P« Miti prejemu: u celo leto naprej 26 K — h pol let« , 13 , — , «etrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20, V npravnHHvu" prejemaš: za eelo leto naprej 20 K — b pol leta , 10 , — , četrt , , 6 , - , mesec , 1,70, Za poiiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnine |in inaerate sprejema upravniitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve nlice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 Izhnjn vsakdan, «yzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 189. V Ljubljani, v torek 20. avgusta 1901. Letnik XXIX. Škof katoliškim volivcem. (Po „Škof. Listu".) Približujejo se volitve za deželni zbor. Vsi želimo, da pridejo v deželni zbor pravi možje, ki bodo znali in hoteli ukreniti vse ono, kar je res vsi deželi v pravo korist. Za to treba mnogo znanja in skušnje, posebno pa žive vere in strahu Božjega. Kjer ni strahu Božjega, tam se marsikaj narobe stori, sklepa se bolj po strasteh, kakor pa po zapovedih najvišjega Boga; sklepa se bolj v prid poedini stranki, kakor pa v prid vsega ljudstva. Kjer je pa živa vera in strah Božji, tam se sklepa v zavesti velike odgovornosti pred samim Bogom, od katerega prihaja vsaka oblast in obvezna mod vsake postave, edino tam bo pa tudi blagoslov Božji, saj »ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kateri jo zidajo«. Volitve so torej prevažne; za to naj Vas opomnim na nekatere stvari, na katere pazite, ako hočete tako voliti, da boste za volitve mogli Bogu odgovor dajati. Poslušajte torej: 1. Volite može katoliškega prepričanja in katoliškega življenja, ker edino taki bodo tudi v deželnem zboru pazili na Boga in Njegovo sveto voljo. 2 Volite može, kateri delajo po sklepih vlanskega katoliškega shoda. Saj veste, da se je na tem shodu sklepalo o načelih za naše delovanje v vsem življenju: verskem, šolskem, gospodarskem, delavskem, trgovskem, obrt nem. Sklepi so se po izgledu vseh katoličanov celega sveta uravnali točno po naukih krščanskih in po edino pravih navodilih našega svetega Očeta papeža Leona XIII. Sklepi katoliškega shoda so torej popolnoma zanesljivi in se vjemajo z večnimi postavami Božjimi. 3. Ne volite mož, ki za katoliški Bhod in njegove sklepe nočejo vedeti. V deželnem zboru bodo postopali po naukih, ki se s krščanskimi nauki in z navodili sv. Očeta nikakor ne strinjajo; postopali bodo torej po naukih, ki so popolnoma nezanesljivi, ki se ne ujemajo z večno postavo Božjo in zato nosijo že na čelu znamenje Božjega prokletstva. 4. Ne volite in ne poslušajte mož, ki trdijo, da se borč proti klerikalizmu. Kaj pa je klerikalizem ? S to zasramovalno besedo hočejo izpodbiti oblast cerkve nad posameznimi ljudmi pa tudi celimi narodi in državami. Cerkev ima od samega Kristusa oblast učiti, deliti zakramente in dajati zapovedi. To pa vrši cerkev po papežu in škofih, katerim pomagajo duhovniki. Cerkvi in njenim poglavarjem mora vsakdo biti pokoren v vsem, kar se tiče večnih resnic in krščanskega življenja. Mnogim je ta oblast cerkve prenadležna, ne marajo se ji upogniti, pa bi jo radi izpodbili. V ta namen so si izmislili zaničljivo ime klerikalizem, in boreči se zoper klerikalizem se bore proti ustrojstvu cerkve Jezusove, kakor jo je Jezus sam v našo varnost in korist ustanovil. Ali jih torej smete poslušati ? ali smete njihove časnike in knjižice čitati? ali jih smete voliti? 5. Ne velite in ne poslušajte mož, ki govore o svobodni misli, o neodvisnosti stanov in ljudi. Kaj pa je ta svobodna misel, kaj neodvisnost? To je svoboda od Boga, neodvisnost od Boga, kakor so angeli in naši prvi stariši hoteli biti od Boga neodvisni in svobodni, pa jih je Bog kot upornike kaznoval; to je svoboda in neodvisnost od katoliške cerkve, po kateri edini moremo spoznati, kar je res in prav, to je svobodnost in neodvisnost, ki vodi h krivo-verstvu, da, vodi naravnost proč od Kristusa. Ali ni to pogubna, da, grešna svoboda in neodvisnost? 6. Zato nikakor ne volite mož, ki se zbirajo pod zastavo »narodno napredne« stranke, okoli listov: »Slovenski Narod«, »Rodoljub«, »Gorenjec«, »Učiteljski Tovariš«; saj ravno ti možje širijo načela in nauke nasprotne naukom Kristusovim, saj ravne ti možje vedno bijejo po klerikalizmu, to je po Jezusovi cerkvi in poudarjajo pogubni od cerkve v vseh točkah obsojeni liberalizem ! Pomnite dobro, da je liberalizem kar naravnost greh. Drugo je, če človek kristjan, tudi kak nesrečen duhovnik v svoji slabosti, v hudi skušnjavi, v silni strasti greši, more- biti grozno greši, a se vendar drži pravih naukov; drugo pa je zopet krive nauke kar naravnost zagovarjati, braniti, širiti in po teh krivih naukih ne samo živeti, ampak tudi hoteti kot Vaš zastopnik v deželnem zboru postopati. Ali smete torej take može voliti? Ali ne bi s tem onih krivih naukov, onega grešnega, Bogu zoprnega liberalizma potrdili? Ali smete tako grešiti? 7. Volit pojdite vsi do zadnjega moža, to je Vaša dolžnost pred Gospodom Bogom ; naj Vas nobeno delo ne zadržuje, saj je istega dne volitev najbolj važno delo. S tem sem Vam povedal kratko in natančno, čeBa se morate pri volitvah držati in česa ogibati, ako hočete biti dobri krist-janje in ako hočete upati blagoslova iz nebes. Moje besede dobro premislite in po njih ravnajte mirno, Bicer brez strasti in brez sovraštva, toda odločno. Krščanski možje, na Vas se zanesem, da svojega krščanskega prepričanja in imena ne boste omadeževali na dan volitve ! Politični pregled. V Ljubljani, 20. avgusta. Bivši finančni minister dr. Kaizl f Brzojav nam je včeraj sporočil vse češke in tudi druge slovanske kroge pre-tresujočo vest, da je na svojem letovišču Mitkovice pri Sobieslavi po kratki bolezni umrl bivši finančni minister in poslanec dr. Josip Kaizl. Pokojni češki prvoboritelj je bil rojen 1. 1854 v Bolynu na Češkem, pravosodje je študiral na praškem vseučilišču, kjer je bil promoviran 1. 1876. Po kratkem bivanju v Strassburgu se je stalno naselil v Pragi kot odvetnik ter je ob enem deloval tudi pri deželnem odboru. V letu 1885 sta ga poslali mesti Caslava Kutna gora v državni zbor, toda tri leta pozneje je že odložil svoj mandat. Leta 1890 ga je praška trgovinska zbornica zopet poslala v dunajski parlament, kjer se je pridružil mladočeškemu klubu. Pri novih volitvah naslednje leto je bil izvoljen v Karolinovem dolu. V državnem zboru je bil izvoljen v vse odseke, ki so razpravljali financijalna in gospodarska vprašanja. Ko je grof Thun 1. 1898 prevzel sostavo novega kabineta, pozval je dr. Kaizla v svoje ministerstvo ter mu poveril finančni portielj. Mož seveda ni dolgo ministrova!, ker je že v septembru naslednjega leta nemška obstrukcija vrgla Thunov kabinet. Dr. Kaizl je bil pozneje samo poslanec in v javnosti ni veliko nastopal, tem intenzivneje je pa podpiral delovanje mladočeškega kluba na tihem. Nemcem se je mož za časa svojega ministrovanja grozno zameril. Očitajo mu, da je ustvaril sistem § 14 ter povišal davek na sladkor, akoravno dobro vedo, da vsa krivda nikakor ne zadene njega. Tembolj ga je pa ljubil češki narod, izvzemši morda nekaj skrajno radikalnih elementov, ter mu bo ostal trajno hvaležen za marsikatero znatno pridobitev. — Ministerski predsednik dr. Koerber je takoj včeraj izrazil brzojavno sožalje pokojnikovi rodbini ter predsedniku mladočeškega kluba. Rodbina dr. Kaizlova je bila obveščena o njegovi bolezni šele v soboto zvečer ter takoj poslala tje operaterja dr. Rnkulo. Ko je ta došel v nedeljo k bolniški postelji, je bil dr. Kaizl že nezavesten. Pokojnik zapušča vdovo in dva mladoletna otroka. Češki narodni sooijalcl in socljalnl demokrutje so si bili minule dni na raznih krajih precej v laseh. O tem bi vedela največ povedati češko-narodna socijalca posl. Klofač in Fresl. Klofač je prišel na socijalno - demokraški shod v Kralj. Vinogradih. Hotel je govoriti in pojasniti svojo zadevo s soc. dem. Fara-kom, proti kateremu je vložil tožbo, a jo pozneje umaknil. Navstal je pretep in nasprotniki so neki prav dobro udrihali po Klofaču. Shod je bil seveda razpuščen. — Se slabeje se je godilo Freslu v Tlučni. Mož je obiskal shod soc. dom. rudarjev. Zaprosil je besede ter jo tudi dobil. Ko je pa jel z vso silo udrihati po socijalni demokraciji, napadli so ga Bodrugi b palicami in bili po njem. V tem hipu je potegnil iz žepa samokres ter zaklicat: Proč od mene, sicer se ne konča dobro! Rudarji so mu seveda iztrgali iz rok morivno orožje ter ga baje, kot poroča »Bohemia«, tako premla- LISTEK. Ali že gre? (Slika iz srbsko-bolgarske vojne.) Gosta megla je padla one jeseni na Ve-tren! Povsodi vlažno in mokro, droben dež prši, nebo se je raztopilo v mrzle pare in oblilo ž njimi vse vaške koče. Na blatni cesti je vik in krik in tekanje Bem ter tja. Suhi konji, vozovi z vojnimi potrebami, živina — to in podobno napolnjuje ulico med dvema krčmicama. Za to mešanico prodira vojaštvo, obstoječe iz novincev, izmed katerih imajo nekateri na sebi vojaške plašče, drugi kožuhe, obrnjene z volno na zunanjo stran, toda največ je ogrnjenih s plahtami; na nogah imajo privite opanke in okrog pasa pritrjene patrone; na ramah neso puško in nabasane torbe . . . Mraz, blato do kolen, dež, in oni še prepevajo . . . Veseli mladeniči! Pred jedno krčmo so stali vaški možje in začudeni gledali premočeno junake. Pred drugo se je pa nakopičila množica žen, deklet in otrok, oblečenih v razcapano obleko, tresočih se hudega mraza. Pozdravljajo in spremljajo z očmi na zadnjo pot vetrenske , j? junake, ki idejo zdaj u svojim polkom iz Hermanlija proti Zofiji, od koder odrinejo na bojišče. „Tam-le je Jurijev sin! Zdravstvuj, Cvetko! Srečno pot!" „Hoj, tam je tudi Nedeljkov! Hej, Ivane, tu imaš svojo mater!« In na vseh straneh si podajajo šopke, solze teko po licih, besede je čuti le na pol . . . in vojaštvo se pomika dalje. »Mama, glej, brat ide!" kliče radostno rudečelična deklica. „Stojan!" kriči poleg deklice osemletni deček ter steguje roke proti vojakom. „Sin moj, dete moje!" kliče plakajoča mati. Prikazal se je črnook, lep in krepak junak, stopil iz vrste, poljubil materi roko, sestri in bratcu čelo, pripel si jeden šopek na prsi in drugega nad levo uho ter se tekoma oddaljil, da doide vojsko in pesem. „Srečno pot, sinek! Na svidenje!" kliče mati s tresočim glasom. Toda njeni glasovi se izgubljajo v splošnem kriku in viku. Stojan se je izgubil med vojaki in ti v megli. Mati gleda nepremično pred so in ničesar ne vidi. Dekle je prijelo predpasnik ter si zakrilo ž njim obraz . . . * * * To noč je imela stara Cena sanje. Velik oblak, vojaki odhajajo v oblak, in Stojan je tudi med njimi. Sveta Božja Porodnica ! O groza! Oblak grmi, zemlja se stresa — kakor za kake bitke. Stojan je izginil v oblaku, že ga ni; toda zdaj . Stres-nila se je in se prebudila. V sobi črna tema, zunaj piska veter. To je bitka. Dobrotni Bog, ohrani ga! Sveta Božja Porodnica, usmili se Stojanal Do jutra ni več zaspala. „Stric Peter, kaj pomeni oblak ?" vprašala je zjutraj zgodaj. „Oblaki so dvojni, Cena; so oblaki, ki prinašajo dež, in zopet drugi, ki se razprše. O kakem oblaku se ti je sanjalo?" Razložila mu je svoj sen. Stric Peter se je zamislil, kajti ni vedel, če ima v svojih sanjskih bukvah podoben oblak. Ko je pa videl Cenin prestrašen obraz in njene oči, ki so gledale nanj tako razburjeno in težko pričakovajo, ji je rekel iz sočutja: „Ne boj se, Cena, sinu se godi dobro. Oblak pomeni tudi novico. Od stojana dobiš pismo." Obličje starko so je razjasnilo. Šest dnij pozneje jo prejela res pismo po nekem prostovoljcu, Stojanovem prija- telju, ki je spremljal zajete srbske vojake. Vsebina pisma je bila nablednja: „Ljuba mamica, to pismo ti pišem, da veš, da sem živ in zdrav in da Bmo porazili Srbe. Slava, živela Bolgarska! Jaz sem hvala Bogu zdrav, Stojnov Raangel in ujcev Dimitrij sta tudi zdrava, in Dimitrij pozdravlja najtopleje svojo mamico. Srbi streljajo neprenehoma kakor zbeBneli, vendar smo mi boljši od njih! Vzemi moj novi jermen od Svetana, kjer sem ga pozabil; otroci bi ga mi lahko pokončali. Jutri odidemo iz tega kraja, in kadar se vrnem, prinesem Kini lep dar, tebi pošiljam jeden lev za stroške in Radulčeta naučim neko novo igro. In pozdravljam te. Tvoj pokorni sin Stojan Dobrov. Pozdravljam tudi strica Petra. Rad bi mu poslal jedno srbsko puško, pa sedaj je nemogoče Te vrste puško sicer daleč neso, toda slabo zadenejo. Mama, izroči tudi Sto-janki moj pozdrav." Kako so jo zradovalo ubogo Cenino srce! Hitro so je odpravila k Stojančinim. To je bilo veselje! Najbolj izmed vseh se je veselil Ra-dulko novo igro, katero ga nauči brat. Komaj jo stopila stara Cena drugič na ulico, je opazila novo četo ujetnikov in za tili, da je imel raztrgano vso obleko. Poslanec Fresl se bo moral zagovarjati radi rabe orožja, a tudi sodrugi bržkone ne bodo utekli pravici. Tirolski kršbanski socljalci in avto-nomijsko vprašanje. Tirolski kršč.-soc. v pustrški dolini so priredili dne 15. t. m. v Mühlbachu mnogo-brojno obiskani shod, na katerem so soglasno pritrdili naslednji resoluciji: Na shodu v Mühlbachu mnogobrojno zbrani kršč.-soc. volivci vztrajajo neomajno na stališču edinosti tirolske deželo in obsojajo radi tega vsa stremljenja, ki delujejo na ločitev Tirolske ; shod odklanja tudi vse take odredbe, ki stavljajo v nevarnost jedinost dežele, in zavrača tudi očitanja, kakor da bi bila kršč. soc. stranka nasprotna avtonomni upravi italijanskega dela Tirolske. Resnica je ravno nasprotno: mi zahtevamo avtonomijo za celo deželo, ker zastopajo različni kraji različne razmere. — Kakor ti, sodijo menda vsi tirolski kršč.-rnisleči krogi o tirolskem avtonomijskem vprašanju. Avstro-ogerska nagodba. Z ozirom na objavljeni nemški carinski tarif se peča „Pester Lloyd" zopet z na-godbenim vprašanjem in pravi: Avstrija in Ogerska imata nalogo, da določita svojo trgovinsko politiko za bližnjo perijodo in jo začrtata v avtonomnem tarifu zase in za sosedne države. Izvršitev tega dela je pa tu še težavneja kot drugod, težavneja, kot si jo v Avstriji sploh predstavljajo, kjer se z raznih strani prihaja z nasveti do nas in se skuša premostiti naša notranja nasprotstva in doseči sporazumljenje. Vsekako seveda verujemo, da se bodo dale odstraniti težkoče, ki sedaj vladajo mej Avstrijo in Ogersko, toda roko v dosego tega porazumljenja nam mora podati Avstrija ! Tu se je v zadnjih letih največ grešilo proti gospodarski skupnosti. Trgovsko politiška podlaga, na kateri od 1. 1867 slonita obe državi, se je od avstrijske strani najsiloviteje napadala, v letu 1896 mej vladama določena nagodba visi v Avstriji še sedaj v zraku. Ko se stori konec tem razmeram, potem se bo lahko doseglo soglasje v nagodbenem vprašanju. Potrebno je le eno: popolno spoštovanje in priznanje obestranskih interesov. Kdo ve, bo Ii res avstrijska vlada mirno prenesla to očitanje, ki je zaslužijo v mnogo večji meri Ogri sami ? Interese avstrijskih podanikov v Južni Afriki je naša zunanja vlada zelo slabo zastopala. Brzojavka, ki jo objavljajo nekateri listi o zahtevah po odškodnini, ki so jih vložili podaniki raznih držav bivajoči pričetkom angleško-burske vojske v Južni Afriki, nam glasno pripoveduje, kako so bili oziroma niso bili zastopani interesi avstro-ogerskib podanikov. Dognalo se je, da so imeli konzuli posamnih držav zadostno priliko, da intervenirajo v korist prizadetim osebam, ki spadajo pod njih varstvo. Iz te izjave sodnega predsednika je razvidno, da je avstro-ogersko konzularno zastopstvo v trenutku, ko je bilo prijetih 54 Avstrijcev radi znane njimi bolgarskega vojaka. Zdelo se ji je, kot bi bil to sam Stojan; bil mu je tako podoben. Toda kmalu je spoznala, da to ni on. Pričela ga je izpraševati, če ji ne prinaša pozdrava od sina; najbolj so jo pa zanimali ujetniki, katere je videla danes prvič. „Božja Porodnica!" je zašepetala. „In da so to-le Srbi? Saj so čedni in pošteni ljudje! Uboge njihove matere! . . . Kdo ve, 2e jim je kaj znano o tem . . . Hej, počakajte, mladeniči!" Skočila je v hišo in v par trenotkih prinesla steklenico žganja v roki ter velela srbskim vojakom, naj počakajo, da jih okrepča. Vojak, ki jih je stražil, se je dobro-voljno nasmejal in jih ustavil. „Hvala, hvala!" so se zahvaljevali utrujeni vojaki, okrepčavši se s požirkom žganja. »Za-me je ostala še tudi kapljica. Mnogo zdravi, babica!" je zaklical veselo bolgarski vojak ter izpil iz steklenice poslednjo kapljo tekočine. „Sami bogoljubni kristijani .... toda zakaj so se bili?" se je čudila stara Cena, gledajoč za odhajajočimi. (Konec prih.) zarote proti Robertsu, katere pa v resnici niti bilo ni, in ko je bilo obveščeno o tem koraku angleške vojne uprave, je enostavno vzelo to naznanilo na znanje in ni stonio niti najmanjega koraka v prilog prijetim, v varstvo mu izročenim podanikom. S takim postopanjem so Angleži seveda popolno zadovoljni in je več kot gotovo, da bodo kratkomalo odbili odškodninske zahteve vseh 54 podanikov. Na Dunaju bodo seveda tudi razsodbo ocenjevalne komisije tiho in molče vzeli na znanje. Primeroma enako so zastopani interesi avstrijskih podanikov v Nemčiji in drugod. Mogoče je temu posebno to vzrok, ker so po precejšnji večini Slovani. 1latepor mej Francijo in Turčijo še ni poravnan, akoravno je oddal sultan francoskemu poslaniku znano izjavo. Nasprotno, razpor se je poostril vkljub zatrdilom raznih oficijoznih listov. Turška vlada je na sultanovo povelje umaknila dano koncesijo in pretrgala vsa pogajanja. Francosko brodovje je nato že odplulo s tajnimi navodili proti vzhodu in glasom poročila „Libre Parole" je dobila ladija „Du Chayla" povelje, naj bo pripravljena za odhod v Le-vante. „Temps" javlja nadalje, da bo sultan v kratkem odpoklical poslanika v Parizu Munir-beya ker je v pogovoru z zunanjim ministrom Delcassejem preveč angažiral sultana samega. Očividno je, da v tem vprašanju nekdo na skrivnem podpira turško vlado. Morda pa imajo zopet Angleži svojo roko vmes. Kdove. Mej Buri in Filipinci noče poznati angleška vlada nikake razlike. V predzadnji seji angleške zbornice, katere zasedanje je bilo v petek zaključeno s pre-stolnim govorom, je omenjal kolonijalni minister Chamberlain proklamacije ameriškega generala Mac Arthurja, s katero se Filipincem naznanja, da bo vlada smatrala za morilca vsakogar, ki bi umoril Amerikana, ker domača vlada de facto več ne obstoji. To proklamacijo je potem obrnil na južnoafriške razmere, češ da je tudi Anglija upravičena tako postopati z Buri, kakor bodo postopali Amerikani s Filipinci. Ta primera je pa popolno neumestna. Filipinci namreč niso tvorili nikdar samostojno države ka-koršni sta južnoafriški republiki, ki sta imeli svoje zastopnike v vseh večjih državah in ju vse kot take priznavajo. Kot suvereni državi sta potem napovedali vojsko in njuni vojaki so na povelje legitimne vlade šli v boj. Burskih čet ne sme nihče smatrati za vstaške tolpe. Ker se boj še nadaljuje in so Angleži zasedli samo nekaj posamnih točk v obeh republikah, tudi nobena velesila ni hotela vzeti naznanje angleške izjave o ane-ksiji in se torej splošno priznava nadaljni pravni obstoj obeh republik. Chamberlainova primera mej burskimi ter filipinskimi četami je bila torej skrajno neprimerna. Volivno gibanje. Dr. Tavčar v boju proti osebam. Dr. Tavčar je govoril preteklo soboto v Višnji gori, govoril na način, ki v jasni luči kaže »inteligenco« tega voditelja na-rodno-napredne Btranke. Na shodu v Višnji gori je dr. Tavčar v surovosti samega Bebe prekosil, ali kakor bi rekel notar dr. Bežek: »Zapljunil je z obrekovanjem v naš narod zavist in sumničenje, katero navdaja dandanes slehernika, da predbaciva drug drugemu nepoštenost in druge ljubke lastnosti«. Tavčarjev govor v Višnji gori mora presedati celo najožjim njegovim somišljenikom. Ves govor je kopa psovk na o s e b n. Vodja slovenskih liberalcev sploh zadnje dni ni zmožen za kaj boljšega. Vse delo njegovo je gonja proti duhovnikom in cerkvi ter osebni napadi na neljube mu osebe. Dr. Tavčarjev oseben boj se je v soboto povspel na stopinjo, kjer se neha vsa inteligenca, kjer se pričenja posurovelost ali pa dvomljivo duševno stanje, provzročeno vsled strahu pred bližnjimi volitvami. Ako je to liberalcem prav — nam tudi. Iz polnega srca jim privoščimo takega voditelja, ki se iz svoje osebne maščevalnosti bori samo proti osebam, in čegar sobotni govor je preslab celo za družbo v Pichlerjevih katakombah. Naše delo in naš boj ni za osebe, ampak za prava in blagor našega naroda. Dr. Tavčar pa je na popolnoma napačni poti, ako meni s surovimi napadi na osebe ubiti katoliško narodna načela. Ako se razvije po dr. Tavčarjevem vzoru oseben boj, tedaj mislimo, da bi ga ogromna večina liberalcev ne mogla biti vesela, ker imajo ravno mnogi liberalci ogromno masla na svojih glavah. Dr. Tavčar se zavija s plaščem svoje immunitete, pod katero se pogumno skrije, kadar se ga prime za ušesa. Pod varstvom te svoje immunitete si upa prodajati »inteligenci« razburjeno svojo pamet na način, kakor je to storil v Višnji gori. Dr. Tavčar, ki je svoj čas okoli duhovščine iskal mandata, je očital dr. Suster-šiču dijaška leta, češ, da je v teh letih bil nasprotnik duhovščine, kar pa ni res, ter je v Tavčarjevem govoru polno izmišljotin. Dr. Tavčar je po našem mnenju najmanj poklican, komu očitati premembo mišljenja, in to tembolj, ker je obče znano, da je dr. Šu-steršič v zreli moški dobi nepremično stal in stoji na trdnem stališču katoliško-narod-nih načel, dočim je dr. Tavčarjevo politično spreminjevanje zadnjih let prišlo že v pregovor. Da dr. Tavčar more sploh igrati v narodno-napredni stranki tako ulogo, to govori o grozni dekadenci v tej stranki. Naša časnikarska dolžnost je, da povsem mirno zabeležimo najnovejše izrodke dr. Tavčarjevih razburjenih možganov. Mi dobro razumemo boj dr. Tavčarjev proti dr. Susteršiču, vsaj dr. Susteršičevo neumorno delo je največja ovira liberalcem pri njihovih naporih za usuženje našega ljudstva. Dr. Tavčar, ki je svojo sposobnost pokazal pri zadevi potresnega posojila, niti ne odgovarja na razna očitanja, da svojih poslaniških dolžnosti v tem velevažnem vprašanju ni izvrševal tako, kakor bi bil moral, ampak meče psovke na osebe, kakor bi bil on najsvetejši mej Slovenci. Tak boj mora dr. Susteršiču pridobiti splošne simpatije, tak boj mora tudi naše nasprotnike prepričati, da Btvar, za katero se borimo, mora biti prava, ker se proti nam od strani njihovega prvaka in njegovih glasil izvaja samo oseben boj. Čim bolj sramoti dr. Tavčar dr. Susteršiča, tem bolj se ga oklepa ljudstvo, tem bolj spoznava pravi namen liberalnih napadov, tem bolj prihaja ljudstvo do prepričanja, da se resno delo za ljudstva blagor le okrepi in pomnoži, ako se čim preje potisnejo iz javnega življenja ljudje Tavčarjevih nazorov in lastnostij. »Proč s hinavščino iz našega javnega življenja,« je klical Tavčar v Višnji gori, a kakor smo v včeranjem članku »Liberalni hinavci« dokazali, si niti njegovi listi ne upajo branti, kar je storil on s svojimi tovariši, in morajo ljudi z lažmi slepiti. Velja naj klic: »Proč s hinavščino iz našega javnega življenja«, a tedaj bo prva po-metena iz javnega življenja Slovencev — dr. Tavčarjeva klika. Dr. Tavčar se umika resnici. Na shodu v Višnji Gori je dr. Tavčar izrekel o katoliško-narodni stranki besede: „Sami sebi dajejo v svojem manifestu največjo slavo. Našemu kmetu, katerega so s svojo gospodarsko organizacijo ogulili do kosti, hočejo biti edini rešitelji." Dr. Tavčar, ali se Vam je takrat ob šampanjcu sanjalo, ko ste izgovorili te besede ? Na dan s tistimi kmeti, katere je ka-toliško-narodna organizacija ogulila do kosti! Apeliramo v tem oziru na Vašo moško čast, katero Vam ni treba skriti s tem, da nam odgovora ne boste dali! Ali se spominjate na notranjske oderuhe, katerih protiljudsko rovanje ste svoj čas, ko je bilo še nekaj idealizma v Vas in še niste prišli v dotiko z notranjskimi liberalci, sami razkrili. Katoliško-narodna organizacija je ravno nasproti oderuhom, ki so hoteli ljudstvo oguliti do kosti, dosegla velikih vspehov na korist ljudstva. Ti liberalni oderuški rešitelji bi ubogega kmeta same ljubezni radi snedli in snedli bi ga, da ni katoliško narodne stranke, ki trga kmeta iz rok tem požeruhom! Apetit »inteligence«. Na shodu v Višnji gori je notar dr. Bežek pozdravil dr. Tavčarja ter ga pozval, „naj pojasni načrt, po katerem hoče izvajati svoj mandat." Na to je zbrani „inteligenci" postregel dr. Tavčar z naslednjimi duhovi- tostimi: „Globoki Vencajzev želodec", (Ali je takrat dr. Tavčar mislil na svojega?) „Ka-toliškonarodna stranka se ponuja, kakor se ponuja uš kožuhu", „hinavci", „mrčes", odtrgati te klope, ki so se v vero zagrizli, da kar vse mrgoli", „politični kričači, ki oboroženi z velikimi rožnimi venci porabljajo, kakor berači ob romarskih potih, molitev, da si polnijo ž njo svoje želodce", „žro naj-smrdljivejše reči" (molitev?), „kup arogance in nesramnosti", „sleparija", „goljufija", „z vodo polit pes", „naša sveta vera je padla v roke smrdljivim roparskim ticam, ki so jo zanesle v blato svojega nečednega gnezda", „po plenu grabeč frfetajo okrog gospodovih oltarjev ter trgajo ž njih, kar poželi njihov nenasitljivi želodec", „smrdljive roparice" itd. „Narod" ne poroča, ali je kdo premeril želodce navzočne inteligence, ki je vso to hrano spravila v se. Za zdrave želodce našega ljudstva pa taka hrana ni. Morda bode teknila tisti obmejni inteligenci, ki trdi, da kranjski liberalci ne poznajo osebnega boja. Tavčar in gnjila jajca. Dr. Susteršič je na svojem volivnem shodu izjavil, da bode katoliška narodna stranka na najodločnejši način branila v deželnem zboru koristi kmečkega našega ljudstva, in ako bi liberalni spletkarji poskušali te interese na kak način oškodovati, da tedaj dež. zbora ne bo. Dr. Tavčar je na to izjavil v Višnji gori, da se „napredna" Ljubljana mobilizuje lahko na galeriji z gnjilimi jajci, ki bode v par trenotkih prepodila naše poslance iz zbornice. Dobro dr. Tavčar! Tudi ta boj sprejmemo. Gnjilih jajc ljubljanskih barab se ne bojimo, tem čvr-stejše bodo naši poslanci najodločnejše vslra-jali v boju za ljudske koristi. Ako bode treba, branile jih bodonapram ljubljanskim naprednim barabam trde in žuljave pesti okoli-čanskih kmetov in poštenega ljubljanskega delavstva! Le huj-skajte, dr. Tavčar, ali ne veste, da ste Vi prvi pričeli ? In sedaj pojdite po barabe in po gnjila jajca — nasledke, ki Vas zadenejo, pa pripišite svoji brezmejni aro-ganci. Dnevne novice. V Ljubljani, 20. avgusta. Dr. Jos. Kaizl +. Drž. poslanec dr. Susteršič poslal je v imenu „Slovanskega centra" posl. dr. P a c a k u, kot načelniku češkega kluba v drž. zboru, sledečo brzojavko: Drž. poslancu dr. Pacaku Kutna gora. Sprejmite izraz najodkritejega sočutja povodom bridke izgube, ki je zadela češki narod in Vašo stranko. Za „Slovanski centrum" : Dr. Susteršič. Osebna vest. Gospod Jos. Kordin, nadkomisar pri c. kr. državni železnici, je odpoklican v službo k generalni inšpekciji avstrijskih državnih železnic na Dunaju. Razpisujeta se župniji Ihan v moravški dekaniji in Rakitna v vrhniški dekaniji. Prošnje za župnijo Ihan naj se naslove na deželno vlado v Ljubljani; za župnijo Rakitno pa na lastništvo patronske graščine v Bistri. Zadnji rok za vlaganje prošenj za župnijo Ihan je 20. september, za župnijo Rakitno pa 31. avgust 1901. Zaročil Be je g. dr. Janko Brej c z gdč. Marico Vencajzovo. Naše najiskre-nejše čestitke! Imenovan je absolvirani učiteljski kandidat g. Alojzij Luckmann poštnim praktikantom v Celju. Ustanova za učiteljske vdove. Ustanova pokojnega vodje normalke, c. kr. šolskega svetnika in častnega kanonika Iv. Nep. öchlackerja v podporo ene učiteljske vdove se bode zopet podelila za čas od 1. avgusta 1900 do 1. avgusta 1901. Pravico do te ustanove imajo učitelj, vdove, ki sioer ne uživajo nikake UBtanove, ki so v resnici ubožne, nesvarljivega življenja in katerih možje so najmanj deset let hvalevredno služili v kronovini Kranjski kot ljudski učitelji. Prošnje naj se vlože do 30. septembra tega leta pri konzistoriju v Ljubljani. Vojaške vesti Poročnika sta postala gospod Leon Suppantschitsch pri di-vizijskem artilerijskem polku št. 19, in Teodor Waldherr pri pionirskem bataljonu št. 1. Poročil se je v Ljubljani instalater g. J. Antosiewicz z gdč. Mici Dejak. Elektriška železnica v Ljubljani. Včeraj zvečer so pripeljali v Ljubljano zopet 8 vozov za elektriško železnico. Otvoritev bode dne 1. septembra. Danes popoludne so se novi vozovi odpeljali z južnega kolodvora skozi sredino mesta po elektridki progi v Vodmat. Ta vožnja je vzbudila po mestu mnogo pozornosti. Danes so se končala dela pri dovodnih žicah. Iz Idrije 18. avg.: (Dva pogreba.) Telesni ostanki dveh oseb v najlepši starosti umrlih, so bili ta dan položeni k počitku. Pokopali so druzega za drugim 201etno dekle Ano Pelhan in 261etnega krojaškega mojstra Ivana Čuk. Prvo imenovano dekle, hči zvestega uda katoliške delavske družbe od začetka, je želelo vstopiti v Marijino družbo že iz početka, a vroča želja se ji je izpolnila šele par dnij pred smrtjo. Kako ganljivo je bilo, ko je — skoro umirajoča — prvikrat poljubila Marijino sve-linjico ter si jo nadela okoli vratu! Vedela je, da so ji ure seštete, a vendar kako srečna je bila, da je dosegla na smrtni postelji, po čemer je hrepenela že nekaj let! Par dnij kasneje je umrla popolnoma prepričana, da jo bode Marija tudi tam spoznala za svojo hčer. Danes smo dekle pokopali. In kako krasen je bil sprevod! Marijine hčere-tova-rišice so jo spremile do malega vse na poslednji poti na tem svetu, vrhu tega še mnogo druzega ljudstva. Na grobu so se poslovile društvenice z lepo žalostinko. Počivaj v Gospodu, blaga Marijina čaBtilka, in prosi tam za nas! Precej na to je bil pogreb mladega moža Ivana Čuk. Spravila ga je, kakor prej imenovano, jetika. V poslednjem času je zlasti mnogo trpel. Najhuje ga je mučila misel, da bode moral v ječo. Obsojen je bil namreč radi znane turnarske afere na šest tednov. Smrt ga je rešila. Ker je liberalno delavsko bralno društvo razobesilo črno zastavo, mislimo, da je bil ud tega društva. Čudno pa se nam je zdelo, ko smo gledali bprevod. Tovariši obrtniki in bližnji sosedje so mu res izkazali poslednjo čast, lep pogreb napravili — toda tistih nismo videli, ki so toliko govorili in pisali o »nedolžnih« žrtvah turnarske afere. Siromak si bil pač obrtnik, majhen obrtnik ! Najdi v večnosti boljše prijatelje 1 Tu se je pokazalo, da liberalec pozna človeka le toliko časa, dokler ga rabi. In ti ljudje udrihajo po Marijinih družbah ! Vojaški begunec. Z vojaških vaj 17. pešpolka je ušel prostak Franc Kos, doma iz Straže, občina Št. Rupert. Novomeško gasilno društvo bode svojo 251etnico praznovalo prihodnje leto skupno z otvorjenjem vodovoda. Ob istem času se bo vršil v Novem Mestu shod kranjskih gasilnih društev. Izlet na Menino priredita kamniška in savinjska podružnica »Slov. plan. društva« v nedeljo dne 25. t. m. Odhod iz Gornjega arovi. za pogorelce v Podlipi. Do 15. avg. t. 1. so poslali na župni urad v Ajdovcu darila za pogorelce na Podlipi sledeči dobrotniki: Preč. g. Leskovški župnik Fr. Schweiger 20 K. Preč. g. prelat dr. I Kulavic 10 K. Preč. g. župni upravitelj Nikolaj Stazinski, Čatež 3 K. Preč. g. Jan. Abram, Črni Vrh 10 K. Podobčina Dra-žgoše po veleč. g. Boncelj 6 K. C. gosp. J. Molj, župnik v Stranjah 6 K. C. g. Mih. Bogolin, vp. župnik 10 K. Gdč. Jarc Marija, posestnica 60 K. Vič. g. Jos. Jereb. vp. župnik 6 K. Vič. g. Lovro Kristofič 10 K. Monsig. M. Jeriha 10 K. Žup. upr. Jan. Pfajlar 6 K. Župnik J. Safer 6 K. Bog povrni stotero! Martin Poljak, župnik. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 20. avg. (0. B.) Minister Rezek se je podal danes v Prago, da bo zastopal vlado pri pogrebu dr. Kaizla. Celovec, 20. avgusta. Včeraj se je ustrelil trgovec Anton Suppan. Pariz, 20. avgusta. Na povabilo Loubetovo se bode ruski car udeležil sklepnih francoskih vojaških vaj pri Rheimsu. Pariz, 20. avg. (C. B.) Listi poročajo, da bo carja pri njegovem potovanju v Francijo spremljala tudi ca-rinja. Pariz, 20. avgusta. Zasedanje generalnih svetov je bilo včeraj otvorjeno. Večji del prejšnjih predsednikov je bil zopet izvoljen. Carigrad, 20. avg. Francoski poslanik Constans je dobil v avdijenci pri sultanu vtis, da se vse preporne zadeve v kratkem ugodno rešijo. Ministerski svet se je že posvetoval o dotičnem sultanovem odloku. Carigrad, 20. avg. (C. B.) Sultan noče sankcijonirati odloka glede obrežnega vprašanja. Francoski poslanik Constans zahteva takojšnjo sankcijo in preti z odhodom. Belgrad, 20. avgusta. Pri volitvi senatorjev je bilo izvoljenih 16 vladnih pristašev-radikalcev. V dveh okrajih je potrebna ožja volitev. Hej novimi senatorji so večinoma vsi sedanji ministri in voditelji radikalnih strank. Rim, 20. avg. Tu se čuje, da se bo srbska kraljevska dvojica po obisku Petrograda podala tudi v Rim, da se sprijazni s črnogorskim knezom. Rusija se trudi mej Srbijo in Črno goro ustvariti zvezo ter se bode o tej priliki sklenila ta zveza, pri kateri se bode tudi oziralo na slučaj, ako ostane srbska kraljevska dvojica brez potomcev. Milan, 20. avgusta. Že teden dni imajo vsi tukajšnji mesarji zaprte svoje prodajalnice. Stavka se je pričela radi strogosti mestnih živinozdravnikov. Pritožba mesarjev proti živinozdravnikom je bila odbita. Petrograd, 20. avg. Angleški poslanik je pretestiral, da je bil k poroki velike kneginje Olge povabljen zastopnik Transvaala. Car je pa zapovedal, da se zastopnika Transvaala povabi, na kar je angleško poslaništvo bilo od slavnosti odsotno. Viktoria, 20. avg. Parnik „Island" je trčil v bližini Juneau (Alaska) z neko ledeno goro. Parnik se je potopil. Utonilo je 65 oseb, 107 oseb pa je bilo rešenih. Washington, 20. avgusta. Vse ustavne pravice je vlada v Venezueli sistirala. Pekin, 20. avg. Ravnokar objavljeni cesarski razglas pravi, da se cesarski dvor dne 6. oktobra vrne iz Singanfu. Prvotno določeni rok 1. sept. se je baje radi slabih potov moral odložiti. Haag, 20. avgusta. Dr. Leyds je imel daljši pogovor z ministrom zunanjih zadev. Čaje se, da se bode vsled inicijative Holandske vložil protest evropskih vlad proti Kitchenerjevi prokla-maciji. Kriigerjevega privatnega tajnika Vanderhobena bode te dni sprejel v avdijenci ruski car. Imel je že več daljših važnih pogovorov z grofom Lambsdorfom. Listnica uredništva: Na razna vprašanja odgovarjamo, da je tudi osebna dohodarina direktni državni davek. Kdor torej plačuje vsaj 8 kron osebne dohodarine. ima volivno pravico v občini, koder stalno stanuje, ako ni izključen iz drugih vzrokov. Umrli so: 17. avgusta. Anton Kovič, zidarjev sin, 5 mes. sv. Petra cesta 39. Gastroenteritis. — Marija Umek agentova hči, 2 mes. Konjušne ulice 13. črevesni katar. 18. avgusta. Ivan Hvala sprevodnikov sin, 2 */» leta. Bohoričeve ulice 28. škrlatica. 19. avgusta. Anton Klein, tiskarnar in posestnik, 72 let, Spitalske ulice 5. Paralysis cordis vsled zakoščenja. Bteteorologlftno porodilo. Višina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736'0ma 3 a Cas opa-zevania Stanje barometra ▼ Dim. Temperatur* po Celziju Vettert Nebo ! § « t*l 18| 9 zveé. 738 2 1 19 8 1 hrezvetr. ¡ jasno 17 7. zjutr. 2. popol. 738 2 7365 148 274 sr. svzh. si. jvzh. megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 20-8 normale: 18 5' priporoča raznovrstne vizitniee po nizki ceni. Žitne cene dn6 10. avgusta 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen. .....K 8-15 „ „ pomlad W02 . . . . „ 8 56 Rž za jesen........„ 7-04 „ , pomlad 1902 ............7-33 Koruza za avgust.......5 51 „ „ septemher-oktober . . „ 5-57 „ , maj-junij 1902 . . . „ 5 46 Oves za jesen.........6-63 , » pomlad 1902 . . . „ 700 Na budimpeštanski borai: Pšenica za oktober......K 800 „ pomlad 1902 .... B 8 41 Rž za oktober.........6 70 Oves za oktober......» 6-Ž9 Koruza za avgust........5-24 , „ september.....„ 5"26 „ maj 1902 .....„5 20 (Efektiv.) do 817 8ñ8 7-06 7-35 5 53 7 59 548 6-65 7 02 do Dunaj Bki trg. PSenica banaška . južne žel. Rž „ „ Ječmen „ „ „ ob Tisi . Koruza ogerska . Činkvant „ Oves srednji . . Fižol ..... 7-90 810 715 700 6-75 5-65 6-75 7-00 775 do 8-01 8-42 6-71 6-30 6-25 527 5-21 8-40 8-40 7-35 900 8-00 5-75 7-10 7-10 10-00 810 1-1 Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske javlia prežalostno vest, da je umrl nje upravni odbornik in pisarnični ravnatelj, gospod Anton Klein posestnik, lastnik tiskarne, trgovske zbornice podpredsednik itd., odlikovan z zlatim zaslužnim križcem ki si je pridobil obilo zaslug za napredek in razvoj našega zavoda. Pogreb bode v sredo, dne 21. ^avgusta, ob 5 uri popoldne iz hiše žalcsti, Spitalske ulice št. 5. V Ljubljani, dnč 19. avgusta 1901. Cilinnto hnVVP v kositarnih škatljicah za KJVJ UIMA5 Ull>! W razprodajalce in lastno uporabo se dobč pri tvrdki BRATA EBEBL V Ljubljani, Frančiškanske ulice 228 5 12—1 Vnanja naročila proti povzetju. a iz dobre hiše, kateri je dovršil ljudske šole, sprejme v trgovino z manufakturnim blagom Frano Crobath 809 3-i v Kranju. Trgovinska ln obrtnlika zbornloa za Kranjako naznanja pretužoo vest, da je njen zaslužni večletni podpredsednik, pre-blagorodni gospod ?Uifon Klein hlini posestnik, lastnik tiskarna, lastnik zlatega zaslužnega krilca s krono, dež. poslanec, ravnatelj mestne hranilnice ljubljanske itd. Itd. danes popoldne po kratki, mučni bolezni v 72. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v sredo, dne 21. t. m., ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Špitalskih ulicah št. 5 na pokopališče k sv. Krištofu. V Ljubljani, dne 19. avgusta 1901. Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamni gorioi V S p r e J m e spretnega 803 3-1 korespondenfa oziroma knjigovodjo. Pismene ponudbe z dostavkom letne plače vposlati bo naravnost zadrugi. Lovski pes, izvrsten brakadoc, tri leta star, močan, bel, je na prodaj za 40 K pri Antonu Komljaneo, 806 3—1 Bučka, Dolenjsko, iE > BBstrnP ■PjfylrM^l HFL MikiischlM P» tovarna dežnikov, ^SHB RISJ/ Ljubljana, Mestni trg 15.1I11B S C<3 808 1-1 Pružln« Klelnova naznanja v svojem in svojih sorodnikov imenu prežalostno vest, da je njih predragi, nepozabni oče, oziroma brat, tast in stari oče, gospod ANTON KLEIN hišni posestnik, lastnik tiskarne, lastnik zlatega zaslužnega križca s krono, deželni poslanec, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice, ravnatelj mestne hranilnice ljubljanske itd. itd. danes ob ,|,2. uri popoldne po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 72. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega rajncega se bode v sredo, dnč 21. t. m., ob S. uri popoldne slovesno blagoslovilo in iz h še žalosti v Špitalskih ulicah štev. 5 na pokopališče k sv. Krištofu prepeljalo ter položilo v rodbinsko rakev. Svete maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dnč 19. avgusta 1901. g|Q i> i t n a j s k a borza. Dni 17. avgusta. Skupni državni dolg v notab.....99-10 Skupni državni dolg t srebru......9800 Avstrijska zlata renta 4°/0.......118 70 Avstrijska kronska renta 4•/„ 200 kron . . 95*0 Ogerska zlata renta 4°/0........118 50 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........93 20 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1675 — Kreditne delnice, 160 gld..............639 — London vista ..........239 42'/, Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drit.velj. 117-15 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dn6 19. avgusta. 3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rndolfove želez, po 800 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 23-45 19 04 9105 11-32 188 50 170-25 207--95-35 144-76 257-25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 105-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/„ . 94-25 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 430* — » > južne železnice 3°/0 . 343 50 ► » južne železnice 5°/0 . 121 — » » dolenjskih železnic 4°/0 . — • — Kreditne srečke, 100 gld.......391 50 4"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 510 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 48-— Ogerskega > , » 6 » 25 — Budimpešt. bazilika ■ srečke, 6 gld.....1610 Rudolfove srečke, 10 gld.......68-— S3'move srečke, 40 gld........218- — St Gendis srečke, 40 gld................236 — Waldsteinove sreeke, 20 gld.......391 50 Ljubljanske srečke....................60'— Akcije anglo-avstnjske banke, 200 gld. . . 268 50 Akcije Ferdinandove se v. želez., 1000 gl. st. v. . 5800— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....«62 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • • 89-— Splošna avstrijska itavbinska družba . • . 143- — Montanska družba avstr. plan......417 25 Trboveljska premogarjka družba, 70 gld. . 432 — Papirnih rubljev 100 ..................263-— Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgobe pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družina II E tt € Ü fit" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. ČUT Pojasulla v vseh gospodarskih in Inininih stvarci», potem o knrsnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vredasstalk papirjev in vestni -