321
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. J ar o sla v. 11.
Eukalipti.
(Konec.)
Da-si „Eucalyptus globulus ne dosega svojih rojakov (Eucalyptu8 coliosea in amygdaliaa), vendar ga moramo uvrstiti med najznamenitiše rastlinske gorostase. Enega je izmeril Miiller; imel je v obsegu pri zemlji 29V4 ^.? in visok je bil 98 m. Starost tega drevesa je preračunil na 800 let. Strokovnjaki menijo, da eukalipti vsi sploh brzo rastejo, ali da tudi med največimi gorostasi ni velikih starcev. Na botaniških vrtovih ev-ropejskih izrastel je ^Eucalyptus globulus'' v devetih letih iz semena do sedem metrov višine. V južnih krajih evropejskih raste zunaj pod milim nebom, in včasih zraste v enem letu po 2—3 m, Martins sporoča, da eu-kalipt (globulus) v Alžiru zraste v letu za 4 m,
Eukalipt je avstralsko drevo, ali vendar je nekaj časa sem vrlo važna rastlina tudi v severni Afriki in v južni Evropi, in vrjetno je, da bode polagoma izpodrinil iz teh krajev marsikatero drugo gozdno drevo. Izredna svojstva, katera se ne dado dovoljno oceniti še sedaj, razširila bodo to drevo vse bolj in bolj. Eukalipt raste v Avstraliji v podnebju, ki je slično onemu v južni Evropi. Brza rast, s katero se to drevo odlikuje, nagnila je Francoze, da so ga presadili v Afriko in v Evropo. Na francoski obali ob sredozemnem morji blizo Niče posadili so prve eukalipte 1861. 1. Poskusi ti so obnesli sijajno, in danes so ta drevesa uže nad 40 metrov visoka. Poleg obale od Cannesa do Monaka širi se velika množina eukaliptov, in sedaj premišljujejo, kako da jih posade po dolinah Rone. V Alžiru se eukalipti izvrstno obnašajo, razvijajo se prav tako, kakor da so v Avstraliji. Poskusi na Italijanskem in v Dalmaciji 80 se obnesli tudi vrlo dobro. Na Hrvatskem so več potov poskusili z eukalipti, ali zima jih je pobrala vselej.
Povedano je uže bilo, da eukalipti brzo rastejo, in tega svojstva niso zgubili niti po deželah okolo sredo-zemnega morja. V Alžiru so zapazili, da se poedina drevesa v letu za 6 metrov potegnejo. Ob tej brzi rasti sodil bi človek, da bode drevo slabo in mehko, pa ne, prav čvrsto je in trpežno, in ker je tudi smolnato in oljnato, tedaj dolgo zdrže tudi v vlažni zemlji. Dokazali 80 uže, da je ta les prav tako dober in trpežen za železniške prage, kakor hrastov. Dandanes ga uže mnogo uporabljajo za podvodne stavbe, za mostove, za pristanišča in druge slične gradnje.
V južni Evropi bode gotovo eukalipt sčasom velik zaklad gozdni. Stari gozdi se tu navadno vsakih sto let sekajo. V tem času daje eukalipt pet sečenj, ker njegovi gozdi se morejo vsakih deset let sekati. Zbog tega bi imel tak gozd peterno vrednost. Razen tega so pre-račuaili, da bi ena železniška traverza, ki stane osem frankov, od eukalipta stala 1—2 fr. Les za brzojavne kole mora biti 30 let star, eukaliptov pa uže v petih letih tako visoko izraste, da je porabljiv. Te številke same najbolj pričajo, kolike vrednosti bi mogle biti eu-kaliptove šume za narodno gospodarstvo. V Avstraliji tešejo vse brodove iz eukaliptovega lesa. Sploh se v Avstraliji ta les malo ne za vse izdelke uporablja.
Ali to ni še edina korist, ki bi jo južni kraji mogli od eukalipta imeti. V eukaliptu se nabira neka vrsta izhlapivega olja, ki je velike zdravstvene vrednosti. Tudi 60 strokovnjaki dokazali, da eukalipt s svojim izpari-vanjem razkužuje zrak, ter znamenito umanjšuje mrzlico
po močvirnih krajih. Drevo, ki raste nevrjetno brzo, ki iz zemlje potegne v 24 urah desetkrat toliko vode, kolikor je samo težko, bode gotovo velike koristi za zdravstvene odnošaje vlažnih in nezdravih krajev. S temi svojimi izrednimi svojstvi ne samo, da poteguje iz močvirne zemlje vodo, nego tudi s svojim izparivanjem ubija životne miazme, ki okužujejo zrak. Temu so prišli na sled 1869. L in vse do danes se je potrdilo popolnoma. Angleži so začeli prvi saditi eukalipte na „kapu dobre nade", in sicer s tega namena, da jim oni nezdrave okolice razkužijo. In v kratkem času so dosegli izredne vspehe. Z enakimi vspehi se hvalijo v Alžiru in po vsi severni Afriki. Ne moremo navesti vseh onih zdravniških izvestij iz Afrike, katera dokazujejo, kako so eukaliptovi zasadi v kratkem času mrzlične kraje spremenili v zdrave, in da se mrzlica bolj in bolj poiz-gublja. Povsodi se je eukalipt skazal kot pravi blagodar.