PoStnlna plaČana v gotovlnl Izhaja vsak petek ob 17. Stane mesečno po poSti 5 Din, v Celjupo raznašalcih dostavlje- na5'50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10-666. Jlova &oba Cena 1.50 Din Redakcija in upraya: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65 Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 46. Celje, petek 1. novembra 1935. Leto XVIL Spomenik kralju Aleksandru v Celju Nedavno se je obhajal vsepovsod v domovini spomin na strašno nesrečo, ki nas je zadela 9. oktobra 1934, ko smo izgubili našega kralja Aleksandra I. Storili smo sklep, da mu postavimo spomenik ; od našega sklepa ne sme- mo in ne moremo odstopiti. Biia bi to sramota. Priznati moramo, da so mnoga društva in posamezne osebe že po svojih močeh prispevale, nekatere o- sebe in podjetja s prav lepimi pri- spevki, ki so bili itak objavljeni. Je pa tudi še mnogo teh, ki se do danes še niso odzvali ; društva, posa- mezniki, ki bi lahko dali, pa niso dali še ničesar. Med darovalci so revni delavci, u- čenci na osnovnih solan, siromaki, in- validi, ki so dajali koiikor so mogli, po 1, 2, 3 Din. Nerazumljivo je, da jih še vedno mnogo stoji ob strani in se ne za- j vedajo svoje dolžnosti. \ Lepo je, da se upominjamo v mislih j blagopokojnega kralja, hvalevreden je j spomin na njegova velika dela in tra- i gično smrt. Lepe so besede, ki so bile govorjene in se še govorijo v ta spomin; ganile so marsikoga in ga spet opozorile na to, na kar ne sme nikdo od nas nikdar pozabiti. A nad vse so dejanja. V dejanju pokažemo, da hočemo tudi doprinesti vsaj maihno žrtev in na ta način iz- raziti svojo veiiko hvaležnost in spo- Stovanje bo blagopokojnega kralja. Odbor za postavitev spornenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinltelju v Celju. Akcija za uvrstitev Celja med turisticoe kraje Mesto Celje je že klimatski kraj po zakonu o davčnih in taksnih ugodno- stih za hotelsko industrijo. Olepševalno in tujsko prometno društvo v Celju in posebej mestno poglavarstvo pa sta poleti še predlagala banski upravi, da bi se mesto Celie s kraji Bregom, Lavo, Liscami, Gaberjem in Zavodno, ki tvorijo z mestom policijski rajon, ter kraja Zagrad in Polule, kjer'sta penzijona Stegu in Belaj, uvrstilo tudi med turistične kraje s pravico ugod- nosti za § 11. železniške tarife. Ome- njena predloga navajata med drugim ; Izredno lepa lega mesta Celja, u- godno podnebje, tlakovane ceste, red in snaga v mestu in njegovih napra- vah, krasni izprehodi v gozdnato oko- lico in zdravilne savinjske kopeli so napravile Celje za vedno'bolj znano, priljubljeno in obiskovano letovišče. Mesto Celje so že od nekdaj obisko- vali številni inozemci. Tudi v zadnjih I letih je obisk inozemcev, zlasti Av- strijcev, razveseljivo velik. Celje ima tudi izredno lep park ob Savinji, ki se lahko meri z najboljše urejenimi nasadi svetovnih kopališč. Največja privlačnost pa je Savinja, ki spremlja mesto v vsej njegovi dolžini. Njena voda ki zaradi naravnih toplih vrelcev doseže poleti 22 do 26 stopinj C ter je posebno zdravilna in blagodejna za slabokrvne in živčno bolne. Celje je tudi središče priznanih kopališč Ro- gaške Slatine, Dobrne, Laskega in Rimskih toplic ter izhodišče za Savinj- sko in Logarsko dolino. Mesto ima sedem hotelov in tri penzijone. Ob Savinji so tri mestna kopališče. Ker je uvrstitev Celja med turistične kraje nujno potrebna in vseskozi u- temeljena, pričakujemo, da bo zadevna akcija v celoti uspela in da bo Celje kmalu proglašeno za turistično mesto. Novi sreski cestni odbor v Celju CKL.JK, 31. oktobra. Ban dr. Natlačen je z odlokom I'ov V No 13/63 7. due 25. oktobra razrešil dosedanje člane sreskega cestnega odbora v Celju gg. Franca, Mastua- ka, Ludvika Plavšaka, Vinka Ku- kovca, Karia Košenino, inž. lva Krulca, Franca Sodina, Leopolda Klančnika, Ivana Srebotnjaka, Iva- na Urbaška, Josipa Kožuha, Juli ja Sadnik«., Josipa Sfoeinerja, Antona Mahna, Franca Plaskana in Josipa OmladiČa. Obenein so bili hnenova- ni naslednji novi člani sreskega cestnega od'bora: Z«. ]. naCelnikovega namesLuika Maks Cukala, posestnik, trgovec in župan v Št. Juriju ob Taboru; za II. naCelnikovega. namestnika Jakob 6vent, posestnik na Klancu pri Do- brni; za odbornike Ivan Kranjc, po- sestnik na Lopati; Stanko Jelovšek, posestnik v Petrovcah; Anton Holo- bar, posestnik v Megojnici pri GrL žah; Fortunat Koucan, župnik v St. Pavlu pri Preboldu; Franc Pečov- nik, posestnik pri Sv. Jeronimu pri Vransk'em; Ivan Marolt ml., posest- nik v Topolju pri Braslovcah; Franc Košec, posestnik ua Ločici pri Pol- zeli; Ivan Rupnik, posestnik v Spod. Grušovljah; Franc Jezernik, posest- nik v Rupah pri Vojniku; Stanko Gologranc, veleposestnik na Goriči- ci - Blagovni; Anton Lasbacher, žup- nik v Vojniku; Jakob Videnšek, po- sestnik na Ostisožnem; Franc Zdol- sek, trgovec v St. Juriju ob juž. žel.; Anton RanČigaj, posestnik na Go- vnilskoin. Naßelnik sreskega cestnega odbora v Celju je v smislu zakona celjski župan g. Alojzij Mihelčič. Izmed do- sedanjih članov jo ostal v sreskem cestnem odboru sanio stavbni svet- nik g, inž. Blaž Pristovšok, vodja tebničnoga oddelka na mestnem po- glavarstvu v Celju, ki mu po zako- nu pripada mesto v sreskem cest- nem odboj'ii. Politični pregled Vojna v Abesioiji Po prvih treh tednih abesinskih bojev je na podlagi italijauskih ter abesinskih uradnih porocil in poseb- nih informacijah raznih vojnih po- ročevalcev vojaški položaj v vzhod- ni Afriki približno naslednji: V severni Abesiniji so zas-edli Ita- lijani od bi) do GO km globok paas od italijanske meje proti noti'anjosti Abesinije. Dolžina s«verne fronte znaša kakih 130 km. V tej zasedeni coni grade sedaj Italijani mrzlično zvoze z zaledjem, koplj-ejo vodnjakc in postavljajo barake in skladišca. Vsa fronta je v dolžini že močn.o utrjena in zavarovana z bodečo />i- co, da se na ta naCin preprecijo iz- nenadenja od strani abesinskih čet- nikov, ki bodo gotovo poskuša.li na- pa,dati posamezne italijanske kolo- ne in pozicije za glavno fronto. Italijani se sedaj na severni fron- ti z'adovioljujejo z živahnimi letal- skimi akcijami. S pomocjo izvidniš- kih letal se hoce italijansko vojno vodstvo teme-ljito poučiti o stanju abesinske soverne vojske, ki se zbi- ra okoli Makale. Obenem vrSe itali- janska letala tudi fotografiranje po- krajin južno od Crte Adigrat—Ak- sum, da pripravijo tako materijal za Razbojnik Omerza se je ustrelil! I Orožniki so ga zajeli ua Pernovem, nakar je izvršil samomor i i CELJE, 31. oktobra. I Danes so bili orožniki obveščeni, (ki se skriva prosluli, že dolgo zasle- dovani razbojiiik Franc Omerza v nekem kozoJcu na Pernovem pri Ve- liki Pirvšici. Orožniki so se Meopa- ženi splazili h kozolcu in obkolili Omerzo. Ko je Omerza videl, da je beg nemogoč, je izvlekel samokres in se ustrelil. Truplo bodo sedaj š© uradno identificirali. Vest o samo- moru Omerze jc izzvala v vsem oko- I liSu ogromno s^enzacijo. popravo z-emljepisnih kart teh pre- delov, ki so zelo nepopoln-e. Kdaj bodo priceli It-alijani na se- verni fronts, novo ofenzivo, ni ino- goče razvideti iz poročil. Vsekakor pa je že sedaj gotovo, da ne mislijo več zapustiti doslej zasedenih prede- lov pokrajine Tigre. V prinieru, da bodo Abesinci res poskusili z ofen- zivo na severni fronti za osvoboditev zasedenega svetleg^a mesta Aksuni, potem ni pričakovati, da bi uspeli. Manjka jim težka. artiljei-ija, s ka- tero bi lahko razbili italijanske po- stojanke, ki so od <}ne do due bolje izgrajene. Abesinska ofenziva proti I postojankam italijanske severne voj- j ske bi se razbila na betouii-anih j gnezdih italijanskih strojnic. i Edina nevaruost, ki preti severni j vojski, je poskus abesinskih čet priti I v bok italijanski vojski na severoza- padu. S to opasnostjo pa računajo tudi Italijani, ki stalno ojačujejo svoj bok s četami, ki prihajajo iz domovine. Na somalijski fi'onti se doslej še ni vi'sila nobena. večja bitk-a. Tu so Italijani pod pjoveljstvom generala Grazianija zelo preridni pri svojih vojnih operacijali. To pa je pripiso- vati deloma. dejstvu, da je tu sarao ena divizija italijanskih vojakov, dočim tvörijo ostali del somalijskc vojske čete nekaterili somalijskih piemen, ki so v službi Italije. Zaradi tega so vs>e vesti o nekem skonajš- njem pohodu te vojske, ki razpolaga sicer /. jakimi odredi lahkih tankov, proti Ilararju, preuranjene. Harar je danes še nad 450 km zračne črte oddaljen od fronte. Med njim in fronto leži pas puščav in neprehod- nih step, v katerih bi bilo potrebno več desettisočev italijanskih vojakov sanio za čuvanje zveze z italijansko Somali jo. Prav tako so preuranjene vesti o pohodu italijanske vojske proti železnici Džibuti—Addis Abe- ba. Mesto Makala je sedaj območje italijanskih topov in ga bodo Abe- sinci prepustili Italijanoin najbr/, bre/. bojev. p Seje Narodne skupščine se bodo pričele nujbrž v č-etrtek 7. t. m. Na- rodni skupščini so doslej predloženi trije zaJvonski nacrti. Konkordat, skupščini še ni bil pi-edložen. Odbor za politične zakone bo izvoljen, cv;im bo vlada predložila Narodni skup- ščini vsaj enega izmed napovedanih političnih zakonov. Tako je izjavil skupšeinski ]>redsednik g. Ciric. p Volitve v Švici. V nedeljp so bi- | lo v Švici volitve v nacionalni svet. Po dosedanjih volilnih izidih b'o švi- carski nacionalni svet sestavljen ta- kole: socialni demokrati 60 manda- tov (doslej 50), svobodomiselci 48 (52), katoliški konservativci 42 (44), kmetska stranka 21 (28), kmetska mladina 4 (2), liberalni konservativ- c' 6 (ß), Dutwoilerjeva stranka 7 (0), nacionalna unija 1 (0), socialni po- litiki 3 (2), zastopniki vezilcev 1 (0), ovangeljska ljudska stranka 1 (1), nacibnalna fronta 1 (1), komunisti ]> Nova španska vlada. Španski ministrski predsednik in finansini minister Chapa Prieta je podal v torek državnemu predsedniku ostav- Ne pozBbi čokolade ko celokupne vlade. Novo vlado je že zvečer sestavil zopet Chapa Pri- eta. Iz dosedanje vlade je izpadel m. dr. tudi zunanji minister Lerroux. Niovi zunanji minister je Martinez de Blasco. Domače vesti d Nj. Vis. knez namestnik Pavle je imel v Londbnu daljši sestanek z angleškim zunanjim ministrom Hoartioni. Pozneje je sprejel v avdi- jenci podpredsednika angleške vla- de MacDonalda in noti'anjega mi- nisti-a Johna Simona, v torek pa je imel daljši ray.govor s predsednikom angleške vlade Stanleyein Baldwi- noni. V nedeljo je imel po kosilu na angbeškem dvoru dolg razgovor s kraljem Jurijein. (1 60-letnica rumunske kraljice matere. V torek je vsa Rumunija slovesno proslavila U0. rojstni dan kraljice matere Marije. V Sinaji se je zbrala k proslavi vs^i kraljevska rodbina. Kraljici sio čestitali pred- sednik vlade s člani ministrskega sveta, civilui in voijaski dosto.j,an- stveniki, mnoge |)olitične osebnosti in mnogoštevilne delegacije patriot- skih, kulturnih in človekoljubnih društev. Listi posvečajo po cele strani kraljicii-inateri in s livalež- nostjo poudarjajo odločilno ulogo, ki jo je igrala pri pripravah za na- rodno zedinjenje, kakor tudi njeno herojsko delo v svetovni vojni. d Poanoč pasivnim krajem. Gospo- darsko finančiiL koinite ministrstva je dovolil 20 milijonov dinarjev za prehi'ano prebivalstva v revnih kra- jah. Dravski ban'ovini je od teg*a zneska dovoljenih pol milijona di- nar j-ev. Občine, kjer vsled nezaposle- nosti vlada ponianjjtanje in beda, naj pravočasno vlagajo prosnje za podpore in. za prevoznice za koruzo | po znižani ceni, kakor je bilo to zad- nja let«, skrbno in dobro urejeno. d Novi veliki most Beograd—Pan- čevo, ki j-e že docela dograjen in pre- izkušen, bo svečano otvorjen v ne- deljo 3. t. m. Most je zgrajen za že- lezniški in voziii promet s posebni- mi hodniki za peace. d Dr. Izidor Cankar — jugosloveu- ski poslanik v ArgentinL Na predlog zunanjega, ministiii je rcdni profe- sor ljubljansko univerze in znani umetnostni zgodovinar dr. Izidor Cankar imenovan za jugoslovenske- ga poslanika v Buenos Airesu. d Zveza kulturnih društev v Ljub- ljani je imela v nedeljo redni bočni zbor, ki se ga je udeležilo nad 150 delegatov. Kot naslednik ministra Stran 2. «Nova Doha« 1. XI. 1935. Štev. 4(i. n. r. in senatorja g. dr. Alberta Kra- marja, ki je zaradi prezaposleridsti odlbžil predšedstvo, ye bil izvoVjeWza prvdsedhika g. prof.' Fran Jeran.1 V Zved kulturnili društev v Ljubljani je včlanjenih skoraj 400 nacionajnih kultui'iiili organ izacij. (1 Kongres lekarnarjev je bil v no- deljo^'^'ÖWbi^WiM^^L^kMäHka organizacija šLeje 1.200 članov, na kongres jili je pa prišlb samo }00. V nasT državi je Ö3ü lekärn. Na kV>n- gresu se je nagJašalo, da bi oblasti ne smele izdäjäti dovoljenj za otvo- ritev novib lekam povsod, ternvee samo tarn,' kjer je to potrebno. Le- karne bi"morale biti javne, lii kön- cesije naj bi smele dbbivatt samo fizicne osebe. V resoluciji se zah.te- va reforma lekarniških Štiulij, le'kar- niško delo naj se'povWi samo kva- lificiranim bs'ebarn. Težki gmotni položaj lekarnarjev so zakrivile tu- di ra-zrie socialne ustanove, ki so do- bile pravico opravljati lekarnarske posle, poteg tega pa' industrializa- cija farmacije, ki gre često neracio- nalno in prina.ša občutno Skbdb1 le- karriarskemu stanu. ' Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. T«i nas näjstarejsi ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče im-eti leto za letom vsa- ka sloveViska družina. Letos mu jv; dodana še večbarvria l'epitxlukcija lepe si ike »T'oklon Modrih«. d Dunajska vremenska napovetl za petek 1. novembra: Še \iaprej'nii- lo vreme, v iz])ostavljenili ki-ajiti la- hen jutranji mraz, v hižinali mirno, ponekod meglehö, na gorab pojenva- nje vetrov, povečini jasno. Celje in okolica i »Slovencu« v odgovor. »Slove- nec« je bcigovoril na naša stvai'na eianka v zadnji številki gle^e mest- nega muzeja in znižanja vodarine za obi'tnik-p s trenii noticami. Ker so te »Slovenčeve« notice pisane ne- stvarno in ^emagoŠklo, ne sinatra- irio Vuti za vred,noHiti za potrebno, da bi na nje ' odgovori^i, mai1- več mirivo prepuščamo spdpo trezni jävnosti. Z neokusnimi in neresni- nii »Slbvenčevinii« izpadi se ne ma- ramo ukvarjati, ker bi bilo škoda časa in prast'ora. c Narod naš dokaze hrani . . . Po Celju nosi nekdo, ki zna ]iašteti sa- mo do 25, poimeuski seznam onih »zarotnikov«, ki so se udeležili član- skega sestanka JNS v Gelju, na ka- terem je poroCal nai'odni poslaivee g. Prekorše^v. Glasilo JRZ za Slove- nijo je nekaj te'h iinen te dni tudi priobčilo in je pri tern posvetilo jh>- sebno pažnjo jav'nim in samouprav- nim namešcencein, g^otovo iz 'edine- ga razloga, da jim v teh te^ili ča- sih prinese potrebne utehe in morai- ne opore, da ne bodo povsem klonili Ko sran čitali to lrotico, smo se n<'- hote spomnili, da smo v nekem hu- moristlčirem listu iz dežele gospoda dr. MaČka nedavno Citäli recept, da je najbolišj lek za seljaka, ki'rnu je suša vzela pi'idelek, hrvatska zasta- va. Ta isti recept bo skoro tudi pri nas potreben, saj j« narod že presre- čen, ko gleda v dulin zopet pribör- jeno slovensko zastavo, ki bo zapla- p'olala povsod tarn, kjer so bila že pred meseci ustavljena vsa javna d-ela. c Čudna pozornost. Celjski poro- cevalec »Glasa Naroda« je v svoji neizmerni iznajdljivosti zasledil po privatnih sttinovanjih raznih celj- skili moščanov baje neke prepoveda- ne slike »firerjev in firarčkov«, je pa vsled ogromne zaposlenosti oči- vidno pozabil povedati, ali se mu smliijo l-azni židovski bmeljski tr- govcj, ali pa je zares v skrb-eh za slovenski značaj velikega Celja. Po- roCevalfevo plodonosno organizator- no delo iz polpr-eteklega časa je zna- no tako javnosti kakor oblasti, pa ne dvomimo, da mu bo uspelo po nje- govih zvezah zatreti to strašilo slik po privatnih hišah. Mi mu pri tern poslu ne morenio pomagati, ker ne pi§ömo 'tega^'c'e's'ar iVe'vein'o, iA fie stif amo W zasemVih 's'tal.o'vahjiii1, üli tuft'lle^^eziilio [fA\ %4\'av' roM(e in ne 'nadlegujemo gostilniškega osobja z vpra$evanjem po imeni^i go- stov. Danes, ko vlada povsod red in svoboua, so za tak posel vendar di'u- gi organi. c Odhodnica g. polkovniku Niko- liču. Oficirji celjske ganiizije so pri- redili v sredo zvečer poMovilni ve- čer dosedanjemu komandantu celj- skega vojnega okrožja in mesta g. polkovniku Al'eksandru Nikolicü, ki je imenovan za komandanta kuma- novskega vojnega okrožja. Poslovil- nega večera so se udeložili vsi ¦oficir- ji ter sreski in mestrii načelnik. G. polkovnik Nikolic se je s prisrčnimi bescdaini zahvalil za prijetno izne- nadenje, ki so mu ga priredili oficir- ji. Podpolkovnik g. Mir^o Stojkovic je v pesniškem govoru navedel od- lične zasluge g. polkovnika Nikolica v vojui in niiru ter ga kot viteza Karadjordjeve zvezde z ineci posta- vil oficirjem za zgled. Povdaril j-e, da si je g. polkovnik Nikolič v kratk'.Mii Casu svojeg'a bivanja v Celju prido- bil srca vseh oficirjev kot vzoren in plemeriit starešina. Nato sta govo- rila celjski župan v iinenu mestne občine in sreski načelnik v imenu sreskeg-a načelštva. 'Poi-očnik g. Ha- dišavljevic se je poslovil od g. pol- kovnika v imenu mlajsih oficirjev in obžaloval odhod tako priljublje- nega in sijajnega starešine. Gosp. kapetan Franjo Tog je naglasil, da je'pokaz-al g. polkovnik v teku' svcj- jega sluibovanja v Celju vcliko lju- bez'en do Slovencev in iskal vedno sti^ov z narodom.' To je dokazal tu- di v obč-evanju s krajevniini oblast- vi. Zato so g-a vsi vzljubili. Ob 2. po- noči se je g. polkovnik Nikolic gi- njen poslovil od vsakega udeleženca posebej. Gosp. polkovniku želiino im novem službenem meštu mnogo uspehov, sreče in zadovoljstva! mM&MW W«G- suhe in oljnate, razne emajle tcr druge slikarske in mizarskc potrebščine nudi po zelo zmcrnih cenah Ivan ^avnikar _• Celje <• Meščanska sola v Žalcu. l^išejo nain: V dopisu c* potrcbi učnih nioci ria novi 'ineSčiariski šoli v Žalcu v za'dnji steviiki se ti*cli," da je hnel Žalec y,e pod Avstrijo uieščansko so- lo.' To menda. ne bo točno.' PrejSnji štajerški dežclni odbor nikakor ni bil naklonjeii težnjain in zalitevain slovenskega nroda. Slovenski de^el- ni poslanci v Gradcu so zahtevali slovenske m-eščanske sole, tako v Žalcu, Seviiici, Trbovljah, a iiiso uspeli. Dotični predlogi so bili vlo- ženi po deželnih poslancih gg. di'- Hrašovcu in že umrlih Žičkarju in Rošu. Edino, kar so slovenski šta- jerski deželni poslanci po hudih bo- jih dosegli, je bila slbvenska knretij- ska äblä v St. Jüriju ob j: t — Ternu zanimiveinu pojasnilu dodajamo, da je bila meščanska sola v Žalcu otvt>r- jeria že med sVetoviio vojno. Njen prvi ravnatelj je bil (lanes tudi že pokojni g. Benö Serajnik,' pbznejši ravnatelj deške meščanske sole v Celju. <• Celjski mestui svet bo imel red- iiu sejo v pvtek !'. I. m. ob 18. c Anketa o pomožni akciji mestne občine bo v po-.iedeljek 4. t. in. ob 1,8. na inestmun poglavarstvu. c Petje na grobeh. Na praznik Vseh svetih zapojejo združeni moški zbp- ri Celjskega pcvsk-oga društva, Olj- ke in Celjskega Zvona nagrobnice in sicer ob 15. na okoliškem, nato na mestnem in nazadnj-c rra vojaškem pokopališču. Skupna pevska vaja bo ob 14. v Narod nein doinu. c Avtobusni piomet o Vseh svetih. Mestni avtobusi bodo vozili o Vseh svetih in na vcrnih duš dan po po- trebi iz-pred kolodvora na mestno in okoliško pokopalifiCe. c Otvoritev nove sezone v Mest- nem gledališču v Celju bo v prvi po- ovici novembra, Gostovala bo ljub- janska drama.'Po prve predstaye se aliko interesenti'za aboimia se pri- g'lasijo v knjigarni »Domovini«. ' c Odhodnica. V soboto so priredili cejjski davčni uradniki odhodnico svojiemu pred ki'atkini upokoj.eue- inu šefu, g. davčnemu inspektdrju ivanu ataniču. Gosp. inspektorju Staniču, s katerim odhaja iz aktiv- ne službe odličen, objektiven in od- ločno nacionalen uradnik, želimo, da bi preživel še mnogo let zadovolj- stva"v zasluženerri pokoju. c Iz gimnazijske službe. Prof. Mir- ko Bitenc jv preineščen iz Murske Sobote zopet na drž. realno ginnia- zijo v Ce^ju. Na celjsko gimnazijo je premeščen tudi prof. Jankb Presker, doslej profesor na drž. realni gim- naziji v Mariboi-u. 9m|(|[Od nad 800 vzorcev na zalogf. Odeje in perilo \z lastne tovarne nudi po zelo zmernih cenah FRANC DOBOVIČNIK. CELJE ( Za ckonoma javne bolnišnice v Celju je postavljeli v VII. polb^ajni «kupini g. Jdže' šušteršič, ekon'om javhe bolni^nice v Murski Sobo'ti. c Iz davčne službe. Davčni. urad- nik Milan Pet-orlin je preineščen iz Sn'iarja pri Jelšah k davCrn vpravi v Celju. c Iz železniške službe. Žele/ni^ki of i ei ja I Franc Alt j|e premeŠčen iz Celja na Zidani most, prom-etnik Ja- nez {vozelj pa iz Trbovelj v Celje. c Elektrifikacija celjske okolice. V zvczi /. -elektrifikacijo severnega dela celjske okolice, ki jo namera- vajo izvesti Ki-anjske deželne elek- t.rarne, je bil pred dnevi komisijski ogled za gradnjo daljnovoda. Ogleda so se udclezili zastopniki banske uprave, KDE, falske -elektrarne in občine Škofje vasi ter posamezni in- teresenti. Elektrifikacijski načrt je prijavila tudi falska elekträrna. ( Pogodba med mestno občino celj- sko in falsko elektrarno ^lcdo doba- v6toka bb'\' kratkeiü nni-.'kl.-i. w^- stna oličina je dobiia /a- in>uu\[i)i falske elektrane in Kranjskeh dežel- nih elektrarn. Obe ponudbi sta znal- nx) ugodnejši, nego dosedanja pogod- ba. Mestna občina se še ni odločila, ali 1)0 dobavljala tok še nadalje s F'al-e, ali pa bo priključila svoje onirežje na daljnovod vel-enjske elek- trarne. < Glasbena Matica v Celju bo iine- la redni ietni občni /bor v sred,o G. t. in. ob 20. v svoji učilnici. ( Celjska opatijska cerkev bo v kratkem docela renovii-ana. Delo je trajalo več mesecev. No trail jost cer- kve sta restavrirala slikarski moj- ster g. Železnik iz Ljubljane in ki- parski rnojster g. llphnjec i/. Celja po navodilih konservätorja g. dr. Steleta iz Ljubljane. Na sfropu nad glavnim oltai-jem, nad stranskiin oltarjem poleg zaki'istije in v sre- dini stropa so odkrili zanimive fres- ke iz p'oz'iiega srednjega veka ter jili restavrii-ali. Notranjost ccfkve ima z.daj kljub raznolikosti slogt>v hai- monicrio lice. Cerkev je.po restav- raciji silno pridobila. Renovirali so tudi zunanjost cerkve in kaplanijo. ( Reklamacijski odbor v Celju. Zbornica za TO1 v Ljubljani je1 ihle- noväla v reklamacijski odbor v Ce- lju. naslednj'e Cla'.ne in namestnike: Trgoviua: člana Cvenkl Anton, trgo- vec v St. Petru, Stermecki Rudolf, trgovec v Celju, namestnika: Šetinc Franc, trgovec v Trbovljah, Urn ok Anton, trgovec v Brežicah. — Obrl: claim Hohnjec Miloš, kipar v Ce- lju, Volk Jakob, obrtnik v Šoštanju, namestnika: Vogrinc Karel, tesar v Brežicah, Jug Josip, sedlar v Žalcu. — Industrija: člana Gologranc Kon- rad, stavb«enik v Celju, Goričar Alojz, industrijalec v Mozirju, na- mestnika: Grkman Franjo, industri- jal'oc v Laškem in Sodin Franc, in- dustrijalec na Ljubečni pri C-elju. — Gostinstvo: Clan a Dolinšek Avgust, gostilničar v Hrastniku in Pikl Fr., restavrater v Žalcu, namestnika: Cajhen Joško, gostilničar na Tehai- ju in Podlinšek Joško, restavrater v Ivozjem. čhpv. 4G. »Nova Doba« 1. XI. 1935. Slran 3. r Razpüana idravnlika ilužba. Kr. ^anska uprav« dravske banovi- ne razpisuje službo" zdravnlk« — pripravnika v banovinski bolnišni- ci v Celju. Prosilci morajo imeti po- goje za sprejem v držuvno službo tor ilovrfcfiio zdravniško pripravniü- ko službo (staž). ProSnje, oprernlje- ne z dokumenti v sinislu $ 100. i\i li;2. znkona o uraclnikih, se naj vlo- že ;>ri kr. banski upravi do i. no- vembra. i- Kersnikovo ulico bo mestna ob- nnu podaljšala otrt li- tra vinfl, nato pa je nadaljevala pot ob /elezniški progi. Ko ,jo privozil lovorui vlak v sineri nroti Celju, je Slivačeva skočila prod stroj. Kolesn so ji odrezala obe nogi in lcvo roko. Pet minut pozneje je pregledal ču- vaj pmgo in našel strahovito razine- sarjv»no mladenko. Iz čuvajniee jo takoj telefonično obvestil postaji lliinčke topüre in Zidani most. Sli- vačevo so prenesli na postajo v Kiin- skik toplicah, kjer ji je postajena- čelnik za silo obvezal straüne ran«, nato pa so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Obupno dcjanje je izvr- šila baje zaradi razmer v službi. r Umrli v oktobru. V oktobru je uinrlo v Ceiju 29 oseb in sieer 8 v mcstu in 21 v bolnišnici. o V eeljski bolniiniei j° ninrl v pouedeljek 40-letni delavec Franc Trampuš z Irnenske gorco pri Pod- cvtrtku, v torek pa 55-lptni zidar Franc Urleb s Slivnice. «• Dve tatvini koles. N ex nan stori- kjc je ukiadel trgovskenm vajencu AFai'tinii Berglez iz Št. Jurija ob juž. žel. izpred n?ke trgovine v Peršer- novi ulici 1000 Din vredno, svetlo- rdeče pleskano mosko kolo znarnke »Steyr Waffenrad«, evid. štev. 2 — 108.053;—5, posestniku Vinku Vipot- niku iz Vrbja pa .so ukradli izpivd neke gostilne na Dečkovem trgu 800 Din vredno, či*no pleskano nioško kolo znanike »Tribnna«, tov. štev. 180.755, evid. štev. 2—15.022—5. Za- nimivo je, da so izpred onienjene trgovine v Prešeraovi ulici ukradli v oktobru pet, izpred omen jene go- stilne na Deekovom trgu pa pruv ta- ko pet koles. • ' < Plesne vaje dmStva jugosloven- skih obrtnikov sv boilo price!e v no- del jo- 3. novembra ob 20. v mali dvo- ran i Celjskega doma. Vaje bod« vsa- ko nedeljo zvečer. < Restavracija »Llsce« (Petriček) vabi na doinače koline due 2. in :5. novembra. Vabljeni vsi! ¦ All ste videli kulturni film »Pri- roda kot učiteljica«, v katerem se prikazuje fabrikacija umetne svile? Film se predvaja v kinu Unionu dtievno od 1. do IT. .t in. < V nedeljo 3. t. m. vsi na koline v znano gostilno duperger na Lo- pati. c Predtvanje v drultvu ^orotanu*. V soboto 26. novembra popoldne je bil drug! redni sestsnek druStva »Ko- rotana« na trgovski Soli v Celju. Na sestanku je predaval clan Zveze kul- turnih druStev g. Vekoslav Bufar iz Liubljane »O razvoju jugoslovenske misli«. Predavatelj je orisal razyoj ju- goslovenske misli od Nemanjicev do ViteSkega kralja Aleksandra I. Uedi- nitelja. Predavanje, ki ga je posetilo mnogo dijakov, je predavatelj zaklju- čil z obljubo, da bo predavanje vnaj- krajšem Lasu nadaljeval. c Transmislja ga je razmeiarlla. Dne 25. oktobra je v Lorberjevi to- varni v Žalcu transmisija zgrabila 20 letnega strugarskega pomočnika Fer- dinanda MuŠkatevca iz DreSinje vasi, ga zavrtela okrog in treSCila na tla. MiiSlcatevc je obležal nezavesten z ru* bito lobanjsko bazo in zmeCkanimi nogami. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je še isti dan podlegel poškodbam. c Jesensko gramoženje cest v bivil okolllki obdnl. Mestna občina razpisuje oddajo prevoza gramoza za lesensko gramoženje naslednjih ob- Cinskih cest (v oklepajih koliiina raz- novrstnega gramoza v kubičnih metrih): Lava—Babno (30), Medlog—Lopata (t5), Lopatl*-Pireilci (10), Ostrolho—' Medlog (30), Ostrožno—Lokrovec(i25), Cesta na Dobrovo (25), zveza Lokro- vec^Dobroya" (20), Cesta na poko- pi)(8Le (20). Hudinjska kapela-Zg. Hudlnja (25), Listni dom (50), Za- ^ödrta— apnenik v Pefovnlku (50), a0nenik—Pristava (50). Golfor— AI- moslechner - Žumer (30), Cesta na Jözeföv hrfb (20), tovarna biievnikov— Mravljak v Zagradu (IŽ0), apnenik— P«26vnik v smerf Cefj#kcr koče (20)< Seldlov studertec-"Lisce-Petfl«e1e(20)i Nitek-Levstlk na MiklaVSketn ftrlbu (10), Breg-kapuciniki simottan (6), B«lajrBožl(!eva kapeta (20), fiffiv Kö|nfc^5tvimik-»Caf(iW)i Stvafrtik ^land'er't«)), "W Kb«htee-iW«jiJ Wm|e^ KmicWWftmikkov maM -^eja teharske1 dWin%*fl5)i Kollčlna vsega za jesen dolotaiega gramoza znaSa 746 kubiCnih metrov. Ponudbe za razvoz vse kolitine ali poedlne ceste je treba predložiti do sobote 2. t. m. v vložiHu mestnega poglavarstva. c Uradnl dan Zbornlce ta TOI za Celje in okolico bo v torek 5. novem- bra od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Davcnl odbor m odmero prl- dobnlne za območje mestne obClne celjske bo zasedal 7., 8., 9., 14i, 15., 16., 20. in 23. novembra, vsak dan od 8. dalje, pri davčni upravi v Celju. c Starokatollika slniba bolja bo v nedeljo 3. novembra ob 9. v veliki dvorani Narodnega doma. Službb božiu bo opravil sveCenik g. Franjo Šegula iz Maribora. c ObLnl tbor banovlnske Žentke zveze bo v nedeljo 17. t. m. od 10. dopoldne dalje v Narodnem domu v Celju. c Plesna vaja M. 0. »SoČe« bo v nedeljo ob 15*30 v mali dvorani Na- rodnega doma. c Ugodna prilika! Fine, Cisto vol- nene flanel odeje, bele in raznobarvne •i malimi napakami se prodajo, dokler ie zaloga, po 80, 90 in 120 Din. Stermecki, Celje. c Samo kratek cat! Vsled ugodnega, nakupa cele tovarniSke zaloge raznih ostankov In kosov čtsto volnenega blaga za damske plaSfe, proda meter po 56 Din Stermecki, Celje. c šolake knjige in potrebičine, krep papir, listje za umetne rože itd. priporoča v veliki izbiri in po nizkih cenah K. Oorlčar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7, knjigarna in veletrgovina s papirjem. c Nočno lekarnllko službo ima od 2. do 8. t. m. lekarna »Pri križu«. c Qasllska In reievalna Leta Celje. Gasilsko službo ima od 3. do 9. t.'m. I. vod, reSevalnö III. skupina, inspek- cijsko namestnik pöveljnika g.'Kalisnik. Glasovi iz občinstva Kdo ima pameten predlog? Pri Celjski kbCI nastaja sedaj novo poslopje, ki bi po svojem namenu slu- žilo malim in velikim. Izletniki, ki no- di jo k Celjski koči, si ogjedujejo zgradbo in ugibaio, kako ime bi bilo za njo najbolje. Čuti je to in ono, ali naziva, ki bi prav zadel in vse vse- bovali, ne pove nikdo točno. Zato bi kazalo, da bi priSli iz občinstva gla- sovi. Ime nove stavbe mora bit! kratko, jedrnato, izvrno in tako, da bo že samo po sebi dobra reklama. Prosimo, da bi se posamezniki za- čeli oglaSati v naSem listu s predlogi, kajti »Celjski planintki dom« se nam zdi preneokretno in komplicirano. Sport t Razpii propagandnejca cross- country teki ta prvenstvo meata Celja In prebodnl pokal SK Jugosla- vije v Celju dne 3. novembra na progi 7 V2 km. Proga se za2ne na Olaziji, teče proti Babnemu, zavije proti levemu bregu Savinje in nazaj na igriSče. Je ista kakor za državno prvenstvo. Pra- vico udeležbe ima vsak klub, ki je verificlran pri JLAS, kakor tudi sekcije drugih klubov. V moStvo se postavijo najmanj 4 tekači, placirajo se pa prvi trije. MoStvo, cigar tekači dobe naj- manjSe Stevilo to2K, se proglasi za Prepir radi prta a To napravi prij©- ten vtii!" ' „En mdtlež več oli manjl Soj je prt 2e tako ves porumenef!"^ 2\ „Kaj naj samo storim, da bo perilo zopef . belo?" „Čisto preprosto - peri gas Schich»- ovim »erpentino- i vjfflmilomll^ :; tJa^o lepo belirperilo dela res . w*\ ''-• vsokemu velHcovÄsefljffl" ¦ I _ .__________,^_ ________JJ 4 . uporabltala bom v«dno same SCHICHT00 TEBPtNtlNOVO MILO zmagovalno ter prejifrt'tfokal, ki po- stane trajna njegova lait potrehzma- gah zapored all petih s presledki. Naj- boljSe celjsko moStvo pa dobi Se po- sebej manjSi pokal pod Isttmi pogoji. Prvi pokal brani SK Ilirija Ljubljana, drugega pa SK Jugoslavia Celje. Prvi trije na cilju dobe priznanico. Prijave se poSiljajo na klub. Ptijavnina S Din ca posameznike, moStvif 15 Din. Tekmuje se po pravilih JLAS. ZaCetek ob 1030 dopoldne. t Razpli propagandnefa cross- country teka za janlorje letnikov 1916, 1917, 1918 in" «t9rki ga priredi SK Jugoslav)jana Glaziji dne 3. no- I vembra. Proga teče proti Babnemu, zavije nazaj proti levemu bregu Savinje in nazaj na igrišfe. Dolga je 2 km. Pravico udeležbe ima vsak klub in Clan kateregakoli kluba, spadajoč med juniorje B in C Prva trojica na cilju dobi priznanice, isto prvo moStvo. Za zmagovalno se proglasi tisto moStvo, ki doseže najmanjSe Stevilo to2k. Tekmuje se po pravilih JLAS. Prtjav- nina se poSlje na klub: 2 Dirt za osebo, 5 Din za moStva. MoStvo tvorijo 4 tekaüi, v placement pridejo prvi trije. t Spored zimikotportnlh prlredttev Smučarakef a kluba v Celju za leto 1935/36: Tečafi: Od 27. decembra do 3. ianuarja mladinski tečaj pri Lauričevi koči na Rogli. Od 5. do 12. januarja tečaj za slalom in smuk na Smrekovcu pod vodstvom inozemskega trenerja. Od 5. do 19. januarja smuSki tečaj za zaietnike in izvežbane na Rogli. En teden po Veliki noči alplnski eCai na OkreSltu. Tekme: Dne 12. januarja mladinski dan, sestoječ iz klasiCne kombinadje (tek in skoki) v Liscah v Celju. Dne 19. januarja klubovo prvenstvo v slalomu za gospode. Ta tekma bo ob priliki banovinskega prvenstva v slalomu, ki ga bo izvedla podružnica SPD v Celju pri Celjski koči. Dne 2. februarja mednarodna skakalna tekma na povečani Kugyjevi skakalnici v Liscah. Dne 16. februarja klubovo, podsavezno in banovinsko prvenstvo za ' dame v slalomu pri Celjski koüi. Dne 13. aprila tekma v smuku s Savinjskega sedla na OkreSeli. t Slnibeno iz SO v Celjo. Zaradi bližnjih sodniäkih izpitov bo v Če- trtek 31. oktobra ob 20. strogo obve- zen sestanek v posebni sobi restav- racije »Na - Na«. Sestanka se raora- jo udeležiti sledeči kandidati: Sve- t»k, Mahkovec, Hrastnik, Presinger, Pleteršek, Stoklas, Jegrišnik Albin in Alojz, Krell, Urch in Szabo iz Šo- štanja. Sestanka naj se udeležijo tu- di gg. Wagner, Reinprecht in Seitl. i Gospodarstvo Zakljnčno aradnd poročilo kmeljskega trfnega nad- zornika , .. ŽALEC, 31. oktobra. Povpraševanje je od v&eraj do da- nes ponovno poživljeno. Posebno po- življeno je bilo zanimanje za slabše kvalitete, za dobro tretjevrstno bla- go, za katero so nudiii 22 Din, in za I drugovrstni hmelj. Največja inozem- ska tvrdka je izjavila, da bo koncem tedna začela zopet z rednejšim na- kupovanjem. Položaj čvrst. V smislu odločbe kr. banske upra- ve v Ljubljani 3. No. 6380/2 z dne 5. avgusta t. 1. 7. danaänjim dnem neha redno prihajati v Žalec sreski kmet. referent iz Celja kot hineljski tržni nadzornik. Kmetijski referent bo pri- hajal v žalec in Savinjsko dolino v zadevi hmeljske trgovine le ob pri- liki splošnih službenih potovanj in v primeru posebnega poziva. Sicer pa se naj hmeljarji z ev. pritožbami zglašajo pri sreskern načelstvu v Ce- lju. Kmetijski referent bo vse even- tualne nadaljne in vse dosedanje pri- 1 tožbe v teku prihodnjega mesca zbral, uredil in predložil nädrejeni oblasti v rešitev in poslovanje. v Redno poročevalsko službo hmelj- skega trga pa bodo nadrilje vršile itak obstoječe hmeljarske organiza- cije, ki so za to že po naravi pokli- cane in katerih delokrog obsega vse hmeljarske okraje oz. vso Slovenijo. Sioer pa je prvovrstni želerfi hmelj — razen kakih dveh vagonov, ki so v rokah večjih producentov — in slabo rdeče blago že skoraj docela prodano. Na razpolago bo v celoti pri kmetskih hmeljarjih mogoče še nekaj nad 800 met. stotov bolj drugo- vrstnega, več ali manj vsled pero- nospore nekoliko porjavelega hme- lja, po katerem je bilo med sezouo vedno manj živahno povpraševanje. Pač najboljši nauk, da je treba dan- uanes tudi hmelj pravüno oskrbo- vati, gnojiti in Skropiti, ako hočemo pridelati gladko zeleno blago, ki edi- no ima še primerno ceno in po ka- terem je tudi vedno povpraüevanje. Seveda je vprašanje, ali trgovina pri hmelju ne bo začela, Čim bi bilo vse blago gladko zeleno, stavlj-ati zo- pet drugih zahtev, samo da bi dobi- la hmelj po čim nižji ceni, saj je tu- di danes že ugotovljeno, da so posa- mezniki kupovali zeleni hmelj kar. Stran 4. »Nova Doba« 1. XL 1935. Žtev. 46. Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,200 ooo'~ i Kupuje In pro- daja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči račun ter niidl za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podruznici: Maribor, Šošfanj povprek in kot })i*vovrstnq blago tu- di hnvelj, ki je bil često poln zrnja. Izkušnje minulih let in sporočilo, da se je kupovalo skoraj vedno tudi &6 v teku vsega mes-eca novembra zaradi izpopolnitve nabavljenih za- log po inoz.em.ski trgovini, ter dej- stvo, da se je letos sploh gledo na nenormalne kreditne razniero na svetovruem trgu kupovalo le v rnanj- ših koliöinah, bi dalo sklepati, da so bodo nakupi v manjših partijall vr- šili še nadalje tudi v prihodnjem mescu, če ne, prid© vsled kakih no- j>redvidenih prilik v svetovnem go- spod-arstvu celo do izrednega poživ- Ijenja v limeljski trgovini, ali tudi do nasprotnega pojava. Večji hm-e- Ijarji, ki so tvegali nevarno šp-eku- kicijo, so včasih tudi spomladi pro- dali hmalj po prav ugodni eeni. Ven- d-ar, kdo je še mogel v hmeljski tr- govini prerokovati? g V trgovlnski register sta bili vpisani naslednji spremembi: Prva hr- vatska štedionica v Zagrebu, podruž- nica v Celju. Izbriše se kot uradnik podružnice s pooblastilom sopodpiso- vanja Alojz Čepl. — D. Rakusch, Celje. Obratni predmet odslej : trgovina z železnino, prodaja smodnika in trgo- vina z orožjem. Kino Kino Union Celje.! Petek (praznik) 1. novembra : »Fantom X«. Sijajen kriminalni film. V glavnih ulopah Ro- bert Montgomery, Elisabeth Allan in Lewis Stone. Predigra : zvočni tednik. — Sobota 2., nedelja 3. in ponedeljek 4. novembra: »Njegova Visokost sluga«. Izvrstna komedija po gledališkem ko- madu Karla Rosslerja. V glavnih ulo- gah sloviti komik Weiss Ferdl, Walter Steinbeck, Georgia Lind in Baby Gray. Predigra : zvočni tednik. — V nedeljo I ob 10. matineja. — Od torka 5. no- vembra dalje velefilm »Grenadirji lju- bezni«. Zadnja vest Uboj pri Novi cerkvl. Okrog polnoči od srede na četrtek je neki Senič v Trnovljah pri Novi cerkvi v prepiru napadel vojaka Dolarja, ki je bil doma na dopustu, in mu zabodel nož v vrat. Dolar se je takoj zgrudil in kmalu izkrvavel. Seniča so aretirali. »Ta človek ima zares več denarja, 1 negt> pameti.« — »S čimer pa Se ni- kakor ni re&eno, da ima denar.« »Tvoj ženin m-e živo spominja. na preteklo poletje.« — »Tako . . . zukaj ' pa?« — »No — bilo je tudi teko dol- go in suho!« * * Pogovor med škotskimi nogonie- tnši: »Kaj pa dela vaš klub?« — »Ah, popoluoma smo opustili nogoniet.'< — »Toda vase možtvo je bilo vendar najboljS'ß v vseni okrožju. Ali ste iz- gubili vesolje?« — »T-ega ne, pač pa svojo žogo.« V gostllni 9Pri mostvi' na BregU v petek, soboto in ne- deljo ROline, izbrana vinain izvrsten vinsRl moät Nalivna peresa z garancijo od 2 do 10 let in ob enem zavirovana prot! Izgubi V slučaju, da izgubite pero, dobite novo enakovredno brezpiačno — Vsa pcrcsa so zlata, 14 karatna z indium vršičkom po Din 60--, 90--, 120'-, 15O-, 180'- in 250- Prepričajte se o prvovrstnem blagu v knjigarni in papirnici i,Domovina" — Celje Kralja Petra c. 15. Vox štirikolesen, mal proda tvrdka Gaberc Simon, Celje Svojim cenjenim strankam najvljudneje sporočava, da sva svojo glavno prodajalno na Kralja Petra c. 13 na nOVO Otvonla \n jo bova vodila pod lastnim vodstvom. Ker se bova, kakor doslej, tudi v bodoče vedno potrudila, da bova cenj. občinstvu vsikdar postregla s svežim in prvovrstnim blagom, se priporočava za obilen obisk. ^________________Viktor in Helena Zany Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodouodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke spadajoEa dela ia popravila — Cenc zmerne — Postrežba točna in soUdna V nedeljo 3. novembra gremo vsi v gostilno »Pri grozdu« (Pristovšek), Sp. Hudinja, na gosko. Martinova nedelja. Godba, zabava. — Za topla in rnrzla jedila in iz- borno kapljico bo preskrbljeno. Se priporoča gostilničarka. «onjskl gnoj kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Gnoj«. S o b o opremljeno oddam takoj na Trgu kralja Aleksandra 4, pritličje. Hmeliewke in debelejše droge iz planinskega, gosto raščenega lesa ima za dobavo v zimi in spomladi večje količine graščina Josipdol, pošta Ribnica na Pohorju. Restavracija Nabavljal. zadruge državnth nameščencev v Celju nudi gostom vsak petek vedno sveže mOfSke rlbe, vsako soboto pa raznovrstno dlvjaČlflO po najnižjih cenah — Sprejema abOHCIlte (kosilo in večerja 10 Din) — Toči pristna Ijutonierska, dolenjska in dalmatinsKa vina Občinstvu se priporoča za obilen obisk Naznanilo Podpisana naznanjava cenjenemu občinstvu, da sva s 1. novembrom 1935 prevzela ! hotel in restavracijo „UNION" v Celju Tujske sobe po zmernih cenah — Točila bova prvovrstna vina, sveže pivo in druge pijače — Imela bova vsak čas topla in t mrzla jedila — Sprejemava abonente na dobro hrano po j zmernih cenah — Za obilen obisk se priporočava Celje, 1. novembra 1935. Jullf lit