Z bojišča pribajajo od dae do dač bolj straboviti glasi , vsak daa pade aa vsaki straai več tisoč Ijadi , kar se celo ai čuditi, če prernisliaio, da si stoji više edea aiilijoa aajhajših sovražnikov 8 strahovitiai orožjem aasproti; aobeaa straaka noče popaatiti ia se bori do amrti. Eolikor je dozdaj znaao, je že vaaka straaka zgubila aajmaaj 50.000 Ijndi, aied teroi tudi več geaeralov iu drage više častnike. Če bode vojska kakib 14 tlai tako strahovito trajala, bode morebiti več kakor še eakrat toliko jih padlo. Strašaa aesreča za obe vojskujoči ae državi. 14. t. m. se je vsa fraacoska arniada postavila tako zoper sovražaika, kaknr je odločeao bilo po tera, ko je več ostrih pruskih aapadov srečao odbila, ki so hoteli to zabraaiti. Napoleoa 8e je podal v Chaloa. 14. 1. in. je posebao geaeral Steiametz aadlegoval amikajoče se Fraacoze; 16. t. m. pa se je ajeoiu še pridražil pruski priac Friderik Earol z vso svojo veliko armado ia je aapadel pred Metzoai stojeee Fraacoze, ki so se po krvavi bitvi morali spet aiaekaoti v trdajavo Metz. Fraacozi ao zgabili 2000 jetaikov, dva orla ia 7 kaaoaov. Tadi Prusi so uiorali mnogo zgubiti, ker Fraacozi so jih po celi Iiaiji vrgli aazaj z veliko zgabo. 16. avgusta je unela francoska arniada zveeer po bitvi popolaoma v oblasti vsa položja ktera ao bili prej Prasi zavzeli. Posebao brabro se je ta daa držalo fraacosko konjeaištvo ia storilo več sijajaib napadov. Ea regimeat praskih alaaov je bil popolaoma uaičea ia ajegova zastava od Fraacozov vzeta. Prasi ao itneli sknpej okolo 150.000 mož v boja. Od fraaco8ke straai je pal geaeral Legraad. Poroča se tudi, da je pal v boja tudi pruski priac Albert, poviljaik pruskib koajeaikov. 16. avgasta je tudi poaada v Straasbargu napadla Prase, morala se je veadar po ostri bitvi apet v trdnjavo amekaoti. Pri bitvi 16. t. ra. je pal praski geaeral DOriag ia Wedell, Geaeral Greuter ia Raucb pa ata zlo raajeaa. To pišejo o tej bitvi fraacoski aradai telegrami, iz Berolina pa jeooai isti bitvi prišel ta-le telegram: 16. t. m. je bila velika bitva aied Metzom ia Verdaaom ki je trajala devet ur. Prasi ao popolaoaaa zaiagali ia edea del fraacoake armade celo odrezali ia proti Metzu aazaj vrgli. Glavna fraacoska armada pa se je aiorala pomakaoti proti Cbaloau ia tako je oa oddelek pri Metzu celo od aje ločea. Obe straaki ate tedaj oa daa zmagali, ktera je veadar prav za prav zmagala se še ne ve, v fraacoski kameri je 20. t. m. Palikao rekel, da ai res, da bi bili zaiagali Pru8i. 20. avgasta je miaister aotrajaih zadev oglaail, da bode 26. t. m. že 80.000 narodaih stražaikov oborožeao. Trdajava Bič se je podala Prasorn. Fraacosko vojao brodovje je začelo napadati Eiel. Tudi trdajava Pfalzburg se je podala. 18. avgasta je bila aajveča bitva v vezdajaem boju ia sicer pri Gravolette. Fraacozi pod poveljstvoro maršala Bazaiae so hoteli od trdajaveMetza potegaoti proti Verduau ia potem proti Pariza ia ae zediaiti z drugo avojo vojsko v Cbaloau, bili so pa od Pru8ov po slrahovito krvavem boja ki je trajal 9 ur v Metz aazaj vržeai. Fraacozov je v bitvah od 16. do 18. t. m. mrtvib, raajeaib ia vjetih V8eh akupaj blizo 50.000, Prusov pa pre više 40.000, tedaj jih jevseb skupaj saaio onienjeae tri doi oatalo aa bojišču blizo 100.000, res strašaa številka. Misli pa se, da je zguba na pruski straBi še dosti vekša. Tako se tedaj k«ilejo aarodi, ki se držijo za naj izobražeae aa celena sveta! Misli ae, da bode pri Metzu še eakrat velika bitva, ker Bazaine je s svojo armado od druge odrezan ia se taaio ae bo mngel dolgo držati. Misli se tudi, da bode koaec io popolaa odlo'":ba tega boja še le pri Pariza. Saksoaci, ki stojijo na pruski straui, so pri bitvi pri Metza zgabili generala Krausbaai-a, obrsta Roderja ia Erkerta. Prnsi iaiajo be zrnirom v Fraaeoski 450 000 mož, tak<- se aaniree bvalijo, po tolikib zgabah to skorej ai verjetao, kar tudi sledi iz tega, da je kralj dal povelje, da mora še ko aaj bitrej 300.000 mož rezerve za Bjiaii priti.