the thematic group farming – peasant landowners, arable land, farm chores and tools, cart and its parts, Alpine pasture. 626 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 627 SUMMARY Commentaries In 2007, when work on the first volume of the Slovenian Linguistic Atlas started, the participating dialectologists began to form a uniform format for the commentary on the basis of their own experience as well as a study of other linguistic atlases. The commentaries, alongside an introductory presentation of the key word, aim to present morphological analyses, peculiarities of the mapping and the possible treatment of dialect lexis in the linguistic literature and other atlases that are addressing the Slovenian language (OLA – Slavic Linguistic Atlas, ALE – European Linguistic Atlas, SDLA – (regional) Slovenian dialectological lexical atlas by Rada Cossutta, ALI – Italian Linguistic Atlas, ASLEF – Friulian historical, linguistic and ethnographical atlas, HJA – Croatian Linguistic Atlas, LinGeH – Linguistic geography of Croatia in European context and ÚMNyA – New Atlas of Hungarian Dialects). For the second and the third volume of SLA we also added a section with the ethnological interpretation of lexemes and sketches of named objects, drawn for these specific volumes. Commentaries in the SLA are made up of the following sections: • Section 1 ( Gradivo [Materials]) gives more details on the meaning of the dialect material presented on the map. It also addresses possible ambiguity issues or words with more than one meaning (or a double meaning) in the questionnaire itself that might make interpretation problematic. Explanations and clarifications produced by field-workers and their notes on time and style in relation to the dialect material are also presented. • Section 2 ( Morfološka analiza [Morphological analysis]) shows the structure of the form (morpheme) of the lexemes on the map in their Proto-Slavic form. Phonetically abstracted lexemes (following the phonetic rules of each dialect, subdialect or even local dialect) are followed by their Proto-Slavic transposition and by their word-formational predecessors or sources from foreign languages (e.g. Italian, Friulian or German). Data generalisation (and therefore the reduction of the overly large number of data symbols) makes the lexical maps clearer and more expressive. The entries in this section are organised according to word- family order, from the most common or widespread to rare lexemes, non- or less- compound forms are followed by compound forms with the same root or phrases with the same core. Inherited (Slovenian) lexemes are followed by borrowed ones (from the languages in contact), and the morphologically unclear and unexplained lexemes are presented at the end. 627 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 628 SUMMARY • Section 3 ( Posebnosti kartiranja [Mapping features]) aims to explain the mapping (cartography) method. The third volume of the SLA includes lexical and word-formational symbol maps; isoglosses are used only to mark some specific phonological developments or morphological features of lexically otherwise not very diverse material. This section also lists lexemes that appear only once (so-called enkratnice), unique phrases, descriptive denominations, descriptions, and unmapped lexemes (marked on a map with an indicator pointing to the commentary or indicating that it is irrelevant to the map in question). • Section 4 (Uporabljena dodatna literatura [Use of additional literature]) refers to those bibliographic units in the literature that are not marked with an asterisk in the Literature section (an asterisk is used to mark those books which are not specifically mentioned in this Section because they have been used in nearly every commentary). • Section 5 (Primerjaj [Compare]) is directed towards those commentaries and maps in the SLA which cover the same lexemes as the question presented. It also points towards other linguistic atlases that include the Slovenian language territory either in full or in part. • In section 6 (Etnološka osvetlitev [Ethnological section]) ethnologist Vito Hazler briefly presents each one of the discussed expressions from material cultural heritage. It seems that the linguistic analysis alone cannot explain the diversity of lexemes, which are used in different environments (regions). • Section 7 (Skica [Drawing]) further visualizes lexemes presented in this volume. These sketches appear necessary because the dialect material shows a different notion of named idioms. 628 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 629 SUMMARY Maps A special hierarchy of symbols has been formulated in the Slovenian Linguistic Atlas based on the deliberate and established practice of the Slavic Linguistic Atlas. The symbols were mainly chosen by the authors of the maps themselves, in line with the agreement that the outline of the symbols should indicate the root of the lexeme and the inner part the word-formational construction of the lexemes. The choice of symbol was based on the morphological analysis. The meaning of symbols: • asterisk (right above the network data-point) means ‘commentary’ and is used when a local dialect has more than two expressions (lexemes) for one meaning; • underscore (below the data-point) means ‘ni zapisa [no record or no material]’ (this character only appears at data-point T406, where it is no longer possible to find speakers of Slovenian language); • slash to the left of the data-point means there is no answer ‘ni odgovora’ for the local dialect in question; • a large five-pointed star indicates a lexeme that only appears once (‘enkratnica’); all such lexemes are addressed in Section 3 of the commentary; • various basic symbols on the map (circle, triangle, square, rectangle, pentagons or hexagons and other more complex symbols) mark lexemes with different roots or word-formational bases; • morphologically relevant morphemes are also morphemes marking gender if the gender is clearly identifiable from the material (otherwise only the word-base is mapped, without the ending); • compound words with a common root and various affixes (word-formational variants) are marked with a different inner part of the same basic outline symbols; • the same inner part of different outline symbols denotes the same word-formational affix of compound words with a different root/word-formational base; • unique compound words with a common root are displayed on the map using the same basic symbol containing a star; • basic symbols in combination with other basic symbols denote the compound words made of two word-formational bases which already have their own symbols in the map legend; • different basic symbols with the same additional symbol denote a multi-word lexeme with attribute and core, presented by basic symbol: • a phrase with an adjectival attribute is marked by an additional symbol below the basic symbol representing the core of the word-phrase; • a phrase with a non-adjectival attribute is marked by an additional symbol above the symbol representing the core of the word-phrase; • a prepositional phrase is marked by an additional symbol to the left of the symbol representing the core of the word-phrase; 629 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 630 SUMMARY • single phrases with a common core are displayed on the map using the same basic star-containing symbol, and with a point to the left or to the right side of the symbol or beneath the symbol; • if a multi-word lexeme or answer is on the border between description and set phrase and does not form an areal (i.e. occasional word), it is marked with a symbol for »opisno poimenovanje [descriptive denomination]«; • the symbol »opis [description]« indicates answers that are not lexically appropriate, like ellipsis with a silent core of the phrase, metonymy, etc.; • the symbol »ni poimenovanja [no term]« marks answers such as ‘the term is not known/used’, ‘there is no such term’, etc.; where it is noted alongside a local dialect that a German word only is used for a specific meaning, but which one is not indicated, this is marked on the map with a commentary symbol; • the symbol »ni izraza [no expression]« is used only on semantical maps, namely in cases where the expression (in the sense of lexeme = expression/meaning) with the searched meaning was not written down in the individual local dialect; • the symbol »nerelevanten odgovor [irrelevant answer]« denotes an answer that is semantically inappropriate due to possible misinterpretation of the question; • the symbol »ni podatka [no information]« is used in the net-points for which the questionnaire is filled in, but the entire thematic set of questions is missing (e.g. for words from the Alpine pasture chapter). 630 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 631 SUMMARY Regarding the lists of dialect words in SLA 3 Every map is accompanied by a commentary and by a list of registered dialect lexemes; despite various deficiencies, e.g. problems related to the changes made to phonetic transcription as a result of many decades of data-collection, the material in the SLA is written exactly as stored in the archive. Several methods of transcribing dialect material were used over the period in which material was collected for the SLA (the last method sought to harmonise Slovenian national transcription with that used in the Slavic Linguistic Atlas). Since SLA records have not consistently followed this agreement and the new transcription system has only gradually come into force, it has not been possible to harmonise the records of all material without time-consuming re-checking in the field. With inconsistent recording of vowel quality and quantity, diphthong variants and phonetic consonant variants, the greatest problem is presented by the recording of accent. To avoid misinterpretation of accent, the introduction to the SLA contains a map with the tonemic and non- tonemic local dialects included in the SLA. In the lists of dialect words, one can find complete dialect lexis collected for each question. The dialect material for each question is arranged by data-points T001 to T417 in the network of localities. If any local dialect was recorded several times, records follow each other chronologically, separated by a semicolon (multiple answers from the same author or same record are separated from each other by a comma and recorded in the same sequence as appears in the file or sheet). If the fieldworker recorded no answer, this is marked with a slash (this symbol is also used if the file is empty or if there is a dash or deleted zero, or if the record contains an indication that the informant cannot remember a word or does not know the answer). If it is stated in the material that the word is not known, this is marked with a cross. The context of the mapped lexeme is written in square brackets. Jožica Škofic (Translated by Tjaša Jakop) 631 komentarji3_Layout 1 29.9.2023 6:21 Page 632 632 23. komentarji SALT I ANIČT kmetovanje IS orodje VG opravila IN I LKS SLOVENSKI NEV LINGVISTIČNI LO ATLAS 3.2 ISSN 2232-5255 S http://zalozba.zrc-sazu.si