o PRIPRAVLJANJU NOVEGA SREDNJEŠOLSKEGA UČNEGA NACRTA ZA POUK KNJIŽEVNOSTI
Trenutno obstajajo menda v SFRJ tri različne pobude in hkrati akcije za spremembo jugoslovanskega srednješolskega sistema. Vsaka prihaja iz drugega političnega središča (menda iz ZK, sindikatov in mladinskih organizacij) in vsaka ima na reč kajpada nekoliko drugačne poglede. 2e pred tem, lansko leto, pa je Zavod za šolstvo SRS začel z delom za tako imenovane vsebinske izboljšave obstoječih učnih načrtov; te so sicer predvidele tudi nekatere poprave obstoječega šolskega sistema, predvsem rahlo tematsko diferenciacijo-specializacijo višjih dveh razredov, v glavnem pa naj bi predvsem modernizirale in racionalizirale obstoječe učne načrte. Ce pomislimo, da se dandanes človeško znanje podvaja na vsakih deset let, se zdijo takšni občasni posegi smotrni in koristni, celo
nujni. Sola pač ne more zastati na tej ali oni stopnji družbenega, tehnološkega in znanstvenega razvoja. — Vodstvo in usmerjanje celotnega projekta je bilo zaupano posebni komisiji, ki jo vodi prof. dr. Vladimir Schmid, pregledovanje starih in uresničevanje novih učnih načrtov pa naj bi na temeljni stopnji opravile posamične predmetne komisije. Ena izmed teh je pripravila tudi učni načrt za pouk književnosti v okviru predmeta Slovenski jezik in književnost.
Komisija je delala v sestavi: prof. Franček Bohanec, prof. Silvo Fatur, prof. Miha Fe-guš (tajnik), prof. Vladka Jan, prof. dr. Matjaž Kmecl (predsednik), prof. dr. Joža Mahnič, prof. Jože Šifrer, prof. Ivo Zrim-šek; za področje filmske vzgoje je priteg-
287
nila k sodelovanju še prof. Stanka Šimenca. Svoje delo je v glavnem končala do začetka februarja; preostaja le še uskladitev književnostnega dela učnega načrta z jezikovnim (ki ga je pripravljala posebna komisija pod vodstvom prof. dr. Jožeta Toporišiča) ter končno verzijo oddati v potrditev krovni usklajevalni komisiji ter v javno razpravo.
Delo komisije je izhajalo iz ocene, ki je deloma izšla že iz poročil in razprave na goriškem slavističnem zborovanju 1970, da namreč obstoječi učni načrt po svojih metodoloških načelih ni slab, da pa je praktično neuresničljiv: da stavi učitelju predvsem preštevilne, preobsežne zahteve, pa da tudi ni prilagojen učenčevi duševni starosti in njegovemu zanimanju.
— Zato je komisija najprej izdelala natančen časoven predračun. Pristala je na predlog jezikovne komisije, naj se razpoložljivi učni čas deli v razmerju 2/5 za pouk jezika in 3/5 za pouk književnosti. Kultura slovenskega javnega pisnega in govornega izražanja je razmeroma skromna in prav je, da se jo primerno goji tudi v srednji šoli (navzlic temu, da je razmerje v drugih republikah, pa tudi po predlogih različnih ekspertiz, približno 1/4 : 3/4 v korist književnostnemu pouku). Račun je pokazal, da pomeni uveljavitev omenjenega razmerja približno tole število ur: vsa štiri leta je na voljo ca. 560 ur; če postavimo 60 ur v rezervo (naloge, filmska vzgoja itd.), ostane jeziku 200 in književnosti 300 ur, torej jeziku 50 in književnosti 75 ur letno. Glede 75 književnostnih ur letno je komisija menila, naj bi se 1/3 namenila ocenjevanju, utrjevanju znanja in podobnim opravkom, čas v razmerju 50—55 čistih šolskih ur (po 45 minut) pa bi pomenil tisti fizični okvir, v katerega je mogoče umestiti učno snov v vsakem razredu. Določitev nadaljnjega razmerja, po katerem naj približno 2/5 omenjenega časa odpade na sintetizirano zgodovinsko in književ-noteoretsko informiranje, 3/5 pa na inter-pretativno branje in praktično usvajanje osnovnih teoretskih pojmov-terminov, s katerimi je šele mogoče o umetnini samostojno misliti, je končno narekovala podrobnejšo tematsko in namensko izdelavo učnega načrta.
Pri tem je komisija upoštevala tale izhodišča:
1. Učna snov ostane še zmeraj razporejena po zgodovinski zaporednosti; glede
na to, da stroka nikdar ni bila izrecno stimulirana, naj bi ev. pripravila kakšen drugačen, pa seveda dovolj pretehtan projekt (izdelava takšnega načrta zahteva pač denarja in dovolj usposobljenosti strokovnjakov), se zdi to trenutno še najbolj smotrno.
Pač pa je tako — zgodovinsko —• razporejeno snov komisija racionalizirala na sledeče načine:
a) na razumno mero je zredčila delež starih afroazijskih književnosti (te so se nerazumno široko usedle v obstoječi načrt spričo svoječasne koincidence med nastajanjem načrta in med poudarjeno dnevnopolitično aktualnostjo orienta za SFRJ), deloma tudi delež starih literatur nasploh.
b) zgodovinsko snovno težišče je prenesla v sodobnost; s tem je hkrati skušala ujeti korak s srednješolčevim duševnim razvojem, z njegovo naglo spreminjajočo se dovzetnostjo za literaturo. Po novem predlogu absolvira učenec v drugem letu literaturo 19. stoletja, ki ji je kot drugošolec bržčas dorasel ali celo naklonjen, in se kot tretješolec že ukvarja z novo romantiko in ekspresionizmom v 20. stoletju, v zadnjem letniku pa s književnostjo po letu 1930, s čimer ga lahko učitelj tik pred dokončanjem šole dokončno uvede v samostojno spremljanje in vrednotenje sprotnega kulturnega, zlasti literarnega dogajanja.
c) komisija je spremenila razmerje med narodno in svetovno književnostjo v prid prvi (zdaj je obratno); s tem v zvezi je tudi otrebila tako imenovane monografske obdelave od sedanjih docela nerealnih 70 na vsega skupaj 3, in sicer na po 1 v vsakem od višjih letnikov (Prešeren, Cankar, Pre-žih — s poudarkom na prevladujoči književni zvrstnosti pri vsakomer: lirsko, dra-matsko, epsko).
2. Sistematično, s težo na prvih letnikih, je vpeljala osnovne teoretske pojme in pri tem pazila, da je upoštevala predvsem tiste, ki so bodisi najpogosteje, takorekoč vsak dan rabljeni, bodisi takšni, brez katerih se o književni umetnini ni mogoče samostojno izražati. Izrecno pa je odpovedala gostoljubje vojski polsholastičnih, iz tradicionalnih poetik izviraj očih, pa v bistvu neporabnih in zato nerabljenih pojmov-terminov. Obenem je opozorila na potrebo po navajanju učenca k samostojnemu iskanju informacij (v različnih priročnikih, pomožnih učbenikih, knjižnicah ipd.)
288
3. Pri razporejanju snovi je dalje skušala upoštevati dve zahtevi, ki se v zvezi z učiteljevim delom pojavljata kar naprej:
a) učni proces naj bi bil po izmenjani količini in kvaliteti znanja vsaj približno sinhroniziran, enoten v celotnem slovenskem kulturnem prostoru; to sinhronijo, njeno resničnost, naj bi bilo mogoče tudi vsak trenutek preveriti;
b) učitelju pa naj bo vseeno odprta možnost ustvarjalnega pouka, to je pouka, ki temelji na njegovem osebnem odnosu do snovi, na njegovi osebni oceni snovi.
Kajpada gre za dvoje nekoliko protivnih zahtev, ki se v praksi bržkone le poredko-ma in s težavo ujameta. Da pa bi jima bilo -obema!- vsaj približno zadoščeno, je komisija sklenila snov razdeliti na vrsto te-tematskih enot, ki jim je namenjenih po 8—10 čistih učnih ur (torej jim je treba dodati še po ca. 1/2 dodatnih ur za utrjevanje ipd. znanja = ca. 12—15 realiziranih šolskih ur). Vsako teh enot, ki je problemsko zaokrožena, mora učitelj absolvi-rati v predvidenem časovnem okviru, razporeditev snovi in pozornosti znotraj vsake takšne enote pa naj bi bila prepuščena njegovi osebni oceni. — Primer. Ce se te-matizacija 7. enote v 2. letniku glasi: »(Aškerc, Kersnik, Tavčar). Ljubljanski zvon in Celestinov literarni program. Dom in svet ter nazorskopolitična cepitev javnega, tudi literarnega življenja na Slovenskem. — 9 ur«, bo moral učitelj ves ta problem kot učno snov absolvirati v 9 + 4 = 13 urah, vendar se lahko znotraj tega časovnega okvira pač po svojih nagnjenjih izdatneje posveti Kersniku kakor Tavčarju, ali obratno, ali Celestinovemu programu itd. — ter potem npr. po metodi eksempli-ficiranja rezultate konkretnih prikazov posplošuje. — Na ta način se je komisija skušala izogniti eni izmed velikih pomanjkljivosti v učnem uresničevanju obstoječega načrta, to je velikanskemu zaostajanju ter pogostemu končavanju pouka književnosti s slovensko novo romantiko, medtem ko ostaja ves kompleks novejše literature pred vrati. Tak učni načrt bo najbrže marsikateremu učitelju pomenil zelo trdo zahtevo, vendar danes že obstaja toliko učnih pomagal (trenutno so v pripravi kar trije literarnozgodovinski učbe-
niki), da reč ne bi smela pomeniti prehude ovire. Res pa je, da bo z zahtevano disciplino stopil načrt na prste mnogokaterim izgovorom in samovoljam, že kar anarhič-nosti, ki je pognala prav na hudi predi-menzioniranosti obstoječega načrta.
4. Komisija je izrecno upoštevala možnosti, priložnosti in potrebo po etični in estetski vzgoji pri pouku književnosti.
5. Opredelila se je tudi do udeleženosti literarne snovi pri govornih vajah in šolskih nalogah. Izdelala je obširen program domačega branja in posebej opredelila pomen takšnega branja za književnostni pouk. — Izrazita novost pa je v tem sklopu tudi zelo natančna opredelitev šolskih ekskurzij, njihovega pomena in pripravljenosti. Za vsak razred je komisija pripravila po nekaj dobro premišljenih predlogov, med katerimi je mogoče izbrati, treba pa je vsako leto realizirati vsaj eno. Celota 4 ekskurzij v 4 letnikih bi učencu končno nudila sistematičen vpogled v lociranost in značaj slovenskih književnostnih spomenikov.
— Kakor je iz tega skopega poročila o razmeroma dolgotrajnem delu razvidno, je komisija v marsikatero vprašanje posegla na način, ki bo najbrž razburil te ali one polemične duhove. Zlasti poseg v starejšo književnost (tudi v slovensko klasiko 19. stoletja) bo tega ali onega prizadel vsaj čustveno. Pri javni razpravi, ki bo sledila — če bo kajpada krovna komisija projekt spoznala za dovolj pretehtan in ga v takšno razpravo predala — bo pač treba imeti nenehno pred očmi, da čas teče dalje, da se snov nenehno množi, da je tudi slovenska literatura vse obilnejša (nikakor pa ne slabša), da današnjim mladim rodovom že književnost pred drugo svetovno vojno in neposredno po njej pomeni čisto zgodovino (letos maturirajo letniki 1954, 19551); za naivne oči, ki bi rade pokupile ves sejem, pa je tudi treba pripraviti streznitvena očala: veliko je lepega in dragocenega v zakladnici človeške kulture, preveč za še tako odprte zrelostnikove možgane; preveč, da bi šlo vse noter, pa še brez izgube povrhu. Kar pa gre noter in takoj spet ven, je brez pomena.
Matjaž  Kmecl Filozofska fakulteta v Ljubljani
289