Danes na 5. strani: Mesto, ki se vrača v življenje Sobota, 5. oktobra 1963 Št. 39, leto XXI UVELJAVLJANJE NAČELA DOHODKA V DRUŽBENIH SLUŽBAH Govor predsednika Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozara Vukmanoviča-Teu.ja na seji predsedstva centralnega odbora Sindikata delavcev v družbenih dejavnostih Predsedstvo centralnega odbora Sindikata delavcev v družbenih dejavnostih je imelo v dneh 19. do 20. septembra sejo, na kateri so med drugim obravnavali tudi teze za navodila o .načelih delitve dohodka v ustanovah družbenih služb. V razpravi o tezah je sodeloval predsednik Centralnega sveta ZSJ Svetozar Vukmanovič-Tempo. Objavljamo avtorizirane stenografske zapiske njegovega govora na tej seji. Najprej dvoje pripomb. Pr-izhajam iz tega, da vsi soglašamo, da je treba načelo dohodka dosledno uveljaviti v vseh {Jstanovah družbenih služb. Odganjamo torej budžetiranje ter vse ekonomske in družbene poledice, ki so izvirale iz njega, 1(1 prehajamo na nove materialne in družbene odnose v državni upravi, prosveti, v javnih flužbah nasploh. Načelo dohodka je zapisano naši novi usta-vi, mi pa smo zato tu, da poiščemo praktične možnosti ?a naj doslednejše uveljavljanje teto načela. Drugič, zdi se mi, da je tre-ba že takoj v začetku opraviti 1 ugovori, češ da ni sprejemlji- vo tisto mnenje, da bi ustanove družbenih služb ustvarjale akumulacijo. Ugovori te vrste so zasnovani na Marxovi tezi, da se akumulacija ustvarja samo v materialni proizvodnji, v materialnih temeljih družbe. Ta teza je nedvomno pravilna, toda mar je sploh mogoče reči, da jo zanikamo, če se zavzemamo za to, da bi ustariove ustvarjale tudi druga sredstva, ne samo tistih za osebne dohodke? S prehodom na načelo dohodka si prizadevamo, da biv spravili ustanove v položaj, v katerem bodo mogle čim bolje in kar najbolj racionalno zadovoljevati družbene potrebe. Brž ko vztrajamo tudi pri ra- cionalnosti, to pomeni, da zahtevamo od ustanov, naj pazijo, kako trošijo celotna družbena sredstva, tako tista, ki so namenjena za osebne dohodke, kakor ona za kritje materialnih stroškov. Če spravimo dohodek ustanov in osebne dohodke njenih uslužbencev v odvisnost od učinkovitosti in racionalnosti poslovanja, kolektiv avtomatično tudi materialno zainteresiramo za nadaljnji razvoj ustanove, za opremljanje s sodobnejšimi sredstvi za delo (s pisalnimi, računskimi ali električnimi stroji, z laboratorijsko opremo itd.). Načelo dohodka se ne bi uveljavilo, če ustanove in njihovi kolektivi ne bi bili zainteresirani za takšno poslovanje in za nadaljnji razvoj in če ne bi imeli sredstev, da bi se razvijali. Sredstva ustanove za razvoj seveda niso isto kot akumulacija v proizvodnem procesu, toda njihova vloga je podobna. Ta sredstva so oblika prelite akumulacije, ki se ustvarja v materialni bazi družbe. Ti dve pripombi sta se mi zdeli potrebni zaradi tega, ker Ob polletni konferenci sindikata v luki koper V PREVREDNOTENJE NOTRANJIH ODNOSOV Ob polletju dobri rezultati gospodarjenja: za 194 °/o večji promet kot v prvem Polletju minulega leta, za 135 */• večji čisti dohodek, produktivnost dela je Porasla za 26,2 °/e • Stališče luškega sindikata: prevrednotiti notranje odnose e Sistem formiranja in delitve dohodka bo potrebno izpopolnjevati, da bodo tudi v prihodnje rezultati gospodarjenja tako dobri. Luški sindikat je pred dnevi 'Menjeval rezultate gospodarje-Ja kolektiva. Dobri so in mor-V so celo presegli njihova pričakovanja. Tako je na Utriej. v primerjavi z istim obojem minulega leta narasel , Prvem polletju letos fizični j seg prometa v koprski luki 194 %, celotni dohodek je bil Polletju, sodeč po vnovčeni J^lizaciji, za 76 % višji, čisti uhodek je narasel za 135 %, ^^uktivnost dela pa, izražena .Porastu čistega dohodka, se je r?večala na zaposlenega za 26,2 V^totka. In tem podatkom, oce-Jujoč jih s povsem gospodar-aspekta, res ne kaže ni* jSSar očitati. Toda kljub temu , luški sindikat ocenjeval uspodarjenje kolektiva s po-*erh drugačnega stališča, ki bi jr lahko; sodeč vsaj po razpravi Sili Polletni konferenci, posplo-v vprašanju: ali pa ti rezul- ne btl že sami po sebi in a priori Obotavljajo tudi v prihodnje vT0 uspešno gospodarjenje, ali jr morda nekateri zaviralni h'°menti celo preprečujejo, da lahko bili ti rezultati še bežna analiza pa razkriva, V 3* teh zaviralnih momentov inr®zv°ju notranjih ekonomskih v Ufužbenih odnosov v Luki — j^Por še veliko. Njihova kon-na pojavna oblika je zelo t^Polika. od tega, da je fluk-$0 zaposlenih dosegla že '■> do premajhne- strokovne usposobljenosti zaposlenih delavcev, do še ne povsem utrjene organizacije dela in slednjič do trenj in sporov med posameznimi službami in delovnimi enotami, med službami in organi upravljanja. Toda vse to so samo posledice. In po oceni luškega sindikata predvsem posledice nerazmejenih pristojnosti tako med organi upravljanja kot med službami podjetja, nerazmejenih pravic pristojnosti, odgovornosti in nalog proizvajalcev na njihovih delovnih mestih, posledica premalo razvitega sistema formiranja in delitve dohodka in sistema nagrajevanja. O sistemu formiranja dohodka delovnih enot sta se doslej med proizvajalci koprske luke izoblikovali dve stališči. Tako se nekateri potegujejo, da bi naj takp imenovane uslužnostne enote ustvarjale čistega dohodka in da naj bi za svoje usluge dobile samo vkalkulirana sredstva za osebne dohodke. Drugi spet zagovarjajo stališče, da naj bi prav nasprotno tudi te neproizvodne enote, kot jim tudi pravijo, ustvarjale svoj čisti dohodek in z delom ustvarjenih sredstev tudi samostojno gospodarile. V tej razpravi pa je stališče luškega sindikata pravzaprav antiteza: ne oziraje se na to, ali so proizvodne delovne enote ali uslužnostne, naj bo dohodek vsake odvisen tako od produktivnosti dela kot od eko- nomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Zato pa bo morala imeti vsaka delovna enota čim bolj podroben pregled nad stroški poslovanja in gospodarjenja, da bi lahko tudi nanje vplivala. V sistemu delitve dohodka pa bo potrebno poiskati take instrumente, ki bodo zagotavljali tudi v medsebojnem poslovanju delovnih enot razvoj ekonomskih odnosov. Le v tem primeru, opozarja luški sindikat, se bo pri proizvajalcih v delovnih enotah vzbudil večjj interes za gospodarjenje in za upravljanje z ustvarjenimi dobrinami. In podobno kot so v Luki — Koper različna mnenja o sistemu formiranja dohodka delovnih enot, tako so različna tudi stališča o razmerju delitve med sredstvi za sklade in sredstvi za osebne dohodke. Tako nekateri pravijo, da bi bilo potrebno vlagati več sredstev v sklade, za izgradnjo kapitalnega objekta, tudi na račun osebnih dohodkov, medtem ko drugi spet pripominjajo, da so sredstva za osebne dohodke in družbeni standard preskopo odmerjena. A ne eno ne drugo stališče ni podprto z dovolj temeljito analizo. Zato se je luški sindikat zavzel, da naj bi v prihodnje delili čisti dohodek v skladu s potrebami in naj bi ne vnaprej in za večletno razdobje »zacementirali« procentualnega razmerja med skladi in sredstvi za (Nadaljevanje na 3. strani) je med razpravo o uvedbi dohodka v izvengospodarskih dejavnostih pogosto slišati predloge za različne omejitve v samostojnosti ustanov in njihovih kolektivov, tako da je zaradi teh omejitev na kocki tudi načelo dohodka kot tako. Včasih temeljijo predlogi na šablonski razlagi posameznih načel marksistične znanosti, včasih pa na precenjevanju določenih praktičnih problemov. Velikokrat sem slišal na prirper pomislek, češ da si utegne kolektiv ustanove neupravičeno zagotoviti večji dohodek. Planiral je na primer določena sredstva za kurjavo, zima pa je bila blaga, zato teh sredstev ni porabil. Iskreno povedano: kakšno nevarnost bi moglo takšno naključje pomeniti za materialno bilanco in za družbene odnose? Ce zares dosledno uveljavimo načelo dohodka in spravimo kolektiv ustanove^ v položaj, da posluje racionalno in čim pre-udarneje gospodari s celotnimi družbenimi sredstvi, potem bo kolektiv vključil tak »presežek« sredstev v rezervni sklad in ga porabil takrat, kadar bo zima »izvenplansko« dolga in huda. Podobno že vrsto let poslujejo delovni kolektivi v gospodarstvu, zato ne vem, čemu bi se bali takšne ureditve v izvengospodarskih dejavnostih. Nasprotno, bati se je treba pretirane centralizacije in administracije, ker to utegne zavirati pobudo kolektiva, tako da bi popuščala skrb za smotrno porabo sredstev in bi nastajale razne deformacije v družbenih odnosih. KAKO ZAGOTOVITI SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Že med prvimi razpravami o uvedbi načela dohodka v izvengospodarskih dejavnostih smo bili mi pri sindikatih na stališču, da se morajo sredstva za potrebe družbenih služb formirati v komunah, in sicer iz osebnih dohodkov. Na tem stališču smo tudi zdaj. Zakaj prav v komunah? Zakaj iz osebnih dohodkov? Ves naš sistem je tak, da se morajo potrebe prebivalstva načeloma zadovoljevati v komuni. V tisti komuni, V kateri dela in (Nadaljevanje na 3. strani) Jutri bo v Kočevju slavje. Dvajset let za tem, kar so se prvič v zgodovini našega naroda zbrali svobodno izvoljeni odposlanci slovenskega ljudstva, za trdno odločenega uresničiti pisateljevo preroško spoznanje — Narod si bo pisal sodbo sam. Res, slavili bomo. Mi vsi in ne samo v Kočevju, povsod, ker je bil pač tudi tedaj kočevski zbor samo izpoved misli in hotenj narodovih, ker so bili dogodki tistih oktobrskih dni v letu 1943 spontana manifestacija enotnosti vsega slovenskega, za svobodo in progres borečega se ljudstva. Tako si bodo dvajset let zatem v Kočevju vnovič segli v roke. Ti, ki so lahko tako neskončno ponosni, da jim pripada slava prvih svobodno izvoljenih odposlancev slovenskega ljudstva, in vsi drugi, da bi tako skupaj 'in vnovič proslavili tiste slavne dni. Da bi vnovič oživili preteklost. Bilo jih je 572, ki so se pod večer 1. oktobra 1943 zbrali v Kočevju, tedanji metropoli osvobojenega ozemlja. Prišli so iz bojev, iz zastraženih mest, prebijali so se skozi zasede. In vsak izmed njih je nosil s seboj pooblastilo tisočev tovarišev, ki so se v bojnih vrstah in za ceno lastnega življenja, zoperstavili najbolj gnusnemu zločinu v zgodovini človeštva, tisočev tovarišev, ki so stresali s sebe DVAJSET LET ZATEM... jarem tisočletne sužnosti. Prišli so, da bi izrekli zaupnico veliki besedi REVOLUCIJA in da bi začrtali pot v prihodnost. *Slovenci in Slovenke! Ko končujemo zasedanje tega zbora, izražamo pred svojim narodom in pred vsem svetom svoje trdno prepričanje, da je slovenski narod na varnem in gotovem potu v svobodo, da se pred njim vedno jasneje razgrinjajo pogledi na svetlo prihodnost in da se v našem srcu in umu potrjuje pravilnost osvobodilne poti. Kot od vas izbrani predstavniki naroda hočemo postati zvesti in neuklonljivi varuhi te poti. Napolnjeni z neizmerno vero v pravilnost dosedanjega in bodočega razvoja izražamo pred svojimi narodnjaki in pred vsem svetom, da je slovenski narod, prvič v svoji dolgi zgodovini vzel krmilo svoje usode v lastne roke. Kot prvi svobodno izvoljeni odposlanci, zbrani sredi najhujšega boja za narodni obstanek, izpovedujemo v imenu vsega borečega se ljudstva, da je slovenski narod danes končno veljajmo stopil v krog suverenih narodov. Ugotavljamo, da slovenski narod v tem uveljavljanju svojih življenjskih pratric ravna v popolnem skladu z vsemi zgodovinskimi in naravnimi izrazi svojega narodnega duha za resnično vsebino demokratičnih načel in osvobodilnimi težnjami človeštva ...« Pa bomo zatorej jutri na slavju res samo oživljali preteklost? Ne, ta preteklost živi z nami, postala je sestavni in neločljivi del sedanjosti. Danes, ko tako v miru in nenehnem napredku ocenjujemo prehojeno pot, moremo spoznati, da je prav kočevski zbor odposlancev postavil temelje vsemu našemu družbenemu razvoju. Ta zbor, ki je bil zasnovan na pristni ljudski demokraciji, se je soglasno in brez pridržka izjavil za novo, demokratično in na narodni enakopravnosti temelječo Jugoslavijo, izpovedal najbolj dragoceno resnico, da so ljudske množice tiste, na katerih je treba graditi usodo slovenskega naroda. In z upravno pravnimi določili, ki jih je izoblikoval kočevski zbor odposlancev, so se prvič .tudi jasneje oblikovala načela naših sedanjih družbenih odnosov in družbene ureditve, načela in norme socialističnega humanizma. In prav v tem je tudi tisti globlji zgodovinski pomen kočevskega zbora odposlancev slovenskega ljudstva. Z njim se je v celoti začelo uresničevati spoznanje, da si narod piše sodbo sam. In napisal si jo je prav v tem jubilejnem letu, dvajset let zatem, v svoji nom ustavi. BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBisBBBsiiBBBBBfcBBaBBBBBBBBBBBBBiiBBiiBeBeBBB Pomoč pri izdelavi statuta — Tovariši, nobenih nejasnosti! Vam je zdaj jasno? Karikatura: MILAN MAVEH IBBBBI SPONTAN ODZIV NA RAZPIS LJUDSKEGA POSOJILA 2e prvi podatki, ki jih je posredovala Zvezna komisija za vpis ljudskega posojila, so izpričali, da so proizvajalci, samoupravni organi v delovnih organizacijah, upravni organi družbeno političnih skupnosti v celoti doumeli potrebo po tej na široko zasnovani družbeni akciji in spoznali njeno globoko humanistično vsebino. Tako je bilo že v prvih treh urah, odkar so popisne komisije začele zbirati prijavljence, vpisanih od tridesetih razpisanih mili-jaid ljudskega posojila že 4 milijarde 69 milijonov dinarjev. S toliko večjo gotovostjo pa to lahko trdimo zdaj: do drugega oktobra do desete ure dopoldne je bilo pod-pisanih že za 21 milijard in 222 milijonov dinarjev ljudskega posojila. Zdaj že lahko z vso gotovostjo rečemo, da je akcija uspela. Velja pa pri tem še posebej poudariti prizadevanje tiste republike, ki je bila * tej katastrofi najbolj prizadeta in ki si je ob razpisu ljudskega posojila zadala naj-vecjo nalogo. Tako so do 2. oktobra vpisali v SR Makedoniji ze 3 milijarde 506 milijonov dinarjev. Tudi v naši republiki je imela akcija solidarnosti s Skopjem spontan odmev. Od predvidenih 5 milijard in 100 milijonov dinar-jev, kolikor naj bi v naši republiki zbrali ljudskega posojila, je bilo do minule srede dopoldne vpisanih že 3 milijarde in 277 milijonov dinarjev. Od tega je 362.000 zaposlenih proizvajalcev vpisalo posojilo v vrednosti 2 milijardi 612 milijonov dinarjev, 477 delovnih in družbenopolitičnih skupnosti je prispevalo 430 milijonov dinarjev 17.000 zasebnih kmetovalcev pa je vpisalo 66 milijonov dinarjev. A te številke se tako rekoč iz ure v uro izpreminjajo Povečujejo se proti predvidenim petim milijardam in 100 milijonov. Morda bodo ob koncu celo višje. Tako iz mnogih delovnih kolektivov sporočajo, da so vpis posojila podpisali že vsi člani, da zdaj nekateri samo še zvišujejo vsote, ki so jih sprva namenili za pomoč razdejanemu mestu. In primerov nesebične požrtvovalnosti bi lahko našteli veliko: • V obratu podjetja IPLAS v Podgradu je več zapo-slenih podpisalo po 100.000 in več dinarjev posojila. • V trboveljsko hrastniškem rudniku je vpisalo 2063 proizvajalcev v treh* dneh posojilo v višini 11,500.000 dinarjev. • V ljubljanskem podjetju Libis je do 1. oktobra od 100 članov kolektiva vpisalo posojilo že 95 zaposlenih povprečni prispevek za ljudsko posojilo znaša 33% pov^ prečnih mesečnih osebnih prejemkov, vodilni uslužbenci pa so vplačali prispevek v višini 80 % svojih povprečnih mesečnih prejemkov. • V prvem dnevu zbiranja prijav so delavci v TAM vpisali iz svojih osebnih dohodkov več kot 31 milijonov dinarjev posojila, ,centralni delavski svet pa je sklenil /da bo prispeval iz skladov podjetja še 45 milijonov dinarjev. • v trboveljski industrijsko kovinarski šoli so učenci soglasno sklenili, da bo vsak izmed njih vpisal 1000 dinarjev posojila. Se in še bi lahko naštevali prithere. Pa jih je preveč da bi lahko vse našteli. A slednjič tudi ne gre za to, da bi komur koli hoteli dajati prednost. Vsakdo se bo odločil po svojih zmožnostih in svoji lastni presoji. Zato se tudi ne bi smeli zadovoljiti samo s predvideno vsoto 5. milijard in 100 milijonov dinarjev. Z nekoliko požrtvovalnosti in samoodpovedovanja bi jo lahko tudi presegli. Zato ker so potrebe Skopja tako zelo velike. In prav teh potreb ne bi smeli spregledati, ko bomo v prihodnjih dneh nadaljevali akcijo solidarnosti s porušenim mestom. Izsek iz življenja v razdejanem Skopju. Pa saj tega ni potrebno še posebej napisati. Niti tega ne, da je v porušenem mestu na tisoče takih prizorov. Stiska prebivalstva je velika. Bližnje deževje in zima pa jo bosta naredila še bolj neznosno. Več deset tisoč prebivalcev v Skopju nima niti najbolj zasilnega zavetišča. OB PREHODU NA SKRAJŠANI DELOVNI TEDNIK V TOVARNI LESOVINE IN LEPENKE CERŠAK POVEČANA PROIZVODNJA IN VIŠJI DOHODEK Naj kar uvodoma povem, da v tovarni lesovine in lepenke Ceršak v Slovenskih goricah za'zdaj še niso skraj* šali delovnega tednika, čeprav so se zanj že odločili. Vendar so organizacijsko tehnične priprave, predvsem pa ekonomska analiza prehoda na 40-urni tednik že tako daleč, da bodo oddelki osnovne proizvodnje že čez tri tedne obratovali v štirih izmenah, delavci pa stregli strojem le po 40 ur na teden. Celotno podjetje pa naj bi prešlo na skrajšani delovni čas z novim letom. Posledica te novosti bodo olajšani delovni pogoji za delovni kolektiv, višja proizvodnja ter višji čisti dohodek podjetja ter povečani osebni dohodki zaposlenih. Napovedi o velikih in spodbudnih uspehih, ki naj bi jih kjerkoli dosegli nekje v prihodnosti, so — čeprav razveseljujoče — tudi precej nesimpatične, ker vemo, da se' le redkokdaj in v celoti tudi uresničijo. Vendar je pripoved o načrtih in prizadevanjih kolektiva tovarne lesovine in lepenke Ceršak bolj verjetna, vsekakor pa vsaj zanimiva predvsem zavoljo tega, ker so se prehoda na skrajšani delovni tednik lotili z veliko vestnostjo in bolj kot s pričakovanjem ekonomskih uspehov — čeprav naj bi tudi ti sledili — predvsem s stališča olajšanja delovnih in življenjskih pogojev zaposlenih proizvajalcev. PREHOD NA SKRAJŠAN DELAVNIK SPREMINJA NAVADE PREBIVALCEV v krajšem Času veCji uspehi Manj časa delati in več narediti pomeni podaljšati in olepšati življenje. Tako sprejemajo sedemurni delavnik v trgovskem podjetju »Moda« v Celju. Poslej bodo namreč trgovine dnevno za pol ure dalj časa odprte in ne manj, kot bi pričakovali glede na to, da gre za skrajšanje delovnega časa. Zaradi teh trideset minut daljšega odpiralnega časa pa bo poslovni uspeh za 3,3 odstotka večji. Prav tako seveda tudi dohodek in čisti dohodek -če bo ostal izredni prispevek iz dohodka tolikšen kot pri 48-urnem tedniku. Tako kažejo izračuni. Tisti, ki temeljijo samo na polurnem povečanju odpiralnega časa. Pričakujemo pa lahko, da se bo poslovanje v celoti izboljšalo, kajti osebje bo bolj spočito, bolje razpoloženo in seveda bolj ustrežljivo in podjetno. Mar zaradi tega, ker bo dalj časa v trgovinah? Ne, pač pa zato, ker jim taka razporeditev odpiralnega časa omogoča mesečno tri proste dni. Kaj to pomeni za člane te delovne organizacije, bomo razumeli, če zvemo, da je v podjetju zaposlenih le 14,8 % moških. Polovica od teh zaposlenih žena je poročenih, polovica od poročenih pa ima tudi otroke. DELOVNI CAS — NEIZKORIŠČENA REZERVA »Predpisi nam doslej niso omogočili boljšega izkoriščanja delovnega časa,« je spregovoril na enem zadnjih posvetovanj o 42-urnem delovnem tednu predstavnik »Mode«, tovariš Videnšek. »Sele zdaj se lahko bolj prilagodimo delovnemu času v proizvodnji, prometnim zvezam in drugim činiteljem, ki vplivajo na poslovni uspeh. Iz analiz vemo, da je največ kupcev med drugo in četrto uro popoldne. Dve tretjini vsega prometa trgovin je prav v popoldanskih urah, ko so trgovine manj časa odprte. Zakaj torej ne bi povečali odpiralni čas takrat, ko lahko računamo z največjim prometom? Prav tako je tudi z dnevi, ko ljudje največ nakupujejo in dnevi, ko jih skoraj ni v trgovinah. Naj večji naval je okrog prvega in petnajstega v mesecu. Odločili smo se torej za to, da bomo odpirali trgovine pol ure prej v popoldanskem času, in si tako zagotovili večji promet, hkrati pa takšno razpore- ditev časa, kakršna bo ustrezala skrajšanemu delavniku. Vsoto delovnih ur zaposlenih smo razdelili na sedemurni delavnik in tri proste dneve za vse prodajno^ osebje. Tako smo dobili mesečni obračun skrajšanega de-IbVffiKa. Te tri proste dni v mesecu pa bomo izkoriščali skupno za ves mesec v tistih delovnih dneh, ko je prodaja najmanjša. Med šestim in trinajstim in med dvajsetim in devetindvajsetim v mesecu namreč lahko pogrešamo deset do dvajset odstotkov prodajalcev. So pa v času, ko so trgovine odprte skoraj v vseh dnevih v mesecu še ure, ko ostanejo prodajalci brez dela. Tako je zlasti zadnjo uro popoldne. Ne bi torej prav nič motilo, če bi popoldne, vsaj v zimskih mesecih, odpirali trgovine še pol ure prej. Tako bi namreč dosegli večji promet in boljši izkoristek delovnega časa. Toda o tem bomo premišljevali tedaj, ko bomo vedeli za prve rezultate prehoda na sedemurni delavnik. Ugotovili smo torej, da lahko povečamo odpiralni čas in istočasno skrajšamo delavnik zaposlenih, če se prilagajamo povpraševanju in ponudbi.« VEČJA STORILNOST V BOLJŠI ORGANIZACIJI DELA »Seveda ta prehod na krajši delovni čas ne bo brez težav,« pravi tovariš Žehar, ki je poslovodja ene izmed poslovalnic, torej eden tistih šestih, ki bodo morali skrbeti za nadaljnje nemoteno delo v poslovalnicah ,Mode‘. Proste dneve za proda- jalce in ostalo osebje poslovalnic bomo planirali mesečno, razen blagajničark, ki bojo te proste dneve izkoriščale letno skupno z letim dopustom. Uslužbenci uprave- podjetja pa bodo imeli po dva dni v. mesecu prosto, in sicer šele takrat, ko bodo svoje mesečne naloge opravili. V normalnih razmerah to ne bo delalo težav. Nekoliko drugače bo v primerih, če bo več ljudi hkrati zbolelo ali bodo na porodniških dopustih in podobno. Toda v teh primerih bodo organizirali delo tako, da bo osebje enega oddelka pomagalo drugemu oddelku. To je v obsegu poslovalnice povsem izvedljivo razen tega pa na ta način povečamo storilnost oziroma dosežemo boljši izkoristek delovnega časa.« »TUDI jaz BOM POSTALA POTROŠNIK« »Me žene z družino se najbolj veselimo tega, da bomo lahko v miru in po natančni izbiri kupovale, kar potrebujemo,« je dejala tovarišica Cilka Bračun, oddelkovodkinja v poslovalnici »Volna«. »Zadovoljna sem s takim prehodom na skrajšan delovni čas, ker bom tudi jaz lahko potrošnik. Zame je bil dosedanji prosti popoldan ob sobotah praznik. Kar hudo mi je buo, ko sem pomislila, da imajo v drugih poklicih vsak dan tak praznik. Saj je povsem normalno, da se veselim možnosti, da bon?,več z družino, ne le med opoldanskim odmorom in po-nočr Posebno doživetje pa bo družinski izlet v tistih treh dneh v mesecu, ko bom prosta. Kratka analiza sedanjega poslovanja pove, da tovarna glede .na značaj proizvodnje, ki mora nepretrgoma potekati, obratuje v treh izmenah. Tudi če ne bi primanjkovalo delavcev — nočno delo žena ni bilo mogoče — je delo v treh izmenah, od tega teden dni stalno ponoči, precej naporno. Prav zaradi pomanjkanja delavcev pa so mnogi člani kolektiva dostikrat delali po dvanajst ur dnevno. Po 12-ur-nem počitku pa so spet morali na delo. Ob času letnih dopustov so bile težave, razumljivo, še večje. Ne glede na večji fizični napor, ki ga je tako delo terjalo od mnogih članov kolektiva, tudi finančni uspeh podjetja ni bil najboljši, ker je obratovanje v nadurah in s »skakači« precej vplivalo na kvaliteto izdelkov. Julija letos pa je delavski svet te papirnice imenoval posebno komisijo, ki naj bi hkrati z organizacijsko tehničnimi in ekonomskimi pripravami na skrajšani delovni tednik skušala urediti tudi tiste probleme, od katerih je odvisno izboljšanje delovnih pogojev za zaposlene. Komisija je praktično že izpolnila svoje poslanstvo. (Nerešen je zgolj še problem prevoza delavcev na delo — 10 % delavcev se vozi.) Njene ugotovitve, predlogi in priporočila pa se zrcalijo v naslednjem: Tovarna naj bi poslej obratovala v štirih izmenah. Zato naj bi se sedaj 356-članski kolektiv povečal še za 15%. Delavce bodo lahko dobili, ker v ožjem zaledju tovarne čaka na zaposlitev precej žena. Po novem bo problem nočnega dela namreč skoraj v celoti odpadel. Pri obratovanju v štirih izmenah je predvideno, da bi vsaka izmena dva dni v tednu delala dopoldne, dva dni popoldne in dva dni ponoči. Pri taki organizaciji štiriizmenskega dela, kjer se ciklus izteče v 4 tednih, bi članom kolektiva ostalo za počitek pri izmenjavah med dopoldanskim, popoldanskim, oziroma nočni delom po 16, 24, oziroma 48 ur. Omenjena rešitev nedvomno pomeni olajšanje delovnih pogojev za ves kolektiv. Organizacijsko tehnične spremembe, ki jih bodo hkrati vpeljali v poslovanje podjetja, pa naj bi zagotovile tudi boljši poslovni uspeh ter povečanje zaslužkov zaposlenih. Tako iz ekonomskega dela analize prehoda na skrajšani delovni tednik izhaja, da se bo fizični obseg proizvodnje glede na uvedbo četrte izmene povečal za 16%. Upoštevaje večjo proizvodnjo ter spremembe v izboru izdelkov pa se bo čisti dohodek podjetja povečal za 38 %. Od tega naj bi zahtevano povečanje produktivnosti nagradili s povprečno 12 % višjimi osebnimi dohodki, medtem ko naj bi se skladi podjetja povečali kar za 68 %. Take so, na kratko, ugotovitve dosedanjega študija prehoda na skrajšani delovni ted- Pomoč Neki tovariš je vpisal večji znesek ljudskega posojila za porušeno Skopje, kot pa ga bo lahko utrpel po sodbi njegovih znancev. To svoje dejanje je takole pojasnil: »Če moja pomoč v naporih, da bi čimprej pomagali Skopju, ni žrtev, potem to sploh ni pomoč!« Snažilka centra za stroj kovno šolstvo ni vprašala, koliko so drugi vplačali posojila, temveč je dala osem tisočakov. Pri njenih mesečnih osebnih dohodkih, ki ne presegajo dvaindvajset • tisočakov, je to več kot tretjina enkratnih prejemkov. Prav gotovo je s tem mnogo žrtvovala. Kako visoko lahko sodimo to njeno dejanje, pa nam pojasnjuje dejstvo, da vsi ostali člani delovnega kolektiva, ki so pretežno vzgojitelji, v povprečju niso vpisali več kot četrtino mesečnega osebnega dohodka. Ne več, temveč manj! V nekem podjetju so delavci, ki zaslužijo mesečno po šestindvajset tisočakov, vplačevali po dvajset tisoč dinarjev ljudskega posojila. Tovariši, ki pa dobijo mesečno po sedemdeset tisočakov, pa so vplačevali le nekaj tisočakov več. V neki močni industrijski občini so vplačevali vsi enako — v enakih odstotkih. In zdelo se jim je, da je to povsem normalno, kajti v zneskih so strokovnjaki in vodilni tovariši več dali kot pa delavci. ■Neki vajenec pa je vpisal v posojilo od svojih štirih tisočakov, ki jih mesečno dobi — dva. Neki drug delavec je vpisal dve in pol plače. Po poklicu je šofer-Tretji je vpisal 220 tisoč dinarjev ljudskega posojila in jih, razen deset tisočakov, že takoj vplačal. To je ves njegov prihranek zadnjih treh let in še nekaj it osebnih dohodkov. V nekem gradbenem podjetju so sezonski delavci, ki so se šele zaposlili, vpisali od svojih osemnajstih tisočakov mesečnega zaslužka po šest tisoč posojila. Tisti ljudje, za katere velja mnenje, da jim gre samo za denar, da ne čutijo z delovnim kolektivom, ne s to ne z ono komuno in skupnostjo, ker so — sezonci. Nekemu tovarišu, ki ie pojasnil, da žal ne more vpisati posojila, k-r gradi svojo hišo, so de! i rekli'-»V redu, ti kar z.daj svojo hišo. Mi pa bomo vpisali posojilo. Ali ti naj odstopimo obresti, ki jih dobimo od tega posojila, da boš laže gradil hišo?« Obsodba delavcev takšnega tovariša, ki je zmožen misliti samo nase, je ocena, ki jo dajemo kot ljudje vsem tistim, ki vpisujejo posojilo zgolj zato, da ne bi bili — bele vrane. Zgolj zato, ker je vpisovanje ljudskega posojila za Skopje Vcp množično, da se mu kora j ne morejo izogniti- Prav zaradi te množičnosti pa je vpisovanje ljudskega posojila zrcalo nase osebnosti. Vidimo namrec — komu lahko rečemo človek, komu pa smo dolin1 reči človek. nik. Predvidene rezultate, c v prav v začetku nemara še n® celoti, bodo nedvomno tudi o segli. Vendar to niti ni bistve v cnuctl UU mu lil Gre bolj za to, da so se Stud. sko lotili priprav na skrajs j delovni teden in da bodo organizacijsko tehnične s.P,ja membe pri poslovanju P0CtOe, omogočile omenjene rezult ki jih sicer lahko na kratko s ^ nemo v ugotovitev: ugodno ^ kolektiv in za podjetje. Vse kar je bilo doslej omenjeno, v še zdaleč ni vse. Prehod na „ ratovanje v četrti izmeni n h reč ne bo izčrpal vseh notranj rezerv. Bolje rečeno: konoaJ j, čel jih bo. Rezerve, ki bi v T hodnje lahko" vplivale na P n3 nitev proizvodnih stroškov,.v. nadaljnje povečanje prodom j. nosti ter na višji dohodek v v jetja se skrivajo predvsern . možnostih za modernizacij0 t\0. izvodnje. Kolektiv tovarne ^ Vine in lepenke Ceršak s p3 primer prav zdaj priprav« .jrr) manjšo rekonstrukcijo, ki bo omogočila povečan obseg delave njihovih izdelkov tc . ko vplivala na smotrnejše j, slovanje delavcev in na « ni uspeh podjetja. - M. GOVEKAR UVELJAVLJANJE NAČELA DOHODKA V DRUŽBENIH SLUŽBAH (Nadaljevanje s 1. strani) živi, se državljan oskrbuje z vsem potrebnim, se zdravi, šola svoje otroke itd. Normalno je, da se sredstva za kritje najrazličnejših družbenih potreb občanov določene komune tudi ustvarjajo v okviru komune. Vendar to ni edini argument naši tezi v prid. Cilj družbenih služb ni zgolj zadovoljevanje potreb državljanov. Naš cilj bi moral biti dvig družbenih služb na takšno raven, da bodo kar največ prišpevale k razvoju in krepitvi gospodarstva. Hitrejše in učinkovitejše zdravljenje na primer je po eni strani v korist bolnikom, hkrati pa tudi delovnim kolektivom, ker zagotavlja, da se zaposleni ljudje prej vrnejo na svoja redna delovna mesta. Boljši in ne slabši pouk v šolah je v interesu ne le učencev in njihovih staršev, marveč tudi podjetij, ki jim gre za to, da šole vzgajajo tiste strokovnjake, ki so jim potrebni — tako po stroki kakor po kakovosti znanja. Vzemimo kot primer katerokoli družbeno službo, v vsaki bomo pri priči odkrili tesno povezanost med njeno dejavnostjo in razvojem gospodarstva v komuni. Potemtakem je razumljivo, zakaj si prizadevamo, da bi v obeh smereh okrepili to povezanost in medsebojno odvisnost. Ge bomo dosledno uveljavili načelo, naj se sredstva za potrebe družbenih služb formirajo v okviru komune, torej iz osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu, bodo kolektivi ustanov zainteresirani ne le za ekstenzivni razvoj gospodarstva (za višje število zaposlenih v materialni bazi), marveč tudi za njegov intenzivni razvoj (za višjo raven osebnih dohodkov na podlagi večje proizvodnosti). V tem primeru bodo kolektivi dobili neposredno materialno spodbudo za to, da bodo iskali in našli sredstva, s katerimi bodo pomagali gospodarstvu, da bo hitreje napredovalo, se izpopolnjevalo, moderniziralo sredstva in tehnološke procese, zviševalo proizvodnost. Ge bodo družbene službe uspešno izpolnjevale to nalogo, se bo ■tudi gospodarstvo bolj in bolj zavzemalo za njegov razvoj. Zagotovili bomo torej tesno povezanost materialnih in družbenih interesov delovnih ljudi v komuni, tako tistih, ki so zaposleni v gospodarstvu, kakor onih, ki delajo v izvengospodarskih dejavnostih. Odgovor na vprašanje, zakaj v komuni, vsebuje tudi znaten del odgovora na vprašanje, zakaj iz osebnih dohodkov. Povedal sem že, da bi formiranje sredstev za potrebe družbenih služb na podlagi določenega odstotka osebnih dohodkov povečalo zainteresiranost koTektivov družbenih služb za naraščanje Proizvodnosti in sorazmerno tudi osebnih dohodkov. Razen te-Sa so zdravljenje, šolanje otrok obiskovanje kulturnih ustanov dandanašnji za delovnega človeka nujna potreba, prav tako neizogibna kot hrana in stanovanje. Normalno je, da delovni ljudje zadovoljujejo te pozebe tem bolj vsestransko, čim “olje delajo, se pravi, vir čim Popolnejše zadovoljitve potreb državljanov je višja produktivnost, izražena v višjem osebnem dohodku. Prvi pogoj za uveljavitev te-našega stališča je seveda to, do so osebni dohodki zares v so-rdzmerju z gibanjem proizvod-6°_'tl. Tega pogoja ‘še nismo izpolnili na vsej črti. Zelo važno ,:e> da se posvečamo tej nalogi pOirajno in nenehoma, kajti — kakor vidite — sklepi na pod-r°čju delitve ne vplivajo 'samo odnose v proizvodnji, mar-v®č se zrcalijo tudi na vseh dru-področjih družbenega živ-ljenja. 'MlSCTEVEK ZA DRUŽBENE nkUZBE — IZRAZ POLITIKE KOMUNE Ge torej hočemo zagotoviti ,,edino osnovo za uveljavitev na-Lppa dohodka v družbenih služ-ah, je potrebno, prvič, da se Jj®bni dohodki v gospodarstvu Plikujejo odvisno od proizvod-°sti, in drugič, da se ustrezno j,redi problem financiranja ne-,pzvitih komun, ki ne morejo z stnimi sredstvi zadostiti ele-^ entarnim družbenim potrebam pebivalstva. Načelno sem proti ue>, da bi ta drugi problem . dejali s proračunom, z dotaci-hii nerazvitim komunam, ker j, rneni tak postopek v bistvu le ^epričevanje« in pogajanje i ed komuno in republiko, pri t hier velja: čim spretnejši si, hi več dobiš. V takšnih od-Slh se porajajo pogoji za bi- rokratizem in administrativno urejanje na eni ter za zajedal-stvo in brezbrižnost na drugi strani. Po mojem mnenju je. treba Iskati rešitev tega problema v stališču, naj dobiva komuna za svoje družbene potrebe sorazmerno s svojimi napori za čim hitrejše premagovanje nerazvitosti. V zvezi s formiranjem sredstev za družbene službe je tudi vprašanje, v kakšnem odstotku od osebnih dohodkov bi se zbirala ta sredstva. Ali naj bo odstotek stalen ali spremenljiv? V višini tega odstotka se, po mojem mnenju zrcali določena politika komune. V nagem sistemu je komuna tako' zasnovana, da v svojih okvirih usmerja politiko osebnih dohodkov, in — to: še posebej — usklaja razmerja med osebnimi dohodki v gospodarskih in izvengospodarskih dejavnostih. Če bo prispevek iz osebnih dohodkov večji od realnih potreb, bodo na primer osebni dohodki v zdravstvenih ustanovah nesorazmerno višji kot v gospodarskih organizacijah — komuna se bo znašla pred velikimi političnimi problemi. In obratno: če je prispevek manjši, kot bi moral biti, bodo zaslužki zdravstvenih delavcev prenizki —- ljudje si bodo., poiskali zaposlitev v drugi komuni. Tudi v tem primeru bo imela komuna politične probleme in težave. Politika komune se torej kaže v določanju obsega sredstev za družbene potrebe, prav nič manj pa se ne zrcali v delitvi teh sredstev posameznim službam. Prva naloga te ali one komune v določenem obdobju je skrb za razvoj in izboljšanje zdravstvene zaščite, drugod je na prvem mestu šolstvo ali predvsem organi državne uprave itd. Zato bo pr.va komuna v tem obdobju pospeševala zdravstvo, in sicer tako glede višine osebnih dohodkov kakor glede obsega sredstev za razvoj in modernizacijo te dejavnosti.. Druga bo dajala prednost prosveti, in tako po vrsti. Hočem reči, da ni mogoče uporabljati enotnih vzorcev, prav .tako — iz1 tega zornega kota — niso na mestu mehanične primerjave med višino osebnih dohodkov v posameznih službah različnih komun. Te primerjave so možne in koristne le kot splošna orientacija. Primer: če dosegata sorodni ustanovi v dveh različnih komunah različno visok dohodek tako za osebne dohodke kakor za sklade, bi to moralo spodbuditi kolektiv ustanove s slabšim poslovnim uspehom, da bi proučil svojo organizacijo dela, stroške itd. ter strnil podatke primerjav in analiz v praktične sklepe za dejavnost v prihodnje. KOLIKO DATI TEJ ALI ONI SLUŽBI OZIR. USTANOVI Pri delitvi sredstev posamez-, nim službam nastajajo problemi dveh vrst: prvič, kako določiti obseg sredstev za to ali ono službo, in drugič, kako razdeliti ta sredstva med posamezne ustanove v okviru te službe. Kot primer vzemimo državno upravo. Kakšna merila je treba najti? Predvsem naj povemo, da . je tudi že doslej obstajalo nekaj meril. Glede na število nalog, ki jih ima, je vsak državni organ sistemiziral delovna mesta, v sorazmerju z njimi pa je dobival tudi sredstva za osebne dohodke po plačilnih razredih, za ustrezne materialne stroške itd. Dalje, vsa pozornost je veljala temu, ali se osebni dohodki izplačujejo po predpisih, ali se sredstva trošijo v skladu s proračunskimi napovedmi ipd. To pomeni, da so predstavniški organi nadzorovali predvsem porabo sredstev, ne pa kakovosti izpolnjevanja nalog. Ko oblikujemo novi sistem, moramo storiti isto, kot smo delali doslej — samo obratno. Z. drugimi besedami, ustanovi moramo določiti obseg nalog in skupni obseg' sredstev, potrebnih za izpolnjevanje nalog. Naša kontrola naj se nanaša' na kakovost izpolnjevanja nalog, s porabo sredstev pa naj se načeloma ukvarja kolektiv ustanove. Predstavniškemu organu moramo torej priznati pravico, da določa obseg nalog in na tej osnovi daje ustanovi določena sredstva. Čeprav na odnose med ustanovo in predstavniškim organom, ki edini naroča storitve, ne vplivajo zakoni tržišča, ni mogoče reči, da je predstavniški organ v izrazito monopolističnem položaju. Če bi se zgodilo, da predstavniški organ ne bi dal dovolj sredstev za delo določe- nega obsega in bi se zaradi tega formirali v ustanovi preveč nizki osebni dohodki, bi strokovni kader odšel, izpolnitev nalog pa bi bila na kocki. Tržišče torej vendarle nekako določa odnose med predstavniškim organom in ustanovo, in sicer v tem primeru — če lahko rečemo tako — »tržišče delovne sile«. Kot merilo za določanje obsega sredstev je treba načeloma uporabljati količino in kakovost dela, ki ga opravlja kolektiv ustanove. Kako določiti količino? To smo že povedali. Predstavniški organ poveri ustanovi določene naloge iri ji daje za izpolnitev potrebna sredstva. Kako pa ocenimo kakovost? Če sodi organ, ki določa naloge in obseg sredstev7, da ta ali ona zadeva ni d,obro opravljena, naj jo vrne ustanovi, da jo bo izpopolnila. Če je ijia primer elaborat izdelan na hitro roko ter je zato »brez repa in glave«, lahko predstavniški organ zahteva od ustanove,, naj vse skupaj izdela iznova, oziroma elaborat ustrezno izpopolni. V takem primeru ima ustanova dodatno nhlogo, vendar se zaradi tega ne pove-’ čajo njena sredstva. In obratno: če uspe kolektivu ustanove opraviti nalogo hitro in hkrati dobro, precej prihrani in se lahko loti novega dela. Seveda bi morali biti odnosi med ustanovo in predstavniškim organom takšni, da bi imel kolektiv ustanove v primeru razširitve nalog tudi pravico do večjih sredstev. Merila za količino in kakovost niso enaka za vse družbene službe. Kaj je na primer količina dela te ali one šole? Očitno je količina odvisna od programa te šole in od števila učencev (ni isto, če se določen program uresničuje z 20, ali s 40 učenci). Mnogo teže je najti merila za ocenjevanje kakovosti dela določene šole. Ja"sno je, da ocene, ki jih dajejo predavatelji učencem, ne morejo biti to merilo. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če bi tudi na tem področju delovalo neke vrste tržišče, oziroma če bi kakovost dela predavateljskega kolektiva ocenjevali tudi po številu učencev, ki se želijo vpisati v njegovo šolo. Povsem razumljivo je, da starši želijo, naj se njihovi otroci izobražujejo v najboljših šo- lah. V mnogih deželah z razvitim prometom so že dosegli takšno diferenciacijo šol. Pri nas je še ni, v glavnem obiskujejo otroci tisto šolo, ki jim je najbolj pri roki glede na stalno bivališče (v začetku letošnjega šolskega leta so v vsem Beogradu uvedli »rajonizacijo« te vrste). Če bi uveljavili načelo, da se ne financira šola, marveč izobraževanje učencev, bi zlahka dosegli diferenciacijo šol in si zagotovili dokaj realno merilo za kakovost dela predavateljskega kolektiva. Dokler se ne bo uveljavilo takšno pojmovanje — slej ko prej .vsaj po mojem mnenju mora priti do tega — bo treba iskati drugo možnost. Kakovost predavateljskega dela bi Jahko ocenjeval na primer kak družbeni organ v komuni. Prav nič ni važno, ali bi prevzel to nalogo eden sedanjih organov — morda bi se najbolje obnesel prav tisti, ki skrbi za sredstva prosvetnih društev — ali pa bi ustanovili novega. Bistvenega pomena pri tem je razmejitev med organom samoupravljanja v prosvetni ustanovi ter organom družbenega upravljanja in družbenega nadzorstva. Prvi bi moral samostojno odločati o vsem notranjem življenju šole, drugi pa bi pazil na to, kako učenci obvladajo učno snov in kako kolektiv ustanove izpolnjuje nalogo, ki mu jo je zaupala, družba in zaradi katere dobiva od družbe določena sredstva. Vsaka izmed teh služb ima specifične pogoje, ki zahtevajo tudi drugačna merila za količino in kakovost dela. Zato je dolžnost vseh družbenih činiteljev, ki se udejstvujejo na tem področju — v tem okviru tudi sindikata — da vestno proučujejo prakso ter iščejo najprimernejšo obliko za uveljavljanje načela dohodka v vsaki družbeni službi in vsaki ustanovi posebej. Ponovno poudarjam, da je pri' tem še posebno pomembno zagotoviti, da se osebni dohodki v gospodarstvu formirajo v sorazmerju z doseženo produktivnostjo dela. Če ne bomo izpolnili tega pogoja, se bo skazila celotna osnova, na kateri si prizadevamo uveljaviti -načelo dohodka tudi v izvengospodarskih dejavnostih. Stane Kavčič: »SAMOUPRAV- LJANJE« Uredništvo »Delavske enotnosti« se je zaradi pomanjkanja publicistične literature s področja delavskega in družbenega samoupravljanja odločilo, da v dveh knjigah natisne razprave in govore tovariša Staneta Kavčiča. Že sam naslov obeh delov — »Samoupravljanje« — nakazuje tematiko razprav. V obeh knjigah bo zbranih 56 prispevkov, ki zajemajo tematiko od »Prvih korakov« v samoupravljanju do referata na V. plenumu CK ZKS. V dveh delih, ki bosta imela skupno približno 800 strani, smo zbrali samo najbolj pomembne razprave in govore, v katerih avtor analitično razpravlja skoraj o vseh področjih samoupravljanja, političnega in družbenega življenja pri nas. Že znana odlika pisca, da se problemov loteva z izredno pronicljivo družbeno analizo, s pozicij ustvarjalnega marksista, ki čvrsto verjame v zmagovito pot delavskega razreda, a ga to vseeno ne zapelje, da bi ta razred, kadar ni potrebno, idealiziral, ampak v družbenih procesih pogumno odkriva tiste sile, ki razvoj potiskajo naprej, kakor tudi tiste, ki ga v različnih pogojih in obdobjih zavirajo. Zaradi zelo uspele iri objektivne družbene analize, zaradi kritičnih in perspektivnih pogledov prispevki kljub precejšnjemu časovnemu razdobju niso izgubili na svoji politični aktualnosti. Se več: ko jih prebiramo in ob njih primerjamo naš razvoj, slabosti in od-l like, hkrati razkrivamo globljo podobo o našem razvoju in o nas samih. Marsikaj, kar nismo razumeli v vseh vzrokih in posledicah, nam zdaj, ko dobivamo o tem zaokroženo podobo, postaja jasno in razumljivo. Ocene, spoznanja, kritike, pobude, nam odpirajo nove ustvarjalne poglede, kako delati v bodoče. Prav zato smo prepričani, da bosta knjigi — »Samoupravljanje« — nepogrešljivo študijsko gradivo in hkrati priročnik slednjega aktivista in družbenega delavca, ki ju bo vedno znova prebiral in v njih našel obilo. odgovorov in spoznanj, ki mu bodo pomagala pri vsakdanjem političnem delu. Cena obeh knjig bo 2400 dinarjev. Naročate jih lahko neposredno pri upravi Delavske enotnosti, Ljubljana, Kopitarjeva 2, kasneje pa bodo v prodaji tudi v knjigarnah. Predvidoma bosta knjigi izšli konec letošnjega leta. Zagotovite si pravočasno dragoceno knjigo o samoupravljanju, ki bo vaš dragocen pomočnik in svetovalec. I: ■ . 1 . ' ■' ANKETA O IZKORIŠČENOSTI DELČVNEGA ČASA V SUBOTIŠKIH PODJETJIH »ZAKLENJENA« TOVARNA Z DVA TISOČ DELAVCI V tovarnah »Sever« in »Partizan« je prišlo lani povprečno ra delavca pet in pol do šest ur produktivnega delovnega časa Koliko časa v povprečju Su-botičan dejansko dela v tistih osmih urah, ki se računajo kot njegov delovni čas? Koliko delovnega časa gre v izgubo zaradi prepoznega prihajanja na delo? Kakšne so izgube gospodarskih organizacij zaradi neupravičenih izostankov delavcev? Ali lahko postane delovni čas v subotiških gospodarskih organizacijah bolj produktiven? O teh vprašanjih, ki so bistvenega , pomena za subotiško gospodarstvo, so razpravljali tudi na nedavnem sestanku občinskega sindikalnega sveta. KOLIKO ČASA DELA 11.000 DELAVCEV? Z namenom, da i)i dobili zanesljive podatke, so predstavniki občinskega sindikalnega sveta izvedli anketo v 22 subotiških delovnih organizacijah, v katerih je zaposlenih okoli 11.000 delavcev. Namesto da bi prebili lani na delovnih mestih nad 3,2 milijona delovnih dni, so delali skupno le 2,6 milijona dni, to pa pomeni nenadomestljivo izgubo okoli 600.000 delovnih dni! Po tej ugotovitvi so strokovnjaki zlahka izračunali, da lani v teh 22 organizacijah, ki imajo okoli 11.000 zaposlenih, praktično sploh ni delalo okoli 2000 delavcev in nameščencev. Ali nazorneje: vse lansko, leto je bila »pod ključem«, se pravi, da ni obratovala velika tovarna, vx kateri bi lahko delalo po tisoč delavcev in nameščencev v vsaki izmeni! Kako to in zakaj? Podatke je mogoče strniti v ugotovitev, da izgubi povprečno vsak izmed zaposlenih v anketiranih podjetjih vsak dan več kot eno uro delovnega Časa zaradi neupravičenih zastojev pri delu, zaradi nedisciplinig^ppsti, nepotrebnih sprehodov po obratih in tovarniških dvoriščih ter zavoljo raznih sestankov, zapuščanja delovnega mesta, odhajanja v mesto itd. Potemtakem ni čudno, če kažejo podatki, da pride v tovarnah »Sever« in .»Partizan« na vsakega zaposlenega povprečno od pet in pol do šest ur produktivnega delovnega časa. Vzrokov je več. V kmetijski zadrugi »Peščara« na primer nekateri delavci izkoriščajo dokajšnjo razdrobljenost zadružne zemlje v tem smislu, da na poti z ene parcele na drugo opravijo tudi kaj zase. Kontrola ni mogoča — se glasi ugotovitev — ker bi moral potemtakem^ spremljati nadzornik vsakega delavca ali nameščenca, kadar je treba s parcele na parcelo. Precej časa gre v izgubo zaradi poti v druge ustanove ali organizacije, kjer je treba urediti to in ono ali pa se udeležiti sestanka. Samo mestna bolnišnica je lani ugotovila v delovnem času okoli 1300 takih odsotnosti, ki so trajale 'povprečno po štiri ure. Precej izgubljenega delovnega časa je posledica začasne nesposobnosti za delo. Po drugi strani kažejo številčni podatki, da pride v povprečju vsak iz- , med 11.000 delavcev, zaposlenih v anketiranih delovnih organizacijah, dnevno pet do deset minut prepozno na delo. Precej delovnega časa jte izgubljenega zaradi tega, ker niso pravočasno zagotovljene surdvine, potrebne za nemoteno proizvodnjo, in zaradi neupravičenih bolezenskih izostankov — predvsem v času kmetijskih'del — tistih delavcev in nameščencev, ki se še niso odtrgali od vasi. VEČJA VLOGA EKONOMSKIH ENOT \ Analiza podatkov je pokazala, da bi lahko vsaj delno odpravili mnoge izmed teh vzrokov, če bi jih obravnavali tudi družbeno-politični činitelji vdelovnih organizacijah, in sicer predvsem organizacije ZK in sindikalne podružnice. Ponekod niso niti organi samoupravljanja' posvetili zadostne pozornosti temu vprašanju. Kjer niso prenesli v pristojnost ekonomskih enot pravice do sprejemanja in odpuščanja delavcev ter s tem nadzorstva nad izkoriščenostjo delovnega časa, so tudi vzroke teh pojavov odstranjevali z administrativnimi, v glavnem neučinkovitimi ukreni Med vsemi anketiranimi delovnimi organizacijami je lani edino tovarna »Sever« nagradila 13 zaposlenih za izjemen individualni delovni učinek. V večini drugih primerov je delitev le zelo malo vplivala na produktivnost. Šele zdaj spoznavajo 'nekateri kolektivi, da skupinske norme in. samo formalna delitev osebnih dohodkov po učinku ne prispevajo k naraščanju produktivnosti. Naj povemo še to, da je med anketiranimi organizacijami samo »29. novem-bar« posvetil pozornost stimuliranju tistih delavcev, ki izboljšujejo proizvodnjo. S. STANOJEVIČ V prevrednotenje notranjih odnosov (Nadaljevanje s 1. strani) osebne dohodke. Predvsem pa oo morala biti v prihodnje zasnovana ta delitev na studioz-nih analizah potreb po razširjeni reprodukciji, na analizah rasti življenjske ravni proizvajalcev in porasta produktivnosti dela. Le-te pa sti-dolžne pripraviti in predložiti organom upravljanja službe podjetja. Ob tem pa je ‘luški sindikat zastavil novo vprašnje: ali so samo naturalna merila, ko' je osebni dohodek luškega delavca odvisen od števila pretovorjenih ton določenega blaga in na tej osnovi pripravljen cenik del sploh še sprejemljiva?- Na to vprašanje je polletna konferenca odgovorila z odločnim ne. ■ Osebni dohodki zaposlenih proizvajalcev morajo postati odvisni cd vseh elementov proizvodnega procesa, biti morajo odvisni od celotnih stroškov poslovanja in gospodarjenja delovne enote in podjetja kot celote, biti mera j o neposredno odvisni od dosežene stopnje produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Ne samo, da bi se v tem primeru izognili nenehnim-mezdnim gibanjem, ki so se. še posebej zaostrila prav' ob zadrrji delitvi »dobička«, s tem bi se tudi uskladili osebni interesi zaposlenih proizvajalcev z interesi njihovega ožjega in širšega kolektiva, s tem bi. se razvrednotilo še vedno živo prepričanje nekaterih proizvajalcev, »da jim osebne dohodke krojijo oni zgoraj«. Luški sindikat je tudi zato na svmji polletni konferenci poudaril, da je nadaljnji porast rezultatov gospodarjenja odvisen predvsem od prevrednotenja notranjih odnosov,- Sistem formiranja in delitve dohodka je tako treba v priho-dnje nenehno izpopolnjevati, osnovna načela oa vnesti v statut podjetja, ker je od tega odvisno sleherno nadaljnje poglabljanje upravljanja in gospodarjenja neposrednih proizvajalcev in s tem oblikovanje novih družbenih in ekonomskih odnosov. S. B. Ob dvajsetletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju »NAROD SI BO PISAL SODBO SAM« Kapitulacija italijanske vojske, uničenje belogardističnih in plavogardistič-nih enot ter hitra akcijh Narodnoosvobodilne vojske Slovenije so prinesli veliko osvobojeno ozemlje, ki se je razprostiralo po vsej tako imenovani Ljubljanski pokrajini. Vso oblast je prevzela Osvobodilna fronta s svojimi odbori. Izvršni odbor OF je takoj izdal nekaj odlokov. Med njimi so bili za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega boja zelo pomembni: razglas o splošni mobilizaciji vseh za orožje sposobnih Slovencev od 17. do 45. leta starosti, nadalje razglas o razpisu volitev v Zbor odposlancev slovenskega naroda, po katerem so imeli volilno pravico vsi moški in ženske, stari nad sedemnajst let, in sicer naj bi se volitve izvedle na javnih zborovanjih od 20. do 25. septembra 1943 v vseh volilnih področjih terenskih odborov OF in v partizanskih bataljonih, in pa odlok o upostavitvi začasne Upravne komisije za osvobojeno ozemlje 'z odseki za splošno upravo, finance, industrijo, gospodarstvo in prehrano, narodno vzgojo in prosveto, promet, zaščito civilnega prebivalstva v vojnih razmerah ter narodno zdravstvo, da bi do upostavitve demokratičnih upravnih organov zagotovili nemoteno poslovanje javne uprave. Že prej ustanovljenima, ob kapitulaciji Italije pa številčno močno naraslima XIV. in XV. diviziji se je 13. sep-tebmra 1943 pridružila še nova, XVIII. divizija. Iz njih je Vrhovni štab NOV in POJ v začetku oktobra ustanovil VII. korpus, ki je operiral na Dolenjskem, Notranjskem in v Slovenski Istri. Divizije so septembra porušile vse pomembnejše prometne zveze na osvobojenem ozemlju. V razbremenitev operativnih enot je Glavni štab NOV in POS ustanovil sredi septembra na osvobojenem ozemlju zaledno vojaško oblast s komandami' področij in komandami mest ter Narodno zaščito. Da bi zavaroval osvobojeno ozemlje pred nemškim napadom, je Glavni štab razporedil svoje sile v ofenzivo proti nemškim postojankam ob bivši nem-ško-italijanski meji med Gorjanci in Litijo (XV. divizija), proti železniški progi Ljubljana—Postojna—Trst (XIV. divizija) ter vzhodno in zahodno od Ljubljane (XVIII. divizija). Primorsko ljudstvo se je po kapitulaciji Italije dvignilo v splošno vstajo. Ustanovili so preko trideset bataljonov, ki so osvobodili vse slovensko ozemlje razen Trsta, Gorice in krajev ob železnicah ter se konec septembra in prve dni oktobra združili v več brigad. Dne 11. septembra 1943 so na Vogrskem ustanovili Narodnoosvobodilni svet za Primorsko Slovenijo, ki' je tudi takoj izdal odlok o splošni mobilizaciji. Primorsko ljudstvo je z uporom izrazilo svojo voljo, da se Primorska priključi Sloveniji. To je septembra proglasil tudi Vrhovni plenum OF ter hkrati zajamčil italijanski narodni manjšini avtonomnost. Nemški okupator je v septembru 1943 ustanovil na ozemlju Julijske krajine in Ljubljanske pokrajine, ki jih je prej zasedal italijanski okupator, okupacijsko cono »Jadransko Primorje« z vrhovnim komisarjem dr. Rainerjem na čelu. Ta je postavil v Ljubljanski pokrajini za predsednika pokrajinske uprave Leona Rupnika1 in pod njegovim vodstvom Slovensko domobransko legijo iz bivših belogardistov, ki so se po italijanski kapitulaciji zatekli pod nemško varstvo. Nemška ofenziva proti osvobojenemu ozemlju, ki se je pričela v Slovenskem primorju 22. septembra 1943, je sicer prebila »Goriško fronto« kljub junaškemu odporu mladih in še neizkušenih partizanskih enot, vendar ni uničila vsega primorskega osvobojenega ozemlja niti ne vojaških enot. Že Aed drugo fazo sovražnikove ofenzive južno od železnice Postojna—Trst v začetku oktobra se je Narodnoosvobodilna vojska na Primorskem uspešno reorganizirala in prešla v protiofenzivo. Glavni štab NOV in POS je tam v začetku oktobra . ustanovil tri divizije: Triglavsko, Goriško in Tržaško ter sredi oktobra III. operativno cono »Alpsko«, ki je obsegala Slovensko Primorje, Gorenjsko in Polhograjske Dolomite. V tretji fazi ofenzive proti osvobojenemu ozemlju je sovražnik v glavnem prodiral iz treh smeri; v drugi polovici oktobra je vdrl v Kočevje, Novo mesto in Metliko. Po krvavih 'bojih in obojestranskih velikih izgubah se je sovražniku uspelo obdržati v večjih krajih Ob prometnih žilah proti Ljubljani, trdno v partizanskih rokah pa je ostala Bela krajina, ki je postala središče svobodnega ozemlja in razvijajoče se ljudske oblasti. Partizanska protiofenziva se je oktobra' 1943 raztegnila tudi na Gorenjsko, kjer sta bili osvobojeni Poljanska in Selška dolina. Oživela je partizanska dejavnost na Koroškem. Na Štajerskem je tedaj uspešno delovala Slandrova brigada, ki se je vrnila z osvobojenega ozemlja. * Po uspešno opravljenih volitvah odposlancev na osvobojenem ozemlju, na katerih so volilci z dviganjem rok odlo- čali, kdo naj jih zastopa, ter pooblastitvi odposlancev s strani organizacij OF na neosvobojenih področjih so se delegati iz vse Slovenije napotili proti središču osvobojenega ozemlja. Organizatorji Zbora odposlancev slovenskega naroda so se odločili za zasedanje v Kočevju zato, ker je bilo globoko v zaledju fronte, ki se je razvijala na mejah osvobojenega ozemlja in ker so imeli tam zbrano večino ujetih kontrarevolu-cionarjev po uničenju njihovih postojank, tako da se ni bilo toliko bati nem- LOJZE POŽUN škega ' bombardiranja samega Kočevja. Z raznih strani zbrane odposlance so večidel prepeljali z avtomobili zvečer. 1. oktobra 1943 z zbornih mest- naravnost do bivšega Sokolskega doma v Kočevju, kjer se je pričelo prvo zasedanje ob devetih zvečer. Vse tri dni, kolikor. je trajal Kočevski zbor, so bila zasedanja le ponoči, delegate in goste pa so proti jutru prepel j avali v okoliške vasi, kjer so jim organizacije OF preskrbele počitek in hrano. Dvorana Sokolskega doma, sedanji Šeškov dom, je bila svečano okrašena. Nad odrom, kjer je bil prostor za delovno in častno predsedstvo, so bile zapisane besede Ivana Cankarja: »Narod si bo pisal sodbo sam«. V ozadju so bili znaki OF in slovenska zastava, ob strani zastave zaveznikov ter poleg slike Tita še slike zavezniških predstavnikov. Na zborovanju je vladalo veličastno vzdušje, z vsakega obraza je odsevalo navdušenje in pripravljenost na vse. Udeleženci so doživljali marsikatero zanimivo srečanje. Prvič so se sestali aktivisti iz vse Slovenije, se pogovorili in izmenjali izkušnje. Težko je popisati navdušenje v dvorani ob nastopih Borisa Kidriča, Edvarda Kardelja, dr. Ivana Ribarja, Josipa Vidmarja in drugih voditeljev, vrstili so se aplavzi za ap- lavzom, vzklikanje, skandiranje. Posebno prisrčen pozdrav je veljal delegatom iz Primorske, Koroške, Štajerske, Ljubljane in drugih okupiranih krajev. Vseh odposlancev je bilo navzočih 572, okrog 80 pa je bilo gostov, zastopnikov AVNOJ, CK KPJ, Vrhovnega štaba NOV in POJ, Glavnih štabov Hrvatske in Slovenije, ZAVNOH, Slovenske protifašistične ženske zveze, Zveze slovenske mladine in drugih organizacij iz vseh predelov Slovenije ter britanske vojaške delegacije pri slovenskem glavnem štabu. Na slavnostni prvi seji, 1. oktobra 1943, je predsednik Izvršnega odbora OF Josip Vidmar pozdravil navzoče odposlance in goste ter prebral odlok IOOF o zasedanju Zbora odposlancev slovenskega naroda kot ljudskega predstavništva in o nalogi Zbora, da pretresa vprašanja slovenskega narodnoosvobodilnega boja, o njih merodajno sklepa, sprejme sklep o predstavništvu in vodstvu narodnoosvobodilne borbe ter o začasnih organih ljudske oblasti v vojnem razdobju, da nadalje izbere Plenum‘in Izvršni odbor OF ter slovensko zastopstvo za AVNOJ. Po objavi dnevnega reda zasedanja je v dvorano prikorakala častna^ partizanska četa in izkazala čast slovenski zastavi, celotni Zbor odposlancev pa je zapel slovensko narodno himno. Nato so odposlanci izvolili častno in delovno predsedstvo s predsednikom Bogdanom Osolnikom. V delovno predsedstvo so izvolili dotedanji Izvršni odbor OF v celoti, zastopnika NOV in POS Jaka Avšiča in Borisa Kraigherja ter štiri izmed odposlancev. Po pozdravnih govorih predsednika AVNOJ dr. Ivana Ribarja in drugih častnih gostov so odposlali še pozdravne brzojavke Titu, AVNOJ, Ljubljani, Slovencem neosvo-bojene Slovenije ter zavezniškim voditeljem, nato pa ob dveh po polnoči zaključili zborovanje s kulturno prireditvijo članov Narodnega gledališča iz Ljubljane, ki so prišli v partizane. Drugo noč zasedanja je Zbor. odposlancev. najprej soglasno izvolil verifikacijsko komisijo in sprejel njeno poročilo, ki ga je podala Lidija Šentjurc, ter izvolil volilno komisijo, potem pa slavnostno počastil spomin na padle tovariše. Prvi sekretar IOOF Boris Kidrič je v imenu Izvršnega odbora OF položil račun o delu pred Zborom odposlancev. Po uvodnih besedah o vzrokih zloma stare Jugoslavije leta 1941, pobudi KPS za ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, prispevku in vlogi KPS in delavskega razreda v osvobodilni vojni je prešel na opis razdobij v razvoju Osvobodilne fronte, nato pa je spregovoril še o rezultatih osvobodilne borbe: o Narodnoosvobodilni vojski Slovenije, enotnosti slovenskih ljudskih množic, novem političnem delavcu in voditelju ter o postavitvi ljudske oblasti po kapitulaciji Italije. Naslednji referent, prvi podpredsednik IOOF, Edvard Kardelj je spregovoril o političnem položaju in nalogah osvobodilne borbe. Med drugim je poudaril pripravljenost slovenskega ljudstva za borbo in globoko demokratični ljudski značaj gibanja, izrekel priznanje zavestnim silam, v prvi vrsti Komunistični partiji, ki so znale prebujene borbene sile naroda organizirati in voditi v boj. Značilna karakteristika osvobodilnega gibanja so bila tudi pravilna osnovna načela, ki so določala politično linijo in borbeno pot. »Jasno je, da mora zmaga nacionalne svobode biti istočasno zmaga demokratične ljudske oblasti. V naših vaških, krajevnih odborih OF in v narodnoosvobodilnih odborih, ki jih boste kmalu volili, je izvor naše ljudske oblasti. Te organizacije so edine upravičene predstavljati slovenski narod.« Kot glavno nalogo je postavil Edvard Kardelj obrambo svobodnega ozemlja, razširjanje vojnih operacij po vsej Sloveniji ter pomoč tistim predelom, kjer osvobodilno gibanje iz lastnih sil še ni moglo doseči dovolj širokega razmaha. K razpravi o obeh referatih so se priglasili številni govorniki, kmetje, borci, politični delavci, iz vseh slovenskih pokrajin. Po ljudsko modro in preudarno je spregovoril najstdrejši odposlanec kmet Franc Becele. Spregovorila je stara ženica Marija Ivančič iz ribniške okolice. In ni ga bilo v dvorani nikogar, ki se mu ne bi zaiskrile solze v očeh, ko je gledal slovensko mater, kako v premagovanju svoje bolesti dviga in poveša roko: »Ne morem si kaj, da tudi jaz ne bi povedala par besed. Moža sem izgubila v prvi svetovni vojni. Pustil mi je devet nepreskrbljenih otrok. S trpljenjem in muko sem jih spravila, da so zrasli v zveste državljane slovenske domovine. 29. julija pa se je izvršil nad, njimi zločin. Štiri sinove so mi okupatorji pobili. In ko bi jih bili vsaj samo ustrelili. Mučili so jih, odrezali so jim roke, porezali so jim nosove, tako so jih izmaličili, da niso bili podobni človeškim telesom. T° 50 dokazi, kaj so storili naši izdajalci, kaj so storili okupatorji. Naj bodo zaznamovani za vse življenje, kajti smrt je predobra^ in prehitra. Razumeli me boste, s kakšno tugo sem spremljala štiri rakve. Razumeli me boste, da sem1 to prenesla zato, ker sem vedela, da sem dala svoje otroke v dar domovini za osvoboditev slovenskega naroda. Povem svetu in vsem narodom, da za svobodo domovine ni prevelika" nobena žrtev. Sinovi in hčere Slovenije, pojdite t veseljem na klic naše domovine! Kaj boste pustili brez maščevanja kri, ki se je po nedolžnem prelila? Ali boste dopustili, da nam naši sovražniki, tujci, uničijo še to, kar nam je hudobni Lah še pustil? Vsi in vsi žrtvujmo svoje moči do popolne svobode, da bo naša domovina čista, da ostane čista. Krivci pa, ki so tako daleč pripeljali, da je toliko žrtev, naj se kaznujejo. Slava tem, ki so prelili kri za našo svobodno slovensko domovino!« Tako je povedala stara Marija. Ganjena množica v dvorani je vstala. Gromko so zadoneli klici. V stoterih spopadih prekaljeni borci, drzni politični delavci, vse slovensko ljudstvo je pozdravljalo to svojo mater. Predsednik zasedanja Zbora odposlancev jo je povabil v častno predsedstvo. Na tretji seji 3. oktobra 1943 je Zbor odposlancev odobril predlog, naj se zaradi obrambe domovine mobilizira vse ljudske sile slovenskega naroda in vsa njegova gmotna sredstva. Sledil je referat člana IOOF Zorana Poliča o graditvi nove ljudske oblasti in vključevanju prebivalstva v narodnoosvobodilno borbo. Govoril je o prevzemu oblasti po Osvobodilni fronti kot celoti, kako je OF pristopila k izvedbi tega sklepa, kako je organizirala ljudsko oblast, o temeljih nove oblasti, sodelovanju civilne oblasti OF z vojaško upravno in zaledno oblastjo ter Narodno zaščito, o zaščiti prebivalstva pred letalskimi napadi, šolstvu, propagandi, industriji in obrti ter o boju proti peti koloni in izdajalcem. Član IOOF dr. Marijan Brecelj je govoril o gospodarstvu, financah in pre- hrani, najprej o pregledu dotedanjega gospodarskega prizadevanja v okviru osvobodilnega gibanja, nato o načelih pri reševanju raznih vprašanj, nujnosti najpotrebnejših ukrepov in organizacijskem sistemu za izvajanje načelnega gospodarskega načrta — od osnovnih terenskih gospodarskih odborov preko rajonskih in okrožnih do Osrednje gospodarske komisije. Takoj po krajši diskusiji je povzel Boris Kidrič iz referatov in diskusij zaključek, da se je Osvobodilna fronta razvila v slovensko narodno oblast, ki jo predstavlja Zbor odposlancev slovenskega naroda. Ker tega Zbora ne bi mogli sklicevati ob poljubnem času, naj bi Zbor izvolil Vrhovni plenum OF, ki bi bil hkrati vrhovni organ suverene zakonodajne in izvršne oblasti ter vrhovno politično vodstvo Osvobodilne fronte. Štel naj bi 120 ljudi. Kolikor ga ne bi mogli sklicati, bi njegove posle opravljal Izvršni odbor OF kot izvršni organ Plenuma OF kakor tudi Slovenskega narodnega osvobodilnega odbora in celotne Osvobodilne fronte. Ta Izvršni odbor OF oziroma Predsedstvo SNOO naj bi imel deset članov, med njimi predsednika, tri podpredsednike in sekretarja, izbral pa naj bi ga Zbor odposlancev slovenskega naroda. Po tej obrazložitvi je Boris Kidrič prebral predlog sklepa Zbora odposlancev slovenskega naroda o predstavništvu in vodstvu slovenske narodnoosvobodilne borbe in začasnih organih ljud- ske oblasti v vojnem razdobju. Tudi • predlog je bil z navdušenjem in sogias no šprejet. ... . Po dnevnem redu so sledile voli v Izvršni odbor OF, v Vrhovni plenu OF in za slovensko odposlanstvo AVNOJ. Ker pa je Zbor odposlancev z prejšnji dan potrdil ponovno izvoli dotedanjih članov Izvršnega odbora v > je po predložitvi predloga za volitve Plenum in v AVNOJ delovno Predse° stvo pooblastilo Borisa Kidriča, da tega prebere Zboru in izvede volitv • Lista kandidatov za Vrhovni plenu slovenskega naroda je štela 120 člano > lista kandidatov za odposlanstvo AVNOJ pa 40 članov. Boris Kidrič s je pri branju ob vsakem imenu obrni na Zbor odposlancev, če ga ta sprejm ali ne. Vse kandidate so z viharnim odobravanjem soglasno izvolili. Pre koncem zasedanja je Zbor odposlance^ sprejel proglas Slovencem in Slovenkam ter resolucijo. Predsednik AVNO je z navdušenjem pozdravil in spreje vse zaključke in odloke na Zboru te zaželel, da bi na skupnem zboru vsen delegatov jugoslovanskih narodov položili temelje za novo Jugoslavijo in novo ljudsko oblast. Zaključno besedo je imel predsed-nik IOOF Josip Vidmar in ko se je v imenu Izvršnega odbora in Vrhovnega plenuma zahvalil za zaupanje, je dejan »Tu, pred zborom odposlancev polagaj" svečano obljubo v imenu nas vseh, da bomo v vsem našem delovanju zasledovali veliki cilj, ki si ga je postavil Osvobodilna fronta, to je osvobodite^ slovenskega naroda, združitev vseh jugoslovanskih narodov v svobodni in demokratični Jugoslaviji, kakor tudi ustanovitev močne in resnične demokratične ljudske oblasti med Slovenci.« Zborovanje so zaključili 4. oktobra 1943 ob treh po polnoči. Po zborovanju je partizanska igralska skupina upriz0' rila dramo Mileta Klopčiča »Mati«. Začelo se je novo obdobje osvobodilne borbe, ki se je končalo poldrugo leto kasneje z veličastno zmago in s° bili vsi sklepi ter nameni Kočevske®8 zbora izpolnjeni- • Prvič v naši zgodovini so se sred ogorčenih bojev, ki jih je bila z zakletim sovražnikom slovenskega narod8 Narodnoosvobodilna vojska, zbrali svobodno izbrani izvoljeni odposlanci slo' venskega ljudstva in zastopniki-, narodnoosvobodilnega gibanja iz vseh slovenskih pokrajin. Že samo to dejstvo daJ^ Zboru odposlancev v Kočevju zgodovinsko obeležje in pomen. Če hočemo Zbor in njegovo vsebino vsaj približuj prav oceniti, je treba poudariti, da J bil to Zbor, ki je zrasel na temelj^ pristne ljudske demokracije in iz najusodnejše borbe, kar jih je kdajk0^ bojeval naš narod. Preko Zbora odposlancev je spregovorilo samo slovensk ljudstvo. Zato so tem pomembne)58 dejstva, ki z načelne strani"osvetljuje! tehtnost nekaterih zaključkov prveg Zbora odposlancev. Zbor se je enoglasno — brez kakršnekoli diskusije — odločil za neizprosno borbo proti okupatorju ne glede n žrtve, ki jih taka borba nujno terja, vprašanje, ki ga je predsednik IOOF vsej širini in globini postavil pred Zbp^ ali Zbor potrjuje pravilnost dotedauh poti Osvobodilne fregite, pa čeprav J. ta pot terjala žrtve, je Zbor odgovor brez pridržka pozitivno. In ne samo 1 Ugotovil je, da bi bilo brez borbe 5 več žrtev in je doma in pred sveto slovesno naglasil, da je samo neizpi"05 na oborožena akcija rešila slovenski h' rod pred poginom. Zaupnica, ki jo je Zbor odposlane® izrekel Izvršnemu odboru, je bila ed>* stvena v naši politični zgodovini. To J bila zaupnica Osvobodilni fronti kot g banju, vsej vsebini in smeri Osvob dilne fronte. 1 b. Zbor odposlancev je enodušno 0 , sodil belo in plavo gardo ter zahtev ’ naj ju ljudska oblast energično in br « usmiljenja iztrebi. S tem je dal ® slovenski narod, slovensko ljudstvo k naj odločnejši odgovor vsem tistim H. dem brez hrbtenice, ki bi. radi »PorIL rili« ogenj in vodo, podjarmljeni nar in njegovega zatiralca, borca za svoO do in ogabnega izdajalca. Zbor odp slancev je slovesno izpovedal, da mogoča samo ene vrste enotnost, n® , reč borbena enotnost slovenskih na nih množic, skovana v borbi in za rod' bor- bo proti okupatorju, ki jo je že ustv® rila Osvobodilna fronta. .. Nadalje se je Zbor brez pridr^ izjavil za novo, demokratično, na rodni enakopravnosti temelječo slavijo in je tako s svoje strani dol’ nesel zgodovinski delež k nerazdru• vemu, enakopravnemu bratstvu Ju® jf slovanskih narodov. S svojimi bur18 r spontanimi ovacijami za Tita jf -'j o izkazal vso globoko ljubezen, ki ® j-g gojile slovenske narodne in lJd ;ji množice do preizkušenega voditelj ^ vrhovnega komandanta. Ponovno 1 najneposrednejši način je izrazil .j, tudi povezanost vsega slovenske® vseh jugoslovanskih narodov. žje-Končno je dal Zbor odposlance de na svojo sestavo in svoje u2ot°ZI)anj duška enemu izmed osnovnih sp° 0. osvobodilnega boja, da so ljudske žice tiste, na katerih je treba $ je usodo slovenskega naroda. S temXgn-— ne glede na vse svoje drugo ve eIiii sko delo, ki ga je opravil — v nSlceg3 slovenskega naroda in s^°ve„adati' ljudstva položil temelje za vso n njo borbo, smer in perspektivo, Preko svobodno izvoljenega nesvobodnih odposlancev slovensk S ni» roda in resničnih ljudskih PreC1j saP>-kov je spregovoril slovenski nar j.jai' Zato je bilo tedaj še jasneje ko getfl koli prej, kaj narod in ljudstvo in kdo ju zastopa. MESTO, KI SE VRAČA V ŽIVLJENJE bil ta kup ruševin kdaj njun dom? Ali pa morda I tista vegasta in razbrazdana podrtija, ki se ji je včasih B -eklo hiša? I H A čemu neki bi ju motili v tem trenutku s tako brezpomembnimi vprašanji. Ali je bil ali ni bil — tega tako ali tako ne more nihče več spremeniti. Naj ostaja pri svojih otroških igrah. Še sreča, da to zmoreta. . Skorajda bi jima zavidal to srečo. Bi, če bi ne vedel, bosta morda že v naslednjem trenutku morala občutiti ls*-o, kar se je zgodilo nekega dne v tem letu, ko urni kazalci .a kontrolnem stolpu železniške postaje niso mogli več do-°bčati svojega ustaljenega kroga. Ob petih in dvanajst '»nut. . Čas, ko je smeh zamenjal jok, čas, ko se je pesem morala Jjbakniti žalostinki. In vendar je zdaj treba vse to potlačiti l°boko v sebi. Res, težko, skorajda nemogoče je kaj takega eriati. Z razumom in čustvi moža in žene postati tak, kot sta ta dva fantiča na kupu ruševin, pozabiti na bolečine, žalost, obup in si venomer znova dopovedovati .. .delati... delati... delati. Razdejano mesto se mora vrniti v življenje, mora se še enkrat roditi. In fantiča se bosta morala igrati na tem kupu ruševin vse dotlej, da ne bodo prišli odrasli in jima odpeljali ta njun nenavadni peskovnik. In vrača se. Tako zelo počasi. A zagotovo. Mislim, da zdaj tudi ljudje verjamejo v to, da se mesto vrača v življenje. Zato so tudi s skrajnim naporom svojih človeških sil pripravljeni pozabiti na urne kazalce, ki niso mogli mimo pete ure in dvanajstih minut. Kakšno bo novo mesto? In čez koliko let, morda tudi desetletij bo spet tako živahno, kot je že bilo doslej? Pa zdaj ni časa premišljati o tem. Bo — in treba je v to zaupati in verovati. Predvsem pa je treba najprej izbojevati bitko s časom. Jesensko deževje in zima pretita. Stanovanje je zamenjala ulica. Vse, kuhinjo, dnevno soho in namesto spalnice — šotor iz strešne lepenke in prtov. Kako dolgo bo treba še vzdržati? Onstran ceste čeljusti bagra požirajo hišo, ki je ni več. Bager s koprsko registracijo. Kako je ta zašel sem, ne ve niti bagerist. Pravi, da so ga poslali kot pomoč in da so ga jim tudi pustili. Še nekaj dni, potem ga bo odpeljal drugam. In tako naprej, dokler ne bodo šoferji težkih tovornjakov odpeljali poslednjega kupa ruševin. Čeljusti bagrov hlastajo. V tej in sosednjih ulicah iiiiiiiiiia •» .**V; ■ -Er ' M ^ ruševin zbirajo prebivalci vse, kar je sploh še uporabnega. Okenske opa-z6, vrata, železje, instalacijo. Vse, kar ima še količkaj vrednosti in kar bo 5e mogoče uporabiti. Ob cestah nastajajo pravcata skladišča. Nekaj tega ]e moč uporabiti že zdaj. Po pločnikih nasproti ruševin pa so si prebivalci Skopja uredili1 prva zasilna prebivališča. Da bi se zavarovali vsaj pred dežjem ' Y satelitskih naseljih pa se bliža bitka s časom k svojemu višku. V naselju Y}ae, ki ga grade slovenska podjetja, postavljajo monterji ljubljanskega .šilita montažne hiše. Pripovedujejo, da so njihove obveze največje. Do ^uarja bodo postavili 100 četvorčkov, 100 dvojčkov, 140 enostanovanjskih ^}°ntažnih hišic, šolo za 1000 otrok in večino servisov za to naselje. Štirje j^°nterji v dveh ali treh dneh postavijo zidove. Delajo, dokler se vidi. Po-,eko »Tako ne gre!« je obtožujoče vzkliknil Karl Schulz. »Moje življenje je vseskozi pošteno.« Stal je sredi kuhinje kot skala, ki se upira nemiru Valov. Eva je zlagala posodo od zajtrka. »Žal mi je, Karl, če bi ti povzročala neprijetnosti.« »Jaz sem človek,« je priznal, »ki ga nič tako lahko ne prizadene — in včasih ■ so me moji stari tovariši imenovali celo železnega Schulza. Toda to, kar vse moram preživljati zadnje dni, je v resnici preveč.« Nenadoma se je brez moči pogreznil v stol. Zamolklo je zamrmral predse: »Svet je razdejan!« »Ne bodi žalosten.« Eva je nežno položila roko na njegovo ramo. Nejevoljno jo je otresel. »Nisem žalosten! Samo jezen in zaskrbljen.« Povesil je glavo. »Tu je črv,« je temačno nadaljeval, »že nekaj dni gre vse narobe. Tovariši so naenkrat tako nenavadni, Marlene je preko noči izginila, kot bi ji bil kaj storil, ■ in moja sestra ima pred mano skrivnosti ... Pridejo časi, ko je vse narobe in svet je tedaj kot obit z deskami.« »Karl... Če je Marlene Sohnenberg čutila, da spadh h komu drugemu ... pusti jo, naj gre. Potem te tako ni več vredna« Tovariši 67 »Da, da. Stvar je urejena. Vendar me nikar ne skušaj zmešati! Ves čas govoriva namreč o tebi!« »Res se trudim, da bi te ne razočara- »Tovarištvo in družina,« je govoril Schulz s prepričanjem in poudarkom, »d°" movina in dom — to je, za kar živimo. Sliši se napihnjeno, vem. Mislim pa odkritosrčno. In najvažnejše: zaupati moramo. V samega sebe in v svoje bližnje. Eva, kaj se torej ne moreva vselej in o vsem pogovoriti? Kaj je bilo doslej med nama takega, kar bi mi ne bila mogla povedati?« »No, dobro,« je pogumno rekla Eva. »Ko ravno govoriva o tem ... Karl, mislim, da bom dobila otroka« »Kaj?« Schulz je strmel v sestro kot v neko prikazen. »Kaj si znorela? Otroka??* »Da. Kaže tako.« »Veš zanesljivo?« »Prilično. Če bo vse šlo normalno.. •* »Najprej moram to prebaviti,« je tiho odvrnil. In potem je odnehal s svojo strogostjo in bratovsko razkačenostjo ... končno je oboje nadomestil z nekim zadržanim veseljem. »Če je res, dekle!« Vzel je njeni roki, ki mu ju je voljno prepustila. Vstal je in jo potegnil k sebi na prsi. In s svojimi velikimi dlanmi 1° je pobožal po drobnem hrbtu. »Moj mali deklič ...« Nato pa, povsem nenadoma, je odrevenel. Zgrabil jo je za ramena in jo nekoliko odrinil od sebe. »In oče?« »Ta še ničesar ne ve« Eva je smehljaje prosila razumevanja. »In zaenkrat naj tudi še ničesar ne izve. Počasi bi ga rada privadila na to misel. Sicer se mi bo preveč prestrašil.« »Eva,« je spregovoril Schulz z nekim čudnim prizvokom v glasu, »naj to pomeni, da mi fantovega imena nočeš imenovati?« »Da,« je odvrnila preprosto in z velikim prepričanjem, »tako je. In tako naj do nadaljnjega tudi ostane.« Schulz je bil na črpalki ves dan zelo siten gospodar. Opoldne ni šel domov. Kosil je v nekem lokalu. In jesti mu ni teknilo. Zvečer, po delu, je telefoniral prijatelju Hirschu. »Govoriti moram s teboj. Imaš čas?« Hirsch je imel vselej čas... vsaj za Schulza. Prišel je ponj s svojim športnim avtontobilom in peljala sta se po ulicah Rheine-Bergena proti Schulzovemu stanovanju. »Na prave ženske se razumem,« je živahno pričel Martin Hirsch, »Ali jih imaš povsem ali pa sploh ne. Vmesne stopnje pri teh ni« »Kaj naj bi to?« je nerad vprašal Karl Schulz. »Videti je, da si je dama Marlene Son-nenberg privoščila stranpota, ki se splačajo ...« Hirsch je povedal to s poudarjeno brezbrižnostjo in pozorno ogledoval cestni vrvež,, saj se je pravkar končal delovni dan. »Kdor hoče, naj pusti« Schulz je deklamiral, kot bi držal govor. »Za nikom ne letam!« »Moško stališče!« < »...ali idiotsko! Od kod pravzaprav veš, da je odšla?« »Kerze je nekaj namignil. .. Zdi se, da bi rad postal tvoj naslednik.« »Kerze je svinja.« je zagodrnjal Schulz. »Seveda pa bo ostal naš tovariš.« »Jasno! In če bi nas oropali hiše in žene ali tistega ostanka naše vesti . .. Tovariši bodo vedno naši dobri prijatelji. Pa f ovn riši 68 pustiva to. Je draga Marlena tvoja edina skrb? Ali je zaradi Meinersa?« »Tudi to,. .« »Daj že 'na svetlo svoje skrivnosti.. .« »Skrivnosti,« je ponovil Schulz z raskavim krohotom. In bil je krepko pripravljen, da opravi z enim udarcem vse — da pove vse, kar muči njega in kar bo povzročilo sočutje tudi prijatelju. »Eva bo dobila otroka.« Hirsch je zavrl, da je vozilo zaneslo sem in tja. Spodbudno je predlagal: »Daj, izstopi. Ostanek poti pojdiva peš.« In medtem, ko je Hirsch zaklepal avto, je zbegano mrmral: »,.. to vendar ne more biti res ...« Molče sta prijatelja odšla po ulicah. »In oče?« je končno vprašal Hirsch. Schulz je zaničljivo zmignil z rameni. »Oče? Nekdo pač. Eva se brani povedati njegovo ime...« Nenadoma se je ustavil in s silo zgrabil prijatelja za roko. »Poglej si no tega mladeniča!« Z brado je pokazal na hišo, v kateri je sam stanoval. »Kaj se ti fant ne zdi tudi znan?« »Ce se ne motim, je mladi Gisenius,« je nič hudega sluteč odvrnil Hirsch. »In kaj stika mladenič ravno okrog moje bajte?« »Ni treba, da to kaj pomeni ,v .« »Stvar smrdi.« Schulz se je jel odločno premikati. Naravnost proti mlademu Giseniusu. Ko je Klaus zagledal širokoplečega Schulza, kako se mu približuje, je skušal narediti kolikor mogoče ravnodušen obraz. Schulz ga je takoj pograbil za ovratnik suknjiča. »Ka j počen j ate .tukaj?« »Kako? Na sprehod grem. Je prepovedano?« »Tako ... na sprehod ... ravno mimo mojih hišnih vrat? ... Pojdite malo z nama, mladi mož!« Odločno je potisnil Klausa v hišo. Eva je že stala pred stanovanjskimi vrati. S strahom je gledala vsem trem možem nasproti. »Tako zgodaj te nisem pričakovala, Karl.« »Mene ne... Morda pa tegale tukaj!« Eva in Klaus sta se pozdravila, obkrožali pa so ju pazljivi pogledi prijateljev. Delala sta se, kot bi se po dolgem času videla prvič. »Ti dob go gre, Eva?« »Da. Zdaj mi gre dobro.« »Potem pa lahko spet odidem ...« »Ostanite!« je odločno' zapovedal Schulz in rinil vse prisotne skozi predsobo v dnevno sobo. »Sedite,« je ukazal. »Karl,« je, proseče spregovorila Eva. »Nobenih nepremišljenosti!« je predirljivo vzkliknil Hirsch. »Tu sem jaz gospodar,« je ugotovil Schulz. »Ali kdo dvomi?« Svareče se je postavil pred Klausa Giseniusa. Zdaj se je Hirsch prerinil medenj in med mladega moža. »Človek, kaj pa je s tabo?« Malomarno je tipal proti Schulzevi pesti. »Kaj se naenkrat ne znaš več obvladati in si pobesnel?« To je bilo najbolj učinkovito sredstvo. Schulz se je ponašal s tem, da se je vselej znal obvladati. In Hirsch je to vedel... že več kot petnajst let. Klaus je imel kljub temu občutek, da se mora odločno braniti, če se noče znajti v Schulzevih krepkih rokah. Rekel je poudarjeno napadalno: »Tudi pravice hišnega gospodarja nikakor niso neomejene!« »Martin, si slišal?« je razdraženo vprašal Schulz. »Je to način!« Tovariši 69 »Pusti ga, naj govori,« ga je tolažil Hirsch. »Mladenič govori kot jurist. Videti mu je, da je sin svojega očeta.« »Jurist — sprejmem. Toda o mojem očetu raje molčimo.« »Moj tovariš je« se je vmešal Schulz. »Vem.« Klaus se je prvič nasmehnil. »Vsaj vi STE NJEGOV ...« Preden bi situacija utegnila ponovno postati nevarna, se je vmešala Eva. »Na sviddnje, Klaus!« Proseče je pogledala Hirscha. Razumel jo je. Tudi sam je hitro dejal »na svidenje« in popeljal mladega moža k izhodu. Eva je stopila k bratu. Privila se je k njemu in zašepetala: »Sicer te ne morem vselej razumeti... prepričana pa sem, da ti je le najboljše v mislih ...« To ga je ganilo. In ko se je Hirsch vrnil in mu prav tako poln razumevanja pokimal, je Schulz začutil, da so se mu oči vrag vedi zakaj ovlažile. Prejle se ni obvladal ... Sestra in prijatelj pa mu ničesar ne očitata. Zdelo se mu je čudovito. »V bodoče,« je slovesno izjavil, »bom spet poosebljeni mir. Dokazal vama bom...« »Gotovo se neskončno dolgočasite, kaj?« 1 se je doneče zakrohotal Frammler. »Iščete človeka, ki bi za kako urico poklepetal z vami?« »Menite, da bi bili vi primerni?« je vprašal Tantau z neznatnim smehljajem. »Vsakdo pride enkrat k meni... In četudi na svoji zadnji poti.« Frammler se ni obotavljal sprejeti obiskovalca. Taptaua je najel Gisenius. In kar je storil Gisenius, je bil zakoh za tovariše nekdanje Schulze- ve skupine. »Najprej v dobro sobo,« je dejal nato z veliko gesto. Peljal je gosta v »pripravljalnico« podjetja ZEMLJA IN OGENJ. Ne nazadnje iz poklicne nečimrnosti. Bil je prepričan, da bo naredil na Tantaua pri delu prav posebno spoštljiv vtis. »Kar poglejte. Vse praktično in smotrno. Neoporečno snažno in kljub temu ne brez določene slovesnosti.« To poveličevano »slovesnost« naj bi menda povzročila razsvetljava. Čeprav je bil zunaj dan, je v sobi gorela električna luč — domiselno narejena v obliki sveče. Omare s kemikalijami in drugimi snovmi so se svetile zamolklo belo. Delovno mizo sredi sobe, pod reflektorjem, ki je bil trenutno izklopljen, je pokrivala snežnobela rjuha. Pod rjuho obrisi človeškega telesa. »K mojemu poklicu sodi,« je prizadevno razložil Frammler, »posebna taktnost.« »In kaj razumete pod tem?« »No — najprej popolno pieteto, zakaj trupla, ki jih prirejam, lahko to v modernem inštitutu moje vrste zahtevajo. Sem spada razsvetljava. Povsem neprimerno se rni zdi, da bi se ukvarjal z golimi trupli, ki mi jih ljudje zaupajo, pri dnevni svetlobi. Okna zagrnem Z debelimi, preko vse stene segajočimi zavesami. Tako dosežem neko specifično vzdušje. Na kratko in jasno: počnem vsemogoče, da imajo svojci umrlih občutek, češ, njihovi rajni in ljubi so v vzornih rokah.« Tantau je zamišljeno pokimal. »Posledica vs^ga tega — debeli 'računi.« »Primerni,« ga je rahlo popravil Frammler irfmežikal proti obiskovalcu. »Gospod Tantau^ videti je, da lahko marsikaj prenesete. Tukajšnji vonj spodi sicer vsakogar .., Ali vam nos ne dela?« »Nič koliko ur sem preždel v podobnih prostorih. Vsekakor nikoli v tako negovanem okolju.« 1 "v a r iS: 70 »Vse vračunano v ceni.« Frammler s® je ponosno nasmihal. Nato pa je pazljiv0 premotril gosta. Zakaj pravzaprav stran' pota v moj poklic? Mogoče mislite, da me boste lahko na ta način bolj uspešno ‘z' prašali?« »Zakaj? Kaj vas je treba izprašati. Mbrda o truplu, ki ste ga takrat imeli za truplo Michaela Meinersa?« Frammler se je raztreseno ukvarjal s svojimi instrumenti. Končno je oklevajoč® vprašal: »Od kod pa veste, .kako je bilo la' krat?« »Ničesar ne vem. Lahko samo ugi-bam ... Toda vi ste bili zraven . .. pri d® kletu... in pri usmrtitvi Michaela Mel' nersa.« Frammler je obmolknil. Medtem, ko je malce odmaknil, je gledal Tantaua z rastočim nemirom. »Kaj mi pravzaprav hočete? Takrat... To je še vse predaleč z_ nami. Izbrišimo! Bilo je' dekle, bili so ,y° jaki. In vojaki že dolgo niso videli nobe-nega krila... Nekdo je dekle premočno z gnal v seno... Pod senom je ležala bran^ ali kaj podobnega. Uboga stvar je naravnost z glavo zadela obnjo. Smola. Goto pa je storila naglo smrt in brez bolečin-* »Lepa hvala, gospod Frammler. Poda ste mi zelo stvaren opis ...« »Realist sem. Dekle ni bilo zmožno rav no velikega odpora ...« »Prav tako kot vaš tovariš Meiners?* »Natanko! Življenje je pač trdo. Sla*^ či gredo k vragu. To je zakon naravn®8 izbora.« ^ »To je zakon vzreje plemenskih bik°^g je mirno pridal Tantau. »In prav malo j veseli živeti v svetu, kjer imajo le m<%’ možnost, da se obdrže pri življenju.* Koncentrat tragičnosti Kot zatrjujejo naši mladi in ukaželjni ljudje na univerzah, predstavlja študij iz dneva v dan večji duševni napor ... Prav imajo po svoj'S. Malodane vsi učni načrti maksimalno angažirajo psihične zmogljivosti študenta, povsem pa pozabljajo na najosnovnejše potrebe po fizični kondiciji mladega organizma. Posledica: številna obolenja, nevroze in vrhu vsega še slabi študijski uspehi. Zdravniki — katerih besede običajno vzamemo res- no — menijo, da je rešitev problema precej enostavna. Samo študijske načrte da moramo dopolniti z minimumom, posvečenim telesnemu razvoju naših študentov, so dejali, pa bo situacija v ordinacijah za študente na moč drugačna. Kaže pa, da so za marsikoga ta spoznanja enostavno neprebavljiva. Tako je nedavno predavatelj na fakulteti za elektrotehniko vzkliknil: »Ja, le čemu naj bi se naši fantje ukvarjali s telovadbo, saj se tudi študenti na Visoki šoli za telesno kulturo ne ubadajo z elektrotehniko!« : Resda, pravcati koncentrat tragikomičnosti, nepotreben vsakršne razlage. Prevelike oči Naša republiška košarkarska tekmovanja je v zadnjem času napadla nalezljiva bolezen. V enem izmed minulih kol je bila od treh tekem ženske lige odigrana le ena. Tudi v vzhodni skupini druge lige sta bili dve tekmi manj, v zahodni pa je eno izmed moštev odstopilo že ob začetku tekmovanja. Zaman hodijo na igrišča nekatere vrste tudi v okrajnih, mladinskih in drugih tekmovanjih... Večina klubov se opravilu je s pomanjkanjem denarja, manj s premajhnim številom igralcev. Torej, niso preudarno gospodarili aU pa so si nakopali z uvrstitvijo v najrazličnejše %e stroške, ki jih njihov šep ne zmore. Zanimivo je, da so se Prav ti klubi ob začetku sezone krčevito in zagrizeno Potegovali za uvrstitev v ta tekmovanja, od katerih sedaj odstopajo. Trdili so, da ie njihovo mesto prav v teh ligah, ki so jim sedaj tako odveč. , Za letos sicer ni moč najti zdravila tej bolezni, ki So ji botrovale prevelike oči. Bo jim se le, da se bo hljub bridkim izkušnjam fPet ponovila prihodnje le- Prav na univerzah in visokih šolah, pri skorajšnji vodilni generaciji jutrišnjega dne, imamo danes priložnost, da prenehamo z dosedanjo prakso splošnega omalovaževanja telesne vzgoje in enkrat za vselej prekinemo začarani krog... TELESNA VZGOJA IN ŠPORT NASlH VISOKOŠOLCEV NA PREPIHU Dober dan, telovadba! Številke... Pred leti je predstavljal akademski športni klub »Olimpija« nekakšno žarišče telesnokulturnega življenja ljubljanskih viso-košolcev. Danes so ,to samo še spomini. Stari in obledeli. »Olimpija še živi, le s študenti nima skoraj ničesar več skupnega,« pravi Alojz Fridl, referent za 'športno dejavnost pri Zvezi študentov ljubljanske univerze. »S tem ni rečeno, da je športna dejavnost na naših visokih šolah povsem zamrla. Med letom prirejamo fakultetna in medfakultetna tekmovanja, ob posebnih priložnostih pa razne športne prireditve. Za seboj imamo, poleg tega že precejšnje število smučarskih in plavalnih tečajev...« Optimistično vzeto, sc danes ukvarja s športom v okviru ZS približno tisoč visokošolcev. Številka je bržkone malce zaokrožena navzgor, saj govori anonimna anketa, napravljena med ljubljanskimi študenti, nekoliko drugače. Iz nje je namreč razvidno, da se ukvarja komaj vsak sedmi ljubljanski visokošolec s športom enkrat ali večkrat na teden. Seveda so v to število zajeti vsi aktivni športniki, neregistriranih in registriranih v vseh mogočih društvih. Anketa še ugotavlja, da so vzroki za registrirani in registrirani v preobremenitvi s študijem (25,4 °Io anketirancev), slabih materialnih pogojih (14,2 %), oddaljenosti od mesta in športnih naprav (14,5 %), nezadovoljivem zdravstvenem stanju (10,2 %) itd. Ta in še mnoga druga zaskrbljujoča dejstva v zvezi z vse številnejšimi primeri, ko se Študentje zatekajo v ambulanto ■ Zavoda za zdravstveno varstvo ■ študentov, kjer iščejo pomoč in nasvete zaradi nevrotičnih obolenj, so napotili Komisijo za telesno kulturo pri univerzitetnem svetu, da je že pred časom najela nekaj telovadnic in sklenila pogodbo s honorarnimi strokovnjaki, ki so takoj pričeli z organizirano vadbo. Udeležba študentov na urah pa je bila dokaj skromna in kmalu je bilo jasno, da bo treba ubrati nove poti. V študijskem letu 1961/62 so bile ustanovljene fakultetne komisije za telesno kulturo in udeležba pri vadbi se je dvignila od prejšnjih 5 % na 7 %. Lansko leto pa so se fakultete v pogledu telesne kulture v precejšnji meri osamosvojile; same so najele te-lesnovzgojne objekte in sklenile v pogodbe s strokovnjaki. Vendar akcija ni rodila zaželenih uspehov. Udeležba pri urah telesne vzgoje je ponovno padla na 5 %. Nekateri sicer trdijo, da je več kot polovico študentov kljub vsemu vključenih v različna športna društva. Rezultati pravkar omenjene ankete seveda te trditve povsem demantirajo, posebno če porrfislimo, da je po- ložaj pri onih študentih, ki niso izpolnili anketnih listov (2200) po vsej verjetnosti še slabši, kot pa pri anketiranih visokošolcih. Analiza Sekretar Komisije za telesno kulturo pri Univerzitetnem svetu Gregor Hiti meni, da moramo iskati vzroke za tako kritična dejstva na področju telesno-vzgojne dejavnosti ljubljanskih visokošolcev, predvsem v ne-' osveščenosti učiteljev in slušateljev o potrebnosti in koristnosti redne športne aktivnosti. Torej, prepričati ho potrebno vse univerzitetne in visokošolske forume, od najvišjih do najnižjih, ter z njimi vred tudi vse učitelje, da je telesna vzgoja del vzgojno-izobraževalnega procesa na univerzi. 4 Dokaze za veliko neosveščenost doživljamo dandanes tako-rekoč na vsakem koraku. Številni visokošolski učitelji sploh nočejo premišljevati o problemu, ali pa na videz z vsem soglašajo. Takrat pa, ko bi morali na primer le premakniti svojih 45 minut za uro ali dve naprej, oziroma nazaj — da bi lahko vnesla fakulteta v urnik uro telesne vzgoje — njihove dobre volje v trenutku ni več. Dogaja se tudi, da skušajo nekatere fakultete V želji po kritju in dobrem glasu, nastaviti za telesno vzgojo le srednje in višje izobražene strokovnjake, kar spet govori o skrajnem nerazumevanju vprašanja ter o veliki neosveščenosti. Seveda se rezultati tega odražajo v praznih ali na pol praznih telovadnicah, ki jih plačujejo fakultete za vadbo svojih študentov. Kot vzrok za športno neaktivnost so navedli študentje v > svoji anketi tudi prenatrpan urnik in z njim v zvezi pojnanj- . ■ kanje časa. V marsikaterem pri-meru je urnik resnici na ljubo tako obsežen in vrhu vsega tudi tako nesmotrno razporejen, da . so študentje dejansko v stiski s časom. Nekatere fakultete menijo, da je to dovolj tehten vzrok, da je telesna vzgoja in vsakršen šport povsem odveč. Dejansko je seveda stvar povsem nasprotna. Čim yečja je psihična obremenitev, tem, večja mora biti protiutež, tem intenzivnejša mora biti sprostitev! S tem seveda 'ni rečeno, da želi komisija za telesno kulturo na univerzi ublažiti študijski režim in na ta način omogočiti vsem študentom aktivno rekreacijo. Ne, komisija le predlaga smotrnejšo uporabo prostega časn študenta, v katerem bi se dal; ootlej brez dvoma na j ti. nekaj tedensko tudi za zdravje. Predi- >goj za to so malce bolj urejeni urniki, s čim ' manjšim številom »lukenj«. Med kofciico subjektivnih či-niteljev, ki so krivi zax takšno raven telesne kulture na naši univerzi, moramo omeniti še relativno pomanjkanje telesno-vzgojnih objektov, dostopnih univerzi ob primernem času. Vendar pa po drugi plati ugotavljamo, da tudi že obstoječe kapacitete doslej niso bile izkoriščene. Univerza . namreč razpolaga s telovadnicami in igrišči pri TVD Partizan Trnovo, Vič in Moste. Z izselitvijo Visoke šole za telesno kulturo v -nove prostore na Kodeljevem pa bo univerza pridobila v dopoldanskem času tudi telovadnico in igrišče Partizana na Taboru. Na voljo .bo torej 162 ur tedensko v prostih telovadnicah, kar bi bilo za začetek dovolj. V tem času bi namreč lahko vadilo enkrat tedensko po dve uri 2075 študentov, kar je dovolj, da uvedemo telesno vzgojo kot obvezen predmet v prve letnike. Predlogi — rezultati Medtem, ko se danes na ljubljanski univerzi in visokih šolah borimo, da bi prepričali odgovorne forume, da je telesna vzgoja nujni in sestavni del izobraževalnega procesa, je v svetu že na večini univerz telesna vzgoja obvezen predmet, Marsikje celo ne samo dva semestra, temveč štiri in več! Da omenjamo pri tem ameriške univerze, je skorajda odveč, prav tako ruske. Zanimivo pa je, da so si o tem na jasnem že v vseh zahodnoevropskih državah (razen v Portugalski) in prav tako na nekaterih naših univerzah, nike obvezno telesno vzgojo. Apel je pri nekaterih visokih šolah že rodil zaželene uspehe. Tako bo imela letos na primer Tehnična fakulteta V svojem urniku tudi telesno vzgojo, pa tudi Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, ter Elektrotehniška fakulteta bodo po vsej verjetnosti že v letošnjem letu pristopile k reševanju problema telesne vzgoje, in nastavile za to potrebne strokovnjake. Dva razloga Marsikomu je po vsej verjet-. nosti vprašanje telesnovzgojne aktivnosti naših visokošolcev, našega bodočega vodilnega kadra novo in morda celo — odveč. Vendar, poglejmo, kaj pravijo na primer o tem zdravniki v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo študentov: Število bolnikov, ki se zatekajo po zdravniško pomoč, raste iz leta v leto. Mlajši študentje imajo najbolj pogosto lažje di-stonične težave. Večina pacientov je v srednji šoli redno telovadila in gojila razne športe, medtem ko so na univerzi opustili vsakršno tovrstno aktivnost. Pri teh začetnih nevrotičnih težavah je najboljše zdravilo nasvet, naj si delo urede tako, da se bodo lahko vsaj dvakrat tedensko po nekaj ur zopet posvečali svojemu športu. Že po kjer imajo telesno vzgojo kot obvezen predmet že tretje leto (na primer v Sarajevu). Naš sedanji največji problem je uvedba predmeta, pravijo člani Komisije za telesno kulturo na univerzi. Dalje komisija meni, naj bi sprejele univerzitetne uprave in sveti naslednje predloge: • V vse fakultetne statute naj se vnese odstavek o položaju telesne kulture slušateljev na fakulteti. Iz njega naj bo razvidno; da je fakulteta zainteresirana . na skladnem psihofizičnem razvoju slušateljev ter na večanju njihovega celotnega delovnega potenciala. V ta namen naj uvedejo vse fakultete v svoj učni načrt — vsaj v prve letnike — predmet »telesna vzgoja«. Učni program naj teži h kontinuiranemu telesnovzgoj-nemu procesu in izkorišča v danih možnostih vse oblike, od organizirane vadbe po urniku do dnevov zdravja, izletov, tečajev in taborjenj. ® Fakultetne uprave naj preko svojih študijskih komisij izberejo in rezervirajo v svojih urnikih čas za telesno vzgojo, tako da bo v skladu z razpoložljivim časom v telovadnici, oziroma na igrišču ... O Fakultete naj nadomeste dosedanje honorarne strokovnjake. za telesno kulturo s stalnimi; če le mogoče, po enega strokovnjaka za vsako večjo fakulteto ... Ti in še drugi predlogi so želi pri univerzitetni upravi in svetu odobravanje in soglašanje. Svet je pozval vse fakultetne , uprave, naj uvedejo v letošnjefn študijskem letu v vse prve let- nekaj treningih namreč izginejo nevrotične težave. Simptoma-tologija študentov starejših letnikov in absolventov je navadno težja, nevrotične težave so mnogo bolj razvite in fiksirane. O kakšni fizični kondiciji pri njih ni govora. Fizično so zakrneli in popolnoma nezmožni za študij in delo. Pri njih je večkrat potrebno daljše zdravljenje. Tako izgubi študent nekaj mesecev, v težjih slučajih celo leto dni, da se spet »ujame«. Pri nekaterih zdravljenje ne pomaga več. Tako so obnemogli, da morajo študij »obesiti na klin«, čeprav jim manjka do diplome samo še nekaj mesecev intenzivnega dela. In še en razlog je, ki prepričljivo govori v prid organizirani telesni vzgoji naših visokošolcev. Znano je namreč, da se še vedno vrti vsa naša telcsno-kulturna dejavnost v začaranem krogu: pomanjkljiva telesna vzgoja v osnovnih in srednjih šolah, mrtvilo na univerzi in potlej zaradi vsega tega velika neosveščenost in nepoznavanje vloge telesne kulture pri ljudeh na vodilnih položajih; v šolah, delovnih organizacijah, skratka povsod. In prav na univerzi, pri skorajšnji vodilni generaciji jutrišnjega dne, imamo danes priložnost, da prenehamo z dosedanjo prakso, enkrat dokončno prekinimo začaran krog in posvetimo visokošolcem tisto skrb, ki so je potrebni, za katero so bili do danes prikrajšani. A. ULAGA !Hnt!imillllira!BI!!!l!!l!:illilIlllllllllIliH!l!illiniUliil!llllii!nillHli!liii!li »TGA«, KIDRIČEVO: iiiuiiiiiiniii Uspele tekme Ce smo še do nedavnega ugotavljali, da šport in rekreacija v . Kidričevem še nista našla svojega mesta, danes lahko zabeležimo manjši uspeh, ki so ga dosegli naši tekmovalci v Rušah, kamor so bili povabljeni sb 13. obletnici delavskega samoupravljanja. Tekmovali so s predstavniki delovnega kolektiva tovarne dušika Ruše v kegljanju, streljanju in šahu. Kegljači so izgubili z rezultatom 351:241 za Ruše, dočim so strelci in šahisti odnesli obe prvi mesti, in sicer prvi z 864:826 krogi za Kidričevo in drugi, ki so premagali svoje sovrstnike v šahu, z 20:16. Kegljačem, ki so1 pokazali veliko volje in zanimanja za to športno panogo, se pozna, da še nimajo svojega kegljišča in da morajo gostovati v Ptuju, kjer sicer marljivo in vestno trenirajo. Skrajni čas pa bi bil, da bi odgovorni forumi zagotovili potrebna sredstva in zgradili kegljišče. Do danes je imela nekaj uspeha tudi nogometna sekcija, ki je organizirala razna srečanja z drugimi kolektivi, predvsem iz Ptuja. Toda vse to je še vedno premalo, da bi lahko govorili o kakem večjem uspehu v športu in rekreaciji članov delovnega kolektiva. Sindikalno nogometno moštvo pa bi lahko doseglo še večje in lepše uspehe, če bi bilo že rešeno vprašanje uporabe nogometnega igrišča, ki bi naj bilo namenjeno tudi širšemu krogu članstva. -ce 'm llll!ll!lillll lllllllll!llll!llllllltl!!!ll!illlllllllll!!llllllllltllll!l!!lllllllilll!llilllllSIIIIII DELAVSKA ENOTNOST - St. 39 - 5. oktobra 1963 / Varčevanje na nepravem mestu lahko več škodi, kakor koristi Pa vendar zaradi zanemarjanja razsvetljave neodgovorno zapravljamo na tisoče delavcem vid, eno najdragocenejših dobrin. ELKO svetilko za vsak namen in za vsak prostor Koristite brezplačne usluge: nasvete, ponudbe in projekte naših strokovnjakov za razsvetljavo. Sporočite nam svoje želje in težave. Skupno bomo laže hitro rešili vsak problem razsvetljave. ELEKTROKOVINA MA A IB OR Prodajni servis LJUBLJANA — MARIBOR OGLEJTE SI MODNE NOVOSTI ZA JESENSKE DNI Križanka Vodoravno: 1. devica v muslimanskem raju (mit.), 7. upad morske vode, 8. kratica naše velike tekstilne tovarne, 9. geometrijski lik, 11. trojanski junak, 12. znak za kemično prvino, 14. egipčanski bog (krajša oblika), 15. z morjem obdana kopna zemlja, 17. jegulja (množ.), 18. vrsta tkanine, žamet, 20. rimski bog ljubezni, 21. začetnici priimka in imena že umrlega igralca in režiserja Slovenskega narodnega gledališča, 23. znak za kemično prvino, 24. priimek znanega francoskega igralca — komika, 26. vrsta usnja, 28. ribja koščica, 29. vrteči se del motorja, 31. užitna morska školjka. Navpično: 1. starogrški pesnik, 2. del obraza, 3. veliko rešeto (množ.), 4. začetnic^ imena in priimka hrvaškega akademskega slikarja, 5. ribiška potrebščina, 6. pripadniki staroindijskega ljudstva, 10. ograda, ograjeno polje, 12. mlečni iz-delek, kislo mleko, 16. trenje, 17. kratica za okr. ljud. odbor, 18. povabilo, 19. arabski knez,. <7 2 3 ‘t 5 Tn 7 i 9 fO Tf 12 13 Ti 1B t& /7 J 18 19 CT Bo m 21 “j 75" m 24- 25 2S z? za H Z9 31 mm — Lahko je bilo njemu postati bog, ko pa ima toliko komolcev! 21. rigorozen, 22. škofovska kapa, 25. italijanska provinca, kjer je doma peneče vino, 27. pasja pasma, 30. oranje. u I ■ jrp> IT m vJ „ 1 REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. eskorta, 8. Prizren,. 9. Aden, a, 10. til, 11. Kirn, 13. ot, 14. pavi, 15. komet, 16. Tragir, 18. Rodin, k, 20. Oman, 21. Br (brom), 22. tu, 23. kos, 24. inserat, 27, licenca. .1 m s lllllllllllllllllllll BELA VRANA — Tale se je pa pri nas zaposlila prek zave* da za zaposlovanje delavcev! !lllllllllllll!ll!lllll!ll!lllllllllilUIIIIIIIII!lllllllllll!lllllll!Jlllllllllllllllllllllll[llllll!llllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllll| GOLIMI T-ll PERSPEKTIVA USPEHA Tovarna Tomos vam je pripravila nove serije svojih popularnih Coiibrijev. Ob novih, ugodnejših kreditnih pogojih, ki jih letos nudijo komunalne banke, lahko tudi vi postanete lastnik Colibrija. Izkoristite torej ugodno priložnost! Vsa pojasnila glede nakupa lahko dobite v Tomosovih lastnih prodajalnah in pri vseh Tomosovih trgovskih zastopnikih. TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER x DOBRA POZICIJA ^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx'o,xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx'xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxXNNxxxx^xxxxx^xx^^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx'\xxxxxxxxx^xxwvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx'^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxV Spored RTV Ljubljana za teden od 7. do 13. oktobra 1963 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTI NEDELJA 7. oktobra 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Zbor Robert Wagner poje ameriške ljudske pesmi — 8.30 Zabavajo vas sekstet Helmut Wegbriški in kvartet Arsena Dediča — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi jugoslovanskih narodov — 10.15 Lucijan Marija Škerjanc: 24 diatoničnih preludijev za pet prstov v vseh tonskih načinih — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.45 Poje Komorni zbor iz Maribora — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Pol ure pred štirinajsto — 14.05 lz pravljičnega sveta Blaža Arni' ča — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbene uganke — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Pisana paleta — 13.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00—22.00 Skupni program JRT — studio Zagreb — 20.45—21.00 Kulturna kronika — 22.15 Melodije v noči --22.50 Literani nokturno — 23.05 Ples do polnoči 8. oktobra 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Scene iz opere »Ivan Šubic Zrinjski-« — 8.35 Glasba ob delu — 8.55 Radijska šola ^a srednjo stopnjo — 9.25 Mojstri simfonije — 10.15 Lepe melodije — 10.35 Zborovske skladbe hrvaških avtorjev izvaja zbor RTV Zagreb — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.40 Arija Santuzze, duet Santuzze ,in Turidda ter Lolina pesem iz Mascagnijeve »Cavallerie ru-sticarie« — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za oddih in razvedrilo — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Novosti iz naše fonoteke — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Planinska oddaja — Odmevi z gora... — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Veliki zabavni orkestri — 20.20 Radijska igra — 21.16 Serenadni večer — 22.15 Iz našega zabavnega arhiva — 23.05 Ce želite — zaplešite! — 24.00 Zadnia pofbčila in zaključek oddaje 9. oktobra 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Opera in balet — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Popevke v sredo- dopoldne — 10.15 Josip S la venski: Tretji godalni kvartet — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Skoraj sami novi posnetki ansambla in pevcev Borisa Franka — 10.35 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.45 Pesmi iz sončne Dalmacije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Iz oper starih mojstrov—14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Petindvajset minut Chopina — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Promenadni koncert — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Od skladatelja do skladatelja — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice -+ 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Štirikrat petnajst — 21.00 Glasbena medigra — 21.05—23.GO Skupni program JRT — studio Zagreb — 23.05 Iz danske sodobne glasbe — 23.35 Želimo vam lahko noč — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 10. oktobra 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Simfonični plesi in rapsodije — 8.40 Portret v miniaturi — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz oper Bedricha Smetane — 10.15 Prokofjev in Stravinski — 10.M Pet minut za novo pesmico m Pozdravi za mlade risarje — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.Ob Zabavna glasba 12.15 v Radijska kmečka univerza — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne —* 12.45 Jugoslovanske skladbe za godala — 13.15 Obvestila m zabavna glasba — 13.30 V paviljonu zabavne glasbe — 14-05 Giuseppe Verdi: IV. slika opere »Rig0-letto« — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.35 Iz starejše češke ko n certantn e literature ‘— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 popoldan Brahmsove glasbe — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.OO Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —- 19-30 Radijski dnevnik -— 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20-45 Lahka glasba — 21.00 Literarni večer — 21.40 Pil skladatelju Ivu x etriču — 22.15 Skupni program JRT -studio Ljubljana —.23.05 Ples na valu 327,1 m — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaj e. 11. oktobra 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Leo-nard Pennario igra Debussyja — 8.30 Zabavna orkestra Par-cy Faith in Tony Osborne — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Petkov dopoldanski simfonični koncert — 10.15 Pojo zabavni zbori — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.45 Slovenski oktet poje za odhodnico — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Koračnica, mazurka in bolero — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Povej mi. . . — Šopek jugoslovan- skih samospevov — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.40 Med zborovskimi skladbami Josipa Kocijančiča in F. S. Vilharja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Dragulji iz oper — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zabavna ruleta — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Poje Komorni zbor iz Celja — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Haydn — Mozart — Beethoven in naši izvajalci — 21.00 Iz partitur Z ORL — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 12. oktobra 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — a.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.35 Sovjetska in poljska zabavna glasba — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Skladbe Saše Šantla — ^0.15 Hammond orgle v ritmu — 10.35 Janez Krstnik Novak: Figaro — scenska glasba k Linhartovi komediji »'•Veseli dan ali Matiček se ženi- — 10.55 Vsak dan nova popevka — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za vsakogar nekaj — 14.05 Posnetki jugoslovanskih opemiii ansamblov na gramofonskih ploščah — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna, glasba — -15.30 S poti po Italiji — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino ■j~ 17.50 Klavir v ritmu — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Skladbice za kratek čas — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Po domače... — 20.30— 24.00 »Opatija 1963« — 24.00 13. oktobra 6.00—8.00 Dobro jutro! (PisalJ glasbeni spored) — 6.30—J* ‘ Napotki za turiste — 7.40— Pogovor s poslušalci — "• Mladinska radijska igra — 8:‘1 Slovenski glasbeni umetnij mladim poslušalcem Naši poslušalci pozdravljajo — pomnite, tovariši... — - ,ta Prengfe matinejskega konce1 operne glasbe iz Celja — 9.05 čestitajo 11 X __ 11-50 Nedeljska reportaža Instrumenti zabavne glasbe 12.05 • Naši poslušalci čestitaj in pozdravljajo — II. — Obvestila in žabavna glasba o' vas - 13.50 K°n 13.30 Za našo vas — 13.50 „ ceri pri vas doma — 14.10 ^^ kaj melodij, nekaj ritmov 15.15 Popularne partiture * ' lixa Mendelssohna, Cesa1^ maeissonna, Francka in Nikolaja RimsK^ Korsakova — 16.00 Hurnore^a tega tedna — 16.20 Naš beni avtomat — 17.05 zabavni ansambli — 17.15 1 .. eit-” dijska igra — 18.02 Interrne- ^ na kino orglah — o P OZ OR- gS V času od 15.15 do 19.00 Pa program lahko spremeni radi prenosov športnih kovr — 19.00 Obvestila — Vgo Glasbene razglednice — ' Radijski dnevnik — 20.09 go berite svojo melodijo —• Njihovi rokopisi — 22.1°^,*- plešite z nami! 23.05 G1>aS" beni interniezzo — 23.12 ni program JRT — st Zadnja poročila in zaključek cddaje Ljubljana