Šf, 19 _ Poe&mtzn* štev. 20 stotink. V GORICf, dne 3. mo ja 1922. Poštno tekoči račun št. 24. Lctnik V» _^ —-^ V *_» V tehaja vsako sredo opoldne. Velja za celo leto 12 lir, za en taesec 1 L, za inozemstvo 20 L; posameznc številke 20 stot. "~ — Uredništvo in uprava: ul. Vetturini 9. — — — ODGOVORNI UREDNIK: ROMAN CEJ. — — Bogovl malomeščanstva umlrojo. MisliL in rckel sem nckoč, da to luniranje ni ne posebno lepo in ne posebno veličastno. Zdaj, ko se be.li na izkodu nova prečudna zarja zdaj sc ml zdi tisto umiranje lepo in resncga sočutfa vredno Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se plačajo naprej iu suncjo 4 lire v visočini eneKa cm v enem stolpu. — — List izdjjja konsorcij »GORIŠKE STRAŽE«. — — — — Tbk »NARODNETISKARNE« v QorlcL — — Verige delovnega Il«dslva, MoCiio jc razširjena pri nas mise!, 1 Ua uicd primorskimi Slovani ni kapilaliz- ^ia. A vsak dan more naš kmct pokazati r'a izkoriščevauje. Ko prodaja živino, ga yeleprekupci odirajo. Če stopi v trgovino fc v ncvarnosti, da ga s krivično ceno o- Možijo. Na vsakcm koraku sta kniet in delavec ogrožena, da iima sebični kapita- list okrne borni kos krnha. ki sta ga do- ^ila z lastnim delom. Ni pa samo v naši doinačiji tako. Po v'sem svetu so delovni stanovi upreženi y voz kapitalizma. Zdelo se je, da bosta Po vojni kmetski in dclavski stan že tako krepka, da do korenin izscčeta kapitali- zran. In še te organizirane množice so '"azdeljene na mnogo cet, ki se med sabo Pobijajo. Ta eas pa se je okrepil kapitali- zem, ki je misli! še pred dvema letoma, da ko moral leei v grob. Sedaj z novo silo nritiska na kmeta in delavca. Delovno liudstvo se vprašnjc: Zakaj jc ]>o vscli na !Jorih, po vseh upih in bojih naše delo ro- ^'lo neuspche, da smo dancs še bolj izro- Ct'ni neusmiljenemu izkoriscan.it? po kapi- talizmu. kot pred leti? Ml vidimo glaviii vzrok neuspehov delovnega Ijndstva v dejstvu, da vodilni ^ocinlističiii proletariat nosi s seboj tež- ko breme idej. ki izvirajo iz nicščanske K*UMtalistične miselnosti. V tri mogočne ycriijc je vklenil Marksov socinüzem syo- •1c pristašc: Prva veriga je ideja, da je le v nasilni revoluciji edino sredstvo, da sc delovno ljudstvo osvobodi kapitalizma. ^'se clnijfo razen rcvolucije je brez pomc- lla: vse, kar delovuo Ijudstvo stori, jc do- "i'o Ie, če pripravlja revolucijo. Ko si je socialistični prolctarijat osvojil to misel, ^ Postal hrom. Če je hotel biti dosleden. rj' mogel iti na trezno, stvarno delo, ki bi *e danes takoj prineslo Ijudstvu koristi. [n v tem času. ko je preletarijat dvigal o- c' v slepeče solnce revolncije, so nin kapi- ttfce^ fcJ—^. ^_ i , _ -—.. ¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦ 1 talisti potihoma kradli eno pravico za dru ji'o. I')rujra verijja, ki veže ude dclovncsa ljudstva, je pa nank o diktaturi proletari- jata, kot jo razumejo koinunisti. Oni ho- , čcjo diktaturo izbranih Ijudi, vlado rnaj- ' Imesa dela industrijske'^a prolctarijata; branijo se pa, — to je dokazal boljšcvi- zem — viade vse«;a delovnega ljudstva, vseh socialno - koristnih stanov. S to za- htevo, ki se je šc chines krčevito oklepa- jo, so razcepili cnoto delovncga ljudstva. Pritisnili so ob steno kmetski stan, male obrtnike in umske delavce. To je bil tc- zak udarec delovneinu Ijudstvu. Bil je to močan vzrok, da ruska revolucija ni ro- dila onih sadov, ki bi jih, ko bi bilo delov- no ljudstvo kot enota zasedlo odločilnc postajanke v državi. Najtrdnejša veriga, ki oklepa proleta- rijat, da ne more razmahniti svojih sil, je i)a nank o materijalizmu. rra nauk si je soeializcm izposodil od debelili buržujev. Ker kaj ima proletariat od boja proti kr- sčanstvu? To, da sam nižje padc, da po- stane notranjc nesposoben, vzeti državo in .Lfospodarstvo v lastne roke. Tudi letos so sc prvega maja zaprla \rata tvornic. Tudi letos se je delavstvo zbiralo na ta dan, da potrdi svojo voljo, boriti se proti kapitalizmu. A letošnji prvi niaj ni bil dan ztna^c. Oslabljeno in raz- kropljeno stoji delovno ljudstvo pred ob- ličjein močnega kapitalizma. So znaiwe- nja. da sc bo tudi socialističui proletariat iz tcr-ra i>oraza natičil. da ir.ora razbiti ve- ri.^e do.ircm na rokali in no.^ali. Zavreči mora misel, da je revolucija rešilna vrv in podati se mora na vztrajno podrobno sndpino clclo. Zbuditi se mora iz težkih sanj o diktaturi izbranega proletarljata I in mora iii za tem. da zavlada celotno de- ! lovnn ljudstvo. • Na tej poti bo našei proletariat vse- i fra sveta ob svoji strani zvesto četo v ; Kmetsko - delavskih zvezah orjranizira- nefifct ljudstva. Shod! za pravlce našega jezika. Odsek političncgfa društva »Edinost«?v \ Qorici je priredil v nedeljo 30. aprila ] sest javnih sliodov v obrambo slovanske- ! ^ jezika v uradih, predvsem pri sod- n'iah. Na sliodu v Ajdovščini je poročal ^rž. poslanec dr. Karol Podgornik. V- Kljub zclo neuffodnemu vremenu se je Jbralo v dvorani k. Braune nad 600 Ijudi, *j so z navdušcnjcm odobravali izvaja- n]a ff. poslanca. Na shodu v Kunula je poročal o je- zikovnem vprašanju in o važuosti jezi- kovne borbe iz kulturnega in gospodar- skega stališča dr. Franc Gabrščck. Ude- lcžba jc bila tudi v Kanalu vkljub slabe- mu vremenu obilna. Iz vseh občin kanal- skega sodnega okraja se je zbralo na shodu v Kanalu nad 500 Ijudi. Mnogoštevilno je bil obiskan tudi shod v Šmartnem. Na shodu v Šmartnem je govoril dr. Peter Medvešček, ki je v j dolgein in jedrnatem govoru pojasnil da- i lekosežnost sklepa deželne sodnije v I Trstu, ki na najnesramnejši način napada iiaše jezikovne pravice. Tudi shod na Grahovem je bil dobro ! .-ibiskan. Poročevalec na shodu na üraho- j /em je bil dr. Vladimir Orel. Na shodu v Dortibcrmi je govoril dr. Karl Birsa. Vse liližnje vipavske občine so bile na shodu miogoštevilno zastopane. Na shodu v Cerknem sta govorila hipan dr. Rudolf Gruntar in župan iz Šebrelj, g. Rejec Anton. Udeležba v Cer- knem ic bila sijajna. Izpregovorile so naše Gore, zagrmel je Kras. Vipavska dolina in Ooriška oko- tica ste dvignili svoj glas, vstala je vsa dežela in vse ljudstvo v obrambo pra- vic svojega jezika. Zahtevamo, da se .:>v)štuje slovanski jezik na vseh uradih, j posebno pa na sodnijah. \ Na vseh shodih se je sprejela slcde- f;a resolueija: 1.) da naj se takoj in najpozneje v te- i.očeni mesecu aprilu prizna javno abso- •utna nczakonitost in neveljavnost sklepa | (ieželnc sodnije v Trstu gledc jezikovnega prasanja, in naj se podelijo strogi ukazi ; a točno izvrševanje predpisov, ki še ve- | ijajo za to tvarino; ; 2.) da naj se brez zamude poskrbi, da ' I odo jezikovne pravice italijanskih dr- žavljanov slovanske uarodnosli sposlo- vane vsaj toliko, da bodo inogli rabiti svoj jezik nasproti oblastvom, zlasti so- dnijskim, in dobivati od njili tudi uradne odgovore v istem jeziku; 3.) da naj se jezikovno vprašanje spra- vi takoj na pot pravičuc rešitve potoni primernih zakonskih predpisov, ki naj jiK ustavno pristojni faktorji izdelajo, in ki naj bodo izdelan-i na podlagi poglol)ljcnega proučenja vprašanja, ne da bi se ne za- slišali zastopniki neposredno prizadetega pre_bivalstva. Pogajanje za vojno odškodnino. Rim 1. maja. Odločen nastop vojnih odškodovan- cev jc rodil prve uspehe. Ministerstvo o- svobojenih pokrajin se je odločilo: 1. da se ustanovi 2 oddelek za likvidacije voj- nih škod v Gorici: 2. število uradništva se pomnoži, da se bo število likvidacij po- dvojilo. 3. Rok za vlaganje dokumentov k prošnjam je podaljšan do 30. junija. 4. Vlada je dovolila nadaljne kredite. — Toč nih poročil še ni; nričakujcmo jih od od- poslancev K. D. Z.; vojni odškodovanci, združite se še tcsneje, naš boj je šele za- čel! Cerki^ena oskrbnišlva, pozor! Ker ni bila upoštevana cerkvena 'ojna odškodnina v cnotnem odškodnin- kein zakonu z due 21 marca 1919, jc bila lada prisiljena razšioti po/neje ((>/19 J919 st. 2094) odškodniitski zakon 'tudi na cerkve, a pri tem se je omejiia ediuole na župne cerkve — in «sicer v starih pokraji- nah. — j Z objavo pravilnika o vzpostavitvi jav nil poslopij z due 1 sept. 1920 št. 1524 in z objavo kr. odloka z due 5 okit. št. 1569, s.*» omenjeni pravtlnik irazteguje tudi na tn»«?e kraje. — 'i'oda pravtlnik in odlok sta glede cerkvenega premoženia tako ucjasna in povrsna, da ne bosta zadovo- liila nobenega cerkvenega oskrbništva. L'Qsscrvatore itriestdno pa ic priobčil due 19/4 1922 por St. 82 okrožnico freueral. civiil. komiisarijata za .lulijsko Krajino, ki .ie pa tako nejasna in zveri/ena, da jc ne bo mogel razumeti niti — nadčlovek, — Po prejšniih odlokih se vzpostavijo samo '>,,.>Mn, cerkve brez ozira na njihovo os/ta- lo premoženje. Za vzpostavitev vseh osta . Hh cerkvd in tudi vseh zupnili in drugih I cerkvenih imctij sc morajo vpoštevati splošna navodila enotnega beseidiila. od- škodninskcga zakona z due 27/3 1919, ki vclja za zasebnike. Na pritožbo dežel. od- bora goriskega, naj bi ^se vse dušno-pa- stirskc cerkve prištevale župnim cork- vam ni gen. civ. komisarijat v Trstu iifič odgovoril ampak si n0 zadnji okrožnici rridržuje nravico z ozironi na šc sedaj veliavno cerkveno zakonodajo avstnjsko v naših pokruiinah pxejskovati s ootrebuo razsodnostjo posamezne sJučaue, da H spadaio pod splošna določila odškodnin- skega zakona, ali pa pod novo okrožnico. To je Judežev poljub našim cerk- vam! Točka 19 omenjene oksrožnicc pri- znava značaj javne pravnosti le župnim cerkvam. Za vzpostavitev sveh drugih cerkvam. Za vzpostavitev vseh drugih ki spada v področje župnega oskrbništva (razun cerkv. premičnin) ali drugim (ne župnim) cerkvenim upravam, bi morala vedi'^ti splošna določila odškodninskega zakona za zasebnike. Dan placila. V. Nastale so tople pomladne noči. Vse ]Q ozelcnelo in mogočen vonj je puhtel iz v^zuc zemlje, ki jc brstcla in se odevala v Plašč, da nasiti Ijudi. §e v nočeh je pelo ob vodi in v drc- ^'esih, za okni in za trepalnicami, čettidi le v sanjah. Eno tistih noči je imela Polonica kra- :e^ obisk. Komaj par besed in senca je lz<e iru je, da je zaslišal glas. Da, resnično. »Urh!« Ni mogel verjeti. Še nikoli ni poizku- hI. da bi se povzpel do okna. Zdaj mu jc naenkrat padlo to v glavo. Otipal je v zi- du luknjo, kamor je položil nogo, za drug špičast kamen malo višje se je oprijel z roko. Videl jc, da jc moral biti v tej ječi nekdo pred njim, ki jc redno plczal kvi- šku in mu ugladil pot do okna. Ko se je zgrabil z rokama za železje, je zagledal .{ioz'i obris moSkega obraza, ki ga na senčni strani ni mogel razbrati, kdo da je. Slisal je še enkrat: Urh!« »Kdo je?« »Jaz sem, Stefan!« Urh bi se bil skoraj spustil na tla. Cez hip se je zavedel. »Ti si? Kaj hočeš?« »Zbežati moraš.« »Kaj delaš tu. Vjamejo te lahko.« »Ne skrbi zamc. Jaz se born pokoril sam brez jcče in kazni. Ti moraš zbcžati, da bo§ pazil na Polonco.... skrit..... razu- mes?« ^Kako naj zbežim? Skozi zid?« »Matevžck je pijan kot muha. Zapah odrineva. In če se zbudi....« »Ne, ne! Matevžek nima ključa in ne smcš mu nie storiti.« »Kaj tedaj? Niti enega orodja ni- niam.« Pomislila sta. Urh je gledal skozi mrežo razmršeno glavo Štefanovo, ki je neodločno zibala v razmišljanju in si je inislil v zamenjani vlogi. Toda kmalu se je stresel trpke misli in dejal: »Imam jo....« Pošepnila sta in se spravila na delo. Zapah je odskočil, da se Matevžek ni zbu- dil; Ic premaknil sc je na slami. Ko so se dvignila težka vrata iz tečajev, so se po- veznila na Matevžka, ki je v spanju čud- no zakrilil z rokami in zavpil, nato je od udarca na čelo in od vinjenosti onemel do jutra. '^ Ko sc je zjutraj prebudil, se je izko- pal izpod vrat. Imel je grozen glavobol, na celii in čez lica je kapala kri, jcca je bila prazna. Povedal je, da se je za hip oddaljil in tedaj se je nenadoma zgodilo, kar se je zgodilo. Stari Lenart je dejal, da je gle- dal skozi lino, ko po noči ni mogel spati in je videl dvc senci, ki sta se plazili mi- mo in izginili. xTako dve«; ie dejal Matevžek, »ko pa je bil zaprt samo eden.« »Saj res«, so pritrdili vsi in Matevžek najbolj. Ni bil ta prvi, ki je všel, zato so postavili njega, da je stražil. (Dalje.) Z Gzirom pa na pos^no cerkveno zakonodajo, ki še velja v naši dežcli (in ki je različna uiJ one v starih dežclah), si pridržuje glavui civil, komisarijait pravi- co odločati za visak posamezen slučaj, ali uaj se prošnje za odškodnino rešujcjo po splošiiih predpisih odskodniii'skega zako- ria (ki velja za zasebnike), ali pa naj se uporabijo predpisi pričnjoče okrožnice. Iz tega slcdi, ida si je vlada pustila ši- rok izhod glede cerkv. premoženja za ne- dogledno šikaniranje cerkovnih oskrbni- štev, ker je javno-pravni značaj priznala le ŽLipnim cerkyam (zidovje, cerkv. opra- va), vse osta'lo cerkveno imetje (župni- šče, beneficij, cerkv. pokopališča ltd.) bi spadalo po duhu okrožnice pod splošne ptredpise o vojni odškodnini (t. j. kot za zasebnike). In tu je potreba jasnosti! Velika ve- čina cerkva v goriški nadškofiji niso župne, vsled rtega pada vsa teža dolžno- sti poklicanili ciniteljev, da poskrbe za priznanje vseli dnsno pasitir-sldli cerkva kot župne (saj ima vsaka cerkev tudi svoj javni urad) in se Urn pribori pravica, ki je zagotovljena po zadnji okrožnici glavnega civ. kotnisarijata vsetn drngim javnim enotam, da ne bodo cerkve in ljudsjtvo trpeili škode. Kakšen ie namen vlade, da se omejuje strogo vzeto le na župne cerkve, ne ve- mo. toda kot oskrbnikom cerkv. preino- žen.ja, če tudi je malcnkostno. nani je na srcu, da se ne zgubi niti centezim. Na vsaki način pa bo kinalu iasno, ker bodo finančne huteiidance zaecle vra- čaiti prošnje za vojno odskodnino cerkv. premoženja. Če bodo vračale i)rošnje vsem dušno pastirskim cerkv. oskrbni- štvom in ne samo župuim, bi ponienjalo, da je prodrla misel, da se vsc dušno-pa- stirske cerkve pristevajo župnin. — Okrožnica z due 19. 4. 1922 ima sle- deča navodiila: I. Prielasitev vojne škode. PriglasHev škode ie obvezna za žuu- ne cerkve in sicer po prcdnisanih vzor- cih (kot za zasebnike) do 21. mala 1922. Splošna formula enoitnega besedila člen 36 pa govori o javnih bitjih, ki so po se- daj še tu veljavnih avstr. zakonih, vse e- notc, ki vživajo pravico javnosti. Sem bi morale spadati torej tudi vse oataie cerk- ve, ne saino župne, ki se bavijo z dušnini pastirstvom. Morale bi torej tudi te na- znaniiti voino škodo. — Ker pa ni pra ve.ua izhc/da iz labirinta tell zmešnjav, zato jo viada podališala rok za vlaganie listin za j zasebnike in iavne enotei do zadnjssa Ui- rv'1» t. 1. Prielasitev škode mora bitt podpisu- na od župiuka, ki pa mora inicti za pra- vilno ^astorvstvo pred obiastio skleo cerkv. oskrbnistva, (ki je obenein tudi sain župniik). — Vsaka prielasitev škode se mora izvršiiti v treh izvodili, katorhn isc morajo dedati izvirni sklepi. Točka 7. umenjene okrožuice pravi, da mora priglasitev škode obsegau sjd>1oš- no vse prcmoženie (kot cerkve in priti- kliue. cerkveno opravo, beneficij, kamor spadajo njive, vinogradii, pašniki, gozdi, koionske in najenmiiuiske hise ltd.), iod.a ta točka ie po mnenju navadnega zemCia nia v nasprotju z doloiilom isiega ouloku tocka je po nmenju navadegu zemiiana prigiilasitev skoide so ksti kot za zasebni- ke, (ako ne pridejo med item vže drugae- na določila!). Priglasitvi škode se ne sine priložiti nobena listina razun skleD.a. Listine se bodo dostaviljale uradom še-le, ako se bo vJagalo prošnje za vzpostavitev ali iz- piačilo odškddnine. Pri podpisu škode ni treba izpolnilti vseli srtolpce-v tiskoviinc. dovoij je n. pr. pri ncprciničninali (polje. vinogradi itd.) navesti štev. iz zemlje- knjižnega izvlečka. pri posilopjih pa ob- čno, ulico in hišno številko (točka 9. — Škoda se priglasi na ta le način: a) kajr so sama askrLništva vže po- pravila v lasitni režiji; b) ono škodo, za katero se ni napra- vilo še nobenega koraka; c) ono škodo. ki se je popravila na vladne troške. Temu naznanilu, ki se mora vsako točko posebei prijaviti v treh 'izvodili, se mora dodati ovitek z označbo, da li spada pod a) ali b) ali c). — Visoki kateiioriji se mora dadaitii po tri izvirne «klepe oskrb- nistva. Tako urejene pri.^kisitvc škode se nesejo osebno ;vli pošljeio poštno pnipo- ročeno pristojnemu oivilnemu komisa-riia- tii (okrajnemu), ki spise preglcda in jih zavrne, ako ne odjjovanaio predpisom: v nasprotnem sl.ucaiu pa jib pošlje slav- nöhi civfll. podkomi/sarijatu, ki jih zopeit zbere po katejroriiiah in jih poSlie tdavne- mu civil, komisarija'tu v Trst. (točka 10). II. Pot do vznostavitve ali vorjne odškodnine. Prislasitcv škode so mora loclti oJ i zahteve po vzpostayUvi ml voJni oskodni- ni. V dosctfo izplačila vojne odškodniue pod a) (torej povračilo itroškov pri vz- postaviitvi v Iastni ležiji) alii vzposstavitve ier odškodnine pod b) se mora vložiti po- sebno prošnjo. Za pod e) utrpelo škodo sc ne more zahtevati nobenesa nadplačila, ako je delo vzpostavljeno v prejšnji stan. Za po vladnih orgauih le deloma po- oravljene enote, nai se istotako priglasi še ne vzpostavliena voina škoda tcr na- pravi prošnja za man.ikajočo vzpostavitev ali voino odskodnino. Prošnje za povračilo troškov, ki so jih imela cerkv. oskrbništva popravljajoč v lastui režiji, se morajo vložiti za vsako vrsto poškodovane oziir. popravljene imo- vine posebne prošnje. Pri vsaki prošnji se mora označiti kategorija a) ali b) ali c), v katero spada škoda. Vsaka prošnja se vloži v treh izvodili, podpisanih od cerkv. oskrbnika in vsakemu izvodu se mora pri- ložiti tudi jsklep cerkv. oskrbnistva, da sine prositi za odskodnino. Prošujam pod a) se priloži vse teh- nične, in račiurske listine (načrte troškov nik), ki pojasnjujejo in idokazujejo izvršeno delo in troške ter vise dokumentc, iz ka- iterdh je razvidna narava in mera utrpe- le škodc (kot cenitev zapriseženih cenil- cev in druge javne listine). Dokazne listi- ne za trošek (računi) morajo biti izvirne. Ce pa računi niso še poplačani se mora dostaviiti izkaz tvrd-upnic z navedbo na- tančnejia naslova. Tako opreimljene pros- nje se prinese ali priporočene pošlje pri- Btojnemu okrajnemu oivil. komisariiatu, ki i>rosnje preffleda, da li oduovariaio predpisom, se prepriča o resnicno^ti zah- tov ter ima dolžnost in pravico zahtevati še morebitna pojasniljL ali dokazilne lisüi- n.e. Prošnje morajo biti nasdovljene na jrlavni civilni koniisarijat v Trstu in od tod romajo dalje «:otovo ne z hitrostjo br- zovlaka. Kaj pa ie z prošnjami za vzpostavitev ali vojno odskodnino, za katero se ni na- prnvsilo še nobeiic^a koraka! Tu se mora razločevati dvojno: a) ali misjj oskrbništvo popravijati v iastni režiji in to mora jasno in določno revest! v prošnji, b) ali pa misli prepustiti delo vladnim orRanom. Ad a) Za v-sako poškodovauo imetje mora napraviti prošnjo v treh izvodili, ki so podpisani od oskrbnika in vsakemu iz- vodu priložiti sklep oskrbništva. Prošnja mora biti opremljena z vsemi potrebnimi listinami (nacrvi, Uokazila o utrpeln ško- di, dokaz lastnine, zemljeknjižni izpisek itd.). Afco presesa troskovniK ou.uuu lir se mora ouüa'w ueio ponom javue ürazbe, (ie pač dobiro posKibi.ieno za podjeunke I in tvrdke iz starih dežel), izpod 50.Ü0U lir odda oskronik delo poijubno Koniur iio- če. Vse poRouDe |)a se morajo uaznamu splošnemu civnl. podkumisarijatu. ueio uadzoruje vlaüni vzposiavitvenii urad. Zakladno ministrMivo üovoli po potrebi pri delili Crez #U.ÜÜU lir predujma, ki pa ne sine preseuau irctjmo celoineua zne- ska. Za uadaijno i/.i:utoe\anjc oašiu.dnine bo moral oskronik viožui koi z^oraj pius- njo v treh izvodih opremijenih z uoki-.zili napredka dela. Ad b) Ce pa odda cerkv. oskrbnik delo viadnim o/u'anom. tedaj bo iK-.nal Lo podpreii z razloRi (peisek v oči) in je od- visna opravičenost navedenih ra7jo!.rrv od dotičnih oblasti. üb nezadostnem ute- meljevanju se prošnja zavrne, vendar i)a ostane prosta pot utoka na ministrstvo za osvobojene kraie. Ako se pa vpostevajo navedeui raz- lotfi, ise oskrbnik obvesti o tern, a ua dru- gi strani se naloži vzpostavitvenemu u- radu, da ukrene vse putrebno za začc*tek dela in sicer potoni zasebne dra/be izpod 5U.ÜÜÜ lir troška ali pa potom javne draž- be naid 50.000 Lir troškov. 111. Glede zemljišča, pašnikov in gojzdov velja to: Ti predmcti spadajo pod določbe ve- Jjavne za zasebnike. Prošnje morajo biti naslovljene na dotične fiuančne urade. Pri^lasiitev škode in prošnje z:i odskodni- no se napiravi kot zgoraj vud 1. in 11. U- jrotovitev škode na pašnikih in ^ojzdih spada v kompetenco dezelne^a vT-i"'1!'" luidzorstva. Glede proiničnin sledcče: Prielasitev se vrši kot v «točki I. Prošnja za izplačilo odškodiiiine pa po to.y:ki II. Odškodnina se plača v tfotovini od zakladne^a mini- P(Aidariti moram, da te dG.očbe ve» liaio samo za iavna bitja, ne pa /a zaseb- nike. — Marsika.i je še neiasneira v tej okrožuici, toda imeli bomo v Gor.-cl odsek, ki bo daja! vsa za to ootrebna navod?fn, Treba pa nam je iti takoj na delo. da ne zamudimo določenesa roka. — Splošno vcliaio ta navodila ne somo zfl cerkve. f»«ioj«i< za Tsa 'aviia bitja — žup?nstva. sirotSsi'ice, do!TOcle!nc zavode, ho1»j^- nice Hil, F. Š. Širite „Goriško Stražo" K fvornim silam žiuljenja. V lepem mesečniku Prerod, ki izha- ja v Ljubljana, je priobčil dr. K. Ozwald članek »K tvornini silam zivljenja«, ki zasluži, da se pozaniniamo zanj, za*to kra prinašamo v ^lavnem: Prišel je bil izkušnjavcc, postavil na daleč vidnein mestu visok drosr, nanj o- besil vojaško kapo z dvoglavim orlom in začel bobnatii, da to bodi zdaj vaš boR, ki kra ni nad njim bokra! Dajte cc- sarju kar je njcirove^a, tako je vpil, dajte bla^o dajte kri, kakor zahteva »peseni«! Ne bom preiskoval, alM je bilo prav, kar je « takimi besedami zahteval izkusnja- vec. Nikdar pa ni bilo prav, to vein za ffotovo, da drugega dela v znanem ve- lcvniku, ki terja, da tudi Bojju odrajtas, kar je bozjejra, da tekra drusre.ua dela, pravim. ne sanio ni zatajil, rnairvcč da je z razločnim nomežikovanjem dal lju- del ceilo razumeti. da — če se pokoriš cesarju nisi več dolžan pokorsčine One- 111U, kii zahteva: ne kradi. ne pričaj no krivem zoper bližnjega, ne stezaj roke po njctrovi ženi in ne po njcirovem blajru! S svojim meiistofelskini skoniiicom je izknšnjavec v dušo človeka zasejal strašno, z najsttrupenejšimii plini napol- nieno llaž, ki so iz nje vzklili, so morali vzkliti zmajevi zobje. Ta izkušnjavec je namreč dobro poznal pstholouijo mase. Vprasal jih je, koj^a da hocc-'o rajši, ali Knistusa ali Barabo, ker je vedel, da se odločijo za Barabo, ki je bil y njesovili cezarskih Klužbah. In tako se je zkrodi/lo, da je človek zawgel idejo človeka. kakor iv" jo ie za vodilo pred oči stavila modrost najirlob- : djih ^enijcv človeštv.a v ^ovorjeni in pi- sana besedi, v marmorjii Iv. barvah in Rlasovih. S tern pa je, usodepolno pre- slepljen. s sebe str^al peo-uti, s katerimi je prej zanosno spel proti solncu, ter padel na zemljo — v samo človeški. prečlove- ški podobi. In samo ob sebe se formulira vpra- Sanje, veliko vprašanje: »Ali je sploh v stanu prebuditi se iz svoje omotčce k zopetnemu. ali celo še k novenui živlie- nju nekdo, cigar dusa je v tako strašni meri preobložeua s tnri, gobami in pod- pluto krvjo, kar je vse povzročil in po- vzroča še zmiraj strupemi bacil vojne vr- .to«:lavcti iz rok, kvantaču nc mašiti ust, ko je sjroko zinil za debelo kvanto, da se ne pojdemo sme- ši.t z raztezavanjem boida prekratkih kril. Ltd. Krpariti mi dovolj, zidati je treba! Bolniku moramo vzbuditi vero vase, to se pravi, lizkopati v njem na dan idejo človcka, ta čudodelni dušni radij s tvor- nimii silami zivljenja, ki se nahaja v vsa- ki duši, naj si bi xudi bil še tako visoko zasut z vsakovrstnim jcramozom in na- plavom. Kdor ni v stanu pokoncu se dr- žati iz lastnih moči, temu vse moraine ber.dje ne poma^ajo nič! DniKi po«:oj, ki mora biti izpolnjeii, ako nam je res in ne samo v besedi za zdravje bolnika, pa. je ta, da si pošteno prizadevamo, temeljito izpremeniti so- cialni milje današnjeffa človeka, odkoder se jemSjajo motivi našemu dejanju in uc- hanju, takemu, ki zasluži ime »dobro«. in takemu, ki tejra ne zasluži. Moj recept se irtegne zdeti predra^. ker zapisuje — dejanje, ki je danes red- ka specialiteta .in jo recept vrhu teua še visoko doziva. Toda tukaj je uspeh na neizprosno alternaitivo: ali vse ali nič! in zato je moj ceterum censeo isti s Fo- ensterjev.'im: »Ne blede misli, ampak e- dinoüe nove in nezaslišane sile so tista skrivnasit, ki je v stanu človeško življe- nje zares dvijarniti in razmahniti.« Veslnik Kmelsko-delavske zveze. Kmetska in delavska zveza je prire- dila v nedeljo 30. aprila shode v Vojšči- ci in v Selih na Krasu. j Shod v Vojščici se je vršil v prosto- rih tf. Zavadlava. Shodu je - predsedoval zupau Pirc Josip. Zborovanja so se ude- ležili tudi nckteri komunisti, ki so s po- četka imeli namen jja motiti a so se med shodoni spametovali in vedno bolj mirno poslušali izvajanja dr. Bitežnika o progra- mil Kmetske in delavske zveze in o borbi K. D. zveze za deželno avtonomijo, izrab- Ijanje vodnih sil in za druge trenutne go- spodarske potrebe naše zemlje. Dr. Bi- tcžniku je ugovarjal komunist fireščak v 10 minutnem govoru. Trdil jc, da so bili komunisti vedno za deželuo avtonomijo; očital je Kmetski del. zvezi tudi, da druži v svoji organizaciji ljudi, ki pod geslom ljubezni do naroda, izkoriščajo knieta in delavca. Dr. Bitežnik je v polurnem od- Kovoru raztolmačil avtonomistični pro- gram K. D. zveze, ki je popolnoma naspro ten osredotočenju vse ii|)rave in vse o- blasti, ki ga zagovarjajo komunisti. Ali stremi organizacija Kmetske in delavske zveze po združevanju ljudi, ki jim je Ijubezen do naroda in do delavske- ga ljudstva samo plašč, da lažje izmozgu- jejo male kmete in delavce? Na ta očitek je dobil komunist Hre- ščak ods^ovor: Res je, da so tudi med slovcnskim ljudstvom ljudje in celi stano- vi, ki pod geslom narodnosti izkorišču- jejo slovensko delovno ljudstvoč Ti so naj večji zločinci našeira delovnega ljudstva. Toda Kmecka in delavska zveza se globo- ko zaveda, da mora vesti boj na dve stra- ni; na eni strani boj proti materjalistic- nenui komunizmu, na drugi strani pa tu- di najodločnejši boj proti pristašcm »svo- bodnega - — to jc neurejenega gospodar- slva, proti kapitalistom, ki so tudi med našini narodoni. Shod v Vojščici je tra- jal nad dve uri. Shod v Selih se je začel 1. uro pozne- ! je, kakor je bil napovedan. Vršil se je ob j sijaju pomladanskega solnca na prostein- Dr. Bitežnik je v 1 in četrt urnem govoru razpravljal o pomanjkljivi organizaciji delavskega ljudstva pri vseh narodih i11 državah. Poudarjal je dalekosežni V°" men politične, gospodarske in kultiiriie organizacije. Spominjal je Kraševce na /alostne, pretekle case, ko so v dimnikil1 kraških magnatov visele svinjske kračc in »salami«, ki jih je mali kraški kineti^ Puičevivl za obresti izposojenega denarja- Zato je nujno potrebna močna gospodar- ska orgauizacija, da sc ne povrnejo čus' gospodarske sužnjosti in oderuštva. Na obeh shodih se je rapravlialo tu- di o jczikovnem vprasanju in pojasnil po- men jezikovne borbe, ki jo moramo SU»' venci zmagovito izvrsti. Povdarjala se Je pred vsem gospodarska stran jezikovne- ga vprasania. Na obeh shodih so se sprejele cno- glasno in z navdušenjem resolueije za dc želno avtonomijo! Za koncesijo izrab- Ijanja vodnih sil na (loriskcm! in reso- lucija, ki zahteva, da se spoštujejo pravi* cc našega je2ika na vseh uradih, Pred vsem pa pri sodnijah. Na shodu v Vojščici so glasovali^a vse tri resolueije tudi navzoči komunisti. Koncertni hi recilacijski večer. Zveze ucit. drustev Julijske krajine. To je bdl za nas izreden ^.ogodek. Pa tudi ne more biti drugače. Saj so se ta vc- čer zbrale najboljše moči našc Primorske, da nam povedo, kar vteži srca naših ple- menitih ideailnih učitcljev; govorili so nam v visokem jeziku naših najboljših pesnikov iin skladateljev, povedali so nam po svojem recitatorju, glasbenikih in peveih, kaj želi biti slovenski učitelj svo- jemu liudstvu, po čemur hrepeni vsa sila njegoyc. resne \oljc._ To je bill v resnici za nas naj'sijajnej- ši večer v zadniem desetle*tju. Iz dna ča- stitam našemu vrlemu rojaku Srečku Ku- mar-ji', da r.e mu jc posrečilo uspeti v tako neugodnih razinerah s tako velikim zborom. Njegovo ncumorno delo in izre- dni trud za organizaeijo tega večeira je pa I inoralo prinesti tudi izredne sadove. Sestavljanje izredno velikega zbor» nad 100 oseb je bilo združcno z velikij1 težkočami. Pomisliti moramo, da so uoj- tcljice in učitclji raztreseni po vsej Prl" morski, in so prišli nekiteri iz najbolj ^a" kotnih vasi. Učili so se sami -doma, skuP' nih vai posameznih okrajev je bilo mal°- celi zbor se je zbral šele dau nred 'ia' stopom. Stvar je stala ne samo veliko trU- da in podrtvovalnosti, ampak je bila zdrU' žena tudi z vclikimi denarnimi žrtvanu- Drugc tockc sporeda «sicer iniso ?ta[e toliko napora, dokazujejo pa skrbno PrJ' pravo, bodisi od strani organizatorja, ki le vodil osebno vaie vsake dočke poscb^* bodisi od strani pianistk, recitatorj^ in godcev, ki so se vsak posebej potrud1^ poda'ti nam sad svojih dolgoletnöh stü" dijev. Priloga »Goriške Straže« št. 19. Dvorana je bila nabito polna. Začet- ku so prisostvovali tudi Generalni pod- komisäi kom. Maggioni, cicžolni komtisar, kom. dr. Pcttarin in goriškd župan lioime. Zbrani so bili ta vcčcr najuglednejši Go- ričarni, mcd prvimi naš poslanec dr. Pod- gornik, častno sta hila zastopana Trst in Istra. Videli smo tudi večje število me- ščanov italijanskc naiodnosti, ki so z vid- no zadovoljnostjo sledili sporedu. Škoda le, da sc jc umljivih razlogov dobro prcmišljeni spqred moral spreme- niti. Vslcd tega je prišla ena iznied naj- bolj efektnih točk veliki mešani zbor »Medved z medom«, ki M moral končati ves konce_rt, pröd druse, fci so tako v svojcm učinku oblcdcle. Lahko je biio slediti sporcdu, ker so skrbni prireditelji poskrbeli ,da smo imeli razen natanenega sporeda tudii besedilo pesmi in kraitka po- jasnila k posameznim točkam v rokah. lzmcd zborovih itočk so najboij uga- jali zbori: »Pomladni spcv« in »Mcdvcd z medom« našcga velikega Lajovica, prvi kot globoka himna, druga kot uöinkovit zbor, ki srcčno uporablja žarke barvnc efektc od najbolj priprostili naivnih, hu- moristično-nagajivih do religiozno-resnih moftivov. »Pastirčki« in »Kiša pada« nista inicla istcga bleska, pa vendar sta silno ugajala. Najmanj razumevanja so naslc pxekiasne »2abe«. Mciida radi utrujeno- sti pevcev in občinstva. »Gozdna samota« je vedno ista krasna idila, izvajala se je dobro, le po «premlianju z orkestrom se mi jc tožilo. Soliistki gg.i Santin in Čok sta se po- ftrudili interprctirati najmlajšo glasbo. Zato ni bilo morda zasluženega aplavza. Fdina Lajovičeva »Pesem starca« jc u- činkov.ala. Ne vein, ali so naši mladi koin- pomisti tako veliki, da jih občinstvo ne razumc, ali je venldar /ta najmodernejša Kogojeva in Škrjančeva struja nekoliko prencjasna v izražanju. Bomo videli čez nekoliko let. Zelo Jepi in plemniti so Kosovelovi »liibiijski motuvi«, kd jih je lcpo prednašal g. Albert Širok. Kvairtet na lok je bil zelo ljubeznjiv, razuine se, da gre naivno igračkanjc na Maydnov račun. urbčcv kvartet se pa brez skrbi loiti tudi modernili kosov. Pian/istinjama bi želel drugiič bolj u- činkovitih iskladb. Ce hoče viirituoz na klavirju uspeti pred našim občinstvom, kii ljubi močne utise an tople barve, se mora temu okusu saj nekoliko prilagodi- ti. Posebno Chopinova komada po mojeni mnenju nisita bila prav srečno izbrana. Gospodični sta pa vendar pokazali kras- no tehniko in dobro razumcvanje moj- strov. Še bi jih radi slišadi. Prirediteljem našc najtoplejše pri- znanje in liskrene častitke! Doktorič. Občni zbor soške podružnice S- P. D. Občni zbor Soške podružnice S. P. D. ki se je vršil dne 17. aprila 1922 v prosto- rih gostilnc Mikuž pri Sv. Luciji. 1) Predsednik otvori ob 2. in pol pop. občni zbor, konstaituje njegovo sklepč- nast, pozdiravi vse navzoče člane — pla- nince in pnijatelje planin ter zastopnike drtigih planinskih društev. Dalje omenja, kako veliko nalogo je prevzelo naše društvo in društveni odbojs kcr moira prcvzeti vsleti danih razmer tu- di tista dela in naloge, kii jih je v njego- vem delokrogu dozda.i opravljala »Česka in Kranjsko-gorska podružnica«, zlasti pa Gsrednje drušitvo v Ljubljani. Nejasno je šc razmerjc našega društva do koč in drugih posestev imenovanih orgaiiiizacij. 2) Tajmik poroča o idopisovanju dru- štva z drugimi podružnicami v Julijski Krajini, o skupncm delovanju v prihod- nosti, o skupni organizaciii. Napravilo se Ki.potrebne korake, da se zopet vposiiavi- io planinski vodniki. toi so izgubili med vojno svoje legijtimacije. V ta nanien se je poslalo prizadciim županstvom vzorcc spričeval o sposobnosti bivših izdanja no- vih legiitimacij predlože civilnemu komii- sarijatu. 3)Blagajnik poroča o gnotnem stanju drušitva, toi kaže, ida se je zaniinanje za- nje jolo po vojni spet polagoma buditi. iVuštvo nii imelo v zajdnjem lötn drugih izdatkov Jsakor za društvene izkaznice in poštnine. Visa itri poročila ise je vzelo na zna- lijo. — 4) Predsednik prcdlaga v smislu skle- pa lanskega občncga zbora, na katcrem se je sklenil izstop iz Osrcdnjega diru- štva S. P. D. v Ljubljani (in popdnoma sa- mostojen nastop — ida sc temii^ prinierno spicmenc drustvena pravila. Slara po- družnična pravila sc docela ohranijo, \z,- ključivši iz njih vse točke, fci zadevajo Ü- srednje društvo S. P. D. v Ljubljani. Dru- §tvo bodii torej popolnoma samostojno in se pridruži v eni ati drugi obliki more- bitnemu Osrediijeinu drustvu, ki se usta- novi za Julijisko Krajnio s s©dežem v Go- nicii kje drugod. Vname se debata, naj se li ustanovi v deždli Osrednje društvo s podružnicami ali le Zve.za samostojnih društev. Končno sklene občni zbor, z ozirom na to, da so sploh tozadevne razmere še ncjasne, naj so sprenicniio pravila za zdaj v samostoj- no društvo, moirebitne. premeinbe v dolo- čilih se pa po potrcbi izvrše prihodrja leta. V ta namen sc v gori od predsednika prcdlaganem smislti predelajo posamnc doiločbe starih pravil. dii se sestavi nov iz- vod prcmeiijcnih pravil z italijanskiim prevodom, kar vsc občni zbor odobri. 5) Potir'di sc »tare in imenuje novc zaupnike društva. Sklene sc delovaiti nato, da se izda v prihodnjo »Kažipot« o vscli planinah Ju- lijske Krajinc; ako b.o le niogoče, naj sc izda zgodovina primorskega planinstva, «in sicer ilustrirana, skupno s strokovniini opisoni planin in sploh vseli važnojših le- pot in zaniniivosti dežele. Županska Zve- za se napirO-Si, da izda v ta nameu okrož- mico na vsa župaiiistva, da 'dopošljejo pre- piis tozadevnc^a poioiila o »Lepotali Ita- lijc«, naročcnega i)ravkar od dcžclncga odbora, slov. plan, društvu dotičncRii o- krožja. Mcrodajni kirogi naj b,i razmišljali ilu- dj o tcm, da bi se v dogflodncni času iz- dalo v lepi knjiigi vse naše narodno bla - ffo. ki ima leposlovno vrednojat^ pcsini, prnvliice, pripovcdkc, zlasti planinskc, i. t. d., tcr se oskrbclo tej knjigi, kri nai bi bila odsvit naše narodne duše v Julijski Krajini, tuidi Malijanski in šc drus: prevod. Sklcnc se priskrbcüi pasebne plaiiin- skc znake za JuÜjsko Krajino. Kcr se ni niliče več oglasil, je nato predsednik zaključil zborovanjc ob 6. mri. \ Sodba o genevski konferenci. Bankir Vanderlip, Ajnerikanec ki je Prepotoval Kvropo, in se nahaja danes na konferenci v üenovi kot miren opa- zovalec, pišc med drugim tele: Ljudje — in med temi se nahajajo iiajmerodajnejši politiki — ki presojajo Položaj hiladno kojt jaz, dele današnjo Kv- ropo na dva dela. Na eni strani stojc dr- žave z visoko razvito industrijo, kii nuj- 'io potrebujejo tuje trge. V to skupino spadajo Anglija, Nemčija, skandinavske ;dežele, Bclgija, Italija in Čtškoslovaška. 1'em nasproti stoje državc s političnimi cilji, ki so izrazito militaristične. Ta sku- pina držav stoji pod vodstvom Franoije in obscga poles njc same še Poljsko, Ju- Roslavijo in Romimijo (kje ie mala antan- ^a? op. us.) Ta skupina nima nikakega smisla za praktično življenje. pač pa sc ':arodi zelo šovinistični in temperaniüiitni Jn imajo najmočnejšc arrnade v Fvropi. lz povcdancga so razvidnc novc H- nije evropske politike. Mnoffokrat se je že naglašalo, da iii- tercsi Francije in Anglije niso identični. Angiliija zaMeva gospodarsko močno Ev- ropo, ki je za nakup industrijskega blasa sprejemljiva; skratka, Anglija hoče mir. ^e tega cilja ne doseže, mora Anglija v današnji obliki jpropasti. Brezdelnost v Anffliji je ogromna in Anglija ne more Jrajno deliti miloščine mMjonom svojili Hrebivalcev. Države, katerih prcbival- stvo je preveliko, morajo imeti mir. Za- to ie njihova deviza: Mir, razorožitev, sospodarska obnova in svetovna trgo- vina. Po prepričanju Llovda Georgca Je Uii pečat pni Sv. Luciji? V Toi- minu in drugod imajo postni pcčat v obeh dezeinih jezjlcili. Ce je v Tolminu dovoljer dvojezični (ital. slov.) poštni pcčat, zakaj so ga pa pjii Sv. Luciji odpravi'li? Ali ira- slijo, da smo pri nas kaiabreži, ali kaki dniffi jLižni ptiči, ki ne razumejo našega jezika. O, mi nismoitaki! Se moiiijo! + Strokovna nadaljevalna sola za zidarje v Rcnčali vabi prijatcljc sole k slo- vcsnemu zaključku šolskega leta 1921- 1922 združenim z razstavo šolskih izdel- koy, ki se vrši dne 7. maja t. 1. ob 10. urf v dvorani g. Franca Brmnat. Vodstvo. + Cigani. Dva cigana sta napadla na veLikouočni praznik zgodai zjutraj Ala- ri.jo Vendermin v Višnjeviku, ko je ravno vstala. Eden ciganov (oče) je imel sekiro a drugi («in) kairabinko. Naščuvala ie na- nju psa, v katerega je potem ustrelil mlaj- ši cigan. Ko je imenovana začda vpiti, r.'ta cigana izginila. + Še vse premajlnio ie zanimanje za naš mesečnik »Mladika«, ki prinaša obälo poučncga in zabavuega gradiva in tu'di več aktualnih slik. To pot priuesc tudi slov. čhine izreduega dež. zbora goriške- ga. Naročajte! + »RazvaIina živlicnb« na Konitnici. Dramatičeii odsek »Kmetijskega bralnega društva« na Korknici priredi v mcsecu niaju V. S. Fnižgar-jevo ljudsko draino »RazvaJHna življenja« v treh deianjih. Na- lančen spored se objavi dočasno. Odbor -|- Nekaj novega smo slišali minule vcl. praznike Goričanje, ki smo se vr- liili po Ianski Vcl. noči, namrcč pritrka- vanje zvonov v sredini mesta, pri sv. Ig- naciju na Travniku. P rav im: nekaj nove- ga, ker jaz tega še nisem slišai, če tudi preživljam že konec polstoletja v Gorici. Pritrkavalo sc je ob posebnih praznikili v prcdmcstjih, a v stolni cerkvi in na Travniku nikoli. Najbržc sc je merodaj- ii'iii krogom zdelo pritrkavanje nekaj po- deželnega in nepristojnega za mestno cerkev. Zastarcl predsodek! Pritrkava- nje je dalcč slišcn izraz veselega verske- ga uavdušenja, ki presega obseg cerkve ¦ in vsega, kar se v ta namen uprizarja v r.jc notrajnosti. Slovesna sv. maša z or- kestrom tudi lc služi tcnui nainenu, pa tudi Ie vernikom, zbranim v cerkvi tcr \ zahteva ogromnega truda in stroškov, česar jc pritrkavanje prosto. Čemu torej /anemarjati (o daleč scgajočc ceno sred- stvo! — Led je prebit, zakaj bi se torcj ne pričelo s pritrkavanjem v stolni cer- kvi? Ko sc to zgodi, naj se poveri pa- /ijctnini in veščim pritrkačem. Pravim: vuščim, ker sc po vaseh pritrkuje z rnngo boljšim okusom nego v mestu. Naj se ne uporablja izgovor: V stolni ccrkvi so zvonovi preveliki. To jc le govorica pri- prostega ljudstva, ki nazivlja velik zvou »campanon«, ki pa ne zasluži tcga čast- nega naslova, ker jc že bilo v nadškofiji nekaj večjih zvonov in bodcta na Sv. Gori celo dva večja. A žc dancs pripo- lločam pritrkačem, naj ne pritrkuje jo likralu z vsemi stirimi, ampak le z veli- kimi ali malimi treini, kakor se tudi zvo- ni. Zakaj ne morem tu razlagati. /. M. i Šporlna prircditev, ki se je vršila lia Vclikonočno ncdeljo na Rojcah in jo je l>riredil tukajsnji »Sporting Club« jc bila zastopana tudi po Goriški Slovenski O- mladini. Prvič so Italijani v Gorici beležili sodelovnnjc na sportnem polju. O. S. O. je postavila vrsto dirkaecv, ki so pokazali Goričanom vspehe, ki jib daleko niso pri - čakovali. V damski dirki stc odnesli go- spica Ivanka Sketova prvo in Lcnčka O- bcrdankova trctje darilo, proti cnajstim konkurcntinjam. Dirka v zasledovanju po 4 dirkači, je bila enanaj interesantejsih kjcr, sc pokažc vstrajnost in moč, skupnili dru- stvcnih dirkačev. Vrsta G. S. O. (Širok, Tomsič, Gorkič in Nemcc) je pokazala že l)ii prvih krogih vstrajajo silo in sc pro- gresivno približevala pri vsakem krogu na dobičku, ko Gorkiču poči pneumatika, nasprotnikovi vrsti. Že so bili četrt kroga moral je menjati kolo in pri tem zgubil toliko časa, da ni mogel dobiti tovarišev. Ta banalua nesreča je bila vzrok, da sc vrsta G. S, O. ni mogla pokazati v pravi moči, čeravno so prvi trije dirkači dohiteli skoraj nasprotnika. Vsi navzoči Slovenci so bili navduseni nad uspehi in viharno pozdravljali zmago naših barv. -f- Novo iunaštvo tržaških požigalcev. V noči od četrka na petek je bilo vlomlje- no v dvoranio delavskega konisumnega društva pri Sv. Jakobu v Trstu in podtak- njen ogenj. Ogenj so sosedje prayocasno opazili in poklicali ognjegasce. Oder jc popolnoina zgorel ter znaša vsa Skoda 20.000 do 30.000 lir. V idvorani so nasli po bencinu smrdeč vrč, kllavir je bil poli.t z bencinom. Ob oknju je bila prislonjena le- istva, vrata so bila vlomljena. Dasi so sle- di za požigalcem dovolj jasne. oblast do- slej še nikogar ni aretiraJa. d Slov. izobr. društvo v Mjrnu pono- vi v nedeljo dne 7. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih g. Mainnoljc igro »Deseti brat«. + Prvi ma.i je v Gorici potekel precej mirno, dolgočasno, rekli bi da klaverno. Sociaiisti in komunisti so imeli svoi shod. Fašisti so otročje liodili po mestu s poli- cami in delali vitiis otrok ki se igraio »mila- de vojake«. In.cidenta n;i bilo nobenega. Tone in Jože. Tone. Prmej nazaj! Čista pa prabic mi pabcj, kod si tlkaj cajta liadu, de tc nism ncč bidev? Jože. Tista pamet sm jeskov, ka sa je zgubil tist, k ačez vajna adškadnina šimfa je. Al misliš, de sin je dabiv. Tone. Sam Buh ti grclie adpust. Ti- sti ldjej)amct nkul šc jemil nisa. Pr tistcli je pamet glih taka kot strali, akut je nee ni, na srid je pa votla. Joze. Ben tuste je nkjer neč ni. Tone. Tu se zna, de ne. Kej pa misliš ad neh. Ce b' te slišal, b' jeinu se tažba jen sitnost. ¦.:) ^V1 Jože. Kej pa je s tista adškadnina? Tone. S tista odškadnina je pa glih tku kot s tistmi forminanti, ka jem rcče- ma »pačak mala«. Cakaj pa čakaj, dc bo Soča gare v Tamiri tekla. Vlada jc pa kot kešna punca k'te na mara pa prab: »Jutr t'za gbišna pabim«, ti se pa staraš ad sa- inili ablub. Joze. Ben, nam nisa za prbega rnaje ncč clal? Tone. Kaku prab.š? Scj sa nam dal. Civ dan državn praznk, pa pjačc jen jeda- če gare do uses, čc s' plačev, se razumc. Cc s'jemu pa prazn arzet, si pa gledav, ka ku sa tist žri, ka sa jemil kesna strgana flika. Joze. Prvi maj jc biv praznik ad šu- čalistav jen komunistav. Tone. Kej vlada ni kamunist; vse a- blub, de bo da la, vzame pa tud' vse, de lahka razdeli. Kej češ še beč ad nje? Joze. Tuste je ta prava besida! Tu smorcm pabidat. Pr nas je biv v uedejle shad; zarad jezika na sodnijcli. Še tažit se nama več mogli v našmu jeziku. Vsak bo morav jemit dohtarje. Tone. Ta je pa lipa! Nikaj druzga be bin, čcb1 nam prcpavidal, deb' se na smil v našcm jcziku prepirat. Tejšna prabica be bla bujš. Joze. Je že taka. Kar je tebc v karist prepaveje, kar jc tebe v Skoda pa ne. Tone. Je žc taka. Upajma, de bo bulš. Pazdravlen, Jože! Društva. d Vriovin: Brailno pevsko drnštvo »Vinograd« v Vrtovinu priredi due 5. ju- nija t. 1. (na binkostni pondeljek) veliko narodno slavnost. Vspored se objavi pra- vočasno. Bratska društva se pros.i, da na ta dan ne prircjajo veselic. — Odbor. d »Godbeno društvo v Nabrežini« priredi v ncdeljo dnc 7. maja t. 1. ob 17. u- ri v dvorani g. Gruden koncert z vprizo- ritvijo veseloigra v 3. dejanjih »Pni belem kanjicku«,.pri kateri sodelujejo iz prijaz- nosti domači diletantje. d. Slap ob Idri.ici. — V nedeljo, 7. it. m. priredi tukajšnje »Bralno in pevsko dru- štvo« veselico z dveina igrama in petjem. d. Dram, odsek, Kmetisko Bralnega društva na Koritnici uprizori v nedeljo due 7. maja v prostorih g. A. Močnik ob 4. pop. r\ S. Finžgarjevo igro »Razvalina življenja« v treh dejanjih. Po končani predstavi petje. d. Slovenska čitalnica v Solkanu je vprizorila preteklo nedaljo veseloigro »Pri belem konjičku« z nepričakovano dobrim uspehom, VLoge so bile dobro raz«. deljene, igra jako dobro izvajana ter tudi scenerija izvrstna. Dobro bi bilo le, ako bi obcinstyp ne jemalo premladih otrok s 'seboj, ker ti kvarijo večkrat užitek starej- šim ijudem. Cita'lmca je pokazala da raz- polaga z dobrimi močmi ter da se zaveda svoje naloge. Kličem, le tako naprej! Ter želim da bi imel kaj kmalu priliko napra- viti izlet v Solkan k takšnim prircditvam. — Goričan. d. Pevsko dntstvo »Zarja« v Ložicah bode imelo svoj občni zbor due 7. maja t. 1. ob 2. uri pop. v društveni dvorani. Solkan. — V nedeljo dr.e 7 t. m. se vrši v dvorani g. M. Mozetiča ob 4. uri popoldne Veselica »Slovenske citalnice v Salkanu«, pri kateni sodelujejo sanio i- gralci bratskega društva iz Podgore, s sledečim vsporedom: 1) St. Premrl: »Zdravica«, 2) V. Vodopivec: »Le plakaj«. 3) Jurčič - Steržaj. »Tiliotapecx na- rodni igrokaz v 5 dejanjih. 4) V. Vodopivec: »Ves dan je pri oknu«. 5) E Komel: »Veseli letni časi«. K obilni uddežbi vabi Odbor. Podgora. — Slov. .dzobr. društvo »Podgora« se zahvaljuje tamburaškem zboru br. društva »Čitalnice« iz Vrtojbe za neumorno igranje povodom uprizorit- ve »Tihotapca«. Kmalo se zahvaljuje tudi trem Jožcfom iz Gorice, ki so nas prcse- netili s svojim nastopom v kvartetu. Se- veda ne smemo ostati dolžni zahvale g. Komelu, ki je v tako kratkem času izvež- bal naš pevski zbor, da že lahko javno nastopa. Zahvaljujemo se tudi br. dru- štvu iz Stevcrjana, ki nam je sploh omo- gočilo uprizoritev s posojilom delov odra. Nazadnje naj se zahvaiiimo dvema člano- liia »Omladinc«, ki sta pomagala pri šminkanju. Odbor. Po svetu. «. Slikar Ylaho Bukovac umrl v Pra- Ki. Dne 24. 4. je umrl hrviitski akademični slikar Vlaho Bukovac. Zadcla ga je mož- ganska kap. Bukovac je bil profesor na umctnostni akademiji v Pr^gi Od 1. 1902. s. Velika nesreča na morju. V prclivu Manche se je potopil parnik »Albert Taiin- landie« (3000 ton). Parnik jc bil namenjen v Rotterdam tor jc bil naložen k premo- gom. Od 32 mož posadke se je rešil eden sain. Rcsil ga jc grški parnik Pelagia. s. Potres na Japonskem. Due 26. prcdpoldnc ob 10.15 jc šcl čcz mesto To- kijo silen potiresni sunek. Miše v mestu in predmeistjih so občutljivo poškodovane. Šest oseb je mrtvih, mad njiimi ni nobene- ga Evropejca. Pred potrcsom je bruhal o- nienik Asamajama. Raznoterosti. * Staroegipiovske izkopine. V By- blosu v Siriji je našel arheolog Motitet o- stanke svetišča s religijoznimi predmeti in napisi, iz katerih je razvidno, da so Egip- čani osvojili mesto za časa tretje ali četrte dinastije Earaonov. * Berač milijouar. V Newyorku je v bolnici umrl berač William Smith in je bil pokopan na mestne stroške. — Pozneje pa so našli oporoko, podpisano z njego- vim piravim imenom Ruiddlf Jairdiine, v kateri zapušča revežem milijon dolar- jev. V oporoki pravi: v življenju sem do- živel srečo in nesrečo. Jaz, ki sem se v dnevih sreče lahko meril z najboljšimi ljiidimi, moral sem ikoncno pros it i po uii call Mali del imetja sem si zopet pridobil na- zaj, ter bi bil s tem lahko brezskrbno ži- vel. Toda jaz sem se beračenja navadil tako zelo, da ga nisem mogel opustiti in sem beračil do konca svojega življenja. * Najseverneja železnlca na svetu jc na Skandinavskem polotoku in spaja BotniSki zaliv z Atlaiitsikiim oceiamom ter shiži za prevažianje železne rude dio pri- stanišča Narvik v Ofotan Fjo'ndu. Srodnja letna temperatura fmesta Kirinuna, mesta izhodišča te železnice je — 1 stopin naj- mižja doseže — 52 stopiinj. Promet na teö pnogi oslkrbuje 11 e'lektricnih Idkoinortiv, ki veljajo doseidaj za najmočnej&e v Ev- ropii, ker je vsak vlalk «te železinice težal^ n-avadno do 2000 ton. * Evropska literatura na Japonskem. "Manchester Gua-fldian« -piše: V knjigarni «Uruzcu y TcMju je 'oiddalek za inozein- ^e knjige, 'ki vsebuje izbrana dela iz ^obne iiti&teäke, amerišike, .neiiuske in i jraiicoske ¦literat'iure. Neinök'ih in antics- | fih kn)ig je •sikoraj poloiviai v tean cddol- Kll;_ Ujiiki in 8i)ndko\rnjiii1vi šuudirajo v 1)niikrumi iz imoidernih eviopskiili kiijig. | Starokrščansko izkopino v Do- oruoži. Dobrudža je za zgodovinarja in jjarmolovca eden najzamiimivejših delov ^yroDe, ker so se tu že zgudaj križali u- ?Jlvi Ki'ske tin rimske kukure. Krščanstvo Je Hitslo tu v svojih početkih veliko opo- !°- &i arlieološke študije je ostala. Do- Jjniika dol^o neodkirita, dokler se ni J^ureški nadškof Natzlianimer odločil Qa na podlasi izkopin sestavi te dežele | ^odovrno, posebno starokrščansko. Ü ^ljikiii uspeiiil.i svojih raziskavanj nam Joroča v obsinii knji^i. Tako so 11. pr. ^olcčil obrise 14 cerkev in s tern zadobili ažiit podatke jdede zjfradb starokrščan- ^ili bazilik. V nekaterili siarokrščanskih ^obiiieah dz metropole i'omis so našli ^iciKj mraniornate plošče, katere so ^brze bili prinesli. iz kaketfa pojjanske- J? svetišča. Nedv.onmo kirščanski kultur- ?! predmet v eni teh tiTobnic pa je oltar, ,!: ie najzanimivejšc .in najvažnejše staro- ^ansko delo, kar jih hrani bukarcški Iilll?e.i Miriditi v Albaniji. Miniditija, to je ^verno albanska ka'toliska rcpublika. Do- Dl$nik »Slovenca« o njili poroea sledeče: Položaj je proti jeseni i^-1 v toliku J?P^lii(>ma spremeiijen, ker su sedaj Miir- pi in sosednja liribovska plemena (Ma- ls°i": i. dr.) minii, ves ostaK. del Albanije a ) plamenn. Po divjunju v novembru Jr°šle«;a ieta so tnrške čote liranske vla- ^ »iiorale izpraznifci Mitrditijo, ko je le-ta U'ri0?110 Proitestirala pri paniški vcleposla- }**} konferenci, pri centfralni aiitanti, pri ,ru$tvu narodov in koncno, 26. nov. in 4. vec- Pri papežu. Petsto 1ms, to je vecina his ^ ^OkraJBiii, je potforelo; večina čred po- ^Pncanih in mnotfo njiv opu.stošeiiili. To- * Klavno je, da je moral sovražnik za- ussiti ozemlje M'irditov in pri tcm izsubil "l.l0^'o ljudi v bojih, doj'm so Mirditi, opi- ,. toe se nda lizirednc ujjodnosti svoje zem- Jj*« .vodil.i obrambo skoro brez iz^ub. Z jKlonjeno voljo se je vrinil narodič od Ov*- duš k svojemu skTomiicnm delu — n cJem pastirstvu in majlincnui kineitova- 3 trdneje odločen ne^o kadarkoli. da «^ni_svobodo svoje «judo. Kratkocastnlce* MNOGO POVEDANO. -Kai pa pišes >tako naslo?« ,\ ,.:-Moja žena je dobila radi razžaljenja ..stt tri rnesece zapora. zato pišem sod- ]'k" zahvalo«. V HOTELU. i,,^ Tuje.c. Pokllical seni. j^ospod, kcr i- '^ stenice v hotelu. Petnajst seni jilh že r] . ttotelir (ko jc mcditein pozvonilo, pla- t r/- sobe.) Vrnem se kmalu. Steite med- L:il tfalje!« OTROK CASA. ... . -^li ic vaš otrok iz^ovoril nrvo t:( ali .mania'?« NTe prvo ne drujfo, ampak .valuta'«. SLOVENŠČINA. !u, Qosoa: )«Ne vein, kako nai si sto raz- v^iui; naš Jožek je nričel govori'ti zadnji s ujTašno slabo sloyensoino«. j0 ,^^«žkinia: »Jest m« šprahe že nisem x^^lxila, zato mi to mič am na gre«. Koledar. Maj 31. dni. '' tiedclja: 3. povelik. (V. sv. Jožefa.) H Stanislav. g' Pondeljek: Prikazen Mihaela, nadang. ]q" M>rck: Gregor Nac, škof. Beat, sp. Ij" v/eda: Antonin, škof. Izidor. 1? p rtek: Mamert' škof- Gandolf, opat. j-ij' ^ctek: Pankracij, nine.; Nerej, muč. vi(>bota: Servacij, škof; Glicerija, dev. jj ^nc 7. izide solnce ob 4. uri 40 min.; •njtlc ob 7. uri 14 min. s^J^ne 11. ob 11 uri 6 min. je polna luna. Prosveta. Pr Pj- Nov slovensko - italijanski slovar. kr Ies°ni »slavisti - romanisti) Julijske Ijj^"1"1^ pripravljajo nov slovensko - ita- iijj^ki slovar po najnovejših jczikoslov- i\{)< Dravilih. Delo Intro napreduje in bo v Hr1. !noin ^>asu dovršeno. Prof. Anton n^^'ik bo rokopis preRledal. Pozdravlja- *() in želimo najlepše^a iispeha! te .])r- »Prosveta«. lzšla je 3. St. »Prosve- s]j.\^cdečo vsebino: Jos. Jurca: »Analiza l)ri^Or^ičevih poezij». — Otroški odri. — ^e lstveno življenje in pjireditve. — Na- jjjj ri|wiatičnc predstave. — Edvard Rus- h,.oy^ Poziv vsem nasim kulturnim in do- '-"liiiiTi društvom. —- Društveno giba- nje. — Sport. — Književnost. — Dijaški vestnik. »Prosveta« izhaja 1. dne vsa- keu'a meseca. Naročnina znaša na leto 18 lii\_____________________________________ Darovi. Dob.rodcliiosi. — Za Slov. sirotišče: Županstvo Nadanje selo letni prLspevek 40 L, zupanstvo trga Senožečc 30 L, žu- panstvo tr.t^a IHrska Bistrica 30 L, župan- sjvo Truovo pri Kobaridu 30 L, županstvo iV.ircu 50 L. Sv. Ooru. N. N. L 10. N. N. iz Turina 10. N. N. iz Kobarida L 20. upni urad Go- če (zbirka) L 45. Mihael §epec iz Chica- äsre L 200. N. N. Kapetan L 25. N. N. L 10. N. N. L 25. G. J. Kopač iz Ljubljanc L 200. N. N. dva prta za oltar. Marija Kvas iz Chicage L 60. N. N. iz Gorice L 50. N. N. L 25. G. fr. Pahor. Kojsko L 100. N. N. L 10. N. N. L 4. N. N. iz Gorice L 100. N. N. iz Crnič L 10. N. N. L 150. N. N. iz De- skel L 25. Janez Mihelič L 37. N. N. iz Gr- .li'arja L 13. Zbirka Marijine družbe v Tr- iiovein na Krasu (Marije Cili^oj) L 225. Sestri Valenčič L 400. N. N. iz Trnovega za sopkc za oltar L 20. N. N. iz Gorice L 47. N. N. iz Gorice L 90. G. Abuja L 20. Kogoj Ivan in Milost Ivan po L 5. Iz Gr- Karja. Janez Cerne iz Grgarja delal en dan zastonj. Jernej Svetličič tri dni. 4 de- kleta iz Grgarja delale isto zastonj \)0 en dan. Vsem velikodušnim darovateljcm: najlcpša livala! Svctogorska Mati Božja naj se svojo priprošnjo obilno poplača! Predstojništvo saniostana in vodstvo sve tišča na Sv. Gori. Listnica uredništva. IUiča pri Sv. Luciji. Preosebno, premalo jasno, za širšo javnost premalo pomembno. Jadrunki. Hoteli smo saino ugotoviti, kar smo ugotovili. Na histerično pso- vanje ne odgovarjamo. Po vojni se je v najkrajšcn času zno- va vdomacila kranjska lončena posoda, lako, da je danes v vseh delih Julijske Krajine živahno povpraševanje po njej. Trgovci — ohrniitev se na Jos. Pcterlina Hotel Gržina, St. Peter na Krasu, kateri Vain pieskibi najbolj bla;ro te vrste. Najinauisa dobava pol vagona._____ Braluo društvo iz Njivic pri Koj- skem priredi v nedeljo 7. maja veliko vc- selico s sledečim sporedom: 1. Pozdravni govor, 2. A. Nedved: »Kviišku braitje^, po- je moški zbor drušiva. 3. Deklainaoija. 4. »Na pilauine«, ugl. Sajttner, poje mesan zbor iz Biljane. 5. S. Sardenko: »Plan- šarica«, šaljivi jxizor ,iz plan in. 6. Maj- drili: »Morje adrijansko«, poje inosk;". zbor iz Kozane. 7. V. Vodopivec: »'l'i pla- kaš«, poje mesan zber iz Števerjana. 8 J. Aljaž: »Oj "laiiinc«, poje mešan zbor' društva. 9. 1). Vodopivec: »Na Visokem«, igrokaz v treh dejanjih. 10. Vasiljj Mirko: »Svatba na poljanah«, poje mešan zbor društva. 11. Satfjiva pošta in srečkanjc. PrircclMev se bode vršila v prostorih g. Sosoliča na Njivah pri hrastu točno ob 3. tul Vabimo na obilo udelezbo. Of.-dbor. Kmečka hranilnica in posoiilnica za občino Postojna vabi svoje člane k rednemu objucinu zboru, ki ise bo vršil v nedeljo 14. maja t. 1. ob 3. uri pop. v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zaixsnika o zadujem občiiem zboru. 2. Porociio načel- stva in nadzorstva. 3. Poitrjenje računske- ga zaključka za leto 1921. '4. Volitev nad- zorstva, 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občnii zbor ne bil sklepčen, ravnalo se bo po § 32 odst. 1. zadružuih pravil. POZOR! ClTA.ITE! Kdor si lioče naboviti lei>o in trcJno Dohištvo, kakor: krasne omare, costeiia- ke. niize ltd. l.astnega doiiiačei/a izddUa in no nizkih konkurc-nčnih cenaii, uaj so obrnc do ANTONA VUGA GORICA - Stari plac. via Dreossi št. -U Novo došlo hišno opravo vseb vrst priporoča ZHLOGfl GRIGNHSCHJ ul. Morelli 49. WojNO GOSPolul^^iroSLOPJE v dob rein stanu z več join zemljisča, trav- nikov, njiv in gezdov prodam po jako nizki ceni, skupno ali posamezno. — Jo- žcfJJotič, Vrhpoljc p.yipava.______ __ 4 PAN.1I POLNI ČEBEL.I ter stroj za čiščenje medu so naprodaj. Kje, povc uprava »Goriške Straže«. ^^^^ Brje. O priliki pejindvajsteletuice svo jega obstoja, priredi Bo-alno :in pevsko društvo v Brjah pri Rihemberku dne 7. iiui.ia v dvorani g. Trpin v Krsovljah ve- liko veselttca. Priiredi ße narodna igra: »Rokov- njači«. Nastopiijo tudi sosednja društva. Kajciek ob trch pc-poldne. Pridite! ORGL.IE za ecrkve z 4 lepimi spre- meni in pedalom so na prodai in harmo- nii inočan s pedalom. — Vcč pove Iv. Kaoin. Gorica *— Via della Croce st. 10. VABILO Prva kmečka gospodarska zadruga v Selu nia Vipavskem, reg. zad. z omej. zav. vabi svoje člane na svoj XIII. letni redni občni zbor, kateri ise vrši dne 21 maja 1922 ob 9.30 h. predpulduc v zadružmi i>i- sarni is sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in uadzorstva. 2. Potrjenje letnega računa pa L 1921, 3. Volitev načeistva in nadzorstva, 4. Prememba ?j 20. zadružnih pravil, 5. Slučajnosti._________________Qidbor. Zadmzna zveza (prej Goriška zveza v Goici) vpisana zadruga z omejeno zavezo je osrednja organizacija vseh goriških za- drug. Pisarna v Gorici Oorso Vcri t e we «redaje Mirodilnica,E- <»apwjn t zvezi z lastno DiŠavamlCO (Profumerio) Gorica - nasproti Ljudskemu vrtu - Gorica NA DROBNO Cene brez vsake konkurence NA DEBELO. Teod. Hribar owi.) - Gorica Corso Verdi 32 (hiša Cenfr. Poso]ilnica) ! Velika zaloga češkega platna \z znane tovarne Resenkdrf & RytTiann, vsakovrstno blago za poročence, kakor tudi velika izh'wd rnoškega in ženskega sukna. Blago solidno J Cene zmerne! „ADRIA" PIVO ie naiboljie ••"¦• Zaloga sa Qorico in deželo Franc BarzeElini - Gorica Via Silvio Pellico 10 (blizo Korna), Josip Kerševani meliaulk in puškar v Goricl, Stolni frg 9, desno. ' Zaloga raznih šivalnih in kmetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vse posameznih delov, spadajočih v mebanično in puškarsko stroko. Strokovri, brezplačen pouk v umetnem vezanju in krpanju. ^ Lastn a dclavnica In poprtwljalnica, Stolni trg 5, Pf Poniklanje in laklranje v vsaki barvi. "^g Priporotam \sakemu Original Mundlos si value stroje, ker so iiajholj zanesJjivi, za tc jamčira 15 let. BRUNO SAUNIG - GORICA I Via Carducci 3 — Telefon št 162 — Via Caräucci 3 ^»r^cay ^fcjsy /v\-^ >. Na debelol Usnie Čevljarske in sediarsks potrebscine vrvi Tržaški biči, bičevniki Pasovi Blauno zastopstuo Cayßl^r-Cfßnia. Sveče Kadila Vosek Nakupuje čebelni vosek po dnevnih ccnah. Nadrobno! ZobozdravniSki Atelie Robert Berka Via Dante 4 - GORICA - Via Dante 4 Mnogolelni asistent pri preznanem Zobo- zdravniku Dr. PIKLU v Gorici. SPRE3EMH od 9 — 12 in od 2-6. Otilija Calligaris modistka. Velika izbira :: kiobukov :: sa gospe in otrokg. Gorica, tilica Stretta 4. Dr. E. D'pSVfliDO specialist za očesne bolezni perfekcijouiram pri kliniki na Dunajst Gorica - Piazza delia Uittoria (Travnik) St. 6 •?. se ]e preselil .f; v Gorso G. Verdi 24 „TrgOVSkl ööffl Sprejema od 9-11 in od 3-5. ¦¦¦.in... ..i ,-»-¦• •*" Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spodne bolezni & negavanje kože. Sprejema od 9—11 in od 3—5 lire. Gortca (Piazza grande) Travnik hi§8 PaternoU. Wevestg posor 1 Neveste pozorl Na domačo tvrdko Andrei Mauriž ' GORICA ul Carducci St. 11 (prej GOSPOSKA ul) | Velika zaloga manufakturnega blaga, volne, žime, bombaža, zmeti. — j Ravno došla veiika množina moškega in ženskega sukna, in raznovrstnega perila, kakor tudi svile. HT VtT Postrežba točna in solidna! ~W8i "VS J. Lenassif Solkan. Moka, sirk, oves, otrobi, i