pltfiuf v (OtovUi * Leto XVmM St 135 Upravnistvo, LijuDijana, Knafljeva ulica S — Telefon it. 8123, 8128, 8124, 8125, 3128. Inseratnj oddelek; Ljubljana, Belen-burgova Ul 8 - TeL 3392, 8492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova eL St. 2 Telefon St 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen St. 105.24L Ljubljana, nedelja 13. Iunija 1937 Cena I Din dan razen ponedeljka, mesečno Din 25.— 8Sa inozemstvo Din 40^— Uredništvo: aa, Knafljeva ulica 0, telefon 8138, 8124, 8125, 8126. Maribor, ulica 11, telefon St. 2440, Celje, Strossmajrerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65. Rokopisi se n« vračajo. Po Živkovičevem obisku Banovinska konferenca Jugoslovenske nacionalne stranke, ki je bila preteklo nedeljo v Ljubljani, je bila v mnogočem značajna in pomembna Predvsem je znova manifestirala dejstvo, da je v naših krajih ogromna večina vseh naprednih in nacionalnih političnih delavcev zbranih v JNS. Tu so bila prva imena iz mest ln z dežele, zna na še izza časov naših narodnih borb za obstanek pod tujim gospodarjem. Tu so bili možje, starejši in mlajši, ki danes po slovenskih krajih čuvajo napredne postojanke. Tu je bilo, kar v resnici predstavlja napredno in nacionalno politično silo slovenskega dela našega na roda. Ramo ob ramo z njimi smo videli zopet iz mesta in zlasti z dežele polno svežih mladih energij, kmečkih fantov, delavcev, mladih obrtnikov in mlade inteligence, ki so dostojno zastopali nastopajočo politično generacijo. Posebne prilike so nanesle, da so konferenci prisostvovali kot gostje tudi zastopniki onih krogov, ki strankarsko ne pripadajo JNS, a so ji hoteli izraziti svojo solidarnost v njeni borbi za jugoslovensko stvar. Tako se je banovinska konferenca JNS preko svojega okvira spremenila v manifestacijo skupne napredne in nacionalne fronte, ki mora vsakega rodoljuba navdajati z veseljem in zadoščenjem. Istočasno pa to dejstvo govori tudi samo za sebe, da je samo JNS v Sloveniji po svoji organizaciji, po tvoji borbenosti in po svoji zakoreninjenosti v našem naprednem življenju, sposobna tvoriti osnovo za napredno skupnost Slovencev. Programski govor predsednika stranke g. Petra Zivkoviča ni bil sprejet samo od delegatov z burnim odobravanjem in iskrenim zadovoljstvom. Globoko je odjeknil tudi po vseh naših krajih in vzbudil pozornost po vsej Jugoslaviji. Bil je to govor moža, ki je daleč od politične intrige in taktičnega sukanja na levo in desno. Njegove besede že zato krepko odmevajo, ker nosijo na sebi znak polne iskrenosti in one odločnosti, ki je od nekdaj dičila Petra Zivkoviča. V lapidarnih stavkih je predsednik JNS razložil globoki smisel jugoslovenske ideologije- Ne edinstvo radi edinstva, temveč radi tega, ker je samo v edinstvu mogoče razviti ustvar-jajočo silo našega naroda in ustvariti zanesljive temelje za njegovo gospodarsko in socialno blagostanje, za njegov kulturni razmah in za njegovo varnost pred vsakim sovražnikom. Prav srečno je pokazal predsednik Zivkovič, da ju-goslovenstvo in unitaristična misel nobenemu delu našega naroda ne pretita z nikakršno nevarnostjo, temveč da nasprotno v polni meri spoštujeta tako njegove tradicije, kakor posebnosti, zlasti tudi kulturne in jezikovne, in vse osnove njegovega moralnega življenja pod vidom, da je vse to naša skupna svetinja, naša skupna slava in ponos in da združitev vseh dragocenih lastnosti našega naroda tvori bistvo pravega jugoslovenskega pojmovanja. Ako jugoslovenstvo postavlja državo in narod kot celoto nad vse posebne interese poedincev in skupin, črpa to svo-pravico iz načela absolutne ravnoprav-nosti vseh delov naroda, ki ne dopušča nobene hegemonije, nobene prednosti drugega pred drugim, a ki tudi na gospodarskem in socialnem polju zastopa pravico malega človeka in njegove življenjske enakopravnosti. Z ozirom na današnjo težko politično situacijo v državi je predsednik JNS podčrtal glavni cilj vsake patriotične politike: splošno notranje pomirjenje. In gotovo je imel prav, ko je dal izraza svojemu prepričanju, da so dobronamerni elementi, ki želijo, da se končno najde pravilno notranje ravnotežje med vsemi deli našega naroda in tako omogoči konstruktivno delo za jugoslovenskega človeka, v večini tako pri Slovencih, kakor pri Hrvatih in Srbih. Pod vtisom teh iskrenih besed, ki jih brez dvoma odobrava tudi pri nas najširša javnost brez ozira na politično opredelitev, je poziv predsednika k novemu složnemu, vztrajnemu in pogumnemu delu za uresničenje jugoslovenskega programa globoko odjeknil v naši nacionalni sredini. To se je pokazalo pri prisrčnih sprejemih, ki jih je bil deležen g. Zivkovič, ko je v nedeljo popoldne, v ponedeljek in torek obiskal razne kraje dravske banovine, da se spozna in po-razgovori s prijatelji. Ti obiski so imeli pcvsem, če se more tako reči, familiaren značaj in niso predstavljali v nobenem oziru kakega agitacijskega potovanja. Gospoda Zivkoviča niso spremljali na poti niti poročevalci listov, niti se je delala kaka propaganda za sprejeme ali pa se skušali pritegniti ljudje izven okvira JNS. Zato pa so dali ti obiski tem boljšo sliko notranje povezanosti naprednih ljudi in so vodstvu stranke zlasti dokumentirali razveseljivo dejstvo, kako počiva jugoslovensko delo vse bolj na ramah mladega pokoljenja od preprostega kmečkega fanta pa do mestnega visokošolca. OBSODBA IN USMRTITEV 8 SOVJETSKIH GENERALOV Maršal Tuhačevskij in še 7 drugih odličnih sovjetskih generalov so bili v petek obsojeni na smrt in takoj ustreljeni Moskva, 12. junija, u. Tajna razprava pred izrednim sodiščem proti maršalu Tuhačevskemu ter generalom Jakiru, Uboreviču, Korku, Eydemanu, Feldmanu, Primakovu in Putni, ki se je pričela v petek, je bila končana še istega dne zvečer. Senat, v katerem sta bila poleg več drugih visokih sovjetskih dostojanstvenikov tudi maršala Budjonij in Blucher, je vseh 8 obtožencev spoznal za krive preloma vojaške prisege, veleizdajstva, izdajstva rdeče armade in domovine in jih obsodil na smrt. Vsem obsojencem je bila odvzeta tudi njihova vojaška šar-ža, Tuhačevskemu pa še maršalski naslov. Obsojence so takoj po razglasitvi obsodbe odvedli na dvorišče sodišča, kjer je oddelek vojaštva izvršil justifikacijo. Senat V senatu so bili: predsednik vojaškega sodišča Ulrfh, ki je proglasil tudi razsodbe nad Zinavljervctm, Kamenjevom, Pjatako-vom, itd., višji poveljnik letalskih sil, general Alksnis, ki se je Se nedavno v uradni misiji mudil v Pragi, zmaml konjeniški general Budjonij, vrhovni poveljnik sovjetske a/rmade na Daljnem vzhodu maršal Bliicher, šef generalnega štaba šapognikov poveljnik leningrajskega vojnega okrožja general Dibenko, poveljnik severokavka-škega vojaškega okrožja general Kadarin in poveljnik VI. kozaškega armadnega zbora general Gorjagev. StraSne obtožbe Obtožencem je očitala obtožnica naslednje zločine: kršitev službenih dolžnosti, izdajstvo domovine, izdajstvo narodov sovjetske Unije ln Izdajstvo rdeče armade. Vsi obtoženci so bili osumljeni, da so imeli stike z vodilnimi vojaškimi krogi države, sovražno razpoložene proti Sovjetski Uniji. Pošiljali so sistematično tej državi vohunska poročila ter se za primer vojaškega napada na Sovjetsko Unijo pripravljali, da bi obrambno moč rdeče armade še bolj oslabili. Politično so stremeli ca tem, da bi zopet obnovili v Rusiji režim veleposestnikov in kapitalistov. Obtožnica trdi, da so vsi obtoženci priznali prav vse očitane jim zločine. Maršal Tuhačevskij Od ustreljenih generalov je najznamenitejši maršal Tuhačevski. Sedaj komaj 44 letni maršal je vstopil v svetovno vojno kot podporočnik carske garde. S 24. letom je vstopil v sovjetsko armado, postal v nekaj dneh general in se odlikoval kasneje kot armadni poveljnik v bojih proti generalu \Vranglu in admiralu Kolčaku. Njegovo delo je bilo tudi uničenje armade generala Denikina pred Leningradom. Tudi v poljsko-ruski vojni leta 1920-21 se je izredno odlikoval. Pozneje je postal namestnik ljudskega komisarja za vojne zadeve in je bil poslan ponovno v važnih diplomatskih misijah v Evropo, predvsem v Anglijo. Visoka kvaliteta sovjetske armade je v pretežni večini njegova zasluga. On je bil predvsem ustvaritelj znamenite nove taktike, pri kateri se celi oddelki čet izkrcujejo za hrbtom sovražne armade s pomočjo padal. Pred nekaj tedni je bil maršal Tuhačevski nepričakovano premeščen iz Moskve kot poveljnik vojnega okrožja v Povolžju. toda tudi to poveljstvo je mogel obdržati le nekaj dni. »Rdeči Napoleon«, kakor so Tuhačevskega splošno nazivali v Rusiji, je bil namreč kmalu nato aretiran. Od ostalih ustreljenih generalov j« znan tudi general Putna kot bivši vojaški ataše v Londonu. Njegova aretacija pred meseci je bila prvotno zanikana. Priti bi moral najpre) s »trockističnim centrom« pred sodišče, toda Stalin ie očitno želel, da pride pred sodnike z »generalsko skupino«. General Kork je bil zunanje politični refefrent vojnega vodstva, general Eideman šef civilne obrambe, general Jakir višji poveljnik v Leningradu. Imena generalov Ubo-rovjčg, Feldmana ln Prtmakova zunaj Rusije niso toliko poznana. Generalski proces je tretji velik} proce« v Sovjetski uniji. V avgustu 1936 eo bili ustreljeni Zinovjev. Kamenjev in 14 drugih obtožencev zaradi zvez e Trookim. Isto- Nič brez Društva narodov Francoska nota o zapadnem pakta — Francija vztraja pri nedeljivosti kolektivne varnosti Pariz, 12. junija, b. V političnih krogih se mnogo razpravlja o noti« ki jo je fran-cotka vlada poslala vsem zainteresiranim državam v zadevi zapadnega pakta. V njej odklanja Francija nemški predlog, ki izhaja s stališča, da bi bilo treba skleniti novo pogodbo namesto nekdanje lokarnske na osnovi zajamčenja popolne belgijske nevtralnosti s strani vseh štirih prizadetih velesil. dočim naj bi se vse ostalo omejilo na nemško-francosko nenapadalno pogodbo, katere garanta naj bi bili Italija in Anglija. Francoska vlada zavrača ta predlog zato. ker je prepričana, da bi si Nemčija z njegovim uresničenjem zasigurala svobodne roke na evropskem vzhodu, česar Francija nikakor ne more dopustiti, to tem manj, ker bi ji nenapadalni pakt * Nemčijo popolnoma vezal njene roke. Razen tega se francoska vlada v svoji najnovejši noti sklicuje na pakt Društva narodov, poudarjajoč, da more in sme določiti neizzvanega napadalca v vsakem posameznem primeru samo višja mednarodna ustanova, kar je v sedanjem položaju samo Društvo narodov. Francija še nadalje vztraja pri svojem že znanem stališču o nedeljivosti evropskega in svetovnega miru. Zato ne želi sklepati nobenih pogodb, ki bi ne upoštevale v besedilu in po duhu obveznosti, ki izvirajo iz ženevskega pakta Francoska vlada je mnenja, da bi bile s tem tudi drugim državam prizmam« ne le možnosti vojaške pomoči v smislu ženevske konvencije, temveč impliclte tudi dolžnost medsebojnega vojaškega podpiranja kakor je zapopadeno v pogodbah med Francijo na eni ter Češkoslovaško. Poljsko in Sovjetsko unijo na drugi strani. Nadaljevanje pogajanj za sklenitev novega zapadnega pakta, ki naj bi se sklenil na teh osnovah, prepušča Francija angleški vladi. Berlin, 12. junija, b. Dočim Je bilo zadržanje nemške vlade v vprašanju spora- Napram tej manifestaciji nacionalne solidarnosti, volji in odločnosti so mogli joskusi, organizirani v želji, da bi se vtis predsednikovega potovanja pokvaril, imeti le ta učinek, da so napredni .judje še bolj spoznali potrebo novih naporov in neobhodnost še krepkejše združitve, ki našo skupno narodno in državno stvar postavlja nad vse malenkostne razlike vsakdanjosti. Tako je obisk Petra Zivkoviča, ki je bil prvotno povsem internega strankinega značaja, dobil v teh dneh svoji širši, splošno nacionalni pomen in je nenameravano, ali •v največjo radost vseh iskrenih rodoljubov, preko noči ustvaril solidarnost vsega naprednega in nacionalnega življa v obrambi, a tudi v ofenzivi za utrditev napredne in nacionalne ideie med Slovenci. suma glede oži vi j en ja španskega kontrolnega sistema v smislu znanih angleških predlogov vsaj na zunaj zelo optimistično in v znamenju večje spravljivosti, je naletela francoska nota o zapadnem paktu na povsem drugačen odmev. Poznavalcev razmer to tudi nI presenetilo. Upoštevati je namreč treba v prvi vrsti dejstvo, da je francoska nota tako časovno kakor vsebinsko odgovor francoske vlade na znani nemški memorandum z dne 12. marca. Zato nI prav nič čudno, ako ugotavljajo sedaj v Berlinu predvsem to zakasne-lost francoskega odgovora, ki prihaja šele po treh mesecih. Kakor znano, do sedaj Be niso bile v podrobnostih objavljene note posameznih držav v lokamskem vprašanju. Tega načela se drže prizadeti tudi sedaj. Zato se berlinski krogi ne spuščajo v podrobno polemiko, poudarjajo pa, da Je francoski odgovor v glavnem verno posnel vsa že znana načela francoske politike v tem vprašanju. To velja zlasti glede načela o kolektivni varnosti, ki ga Nemčija odklanja, ter glede sklicevanja na Društvo narodov, ki ga Nemčija po svojem izstopu iz njega ne priznava več za najvišjo in edino merodajno mednarodno ustanovo. Po vsem tem se lahko sodi, da je Nemčija sprejela francosko noto zelo hladno. Dr. Schacht spet v Pariz Berlin 12. junija, b. Iz zanesljivega se doznava, da bo predsednik nemške nar rodne banke dr. Schacht v začetku julija spet odpotoval v Pariz, da nadaljuj« in, če mogoče, tudi konča gospodarska pogajanja s Francijo. V zvezi ž njimi bi navezal tudj vačne politične razgovore s francoskimi državniki. Baje je bila Nemčija pripravljena obnoviti pogajanja ®a sklenitev zapadnega ipakta. ako bi se med tem zadovoljivo uredilo vprašanje podpisa nove trgovinske pogodbe in bj Nemčija dosegla važne koncesije zlasti v pogledu dobav francoskih surovin. Suša na Baltiku Riga, 12. junija. w. V baltskih državah je zavladala izredna vročina, kakršne ne pomnijo že štiri desetletja. Temperatura je dosegla v senci 45 stopinj. Silna suša je povzročila mnoge gozdne požare. Po mestih so bolnice polne bolnikov ki so oboleli za solnčarico. Hudo neurfe na Madžarskem Budimpešta. 12. junija. w. Izredno vročino zadnjih dnj je danes prekinilo strahovito neurje s točo in viharjem. Posebno hudo ?o prizadete zapadne pokrajine, kjer je toča uničila, vee posevke. Vjhar je bil tako močan, da je ruval drevje jn razkrival strehe. Mnogo telefonskih nro Ivan Dovgan, agronom iz Travnika in Josip Pajt-ler, filozof iz Požege. Vsi se nahajajo v preiskovalnem zaporu. Proces proti njim se bo pričel v ponedeljek zjutraj pred vebkiin senatom okrožnega sodišča v Zagrabu. Trajal bo več dni,' ker bo zaslišanih preko 40 prič. Opozorilo prirediteljem loterij in tombol Beograd, 12. jun. AA. Na prošnjo razredne loteriie je notranje ministrstvo opozorilo po banskih upravah sreske načelnike in pred-stojništva mestnih policij na novi pravilnik o zasebnih loterijah, ki je izšel v bluzbe-n;h novinah št. 63. DogaJa se namreč, da nekateri zaradi neznanja zakonskih določil o ureditvi državne razredne loterije dajejo nekaterim dovoljenje za prireditev loterij ali tombol. Državljanstvo in poroka Beograd, 12. junija. AA. Državljanka kraljevine Jugoslavije, poročena s tuj:m državljanom, izgubi v načelu državljanstvo kraljevine Jugoslavije, razen v primerih, ki jih navaja čl. 29. zakona o državljanstvu. Ločitvena pravda in odlok o ločitvi zakona ne vpliva na državljanstvo po-roienke. Glede na vprašanje, nastalo zaradi neke naše bivše državljanke, ki je s poročitvijo izgubila državljanstvo kraljevine Jugoslavije, je notranje ministrstvo izdalo naslednje poročilo: Določila čl. 29. zakona o državljanstvu so jasna in ne dopuščajo nikakega dvo-umja. S poreko s tujim državljanom izgubi državljanka kraljevine Jugoslavije državljanstvo, če si je obenem pridobila državljanstvo moža po določnih veljavnih v njegovi domovini. Prav tako ostane državljanka tudi v prime; u če je podaljšala naše državljanstvo. Izjava o podaljšam nju mora biti, v pravilni obliki, to _ je v smislu čl. 72 uredbe za izvšitev zakona O državljanstvu; cen. Tudi izven Ljubljane je prišiO precej lokalnih voditeljev JEZ. Skupco je bilo v sprevodu, ko se ie pomikal po Tvrševi cesti 1165 akademikov, duhovnikov, predstavnikov uradov in društev ter drugih žalnih spremljevalcev. Sprevod se je ustavil pred univerzo, kjer je bila kratka spominska svečanost, nato pa pred stolno cerkvijo, kjei je bila maša zadušnica. Svečanosti pred univerzo je prisostvoval tudi ban dr. Natlačen, ki se je nato uvrstil v sprevod, maše v stolnici pa sta se udeležila tudi notranji minister dr. Korošec kot predsednik in minister brez portfelja dr. Krek kot podpredsednik bano-vinskega. odbora. JRZ. Po maši se je vil žalni sprevod, ki se mu je zdaj pridružilo še n a novo kakih 200 ljudi na Ljubljansko polje k Sv. Križu, kjer so pokojnega akademika položili k večnemu počitku. Ljubljanski župan je včeraj izdal poseben oklic, današnji ^Slovenec« pa je ponovno apeliral na ljubljanske hišne posestnike, zlasti trgovce, da izvesijo črne zastave. Napisal je. da ssi borne zapomnili«, kdo zasrtave ne bo izvesil. Tako se je danes pojavilo še nekaj novih čmih zastav in je imeia zastave v osrčju mesta, kjer se je sprevod pomikal, skoro četrtina hiš, vštevši javna in cerkvena poslopja. V zunanjih okrajih mesta zastav ni bilo. Mlademu akademiku bodi miren počitek! ČSR iti Nemčija vodita dalje Praga, 12. junija, g. Danes popoldne se je nadaljevalo tekmovanje za Davisov pokal med Češkoslovaško ln Jugoslavijo z doubleom, v katerem sta za Jugoslavijo igrala Pallada—Punčec, za češkoslovaško pa Menzel—Hecht. Srečanje se je v četrtem setu končalo brez odločitve, ker je začelo med igro tako hudo deževati, da so jo morali prekiniti in zaključek odgoditi na jutri. Stanje setov 2:6, 6:1, 6:0, 7:6 za Čehe kaže, da je ta točka za Jugoslavijo skoraj gotovo izgubljena in bo češkoslovaška gotovo drugi finalist v evropskem pacu. Tudi današnjim igram je prisostvovalo rekordno število gledalcev. Berlin, 12. junija. AA. V teniških tekmah za Davisov pokal med Nemčijo in Belgijo je danes nemški par v. Cramm— Henkel zmagal nad belgijskim parom Lacroixom—de Bormanom 6:4, 6:3, 6:4. Nemčija vodi 3:0 in se je že kvalificirala za finale evropskega pasu. Vremenska napoved Zagrebška;, Vroče in bolj oblačno vreme. ponekod nevihte. Dunajskg: Spremenljivo, oblačno, nekoliko hladneje, največ do 25 stopinj. f Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem, da je moja ljubljena soproga in naša zlata mamica, gospa F ANI HEIM soproga uradnika KID nas za vedno zapustila. Pogreb bo v nedeljo ob 4. uri pop. izpred hiSe žalosti. Jesenice, 13. junija 1937. Žalujoča rodbina HEIMOVA. Naši kraji in ljudje Parlament radarskih inženjerjev Lepa počastitev dela prof. NUdtista Ljubljana, 13. junija Danea s® je zbralo ▼ rudarskem paviljonu nasproti tehniki na glavnem občnem zboru okrog 50 delegatov Združenja jugoslovenskih rudarskih in topilniskih inženjerjev, ki šteje 234 članov in ima sedež v Ljubljani. Posebno obeležje je zborovanju dajala iskreno prirejena proslava zaslužnemu znanstveniku naše montanistike univ. prof. ing. V. V. Nikitinu, kj je slavil letos 70-letnico rojstva in 40-letnico svojega izredno uspešnega znanstvenega delovanja. V znak priznanja izrednim zaslugam velikega učenjaka za rudarsko stroko in za našo jugoslovensko rudarsko in topilniško industrijo je skupščina izbrala g. profesorja Nikitina soglasno za častnega člana združenja. Pri tej priliki j« delegacija akademskega kluba montanistov g. profesorju Nikitinu izročila lepo v usnje vezano spomenico v dokaz hvaležnosti vseh njegovih sedanjih slušateljev montanistov. Po proslavi je predsednik univ. prof. Viktor Gostiša prešel na ostali program skupščine. Iz tajniškega poročila univ. docenta dr. Kersniča sledi, da se Združenje razvija in da beleži uspehe, ki so bili mogoči samo s složnim nastopom vseh članov. Ob desetletnici delovanja je Združenje pričelo z izdajanjem svoje lastne strokovne revije »Rudarski zbornik«, ki se lepo razvija pod agllnim vodstvom redakcijskega odbo- ra. Od pestrega programa je omeniti še akcijo za prireditev strokovne ekskurzije v Bolgarijo, ki jo priredi Združenje v septembru in bo trajala okoli deset dni. Pozdraviti je treba tudi predlog- da se ljubljanska montanistika poviša v samostojno fakulteto. Ta prirodna zahteva, ki jo narekuje naša bogata rudarska in topilniška industrija v svrho čim večjega razmaha naše montanistike, je povsem upravičena in želimo Združenju v tej akciji popolnega uspeha. Ker je letos potekla mandatna doba staremu odboru, je bil izbran nov odbor s predsednikom univ. prof. ing. Gostišem na čelu. V odboru so še v predsedstvu nač. min. ing. R. Despič, in direktor inž. Miloševič, tajnika sta univer. docent dr. inž. Kersnič in obrat. inž. Munda, blagajnik po obrat, inž. Dular. Poleg tega so v odboru še po dva zastopnika treh sekcij, to je Ljubljane-Sarajeva in Beograda, v nadzornem odboru pa univ. prof. inž. Kopylov, inšpekt. ministr. inž. Zahradnik in rudarski svetnik inž. Pozorn. Prihodn ji rudarski kongres bo v Zenici. Zborovalci so se zvečer sestali v hotelu »Bellevue« pri skupni večerji kjer je bilo izmenjanih še mnogo prisrčnih napitnic, nedeljo pa bodo porabili zlasti oddaljenejši gostje za ogled Gorenjske. Z letalom na morje V torek bo Aeropnt otvoril redno potniško zračno linijo Ljubljana — Sušak LJubljana, 13. Junija. Na skoraj vseli zračnih linijah ▼ naši državi je bil redni letalski potniški promet otvorjen deloma 1, maja in deloma v teku istega meseca, tako da je bila Ljub-liana med redkimi jugoslovenskimi zračnimi središči, ki letos doslej še niso imela rednega zračnega potniškega prometa. V torek, 15. junija, bo naposled tudi Ljub-liana dobila zračno zvezo s Sušakom in preko njega z vsemi ostalimi večjimi kraji Jugoslavije, kakor tudi inozemstva, 1. julija pa bo ta edina zveza izpopolnjena še z avstrijsko Unijo Dunaj—Sušak, ki bo vodila preko Gradca, Celovca in Ljubljane. Vzroki, da Ljubljana zmerom med zadnjimi dobi redni letalski potniški promet, so razumljivi. V okolici Ljubljane vladajo kaj pogosto nagle vremenske izpre-membe in nenavadne atmosferske prilike, ki posebno v zgodnjem jutru, ko je Ljubljansko polje še zalito z meglo, onemogočajo zanesljivo in varno letalsko potniško službo. Prav te atmosferske razmere, ki se često pojavijo čisto iznenada, so bile po sodbi strokovnjakov vzrok za dve letalski nesreči, ki jih je v zadnjih letih doživela Ljubljana. V letopisu jugoslovenskega letalstva, ki je izredno bogato opremljen in ilustriran nedavno izšel, so bili vzroki za ti dve nesreči pojasnjeni tako le: Letalo je po megli iskalo smer in je zadelo ob vrhove dreves, trenutek pozneje pa je strmoglavilo na zemljo. Komisije so ugotovile, da Aeroputa, ki pri nas opravlja letalsko potniško službo, za nesrečo ne zadene nobena krivda. Ker je bila lanska nesreča bistveno čisto podobna nesreči tri leta poprej, je uprava Aeroputa prišla do zaklju-jka. da je treba vzroke iskati v različnih pojavih ljubljanske okolice in prav posebno v atmosferskih fenomenih, ki spričo posebne konfiguracije terena kaj lahko nastanejo. Preiskave in poizvedbe niso dale nobenih zanesljivih rezultatov, vendar pa. je vse to strokovnjake še bolj prepričalo, da se nad dolino Ljubljanice lahko pojavijo atmosferske depresije, ki se ne čutijo pri letenju brez megle, lahko pa pri poletih skozi meglo postanejo usodne. Ker je poleg tega ljubljansko letališče v zgodnjem jutru tudi poleti zelo pogosto zavito v gosto meglo, je bil za letošnje leto red letenja izpremenjen tako, da bodo letala odslej v Ljubljani startaJa dopoldne, čeprav po vsem svetu startajo tudi v najbolj zgodnjih jutranjih urah, ne glede na meglo. V letošnjem letu bodo letala iz Beograda, Zagreba odnosno Sušaka doletala v Ljubljano vsak dan razen ob nedeljah ob 9.45 dopoldne in se bodo po polurnem postanku na našem letališču spet vračala v Sušak in dalje proti Beogradu. Cene za polet so ostale neizpremenjene: enosmerna karta za letenje velja 200 din, povratna pa 360 din. Te cene veljajo tudi za Austro-flugova letala, ki bodo k nam prihajala od I. Julija do 30. avgusta iz Celovca. Avstrijska letala bodo startala v Celovcu ob II.30, pristajala v Ljubljani ob 11.55, nadaljevala polet proti Sušaku ob 12.10 in se spuščala v Sušaku ob 12.35. Iz Sušaka se bodo vračala ob 14.20, pristajala r Ljubljani ob 14.45 hi nadaljevala polet proti Dunaju ob 15. Avstrijska letala bodo obratovala samo ob torkih, četrtkih in sobotah. Kakor Je razvidno iz reda letenja, bodo jugoslovenska letala potrebovala za polet od Ljubljane do Sušaka 30 minut, avstrijska pa samo 25 minut Ta naša zveza z morjem je vsekako najidealnejša, saj potrebuje iz Ljubljane do Sušaka avtobus dobrih 6 ur, brzovlak pa celo dosti več. Ker je Ljubljana tudi lani v statistiki našega letalskega potniškega prometa zavzemala eno prvih mest, smo prepričani, da si bo to mesto ohranila tudi letos, saj si bomo le tako mogli zagotoviti še večje izboljšanje naših letalskih potniških linij in še večje ugodnosti pri poletih na istih. Zavedati se moramo, da civilna aviacija nima samo zabavnega ali poslovnega pomena, temveč je važna tudi v državno obrambnem pogledu, pa moramo prav zaradi tega posvečati našemu letalstvu največjo pozornost in vzgajati našo mladino v ljubezni do istega. Srečne poti letalom pri startu ne želimo več. Želimo samo to, da bi bilo na našem letališču v poletnih mesecih čim bolj živahno in da bi naši ljudje v čim večjem številu uporabljali letala kot najidealnejše prevozno sredstvo do našega lepega morja. Smrt vrlega narodnjaka Novo mesto, 12. junija. V četrtek Je Se praznoval svojo 75-let-nioo, danes pa leži spokojno na mrtvaškem odru zaslužni koroški rojak, privatni uradnik g. Ivan Krajger. Rodil se je leta 1862 v solnčnem štebnu pri šmihelu v okraju Pliberku na Koroškem. Po končani srednji šoli v Celovcu je stopil kot so-licitator v pisarno uglednega novomeškega odvetnika dr. Karla Slanca. Kot navdušen narodnjak, mož kristalno čistega značaja, poln zdravega koroškega humorja si je v Novem mestu kmalu pridobil simpatije vseh krogov. Dolenjski Sokol se mora njemu zahvaliti, da je srečno prestal hudo krizo leta 1897. Krajger je s svojo nezlomljivo voljo in narodno zavednostjo rešil društvo propada in ko mu Je stal devet let na čelu kot starosta, je društvo spet oživelo. Kronika novomeškega Sokola piše, da so pod njegovim starostovanjem Sokolu napočili lepi solnčni časi. V Narodni čitalnici sedanjem Sokolskem domu so se pričele prirejati igre in pevski večeri, na katerih je pokojnik nastopal kot izvrstni igralec in pevec. Pri odvetniku dr. Slancu je služboval do njegove smrti. V svoji dolgoletni praksi se je seznanil z dolenjskim kmetom, kateremu je s svojo dobrotlji-vostjo in uslužnostjo mnogo koristil. Po vsej Dolenjski je bil znan pod imenom »ata« Krajger. Po smrti odvetnika Slanca je služboval pri notarju dr. Pozniku, odvetniku dr. šeguli, notarju dr. Blehveisu, dr. Furlanu in nazadnje pri odvetniku, g. Bučarju, kateremu je do svoje bolezni vzorno služil kot šef pisarne. V Novem mestu si je izbral življenjsko družico gospo Marijo iz ugledne Andrejčičeve rodbine. Njegova hčerka-edinka Marija, poročena šobarjeva, je učiteljica na Toplicah ter znana sokolska delavka, pevka in slikarica. Kakor pri Sokolu, tako ae Je Krajger vneto udejstvoval pri raznih kulturnih in narodno-obrambnih društvih. Pred nekaj tedni ga je napadla huda bolezen, a so vsi upali, da bo zmagala njegova močna narava in da se bo kmalu spet zdrav in čil vrnil na poprišča svojega zvestega in požrtvovalnega delovanja. Ko je bolan praznoval svojo 75-letnico, je prejel ne-broj čestitk od prijateljev in znancev. Nade na okrevanje se niso izpolnile m Ivan je sledil v večnost svojima bratoma: Karlu, ki je umrl letos aprila, in Ferdinandu, bivšemu poslancu koroške narodne manjšine in dolgoletnemu županu občine Glo-basnlce, ki je umrl naslednji mesec. Pogreb Ivana Krajgerja bo jutri v nedeljo ob 17. izpred hiše žalosti na Florjanovem trgu na mestno pokopališče. Pokojnika in njegova dela bomo ohranili v trajnem spominu, kruto prizadeti rodbini pa izrekamo iskreno sožalje. Gradnja ceste do Kranja v polnem teku Smer ceste od Kavčičeve gostilne proti popolnoma Pereč je problem, kj zadaj« mnogo bi: rekonstrukcija ce©t in gradnja sodobnega cestišča. Za živalsko vprego in promet s kmečkim; voz-ilj so ceste njžje kategorije popolnoma zadostovale. S povečanjem tujskega prometa (avtomobilskega prometa), je nastalo vprašanje avtomobilskih cest. Avtomobilske ceste so v modernem prometu razbremenjevalne linije. k5 pritegnejo motoma v074!a. Taka cesta bo od Ljubljane do Kranja. Del ceste od Ljubljane do Št. Vida gra/lj gradbeno podjetje Slograd. Širina planuma je 8 metrov. Širina tlakovanega vozišča je 6 m. na veaki strani pa ima 1 m neutrjene ceste (bankine). Poleg tega je speljana enotirna tramvajska proga jm prostor za pešce, tako da znaša vsa Širina 25 m. Odpravljeni so vei ostri ovinki. Prvi radij Pri Krekov} šoli snaša 3O00 m, nato teče cesta v premi črt,- do re- Dravljam. V. tem odseku bo cesta ravna mize. DrugI radfj Je pri remjH| ln znaSa 1500 m. Cesta teče odtod naravnost do Kavčičeve gostilne, sledi radij 225 m in končno zadnji lok pri Dravljah, kj znaša 500 m. Manjša radija imata enostranski padec. Zanima vas. kako grade avtomobilsko ee-Bto? Po odkritem humusu se teren nastj-pava. Nasip se zvalja in položi nanj 20 cm lomljenca. nato 8 cm zvaljanega šodra, 8 cm drobnega peska, slednjič pa se pologe v višini 8 do 11 cm granitne kocke. S kockami; tlakovane ceste imajo pred betonskimi jn asfaltnimi cestam« to prednost, da bo hitreje in lažje popravljive. Omenjena cesta bo v odseku od Ljubljane do Št. Vida tlakovala s kockami, od Št, Vida do Kranja pa betontrana. Vendar pa Jq to le pokrvtea projektirane eeste, kajti ko bodo odobreni potrebni kredit; nameravajo zgraditi še ostalo polovico. Ovinek pred remizo je Izravnan. Vidna so dela s prelaganjem tira cestne železnice Eo je dr. Ivan Andolšek padel • •. Ob 20Ietnici smrti idealnega Jugoslovena, padlega na braniku Slovenije dne 5. junija 1917. na Soči Kolikokrat nam uhaja spomin nazaj na vse one, ki so z navdušenjem pričakovali in pripravljali prihod naše velike svobodne domovine — a jim usoda ni dala, da bi jo dočakali. Med onimi, ki so se z uprav neizčrpno energijo navduševali za jugoslovansko svobodo ter bodrili in fascinirali vse, ki so prihajali z njimi v stik, je bil tudi duhovnik Ivan Andolšek. Dr. phil. dunajske univerze. Padel je, vršeč službo vojnega kurata, na soški fronti v noči od 5. na 6. junij 1917 pri Selu na Doberdobski planoti, raztrgan od težke sovražne granate. Dr. Andolšek je bil znan širom naše domovine in je bil res izredna osebnost, Id bi bila v svobodni domovini igrala veliko vlogo. Spodobi se, da se ga vsi oni, ki smo ga poznali, ob 20 letnici njegove prerane smrti spominjamo. Tudi njega nam je dala slovenska Ati-ka: rodil se je jl2. junija 1885 v Sodražici. Sin siromašnega obodarja je bil vedno ponosen, da ima kmečke starše, posebno pa je rad pravil, da je že po rojstvu pristen Jugosloven, kajti predniki njegovega očeta Nikolaja so se priselili na Dolenjsko odnekod s Hrvatskega. L. 1906 je matu-riral z odliko na ljubljanski klasični gimnaziji, nato je vstopil v semenišče. Imel je izreden dar za jezike: že kot gimnazijec se je sam naučil francoščine, angleščine in španščine, v bogoslovju pa je študij jezikov še poglobil in se obenem začel re^no barviti z eksaktno filozofijo. Sošolec ga je vpisal na dunajski univerzi, ne da bi kdo v Ljubljani za to vedel, in skrivoma je hodil bogoslovec Andolšek o velikonočnih počitnicah in v začetku velikih počitnic na Du- naj kolokvirat. Nekoč ga sreča znanec, ljubljanski duhovnik na Dunaju in ga nagovori. Toda Andolšek, ki ni hotel, da bi kdo vedel za njegov visokošolski študij, ga je prav debelo pogledal in šel mirno naprej. Teden dni pozneje sta se spet srečala v Ljubljani, Ja znanec mu je pravil, da je na Dunaju srečal nekoga, ki mu je tako podoben, da ga Je nagovoril. Andolšek se je na videz začudil in prav prisrčno nasmejal. Le svojim intimnim prijateljem Je pozneje pravil to zgodbo. Ko Je končal teologijo, se Je stalno naselil na Dunaju, da oi končal študij filozofije. In tu je prvo leto živel težko življenje siromašnega slovenskega študenta, ki od doma ne more ničesar dobiti. Le njegovi železni energiji je uspelo, da je zdržal. Ko so na Dunaju spoznali izredne lastnosti mladega duhovnika, je dobil službo, najprej v samostanu na Kaiserstrasse, nato pa mesto studijskega prefekta v Terezijanski akademiji. Ni bil dve leti na Dunaju in že je napravil doktorat iz eksaktne filozofije (6. julija 1912). Nato je začel študirati romanistiko in napravil profesorski izpit iz francoščine. Njegovi znanci so kar strmeli, kako je v kratkem času vse to zmogel, čeprav Je vršil ob enem naporno službo. Rajni Andoljšek ni bil samo duhovnik-vzor, idealna, poštena duša. temveč tudi impulzivna. vesela osebnost in tako navdušen Jugosloven, da se je človek ob njegovem Jugoslovenstvu naravnost poživil. 2e kot gimnazijec je potoval v Beograd in dalje po Srbiji, in to potovanje ga je za vedno pridobilo za idejo skupne velike jugoslovenske države pod rodbino Karadjor-djevičev. Kot bogoslovec je potoval po jugu, po Bosni, Dalmaciji in Hrvatski, ln s teh potovanj je prinesel potrditev svojih jugoslovenskih idej. Za časa balkanske vojne je z mladeniškim oemlem propagiral protihabsburško idejo zedinjenja Slovencev s Hrvati in Srbi, ne samo v svojem domačem kraju temveč tudi med dunajski- mi Slovenci, Celo v Terezijanski akademiji je navduševal gojence vseh narodnosti proti Avstriji. Isto propagandno delo je neustrašeno nadaljeval za časa svetovne vojne: gojence akademije, ki so ga imeli zelo radi, je naravnost zrevoluclonlral zoper monarhijo. Za padle srbske Junak« pri Kumanovem je imel mašo zadušnico v terezijanski kapeli, in ko so ga predstajniki vprašali, zakaj je bila tisti dan za gojence črna maša, je odgovoril, da jo je bral za svoje mrtve prijatelje. Tik pred svetovno vojno Je zahajal k srbskemu poslaniku Jovanoviču na Dunaju in se z njim dogovarjal v zadevi kon-kordata z Vatikanom. Po njegovih nasvetih Jovanoviču so se vršila pogajanja zelo uspešno, in govorilo se je na Dunaju, da postane dr. Andolšek prvi katoliški škof v Beogradu. Vojna je pa vse to pokopala. Dr. Andolšek Je padel vršeč službo di-vizijskega župnika 9. lnfanterijske divizije pri Selu na Krasu, južno cd Kostanjevice CJpmijanska dolina). Pokopan je na vojaškem pokopališču v Berjah. Prijatelj s fronte mu je zapisal tele besede v spomin: »Dr. Andolšek Je bil odkrit, odločen Slovenec. Vsakemu vojaku se je takoj priljubil, nam Slovencem pa je bil ne le predpostavljeni, ampak tudi naravnost Slovenec- prijatelj.« Malo časa je Imel priliko, oT^vlinti službo nri t«»i češki d^nrij' a no- znalo ga je vse kot dobrega očeta Za časa vse desete ofenzive ie opravlial službo v nalsnredneiši črti. tolažil ranjence, spravljal z Bogom na smrt ranjene ter jim lajšal zadnje življenjske trenutke. Dr. Pavel BrežnBc. Strašno neurje je pustošilo konjiška polja Konjice, 12. Junija. Danes se Je nad Jugovzhodnimi obronki Pohorja utrgal oblak. Silen naliv je na mah preplavH ©komarje, Resnik, KXrai-gundo, Padeški vrh in Planino. Nevihta Je trajala od 13. do 15. ure. Med ploho se je vsula tudi toča, ki je napravila veliko škodo. Velike mase vode »o kar sproti odnašate zemljo s posevki vred v dolino. Hudourniki so razdirali ceste, podirali žage, brvi, mostove to jezove. Voda je odnesla več vozov, naloženih z deskami. Konje to vole so v zadnjem trenutku rešili. Od žag je odneslo več sto kubičnih metrov lesa. V pol ure je bila banovinska cesta, ki pelje od Vidmarja mimo Preskairja p®ota Dreti, vsa pod vodo. Tudi v žrečah to Radanji vasi je škoda izredno velika. Vsa polja so poplavljena. Voda je odnesla še prav posebno velika množino pena. nekaj1 tet nevihte talko ttmBčujiejo komjH^ Sfea po^jft. Lani so moraH kmetje po oele mesece kupovati živež. Sedaj jim Je spet vse uničeno. Zato Je pač nujno potrebna pomoč. Ia atoveoske Koroške. Ia RadJŠ poroča xKoroSq Slovenec^: V naši občini doživljamo prav demokratsko dobo. Naš pred letom na novo izvoljen-j župan tolmači sproti po domače pred cerkvijo vse zadeve jav-ne uprave, ob važnih ukrepih v občinskem gospodarstvu ,pa povabi vse gospodarje na občinski parlament k Mežnarju kjer poroča o vseh težavah v občini jn sprejema dobrohotne nasvete občanov. Tako postopanje vzbuja med gospodarji vidno zadovoljstvo. Oni dan je vozil nek; avtopodjetnik proti Kapli. Na križišču ceste in železniškega tira mu je prjvozll nasproti na motornem kolesu strojevodja elektrarne v Železni Kaplj Matevž Fischer. Menda v domnevi, da mu prihaja, nasproti vlak, je strojevodja Fischer pospešil tempo ter zdr-vel z motorjem naravnost v avto. Obležal je hudo poškodovan. Prepeljali so ga sicer v celovško bolnišnico, ga takoj operirali, a zaradi prevelike izgube krvi je že naslednji večer umrl. Njegovo truplo eo prepeljali na Reberco, kjer je bil pookpan ob veliki udeležb} ljudstva. Rajni je bil vzor narodno-zavednega moža. INDIJEC žveči z užitkom £nVistad< pogodbo in po potrebi dopolnilne pogodbe ali jih v sporazumu z družbo »Vistad« spreminja in dopolnjuje. V teh pogodbah bodo podrobneje označene dolžnosti ;n pravice družbe Vistad. Te pogodbe bodo sestavni del uredbe. Pravica na ugodnosti iz te uredbe traja 10 let od dneva uveljavljenja uredbe, kolikor po določbah uredbe ne prenehajo prej. Podjetje je dolžno, zaposlovati izključno naše državljane, če pa posli nujno zahtevajo začasno zaposlitev inozemskega inženjerja ali mojstra, mora tako zaposlitev dovoliti vojni minister. Podjetje je za časa trajanja ugodnosti oproščeno plačila vseh državnih in samoupravnih taks za spremembo družbinih pravil, za povečanje glavnice, vseh gradbenih taks za zgradbe, ki so namenjene produkciji in ee postavijo v smislu pogodbe med družbo in vojnim ministrstvom. Nadalje ie podjetje oproščeno državne m samoupravne trošarine in drugih dajalev na električni tok za pogon strojev. Od skupnega odmerjenega družbenega davka in posebnega davčnega dodatka ter ustrezajočih samoupravnih doklad, kolikor se nanašajo na dobiček od produkcije, izvršene v okviru pogodbe z vojnim ministrstvom, se družbi odpiše v prvih petih letih 100%, v šestem letu 80%, v sedmem letu 60%, v osmem letu 40%, v devetem letu 20% in v desetem letu 10%. Družba se oprošča tudi carine in vseh državnih ter samoupravnih dajatev, razen ležarine, na vse stroje in rezervne dele, ki so v zvezi s produkcijo, na material za to produkcijo, na notranjo opremo obrtnih delavnic, kolikor je potrebna tej industriji, na aparate, s katerimi se vrši produkcija, na laboratorijske aparate in instrumente ter končno na pogonski material in jeklo ter sredstva za varjenje, kolikor se ta pogonski material, to jeklo in sredstva za varjenje ne proizvajajo v državi. Carine prost uvoz materiala mora služiti namenu, zaradi katerega se daiejo ugodnosti. Zato mora družba pri vsakem uvozu o tem predložiti potrdilo vojnega ministrstva. Nadalje vsebuje uredba določbe o tem, k._,aj prenehajo ugodnosti pred potekom 10 let (če se podjetje ne drži obveznosti alj če odstopi od svojih pravic in ga oprosti od obvez vojno ministrstvo). Ugodnosti tudi prenehaio veljati,- ako inž. Stankovič proda podjetje ali če nekdo drugi postane lastnik večine delnic. Izvajanje pogodbe nadzorujejo vojno, trgovinsko jn finančno ministrstvo. Donos neposrednih davkov Že pred dnevi smo poročali o donosu ne posrednih davkov v 1. 1936 in smo navedli, da je znašal 1. 1936. donos zemlJarine, zgra-darine, pridobnine jn družbenega davka 1?61 milijonov Din, to je za 151 milijonov več nego v prej-šniem letu. Sedaj so nam na razpolago tudi podatki o donosu teh vrst neposrednih davkov po banovinah, ki je znašal: v Beogradu 217.1 milijona Din (plus 5.8 milijona Din nasproti prejšnjemu letu), v dunavski banovini 392.8 milijona Din (plus 37.2), v savski banovini 316.2 milijona Din (plus 69.2), v dravski banovini 124.0 miljjona Din (minus 1.3), v drin-ski banovini 73.6 milijona Din (plus 4.5), v moravskj banovini 64.9 milijona Din (plus 7.3, v vardarski banovini 60.8 milijona Din (plus 4.6), v zetski banovini 39.0 milijona Din (plus 6.2), v vrbaski banovini 32.0 milijona Din (plus 4.4) in v prjmorskj banovini 32.0 milijona Din (plus 4.7). Absolutno in relativno vidimo največji prirastek donosa v savski banovini, saj znaša ta prirastek 31%. Za malenkost manjšj donos nego leta 1935. pa beleži dravska banovina. -p.- Ogromni dobički rudnika Trepča Iz Londona poročajo, da bo družba Trepča Mineš Ltd, ki eksploatjra rudnik svinčeno-cinkove rude v Trepči, na račun dividende za leto 1936/37 plačala predujm v višini 9 penijev na delnico v nominalni vrednosti 5 šilingov. Za poslovno letfo 1935/36 (od 1. okt. do 31. sept.) je družba plačala skupaj 1 Ijling in 3 penije dividende (26%). Za tekoče leto pa bo dividenda mnogo večja, saj jc družba v prvih 6 mesecih tekočega leta 1936/37 (od 1. okt. pret. leta do 31. marca t 1.) izkazala čisti dobiček v višinj 559.822 funtov ali 133 mil/jonov Din, to je več nego polovico glavnice, medtem ko je znašal čisti dobiček v prvem polletju 1935/36 253.398 funtov ali 60 milijonov Din. V vodstvu družbe Trepča Mineš računajo, da bo ves čisti dobiček za leto 1936/37 znašal ve? nego 1 milijon fantov ali četrt milijarde Din, tako da bo družba v enem leta zašla« šila jso vloženo glavnico, ^ =: Prvo zasedanje italijansko—jugoslovenskega gospodarskega odbora. Zaradi izvedbe gospodarskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo od 25. marca 1937, ki odreja ustanovitev italijansko—jugoslovanskega gospodarskega odbora za pospeševanje trgovine med obema državama, sta se 11. in 12. t. m. sestala pomočnik zunanjega ministra Milivoje Pilja kot predsednik jugoslovanskega odbora in senator Amadeo Gianini kot predsednik italijanskega odbora, da določita delovni načrt stalnega odbora. S sodelovanjem članov obeh odborov sta predsednika proučila sedanje stanje gospodarskih odnošajev med obema državama in določila dnevni red prvega zasedanja navedenega odbora, ki se bo začelo v Rimu 28. t. m. = Emisija pete tranše 5% srednjeročnih obveznic za financiranje velikih javnih del. Finančni minister g. Dušan Letica je izdal odlok, da se 1. julija izvrši emisija pete tranše 5% srednjeročnih obveznic za financiranje velikih javnih del v nominalnem znesku 100 milijonov din. Kakor znano, je finančni minister pooblaščen, da emitira 5% srednjeročne obveznice za vsoto 1 milijarde din. Doslej so bile že izvršene 4 emisije po 100 milijonov din, in sicer 1. julija 1935., 1. julija 1936., 1. septembra 1936. in 1. aprila 1937. Celotna emisija bo 1. julija dosegla 500 milijonov din; ker pa je od prve tranše amortiziranih že 18 milijonov din, bo vsota obveznic v obtoku znašala le 482 milijonov. Do konca letošnjega leta je predvideno, da bodo enitira-ne še tri tranše po 100 milijonov. = Cena novi pšenici. Iz Novega Sada poročajo, da so se pričele v novi pšenici že terminske kupčije, ki pa letos niso posebno živahne. Navzlic temu je bilo že več zaključkov, ln sicer za 15. avgust po ceni 135 do 145 Din za potl^ko pšenico. Leni so se v tem času terminske kupčije sklepale po ceni 115 do 120 Din. = Iz naše železarske industrije. Srbsko akcionarsko rudarsko i topioničko Industrijsko društvo »Sartid« izkazuje v svoji bilamci za leto 1936 čisti dobiček v višini 0.58 milijona Din nasproti Izgubi v višini 0.47 milijona Din v letu 1935. Družbene investicije so v bilanci izkazane z zneskcm 61 milijonov Din, material z zneskom 17.9 milijona Din in dolžniki z zneskom 12.5 milijona Din. Družbena glavnica znaša sedaj 46 milijonov Din po odpisu v prejšnjih letih narasle izguibe v višini 5 milijonov Dim. = Iz naše sladkorne Industrije. VeMko-bečkerečka tvornica sladkorja d. d. v Pe-trovgradu objavlja svojo bilanco za preteklo leto, iz katere sledi, da je imela družba lani 10.7 milijona Din čistega dobička nasproti 10.4 milijona Din v letu 1935, in to pri delniški glavnici v višini 36 milijonov Dtn in pri rezervah v višini 23.2 milijona Din. = Ponovna rekonstrukcija glavnice do-najske Kreditanstalt. Z Dunaja poročajo, da bo po ponovnih sanacijah, izvršenih v zadnjih letih, še enkrat izvršena rekonstrukcija glavnice banke Kreditanstalt. Po teh vesteh bodo glavnico znižali za 66 milijo nov šilingov, in sicer od sedanjih 167 na 101 milijon, to pa na ta način, da bodo nomina-lo delnic zmanjšali in bo vrednost prednostnih delnic zmanjšana od 70 na 52.5 milijona šilingov, nominalna vrednost osnovnih delnic pa od 97 na 48.5 milijona šilingov. S to transakcijo pa ne bodo kril; morebitnih novih primanjkljajih in deficitov, temveč pred vsem potrebno kapitalno rezervo za penzij-ski fond ogromnega kadra prejšnjih uradnikov te banke, za kar je potrebna rezerva v višini okrog 60 milijonov šilingov. Na drugi 6trani pa bo z znižanjem nominala delnic omogočeno za bodoče izplačilo skromne dividende. Po izvršenem znižanju glavnice bo kapital, razdeljen na prednostne delnice, večji nego kapital, razdeljen na osnovne delnice, medtem ko je bilo to razmerje doslej obratno. Vendar zatrjujejo, da je že znaten del prednostnih delnic, ki so jih o priliki sanacije dobili inozemski upniki, repatriiran in v rokah avstrijskih državljanov. S tem v zvezi poročajo, da izkazuje bilanca za preteklo leto nekoliko večji dobiček kakor za 1. 1935, ki je znašal 4.4 milijona šilingov. Lastniki prednostnih delnic bodo za znesek, kolikor se zniža nominale, dobili obrestonosni bonus, medtem ko lastniki osnovnih delnic ne bodo dobili za znižani nominal nikake odškodnine. Po izvršeni transakciji bo penzijski fond eden glavnih delničarjev zavoda. = Produkcija umetnega kavčuka v Nemčiji. Produkcija umetnega kavčuka »bune« se^ je v Nemčiji že znatno razvila. Začetne težkoče pri predelav; tega umetnega kavčuka v tvornicah gumijastih. izdelkov eo v glavnem odstranili. Glede na okolnost, da se da umetni kavčuk napravit; tako, da je posebno odporen prot; obrabi in razpadanju ali visoki temperaturi ali pa proti učinkom olja in kislin, izdelujejo seda) v nemškem velepodjetju kemične industrije S. G. Farbenindustrie štiri vrste umetnega kavčuka. Industrija gumijastih izdelkov, že v znatnem obsegu predeluje to novo surovino, ki ima mnoge prednosti nasproti travnemu kavčuku. Nova velika tvornica za »buno«, ki jo je zgradilo podjetje S. G. Farbenindustrie, je že nekai mesecev v pol nem obralu. Tvornjco pa sedaj povečujejo, nakar bo imela več nego tretjino nemške porab® kavčuka, Ser je umetgj kavčuk še Pred zaključkom velesejma Čim bolj se bližamo skorajšnjemu zaključ" ku velesejmskih dni, tem bolj narašča zanimanje za to odlično prireditev. Včeraj je bil na veleeejem pravi naval šolskih ekskurzij, saj je velesejem posetjlo nič manj nego 100 ljudskih šol, 20 meščanskih, kmetijskih in gospodinjskih, poleg tega pa tudi lepo število srednjih in strokovnih šol. Tudi kupčije se Živahno razvijajo v vseh strokah, predvsem pa, kakor doslei v avtomobilih, pohištvu, tapetniških izdelkih, preprogah, kovinskih izdelkih, elektrotehničnih predmetih, pleteninah, čipkah, motornih in navadnih kolesih, v živilski in strojni industriji, v glasbilih, usnjarski konfekciji, v tekstilnem blagu in najrazličnejših tehničnih novostih. Vsak dan ie tudi dobro obiskana modna revija Zveze gospodinj ter razstava »Vzorno stanovanje«. Veliko pozornost posvečajo obiskovalci tudi (razširjenemu živalskemu parku. Razstava tobačnih iidelkof Ponovno razstavlja na letošnjem velesejmu naš tobačni monopol. Razstava, ki Je že lani vzbujala zasluženo pozornost, se nam predstavlja letos v še popolnejši obliki. Prehodi od tobačnih surovin, polizdelkov do izdelkov 6o lepo prikazani. Zanimive so mešanice tobaka raznih vret in izvora, ki se režejo za posamezne tobačne vrste. Med rezanimi tobak; opazimo vse, kar jih pro-ducira naša tobačna tovarna: od dunavske-ga za pipo, pa do najaromatičnejšega trebinjca. Stopnjevano kakovost cigarete podčrtava njena zunanja oprema. Oblika kartonov in etuijev je prijetno napredovala. Oprema luksuznih cigaret je naravnost razkošna. Kadilci cigar kupujejo novo pakirane regalitas, trabuke, britanike in ope-rae v ličnih žepnih etuijih po pet komadov. Ne pozabimo tudi še žvečilnih klobas in tobačnega ekstrakta. Razstavljeno gradivo nudi obiskovalcu priliko bližjega spoznavanja ene naših najvažnejših panog velikega socialnega in državno-gospodarskega pomena. Razstava pa nam kaže voljo uprave državnih monopolov, zadovoljiti kadilce • kakovostnim blagom v odlični in priročni opremi. Za nevsiljivo mirno, elegantno in resno linijo, razstava gre upravi monopolov odn. ljubljanski tobačni tovarni odkritosrčno priznanja železniška postaja Straža-Topliee pri Novem mestu. Radioaktivno termalno kopališče. Sijajni uspehi pri zdravljenju revmatizma, sklepov in mišic, bolezni živčnega sistema, ženskih bolezni, raznih težav v dobi mene, organičnih motenj srca in krvnega obtoka, raznih poškodb, zlomljenih kosti itd. Predsezonske cene do 15. junija: 10 dni Din 600._. 20 dni Din 1.100.—. Polovična vožnja. Pojasnila daje uprava. NOVA UPRAVA. Vrvenje na veseličnem prostora velesejma BAŠKA vodilno kopališče na otoku _Trfci. Največja naravna plaža na nafierr Jadranu. 16 komfortnih hotelov in pensijonov. Informacije daje turistični odbor in hoteli. CRIKVENKA Tragična smrt mladega orožnil Novo mesto, 11 junija Z dolenjskim vlakom se js v petek popoldne pripeljal Iz Ljubljane v Novo mesto 28-letni orožni3ki kaplar Anton Banii, uslužben pri somborski oroiniSki četi. Orožnik, ki je bil doma iz vasi VrfipoIJe, občina Orehovica, je iskal v mestu vozilo, s katerim bi nadaljeval pot v domačo vas« kamor je šel na dopust k svoji materi ter bratom in sestram, katerih ni videl ie tri leta. Naključje j« hotelo, da je spotoma naletel v Kandiji na svojega starega znanca, 24-letnega Petra Slabeta, uslužbenega kot šoferja pri pleter^cem samostanu. Šofer Slabe je baš pripeljal po cesti s samostanskim traktorjem, kateremu je bila pri-klopljena velika prikolica s kabino. Ko se jc proti večeru vračal v Pleterje, je povabil orožnika Baniča. naj prisede v prikolico, v kateri so bili tudi že Štirje delavci. Banič je bil vesel te ponudbe in je vstopil v kabino prikolice. No ostrem zavoju ceste par metrov pred mostičem pri Gor. Gradišču pa je šofer Slabe izgubil oblast nad volanom. Težki traktor se je prevrnil v par metrov nižji potok in potegnil za seboj tudi težko prikolico. Delavce, ki so bili v zadnjem odprtem delu prikolice, je pri padcu vrglo več metrov daleč preko potoka, orožnika Baniča pa- ki je bil v zaprti kabini, je pritisnil težki traktor s tako silo, da mu je zdrobilo prsni ko5 in zmečkalo glavo ter je bil na mestu mrtev. Delavci in šofer so dobili le lažje poškodbe. O nesreči so bili takoj obveščeni orožniki, ki so po lokalnem ogledu odredili prevoz trupla v šentjernejsko mrtvašnico. Pri tragično preminulem orožniku so našli 1.700 Din gotovine, hranilno knjižico Poštne hranilnice glasečo se na 12.500 Din in njegove dokumente, med njimi tudi dopustnico. Danes j prišla sodna komisija iz Krškega, ki je ugotovila podrobnosti vse nesreče. Dognalo se je, da Slabe sploh ni imel šoferskega izpita in ni bil upravičen upravljati traktor. Vodilno kopališče z Izredno plažo in komfortnimi hoteli. Kompletni penskm od 60-— do 120.— Din- Prospekte daje ko-paMSčna oprava. HOTELIi Therapia s 100 ttv., Mlram&re s 62 ttv., Crikvenica s 46 tv., Dom dr. Seidl z 62 tv., Liburnija s 24 tv., Eden a 23 tv, Wien z 21 tv., Crnkovič z 20 tv, Slavlja z 20 tv, Danica z 20 ttv, Esplanade z 10 tv, Julljana s 16 tv, Ivančič s 16 tv. PENSIONI: Vila Ružica s 34 ttv., Adria a 23 tv. Vila Luisi s 16 ttv. RESTAVRACIJE: prenočišča: Bellevue a 16, Europa z 8, Gjurašin s 7 ti'. Restavracija Vinodol. GOSTILNE: Zelengaj s 6, Morava z 7, Pejchl s 7, Slovenac s 7, Dalmatinski pod rum s 5, Shang-hay s 5, Hrvat s 3. Košer kuhinje: »Krausc i »Engel«. 8 — aoba, tv. — tekoča voda, ttv. — tekoča topla in mrzla voda V zasebnih vilah in hišah zelo mnogo lepo opremljenih sob po zmernih cenah. SUTTVAN - BRAč HOTEL MVESNA" NOVO RENOVIRAN — NOVA UPRAVA — ELEK. RAZSVETLJAVA — LASTNA PLAZA — PARK — PROMENADE — POL URE S PARABRODOM OD SPLITA — POPOLNI PENSION DIN 60.—. _ ZAHTEVAJTE PROSPEKTE ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Temu gospodu ste ukradli obleko, med tem ko se je kopal. Kaj morate povedati * JKj prilog?« mm, kjer se je gospod kopal, je kopanje prepovedano, gospod sodnik«. SbiMtemafo vecm,svcjezc&e! jjr^i nflflNT UPORABLJAJTE PRAVOČASNO w3 M MM B PROTI ZOBNEMU KAMNU Vojne žrtve zahtevajo ukinitev invalidskega zakona iz leta 1929. Mnogokrat smo že razpravljali o krivicah, ki se godijo vojnim invalidom, njihovim staršem, vojnim vdovam in sirotam. Posneli smo tudi drastične rpimere takih krivic iz brošure, ki jo je nedavno izdal Oblastni odbor združenja vojnih invalidov v Ljubljani. V Beogradu v Invalidskem domu bo 20. t. m. otvorjen invalidski kongres in smo tudi že poročali, kakšne zahteve bodo na njem stavili delegati invalidskih organizacij iz Slovenije. Prva in glavna zahteva vseh invalidov Jugoslavije pa je ukinitev sedaj veljavnega invalidskega zakona iz 1. 1929. Zakaj je treba ta zakon izmeniati s pravičnim in poštenim invalidskim zakonom, nam v naslednjem izvajanju razlaga Oblastni odbor združenja vojnih invalidov v Ljubljani po članku iz »Ratne-ga invalida«, ki izhaja v Beogradu. Problem invalidske zakonodaje je nenavaden problem. Nič skupnega nima z dru-kimi zakoni države, če bi ne bilo svetovne vojne, bi se o invalidski zakonodaji sploh ne govorilo, še manj pa razpravljalo, ali je potrebna. O invalidski zakonodaji se nikjer ne uči in ni o njej nobenega pravega pojma. Zato bi tudi ne smeli izdelavati invalidski zakon juristi, ampak ljudje, bojevniki, ki so prišli v tak izjemen položaj, ki ga redna zakonodaja ne pozna. Potre oa po invalidski zakonodaji se javlja samo po velikih voinah. Kolikor -e bila vojna straš-nejša, kolikor dalje je trajala, v toliko je invalidska zakonodaja boli komplicirana. Ne javlja se kot potreba reguliranja javnega reda, ali stanovskih odnošajev. javlja se kot socialni regulator za ublaževanje strašnih vojnih posledic materialne in fizične prirode. Javlja se kot potreba narodovega priznanja, njegove hvaležnosti in državne pomoči tistim, ki so postali pohabljeni, bolni kratko: zlomljeni v izvrševanju svoje vojaške dolžnosti, sledeč pozivu iti branit državo in skupnost. Napačna je trditev konzervativnih ljudi, da je z obvezno vojaško dolžnostjo združen sam po sebi ves riziko njene izvršitve. Po takem mišljenju teh ^»-ogov bi moral vsak vojak in bojevnik nosi;: vse posledice svojega vojnega udejstvovanja sam in nima pravice, iskati in pričakovati kakšne podpore in priznanja. Mi, ki smo bili v vojni, na bojiščih, pa dobro vemo, da ni tako. živo nam >» v spominu, kako so se mnogi, presnnsfi izognili vojaške obveznosti. Največji dckaz te trditve so tisočeri vojnih sleparjev, ali kakor jih imenuje beograjski »Ratni invalid« — »ratm zabušanti«, ki eo danes zdravi in čili, gmotno dobro preskrbljeni in pri tem največji sovražniki bojevnikov in žrtev svetovne vojne. Take, ki so se na bogzna kakšen način vojaške in vojne dolžnosti iznebili, najdeš danes po najrazličnejših uradih, ki imajo opravka z vojnimi žrtvami, najdeš jih pri zdravniških komisijah, kjer brezobzirno in z nekakšnim sadizmom ocenjujejo posledice najhujših ran z ničlo, najdeš pa jih tudi pri invalidskih sodiščih, kier tolmačijo paragrafe invalidskega zakona in ostala določila z birokratsko rigoroznostjo, ki je vedno v škodo vojnim žrtvam. V evidenci jih imamo in navedli jih bomo kadar bo priložnost za to Ti vojni sleparji so vsi-drani po vseh slojih. Iz vojnim žrtvam nasprotujočega nazi-ranja se je izcimil invalidski zakon 1. 1929. Premislimo, kako bi mogel biti ta zakon drugačen, kakor so tisti, ki so ga naredili in ki prav za prav spadajo na zatožno klop pred preko sodišče bivših bojevnikov in vojnih invalidov? Logično tedaj, da je moral biti invalidski zakon bič, a ne zaščita, ne tolažba za pohabljene ude in za poginule može in očete. Zato se zdaj vsi ti dobro zavedajoči se tega svojega greha, nekako »izmuzavajo« s paragrafi in s pravniškimi formulami, češ, zakon se tako interpretira. Ali. kakor se vidi, nas vseeno niso uničili. Mi smo še danes živi in močnejši kakor prej in vznemirjamo njihovo nečisto vest. In ker so znali izkoristili svojo »dobo« in je Invalidski zakon nepravičen, nehuman in nesocialen, zato bc ukinjen in shranjen v muzej, da bodo zanamci lahki) pogledali, kakšna je bila doba »ratnih za-bušantov«. Invalidska zakonodaja rešuje nekak izjemen družabni ln socialni problem, ki ga je prinesla vojna. Najboljši sinovi našega naroda so po veliki večini padli, kar jih je ostalo, so pohabljeni. Nastala je življenjska puščava v državi, nekoč polni življenja, cvetoči in polni mladosti, zadovoljstva ln radosti. In zdaj je pred novim naraščajem nastal problem, izredno re?,vn problem: Rešiti otroke in žene poginulih, pomagati pohabljenim in osiromašenim bojevnikom. Ne čez mero, ne na račun drugih družabnih razredov, ampak samo toliko kolikor to zmore država in kolikor je najnujnejše. In tak problem rešiti pravično in pošteno, da ne bo naraščajoča mladina imela slabe zglede, je vsebina in dolžnost Invalidske zakonodaje. Tn to pravico Imajo vojne žrtve, da to zahtevajo in tudi z ozirom, da njihovi otroci ne bodo postali sovražniki brambe domovine, videč, da zato, ker je oče padel, ker je pohabljen, morajo gladovati. Namesto takšnega pravilnega pojmovanja pa se je š' -> v skrajnosti. Poklicani zato, da to pravilno rešijo, so iz teh dobrih, zaslužnih, onesposobljenih bojevnikov naredili rajo in jo tako stisnili, da so samo v enem letu prihranili 238 milijonov. In to v dobi. ko so nevidne sile v mraku raznesle državno gotovino Vojne žrtve so bile potisnjene na poslednji klin družabne lestvice, kjer stoje danes kot siromaki, berači. ponižani in zavrženi do same skrajnosti. proseči za skorjico kruha, tavajoči brez stanovanja no šimah in v kozolcih. Za njih je Te-* naša domovina, polna pesmi in živi je; ,a. postala zemlja joka, stoka in jeze. S paragrafi nekakega tendenciozno napi- sanega zakona, ki bo stal vsem pokolenjem kakor vzorec in ogledalo, kako daleč gre lahko človekova pozabljivost in kako se, kakor z žoganjem, enkrat daje, potem pa vzame, so bile uvedene inkvizicijske metode, izmišljene nemogoče stvari za edini cilj, da se čimbolj upropasti vojne žrtve. S takim zakonom je prišla istotako neusmiljena praktična izvedba paragrafov tega zakona. Rezultat tega dela je bil: peščica priznanih srbskih junakov in dve peščici ostalih iz druerih pokrajin naše države. Nikdo pa še ni bil kaznovan za tako postopanje v naši državi, nit; za tendenciozno tolmačenje paragrafov zakona, niti za izvajanja odredb tega zakona. Dobre odredbe (privilegije, itd.1 ki so v zakonu, so ostale mrtva stvar - a, mrtvem papirju. Minister socialne politike in narodnega zdravja, Dragiša Cvetkovič je obsodil in se zgrozil nad tem invalidskim zakonom in o njegovih postopkih. Ožigosal ga je javno pri raznih prilikah. Obsodbi in kritiki ministra socialne politike in narodnega zdravja so zdaj sledili stvarni koraki, da se invalidski zakon iz 1. 1929. ukine in da se sestavi komisija, ki naj izdela novi invalidski zakon. Nas. vojne žrtve, zanima samo še sestav te komisije. G. minister si je tudi tu pridržal pravico, da on sestavi komisijo, da bi se spet ne zgodila napaka iz leta 1929. Imamo polno zaupanje v g. ministra, da bo izvedel invalidsko vprašanje do konca, soglasno s svojimi čustvi, nazori, pravičnostjo, socialnostjo ;n humanostjo in vse v interesu države in naroda in v splošno zadovoljstvo vseh vojnih žrtev Jugoslavije. S kongresa nalili bibliotekarjev Od 22. do 25. maja t. L je bil v Beogradu II. kongres Diuštva jugoslovenskih bibliotekarjev, ki so se ga udeležili štirje delegati ljubljanske Drž. študijske biblioteke. Prinašamo vsebino razgovora našega poročevalca z upravnikom g. dr šlebingerjem o poteku in pomenu kongresa. Društvo jugoslovenskih bibliotekarjev s svojo glavno upravo v Beogradu in s sekcijami v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, je razmeroma mlada, širši javnosti še malo znana stanovska organizacija, ki šteje nekaj nad sto članov in članic. Prvič se je sestalo na kongresu v Zagrebu leta 1931. Po pravilih naj bi se kongresi vršili vsako tretje leto, a nepričakovane ovire so tokrat že itak predolg presledek še podvojile, kar je povzročilo, da se v tej dolgi dobi nabrana obilica aktualnega gradiva o vprašanjih našega bibliotekarstva ni mo-mogla reševati s potrebno temeljitostjo. Društvo bo moglo okrepiti medsebojne vezi članstva ter se uveljaviti s svojimi interesi doma in'v tujini le tedaj, ako se bo po vzorcu enakih inozemskih organizacij sestajalo vsako leto in si ustanovilo lastno glasilo. Glavni del svojega programa je kongres opravil v nedeljo 23. maja. V slavnostni dvorani vseučiliške knjižnice je njen upravnik Uroš Džonič v otvoritvenem nagovoru poudaril važno nalogo knjižnic v službi znanosti in splošnega kulturnega napredka, saj se meri višina prosvete kakega naroda po njegovem šolstvu, po številu knjižne produkcije in njegovih knjižnic. V tem pogledu mora naša država skrbeti, da se izpopolni število javnih knjižnic, da se zgradijo svojemu namenu odgovarjajoča knjižnična poslopja. Kako se ovira redno poslovanje v neprimernih in prenapolnjenih prostorih, čutita najbolj beograjska Narodna in ljubljanska študijska biblioteka. Druga nujnost so potrebna gmotna sredstva, večji krediti za nabavo knjig in revij. Nadaljnja potreba je zakon o javnih bibliotekah, na katerega čakamo že celo desetletje: zanj je izdelalo društvo že pred leti načrt po modernih načelih. V zvezi 8 tem je med dr. rešiti vprašanje o dolžnost-nih izvodih, ki se naj razširi na obvezno dostavljanje vseh vrst tiskovin; urediti je napredovanje knjižničarjev z ostalim drž. uradništvom z enako kvalifikacijo ter jim s tem zagotoviti dostojne življenjske pogoje; izpopolniti je število potrebnih namešče-cev na javnih drž. bibliotekah ter poskrbeti za strokovno izvežban bibliotekarski naraščaj. Ko si je kongres izvolil za svojega predsednika dr. Jos. Badaliča, zaslužnega bibliotekarja zagrebške univ. knjižnice, ter za oba podpredsednika upravnika beograjske Narodne in ljubljanske študijske biblioteke. je bila pod Džoničevim vodstvom v veliki čitalnici univ. knjižnice otvorjena izložba starih znamenitih knjig in rokopisov, ki sta jo s strokovnjaškim umevanjem priredili obe beograjski biblioteki. Med dragocenimi redkostmi smo opazili obe ce-tinjski inkunabuli, poleg prvih srbskih časnikov, raznih knjig iz 18. in začetka 19. stoletja, korespondence iz dobe narodnega in književnega preporoda je bila naša knjiga zastopana s Prešernovimi Poezijami 1847 in s »Krstom pri Savici« s pesnikovim lastnoročnim, do zdaj še menda neobjavljenim posvetilom v bohoričici brez datuma: »Gospodu Doktorju Amerlingu, misijonarju českimu v spominj Kranjcov Dr. Prešern«, last beograjske Narodne knjižnice. Za razstavo je vladalo med občinstvom veliko zanimanje, zato je bilo obžalovati, da je bila javnosti dostopna le en dan. Po ogledu razstave je podala vzorno delavna tajnica Milica Vojinovičeva podrobno poročilo o delovanju glavne uprave v pretekli poslovni dobi, ki je bilo sprejeto brez debate. V popoldanskih urah je kongres nadaljeval s poročili o bibliotečnem zakonu ter o izpremembi društvenih pravil. Tu je bila točka o selitvi glavne uprave za vsako novo poslovno dobo iz Bsopraca v Zagreb, oz. v Ljubljano predmet živahnejše debate. Nato je kongres sorejel po posebnem odseku redigirano besedilo resolucij z naročilom srlavni upravi, r1n jih izroči najvišji instanci in jim čimprej iz-posluje ugodno rešitev. Za končno ureditev in uspešni napredek našega bibliotekarstva predlagajo resolucije nujno rešitev zakona o javnih bibliotekah na podiasri zadnjega društvenega načrta in s sodelovanjem društvenih delegatov pri njegovi sklepčni redakciji. V primeru da iz kakršnihkoli vzrokov ni mogoča takojšnia rešitev zakona, naj se s posebnimi predpisi in uredbami prej rešijo vprašanja o brezplačnih dolž-nostnih izvodih tiskovin, o pravočasnem napredovanju bibliotečnih nameščencev, o porabi zabranjenih tiskov \ znanstvene namene. o poštnih olajšavah za knjižne pošiljke domačim knjižnicam, o pristopu ju-goslov. javnih bibliotek h kor venci ji za mednarodno zamenjavo knjig, o obveznem snovanju javnih mestnih in podeželskih knjižnic, da društvo sodeluje pri organizaciji podeželskih čitalnic in knjižnic s strokovnimi nasveti, "kjer ni strokovno iz-vežbanega osobja na razpolago; v okviru društvenega članstva naj se iz vseh sekcij sestavi odbor, ki izdela navodila za poslovanje v javnih knjižnicah in za sestavo katalogov oz. kartotek, in končno se naj reši neodložljivo vprašanje za redno in pravilno izdajanje nacionalne bibliografije. — Intimen banket pri »Srbskem kralju« je prijetno zaključil nedeljo dela. Po burno viharni noči so nas izletnike sprejeli naslednjega dne s prisrčnim slovanskim gostoljubjem v Sremskih Karlovcih, na klasičnih tleh srbske kulture. Pod osebnim vodstvom episkopa in rektorja pravoslavnega bogoslovja smo si ogledali patri-jaršijski dvor z razkošno saborno dvorano, kjer se je v juniju 1920. svečano progla, silo cerkveno uedinjenje, nato bogato pa-trijaršijsko knjižnico, v kateri je deloval sloveči zgodovinar Dim. Ruvarac. V gimnaziji, kjer so nekoč službovali tudi naši rojaki, zdaj imenovani po svojem nekdanjem odličnem gojencu, pesniku »Mlade Srbadije« Branku Radičeviču, so nam pokazali njegove zelo skrbno pisane naloge in lepo urejeno zavodno knjižnico. V pravoslavni bogoslovnici so v obilni meri poskrbeli za naš telesni blagor, še bolj pa za Izredni duševni užitek, ki nam ga je pri, pravil odlično izšolan pevski zbor bogo-slovcev. Po kratkem oddihu smo z avtom odbrzeli po vinorodnem južnem pobočju Fruške gore do samostana Krušedol, čigar metropolija je v začetku 18. stoletja obsegala vse Srbe pod avstrijsko oblastjo, dokler ni bil njen sedež 1. 1713 premeščen v Karlovce. Težko bi bilo dobiti boljšega tolmača krušedolskih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, kakor nam je bil domači pop Sava Petkovič, ki je že 1. 1914. izdal strokovnjaški opis krušedolskih rokopisov, 88 po številu, in ki ga poznamo po Rečniku cerkvenoslov. jezika (1935) kot temeljitega znanstvenega delavca na tem polju. Nehote se mi je tu osvežil spomin na našega čudaškega učenjaka Jaka Zupana, ki se je na svojem pešpotu v Zemun v jeseni 1820 v Krušedolu razgovarjal z ar-himandritom Dimitrom Krestičem o slovenskih besedah »most in sosed«, ki jih pozna vsak kmet, »čuprije in komšiie« oa-nihče. Po obedu se je v dvorani kralja MIlana Obrenoviča, ki je našel v Krušedolu svoi zadnji počitek, razvila neprisiljena zabava, ki nas je ob čakanju na ugodno vreme družila v iskrenem kolegijalnem razpoloženju, kakršno doživiš doma le redkokdaj. Z? obisk rojstnega mesta Daničičeve-ga in Zmaja Jovanovičevega nam je na povratku preostalo le par trenutkov, toliko da smo si bolj mimogrede preko Donave ogledali novi ponosni dom Srbske matice v Novem sadu. Pozno v noči nas Je po tako bogatem dnevu v Beogradu dohitela tužna vest o izgubi našega Prijatelja, našega, pravim, saj je bil kot dolgoletni knjižničar dunajske dvorne biblioteke tudi član naše družine. V torek zadnji dan kongresa, so Me dopoldne volitve za novo upravo. Izbrani odbor z Džoničem kot predsednikom na čelu, jamči, da bo društvo tudi resno delovalo. Nato se je petorica delegatov podala v prosvetno ministrstvo k načelniku občnega oddelka, mu predložila rezoluclje kongresa z vsemi potrebnimi pojasnili In našla tu popolno umevanje za težnje društva. Želimo, da bi bila dobra volja po ugodni rešitvi bibliotekarskih problemov tudi na odločilnem mestu tako vidna, ln da bi trenutni optimizem društva ne doživel zopet novih razočaranj. Po raznih izkušnjah z beograjskega kongresa pa nastaja za maloštevilno ljubljansko sekcijo že danes težavno vprašanje, kako pripraviti številnim dragim kolegom in gostom čez tri leta dostojen sprejem, prijetno bivanje med nami, kako zainteresirati našo javnost, da ne bo stala brezbrižno ob strani. Upamo, da bo naša univerza svojo preskuSnJo v novi blbllo-tečni zgradbi častno prestala. S.—ž. 44« obletnica mature v Mariboru četvorica učiteljev je 5. t. m. slavila v Mariboru 44. obletnico svoje mature. Na vabilo g. Frana Serajnika se je sestanku pridružilo tudi častno število drugih tovarišev vpokojencev, tako da se je zbralo od blizu in daleč — enega ni ustrašila pot iz Sarajeva — okoli 50 prijateljev šolnikov. Zastopani so bili mariborski maturanti od leta 1877 do 1898. želimo zaslužnim narodnim delavcem, da bi dočakali še mnogo zdravih let tn še več tako res lepih sestankov. Uspelo učiteljsko zborovanje Ljutomersko učiteljsko društvo je ob lepi udeležbi članstva zborovalo pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Zborovanje je otvoril in vodil zaslužni predsednik društva g. Karel Mavric. šolski upravitelj iz Radgone, ki se je spomnil prerano umrlega učitelja Radovana Cvetka, čigar spomin so zborovali počastili. Sledilo je por°č'lo o zborovanju društvenih predsednikov — v glavnem isto, ki ga je podal g. Kumelj že v Murski Soboti na zadnjem zborovanju. V ospredju je gmotni položaj učiteljstva, nadalje pa vprašanja napredovanja, podpornega fonda, postopka po poroki učiteljice z neučiteljem in se mnogo drugih važnih zadev učiteljskega stanu. Izkazala 6e je tudi potreba iz-preinembe pravil. Zborovalci so razpravljali tudi o odprtem pismu, ki je bilo poslano nekemu senatorju Učiteljstvo pa seveda najbolj zanima način napredovanja, zlasti pa rdeče in modro podčrtani, pri-čemer trpi tisti, ki bi že davno morali napredovati. Ko so bili izvoljeni delegati za banovinsko in slavno skupščino, ie bilo lepo zborovanje zaključeno. 5® letnica mozirske gasilske čete Gasilska četa v Mozirju praznuje 50-let-nico obstoja. Zato naj ob tej priliki malo očrtamo društveni razvoj. L. 1886. so sprožili na zborovanju mozir-skega Sokola misel, da bi ustanovili gasilski odsek. To zamisel so uresničili leto kasneje, ko je načelnik odseka Milan Pelan poskrbel za uniforme in za brizgalno. Toda v naslednjih letih ni kazalo- da bi se mogel razvijati odsek v okrilju Sokola. Zato je sklical takratni župan Anton Goričar občinske svetovalce k seji. na kateri je bil gasilski odsek Sokola pretvopien v gasilno društvo. To je bilo 1. 1887. Takrat je postal načelnik Anton Mlinar, podnačelnik pa Ivan Vaj d. Vajd je vršil to funkcijo dolga leta, postal pozneje načelnik, pred šestin ml leti pa se je umaknil in prepustil delo mlajšim močem. Mozirski gasilci so se zmerom zavedali svoje humanitarne naloge in kmalu so zasloveli daleč naokoli kot nagli in spretni gasilci. Zaželeli so si pa tudi večjega vidnega znaka svoje organizacije. Zato so si nabavili in dali blagosloviti leta 1906. lep društveni prapor- ki mu je bila kumica ga. Šu-sterjeva, žer.a takratnega načelnika mozir-skega gasilskega društva. V drog prapora so zabili takrat blizu 80 žebljev, katerih vsak je veljal pet goldinarjev. Mozirska gasilska četa je vztrajno nadaljevala svoje delo pod novim praporom. Za Mlinarjem so ji načelovali Goltnik, Vajda in Matjaž- ki jo vodi še danes. Mnogo nje- nih starih članov, pravih korenin, ie iWi In so bili pred leti odlikovani Toda izmed onih, ki so delali ie v sokolskem gasilskem odseku, je živ samo ie eden< to je osemde-setletmik g. Franc Deleja, po domače 2o-kar, kd hodi kljub svojim križem še vedno na lov in ki je še zmerom čil in veder. Danes so v društvu ie mladi ljudje, ki si prizadevajo, da bi ga dvignili na čim do-stojnejšo višino. Tudi hočejo, da bi bila 50-letnica čim lepše proslavljena. Zato bodo pripeli na zastavo nov, lepo vezen trak za katerega »o spet prispevale Mozirjanka. Ob tej priliki bo ponovno kumovala ga. Suster-jeva in bo to zanjo nekak tridesetletni Jubilej. To pomembno slavje mozirske čete bo danes v nedeljo. Udeie&lo se ga bo staro in mlado iz bližnje ter daljne okoHce. Mozirskim gasilcem ob zlatem jubileju prisrčne čestitke I Jubilej uglednega, narodnega mota Danes praznuje svojo 801e*nloo ia **a| imendan g. Anton Sredin, upokojene« Bfca-tovske skladni ce sa Javoniiku. Rodil ss ja leta _1867 v fikoeijanu r kamniške S? leta 1857 v Skooijanu v kamniškem okra* Ju. Kakor nnKgl dtng&Ja moral rodi on po svetu. Služboval ja vso M y_ rudniku flt živo srebro pri St, lAnl nad Titičem, Lota 1880 pa J« nastopil tlužbo m livarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, kjer je delal do leta 1930, ko je bil upokojen. Svojo družino je vzgojil v narodnem duhu. Sinovi hi vnuki so člani sokolski h društev Jesenice in Javornik ter se pridno udej-stvujejo tudi v drugih narodnih ln kulturnih organizacijah. Pa tudi jubilant sam ee močno zanima ca narodno in kulturno dela dokler i« le mogel, je posičal vse narodne prireditve na Jesenicah, J*vornika in v okolici. Predvsem pa mu te pri »rcu Vodnikova družba, m katero te več let pridno nabira nove naročnike ter pobira od njih članarino. Svoj jubilej ebo praznoval v krogu svojih sinov, vnukov in pra-vnukov. K lepemu življenjskemu prazniku mu čestitamo tudi ml z iskreno željo, da bi ga usoda ohranila čilega in zdravega še dolgo vrsto let. Že drugič mu je strela ugonobila viničarijo Poljčane, 12. Junija. Tukaj smo Imeli te dni nevihto z močnimi nalivi Zlasti je razsajala v okolici Ma-koL Hudourniki so odnašali zemljo z vinogradov tn napravili mnogo škode. Med nevihto Je udarila strela v vtničarijo posestnika Kolarja Antona v Motanji vasi pri Makolah. Vlnlčarija Je stala na hribu, precej oddaljena od ostalih koč. Prvi Je opozoril sosede na nesrečo posestnikov sin Jančič in takoj je odhitelo kakih 30 kmetov na pomoč. Posrečilo se jim Je obvarovati pred požarom edtaole klet, v ka/teri Je bilo več sodov vina. Zgorela pa Je hiSa s stiskalnico, * gospodarskim orodjem ln senom. Viničarija Je bila skoraj nova. Prejšnjo je pred štirimi leti prav tako po. končala strela. Savgkj čuvaji. Kakor znano, je bilo letos ustanovljeno društvo savskih čuvajev v Zagrebu, kj opozarjajo kopalce na nevarna mesta v Savi. Člani društva so tam, kjer ie Sava najbolj nevarna zaradi globokih jam in vrtincev, postavili droge s tablami, na katerih je narisana mrtvaška gla va. Ker je huda vročina prignala na obalo Save veliko množjco kopalcev, imajo 6avski čuvaji mnogo dela. Po ves dan prirejajo med kopalci nekakšne tečaje o nevarnostih savskih vrtincev. Vodja in ustanovitelj društva je popularni Francek Gospodarjč, ki ie rešil že mnogo ljudi iz savskih valov. i | Pod mojim varstvom | lahko mirno čita! L » \iiiwiiimiiiiiuih v > S&vCPEME Koža je odporna, če jo krepi Nlvea. Samo Nivea Vam omogoča, da Vam koža enakomerno porjavl in da lahko uživate kopanje na soncu. Ob deževnem in vetrovnem vremenu ste odpornejši proti prehladu. Zato si še danes kupite Nivea, ki je vendar tako poceni! Ne pozabite: Samo originalna Nivea .vsebuje Eucerit, ki krepi kožo, Domače vesti * Češkoslovaška počitniška šola za proučevanje srednje - evropskih vprašanj. Pod tem imenom ustanovljena šola v GSR hoče razširiti obzorja večiemu številu mladih javnih delavcev iz vseh držav Srednje Evrope po predavanjih uglednih politikov in znanstvenikov jz teh držav. Izmed češkoslovaških politikov bost3 predavala na tej počitniški šoli zunanji minister g. dr. Krofta o Mali antanti, pravosodni minister g. dr. Derer pa o Cehih jn Slovakih. Tečaj, ki bo trajal od 15. do 30. avgusta, bo otvoril predsednik vlade g. dr. Hodža. Sedež tečaia bodo Lomniee. eno izmed najlepših letovišč Srednje Evrope. Letovišče leži na južnem pobočju Visokih Tater 800 m nad morjem in je idealno središče za sporto in izlete. Tajništvo tečaja bo organiziralo izlete na vrhove ter v zanimive kraje Slovaške. Udeleženci bodo deležni 50odstotnega popusta na čeških železnicah, nameščeni pa bodo v luksuznih hotelih. Vsa dnevna oskrba stane 30 francoskih frankov, vpisnina v tečaj pa 75 francoskih frankov. Vse informacije o počitniški šol; daje Češkoslovaško združenje za Društvo narodov, Praha IT.. Miknlandska R. al; pa češkoslovaško poslaništvo v Beogradu. a > 'i:':i'Tt!iii'i.ii!iiiiiiiiiiiii!!iiinmiTmniniiif^^iiiiiniitiiiiiiiimitiiiriimiiiriiiiimijimiiuitiiiiitiiiitiimauiuuiii" E S NEDELJA = = TjjmumnmflTmininmM:! iimfiniinnrriititifHiifintinfiriitiiiiiiiiiftitintitaimitiiirtirtviiiiiiiiftrtiiiittiiiiniifiJiiini * Diplomirani so hilj na pravni fakulteti ljubljanskega vseučilišča gg- Kos Albert in Kočevar Franc jz Ljubljane. Strehovec Stanko iz Ribnice, Zupane Rajko iz Kranja, Konvaljnka Konstantin iz Toplic pri Novem mestu, Uršjč Andrej iz Krške vas; ob Krkj, Jenko Marijan iz Mirne. Vetrovee Josip iz Trbovelj ter gdč. Dernovšek Hermi-na iz Ljubljane. Čestitamo! * Obisk turške vojne ladje. V dubrovni- ško pristanišče je priplula turška vojna ladja »Hamidije«. na kater; je več turških mornariških oficirjev. Mestna občina in mornariška akademija sta goetom priredili lep sprejem. Kopališče LIPIK Najcenejše . v državi odprto skozi celo leto. Državni uradniki in upokojenci uživajo popust v glavni sezoni. — Edino toplo jodno kopališče v Evropi. * »Putnjk« Maribor — Celje. Krasni z- letj z modernimi avtokarj: Grossglockper —Zeli am See—Salzburg—St. Wolfgang 26. do 29. t. m. okoli Pohorja 20. t. m. v Graz 19. do 20. t. m.: Vrbsko jezero 29. t. m.: Logarska dolina 29. t. m. Prospekti, informacije in prijave »Putnik«, Maribor — Celje. niiiMiiminmiin! * Kongres lesnih delavcev v Sloveniji. Danes dopoldne se bodo zbrali v Ljubljani delegati krajevnih skupin Zveze lesnih delavcev v Sloveniji na svojem rednem kon gresu. Zveza lesnih delavcev obstoja že nad 40 let. Kongres bo pregledal delovanje zveze zadnjih dveh let ter napravil nove sklepe. Češkoslovaško zvezo lesnih delavcev bo zastopal na kongresu g. Jaroslav Handli?. * Maturanti celjske gimnazfje iz 1. 1927. naj javijo svoje predloge glede sestanka ob desetletnici mature na naslov: inž. Boris Lavrenčič, Celje, mestna plinarna. * Učiteljski dom v Ljubljani sprejme v svoj internat v Zibertovj ulici 17. nekaj srednješolcev. Cene zmerne. Stanovanje hi-gijenično. Hrana meščanska. Nadzorstvo in pomoč pri učenju. Učni uspehi prav dobri. Zahtevajte prospekt. Za 43 din novo kuhinjsko omaro! — Obnovite z enkratnim pleskanjem vašo staro kuhinjo. — Vsak lahko sam pleska! Lj. Ing. RUDEž SAVA — Prešernova 3. Dom Jadranske straže v Bakru bo odprt tudi letos članstvu in pomladku tn to v mesecih junij, julij in avgust. Cene so zelo zmerne. Za člarutvo znaša penzija po Din 32 na dan, kolonisti plačajo za tritedensko bivanje Din 420, ekskurzLsti pa dnevno po Din 15. V domu sta vodovod in elektrika, takoj pod domom je kopališče z raznimi zabavnimi atrakcijami. Hrana je domača, priznano dobra ln obilna. Javiti se je čimprej, da bo mogoče ustreči vsem in vsakomur, rezervirajte proctor. Prijave sprejema Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru. Lutz peči najkoristnejše. * Narodnoobrambni sklad društva Brani-bor. Državne ljudske šole: Planina pri Rakeku 32.00, Trata 62.25, Zaplana 30.00, K#>"e-vina 80.00, Petišovci 30.00, Koroška Bela 140.00, Boh, Bistrica 51.00, Nomenj 12.00, Martjanci 36.50. Križe na Gor. 45.00, Za-vrče 16.50- Predanovci 10.00, Birčna vas 30.00, Sv. Andraž v SI. gor. 46.75, Srednja Bistrica 40.00, Pečarjevci 35.00, Gor. Lendava 21.00, Dol pri Hrastniku 147.00, Mekinje 63.50. Iška vas 17.00, Polhov gradeč 98.50- Hotič 35.00, dekliška Marijin dom v Kočevju 38.00, deška pri Sv. Juriju ob juž. žel. 55.00, Trebnje 16.50, Vojnik 97.00, dekliška v Konjicah 24.25 Din. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl. reg t>T. 1503/1096 * Za parjško razstavo potrebujete knjigo prof. dr. Pavla Brežnika >Francoščina za samouke«. Založilo jo je >Jutro«. Knjiga ima vse_ potrebno, da se začetnik, pa tudi oni, ki že zna nekaj francoščine, znajde v Franciji in si z znanjem jezika prištedi mansjkatero nepriliko ali izdatek. Nabava takšne knjige se zelo izplača. Tiskana je na finem papirju in ima mnogo slik. Če želite nagraditi pridnega dijaka na koncu šolskega leta mu kupite to knjigo. Dobi se v vseh knjigarnah jn v Tiskovni zadrugi. Ljubljana, Selenbargova ulica. * Uprava bolnišnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec sporoča, da je zara di občutno zmanjšanih kreditov prisiljena odpustiti znatno število bolnikov v domačo, odnosno občinsko oskrbo. Zaradi istega vzroka bo bolnišnica v tem proračunskem letu sprejemala le tiste bolnike, kj so zaradi nevarnost; bodisi sebi ali svoji okolici nujno potrebni zavodne oskrbe. Za vsak sprejem je treba predhodno predložiti zdravniško spričevalo, nakar ho uprava bolnišnice prosilca pismeno obvestila, če je sprejem v zavod mogoč. itoM)niniininiiniHninmitnitT!n,nti!iiiiiitiiiiii!itiitniMiTiiii,iiii,i(tiiiiiii!)iinti!iiiiiiiiiiniit[nmnntiJii]i.inniiiui * Napredno gospodarstvo v naselju slepcev. Zemunski zavod za slepe ne vzgaja Samo slepe otroke, nego skrbi tudi za"odrasle slepe, da se izučijo v kaki obrti in tako sami skrbijo zase in za svojce. Zavod sodeluje tudi pri urejevanju kolonij za slepe. Največje in najbolj znane so take kolonije blizu Indije in Starega Futoga. Največja je tam leta 1923 ustanovljena kolonija Veternik. V tej koloniji eo takrat naselil; 50 slepcev, kmečkih sinov jn poljedelcev. Ti slepci eo se oženili z ženami iz okoliških vasi in zdaj imajo že svoje družine. Tam. kjer je bila nekdaj pusta ravnina, je zdaj napredna vas. Slepci so vzorni gospodarji ;n roditelji. V koloniji Veternik ima dober zaslužek tudj nekaj slepih obrtnikov. Lutz peči -»»m*«*« na velesejmu. * Ekskurzije ZKD v Pariz. Vsem prijav-ljcncem in interesentom za ekskurzije ZKD na pariško svetovno razstavo sporočamo, da je junijska ekskurzija že povsem zaključena, tako da bo ob določenem terminu od-potovala^v Pariz. V teku tega tedna bodo prejeli že zadnja navodila, vodič in seznapi udeležencev. Prijave za julijsko ekskurzijo bomo sprejemali še do vštetega 25. t. m., ko morajo biti vplačam vsi obroki ekskurzij-skih stroškov. Definitivni prijavljenci zanjo bodo prejeli v bližnjih dneh posebno okrožnico z natančnimi pojasnili. Dostavljamo. da znaša doplačilo za II. razred vožnje samo 250 Din. Prospekte in ostala navodila dobite v tajništvu Zveze kulturnih društev, Ljubljana, Kazino II. nadstropje-telefon 21,—23. Spomenike - grobnice -kapele - stavbna dela -obloge v marmorjih — izberete po nizki ceni pri kamnoseško-kiparskem podjetju FRANJO KUNOVAR, pokopališče Sv. Križ — Ljubljana ♦ Tridnevni izlet s posebnim vlakom od 27.—29./VI. 1937 v Trst — Gorico — Benetke. Cena vožnje s kolektivnim potnim listom v Trst din 120.—, v Gorico din 135.—, v Benetke din 185.—. Vozni red je sestavljen tako, da imajo Gorenjci in Štajerci zvezo na svoj vlak pri odhodu in pri povratku. Informacije in prospekte v biljetarniceh »Putnika-a« in v izletni pisarni »Okorn«. MAM 0 PREŠERNU dobite psi pisateljici ILKI VAŠTE, Ljubljana Lavričeva ulica 6, po cenah: med dosedanjimi klubskimi in da je tudi zanimivejša od vsake fotografske knjige, še tistim, ki si sami ne znajo poiskati dragocenih pobud za bodoče delo, so prireditelji v pomoč s strokovnimi vodstvi, kakršno bo še danes med 11. in 12. Podobne razstave v Ljubljani ne bo kmalu in to bi morali upoštevati vsi, ki Imajo opravka s fotografsko kamero ali bi ga radi imeli. * Izgubil ie 12 letni Dušan Kosec, učenec 4. razreda ljudske šole. Odšel je v četrtek oblečen samo v kratke rjave »jerha-ste« hlačke, brez srajce in čevljev, neznano kam. Deček ima svetle lase, počesane na pričesko in ima črne oči. Kdor bj ga videl ali vedel kaj o njem, naj to javi proti nagradi staršem v Obrije (Nove Jarše) 21. ali pa naj obve6t( najbližjo policijsko stražnico. Gospodinje! Doba za vkuhavanje sadja je tu in Vi se gotovo že pripravljate. Ne pozabite si nabaviti pri svojem trgovcu »Opekta« kakor tudi recepte! Prečitajte današnji oglas! irfrmiominiiiiiiiniirrmrrniiiirmninHi^HntnTTmm Iz L]uU}aiie Sokol I na Taboru jma danes ob 16. na SToje letnem telovadišču svoj javnj telovadni nastop, s katerim otvarja niz svečanih prireditev, ki jih pripravlja za jeBen v proslavo SOlefnice svojega obstoja. Vsakoletni društveni praznik oh polaganju obračuna dela. v telovadnici bodo gotovo v letošnjem jubilejnem letu marljivega Sokola I. počastil; s svojo navzočnostjo vs; še vedno mTesti pripadniki sokolske misij in ^agovornikj pravilnih smernic sokolske vzgoje, k,- jih Sokol I. z bratskim ponosom prišteva med svoje člane jn iskrene prija-telje Tabora. Popoldne ob 16. v^ na Tabor — Sokoi I. bratsko vabi! 1 STA NAMENJENA £ = i_ _ _ _, i iintiT!?fTimnnMtmra!mwniiniMnntiii(]iHiiiiiiii(iM!tnM'tiutrTirniiimninin'!mrnrT'i,niimmr.»i!imm'M[ii:n ♦ Zagrebški zdravnik} ustanavljajo novo bolnišnico. Skupina zagrebških zdravnikov-internistov hoče na zadružni podlagi ustanoviti v Zagrebu v središču mesta novo bolnišnico, ki bo imela ime »Poliklinika Zagreb«. To bo privatna bolnišnica za interne boleznj in pacienti bi plačevali v njej dnevno za zdravljenje in za popolno oskrbo po 70 do 80 Din. Bolnišnica ne bi imela ki-rurgičnega oddelka in hi tako odpadli veliki stroški za drage instrumente. Zdravniki nameravajo kupiti za 6vojo bolnišnico primerno poslopje, morda kakšen hotel, kj bi ga preuredili, pozneje pa bi zgradili za svojo bolnišnico posebno poslopje. Na idejo ustanovitve lastne bolnišnice so prišli zagrebški zdravniki, ker so vse bolnišnice v Zagrebu prenapolnjene in ker prihaja v Zagreb dnevno od blizu in daleč mnogo bolnikov, ki ne morejo nikjer najti pomoči in zavetja. Vedno dofere slike s Ako se tole poti, uporabljaj T S CHAMBA Pil. Brogerija Gregorlč d.bo.b. Ljubljana, Prešernova 5. u— Kresovanje na gradu. Rdeč; križ v Ljubljani priredi običajno kresno veselico na Ljubljanskem gradu v nedeljo 20. t. m. Začetek ob 15. s promenadnim koncertom vojaške godbe. Tudi trodba poštarjev bo igrala. Srečolov bo nudil 500 lepih dobitkov. Zvečer bo plameneca kresna grmada. Na dveh lesenih plesiščih bo rajala vesela mladina. Na veselici bo poskrbljeno za dobra okrepčila. Vstopnina samo 2 Din za osebo. VENERA. kuhinjskih predmetov in drugo. Gospodinje zahtevajte povsod naš domač izdelek! u— Dramska prodnkcija goj. drž. kon-servatorija iz šole prof. Šesta bo jutri v ponedeljek 14. t. m. ob 20. v opernem gledališču. Veseloigro v 3 dejanjih »Kitat od Kuneticka izvaja io: Pristovšek, Baukart, Šimenc, Korunovič. Kačič, Burger, Gregorc, Kovačjč, Pavlovčič in Frelih. V »Cyranu de 1 Bergerac« (V. dej.) pa nastopijo- Pristovšek, Kovačič, Baukart, Šimenc, Korunovič, Burger, Gregorc, Frelih in Presetnik. Cene vstopnicam zjiižane dramske. Dobe se v opernem gledališču. #ii«imiiiii«tif'»iiiiimmmMimttmmmimim!H!!'i!!niimu!mnmiimi OBISKU .4 K 1 [ž* II 3 mm ml Veliko zgodovinsko delo iz življenja galantnega kralja, osvajača in ljubljenca žensk . . . AVGUST MOČNI Michael Bohnen, Lil Dagover in drugI MKIiBEŠi Velenapetl film LJUDJE V ROVU Gradnja tunela pod reko Hudson Katastrofa in požar v podvodnem tunehi. Dodatek; Domač kulturni film: S kajakom po savskih brzicah in Cerkniškem jezeru. ^^^ElZSZili: Harry Baur ln Robert Lynen v velikem filmu po romanu Julesa Renarda NEZAŽELJENI SIN u— Edina orgelska produkcija drž. kon-servatorija bo v sredo 16. t. m. oh 6.15 v Hubadovi dvorani. Nastopijo gojenci najvišjih letnikov, med drugim Janko Ravnik. Radko Simoniti, Stanko Bohinc, Šalvator Majhenič. Hrašovec Silva in dr. Izvajali bodo najpomembnejša dela orgelske literature. ki so jih napisal; Bach, Reger, Franck, Bossi, Schmidt. Dugan, Kaminski NOGOMET, TABLE-TENIS SPORT-KMET, ALEKSANDROVA 7. • Obupana mladina. Spet sta si vzela življenje dva mlada, nadarjena akademika in vse skrivnosti obupa bodo z njima pokopane. Z galerije na zvoniku zagrebške katedrale se je strmoglavil v globočino 271etni Študent farmacije Grga Raos, sin trgovca iz Vrgorca pri Makarekj. Nobenih pisem ni Izredna ugodnost! Sandali otroški od Din SO— 60.— moški od Din 50—100.— damski od Din 60—110__ in Albrechteberger. Zlasti pri Bach/u jn Re-gerju bo prilika občudovati temeljito kon-trapunktično delo, kj ozaaeuje eiog obeh mojstrov ter mu da g tem neko posebno monumentalnost in globino. Ta dva mojstra sta tudi največ na programu. Zanimiva bo tudi »Tokata« zagrebškega kontra-punktika Cugana, kakor Bossijeve Variia-ciie, kj eo dokaj redka forma za orgle. Program stane 3 Din jn velja obenem kot vstopnica, dobi se v knjigarn; Glasbene Matice. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v SiSkl — Telefon 33-87 Nepozabna ruska romanca OČI ČARNE HARRY BAUR in SIMONE SIMON v glavnih vlogah. Predstave v nedeljo ob 5., 7. ln 9. url in v ponedeljek ob 8.30. Predstave danes ob 17., 19. in 21. uri u— Aeroklub—modelarski tečaj. Dijaki, kj se zanimate za letalstvo oglasite se v ponedeljek ob 18. na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici, kjer bo razgovor o modelarskem tečaju. Modelarstvo za počitnice id le prikladno, nego ie prav koristno, saj lepo združuje ročno delo z duševnimi vrlina- Arezmeino zaupanje je treba gojiti proti znamki PERMA-TEX higijenski gumi, ker je iz fine mlečne gume in radi tega tako nenavadno fin in se dolgo drži. 5 letna garancija. mi: vzgoja navdušenje za letalstvo, navaja k natančnosti, bietri um, vzbuja domišljijo in ljubezen do dela Izdelovanje modelov nudi mnogo razvedrila, spodbuja k plemeniti tekmi in iznajdljivosti ter daje osnovo za iadralr.o in motorno letalstvo. Dijaki, ki želite združit; koristno s prijetnim, ne zamudite prilike! u— Registr. blagajne !n knjigovodstvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simamll, Ljubljana, Dvorakova ul. 3. telefon 24—07. f LJUBLJANSKEGA [VELESEJMAS = £ = __a mm mmiiHimnini—■HIW*HH u— Društvo »Nqša skrinja« priredi danes dopoldne ob 10. in pol 12. na velesejmu v paviljonu K revijo demačih dečev in" Janezov. u— Izloti. Od 27. do 29. t. m. priredi »Putnik«, Ljubljana izlet z avtobusom v Benetke, Padovo. Trst ln Gorico. Cena vožnji, prehrani, prenočišču s kolektivnim potnim listom Din 4-S.5. Prijave do 23. t. m. v bi-letarnicah »Putnika«, Ljubljana. Manje na električnih ploščals se vrši vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14,1 Gospodinje vabljene! bibliofilska izdaja . vezenja v platno . j vezana v karton . . Din 200.— « 100.— « 80.— HOTEL AUGUSZT Abbazia (Opatija) Centralni položaj, kraj morja Prvorazredna kuhinja. Govori se slovenski. Italijanske svetovno-znane blatne kopeli ABANO pri BENETKAH Blatne kopeli — Kopeli — Vse kure v Thermal hotela, Trleste in Victoria — Prvovrsten — Rodbinski hotel — Pensija od L 32.—. Pavšal 15 dni L 750. Pojasnila! R. Brega & Qos PLAČLJIVO TUDI V OBROKIH! * Izšla je junijska številka ilustriranega družinskega lista »žike« z naslednjo vsebino: Joža Lovrenčič: Poletje; Anton Ingolič: Velotcč; Albin Zalaznik: Napoleon kot lovec; Jean Michel Renaitom — Dr. P. Brežnik: Na zeppelina; Zgodba o bi-istrovidcu; Zdravniška posvetovalnica in »Gospodinjski kotiček«. — Revijo »Žiko« prejema brezplačno vsak prijatelj in ljubitelj žke. ži-ka je žitna kava iz rži in vsebuje, ker je ržena, že tako mnogo sladkorja. Pred praženjem pa se s pomočjo kaljenja količina sladkorja še poveča, ker se notranjost zrna pretvori v slad, ki se med praženjem spremeni v izredno lahko prebavljivi karamelni sladkor. Zato je razumljivo zakaj žika. porabi tako malo sladkorja. Največ ljubiteljev pa ima zato, ker je po oku^u pravi kavi najbolj podobna. V zavitkih po »/* kg žike najdete kontrolne listke; tri take listke .pošljite na naslov: Pražarna žika, Ljubljana—Vič, da Vam kot prijatelju žike moremo brezplačno pošiljati mesečnik, * Zadnji dan fotografske razstave. Danes se zaključi tretja društvena razstava, ki jo je priredil kot svojo osmo razstavo ob petletnici prvega nastopa v javnosti ljubljanski Fotoklub v Jakopičevem paviljonu. Ni mogoče reči, da bi bilo občinstvo sprejelo to prireditev z isto pozornostjo kakor prejšnje. Pozna sezona, vreme in kopica drugih prireditev, vse to ni moglo ugodno vplivati na obisk. O materialnem neuspehu menda ni govora, vendar bi bilo potrebno, da bi pokazali nešteti lastniki fotografskih kamer vsaj zadnji dan več zanimanja za razstavo, o kateri Pravijo vsi obiskovalci, da je najbeliša Prodajalna čevljev preje pri POLAKU - Dunajska c. sedaj rRIUMF, Kolodvorska ul. 11 zapustil in nihče si ne more razlagati, kaj ga je pognalo v smrt. Z gmotnimi težavami 6e ni boril, bil je videti zdrav, študiral je z velikim uspehom in stal je pred zadnjimi izpiti. Stanoval je v dijaškem domu in tovariši vedo povedati, da je sicer malo zahajal v družbe, ker je bil ves zatopljen v svoje študije, a da ni nihče opazil, da Perzijske in turške preproge po zelo nizkih cenah prodaja Orlent — Karpet na VELESEJMU, Paviljon F. No. 119-23 bi ga kal težilo. Ravno tako zagonetni so nagibi, ki eo v Sarajevu vodili v smrt študenta višje trgovske šole Simo GJorgie-viča iz Beograda. Namenjen je bil na počitnice v Dalmacijo, ustavil pa se ie v Sarajevu ter se nastanil v sobi hotela >Po-šte« v II. nadstropju. Zgodaj se je podal k počitku, pred vrata ie še postavil svoje čevlje in lepo pospravil prtljago. Ponoči pa je vstal, si z britvijo prerezal ž:]e na roki in se potem vrgel skozi okno na pločnik. Tudi on je bil takoj mrtev. Gjorgje-vič je bil sin premožnih staršev. * Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna JOS. REICH. 1. KINO IDEAL ■■ WERNER B ASTER v grandljoznem velefilmu JETNIKI OTOKA SMRTI Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 url Prihodnji spored: TIRAN u— Mladinska akademija »Otrok za otroka«, ki so jo izvajali ljubljanski ljudsko-šolski otroci z velikim uspehom v sredo za odrasle obiskovalce, se ponovi danes za šolsko deco v dvorani bežigrajske šole ob pol 11. dopoldne^ Starši, pošljite svojo deco na to akademijo! u— Počakaj me na velesejmu! Dobiva se na veseličnem prostoru v paviljonu g. Franca Ocvirka. u— Dvodnevni izlet s posebnim vlakom na Oplenac od 27. — 28. t. m. priredi >Put-n:k<; LJubljana. Informacija v biletarnicah »Putnika«. Vremenska poročila Dozdevno vreme v juniju po stoletnem koledarja V počastitev spomina na bIag°po-kojno gospo panl Ravniharjevo darujeta za slepce Olga in Josip Reieh, Ljubljana, Din 200. Vse fotografira! Vsak fotoamater naj tudi ve, da je v Ljubljani samo ena specijalna foto-trgovina, ki Vam postreže s svežimi filmi, brezplačnimi strokovnimi nasveti in kvalitetno izdelavo. Foto — JANKO POGAČNIK LJUBLJANA — TIRŠEVA CESTA 20. IIHIlMilLli N. 13. Anton P. P. 14. Bazilij T. 15. Vid P. krajec ob 20. 3 S. 15. Jošt, op. C. 17. Adolf, šk. P. 18. Efrem S. 19. Julijana N. 20. SilveriJ P. 21. Alojzij T. 22. Ahacij S. 23. Agriphja Sčip ob 23.59 Č. 24. Janez Kr, P. 23. Viljem S. 26. Vlgillj N. 27. Ladislav soparno, ponekod dež soparno, morda dež soparno, kraj. nevihte krajevne nevihte nevihtno razpoloženje krajevne neviht« vlažnotoplo, sončno vlažnotoplo, sončno oblačno, ponekod dež deževno oblačno ln deževno pooblačeno, kraj. det sončneje, ponekod dedi lepo, sončno lepo, sončno u— Idrijski krožek. Vse rc jake in prijau telje obveščamo, da bo letošnji izlet k Sv. Trem kraljem nad Vrhniko v nedeljo 20. t. m. Pristni citronov sok v prahu LIMONINA Dr. De Franco — Catanija (Sicilija) Nadomešča citrono v vseh uporabah. — Potrebna vsakemu gospodinjstvu, v planinah in na morju. — Na prodaj v vseh trgovinah. »EXPORT-IMPORT« LJUBLJANA, Glavno zastopstvo: Gosposvetska 8. — Tel. 32-86 u— Združenje gogt)lniških podjetij v Ljubljani vabi članstvo, da Se v obilnem številu udeleži pogreba g. Poka Franca, bivšega gostilničarja, odbornika in pred-, sednika gostilniške zadruge. Pogreb bo v i ponedeljek 11 t. m, ob pol 15. z Opekareke 1 ceste 20, s »Stoletni« se že dalj časa sem pametno odreže. Vreme se je zvrstilo povrsti tako. kakor da bi hotelo starim opazovalcem potrditi njihove dolgoletne zapiske. Današnje krajevne deževne motnje so izšle iz sredozemskega vlažnega ciklona, kj se je usedel nad Italijo. Dež ni segel dalje od Zagreba in tudi povsod po Sloveniji ni namočil zemlje. Temperature so bile po soparnem dopoldnevu znova visoke in je Ljubljana imela 29.8, Maribor 31. Skoplje 30, Split 32. Zagreb 33, Beoerad 34, Sarajevo pa v teku desetih dni že tretjič 37° C vročine. Sopam; dnevi s krajevnimi nevihtami, se obetajo še dalje ter bo po prehodnem dežju letošnji rožnik v pogledu vročine mnogo nadpovprečen. Kopalni seziji ob morju 'in drugod se bližajo tedni visokega poseta tujcev v bližnjem nastopu velikih počitnic. Poročilo Meteorološkega zavoda na univerz! 12. junija Ljubljana 7. 761.7, 21.8, 82, NNE2. 2, —, —; Maribor 7. 761.0, 20.0, 80, NWt, 5, —, —; Zagreb 7. 761.3. 24.0. 60. NW3, 4, —, —; Beograd 7. 761.0. 26.0, 60, O, 4. —, —; Sarajevo 7. 764.0, 20.0. 80. O. 6, —, —; Skoplje 7. 763.1, 17.0. 90. SW1, 10, —, —; Kumbor 7. 762.2. 25.0, 70. NNE2, 8, —, —; Split 7. 762.4, 25.0, 70, SW2, 6, —, —; Rab 7. 763.9, 24.0, 50, SSE4, 10, —. Temperature: Ljubliana 29.8, 19.7; Maribor 81.0, 11.0; Zagreb 33.0. 21.0; Beograd 34.0. 21.0; Sarajevo 37.0. 15.0: Skoplje 90.0, 16.0; Kumbor —f 15.0; Split 32.0, 23.0: Rab —---------- «— Tridnevni izlet a posebnim vlakom od 27. t. m. v Trst — Gorico — Benetke. Cena vožnje e kolektivnim potnim listom v Tret Din 120, v Gorico Din 135, v Benetke Din 185. Vozni red ie sestavljen tako, da imajo Gorenjci in Štajerci zvezo na svoj Da preprečimo pomote, je vsaka etiketa ln vsak zamašek opremljen s tem zaščitnim znakom. Uprava »Kostrivniške - Slatine«, pošta: Podplat via Grobelno. vlak pri odhodu in pri povratku. Informacije jn prospekte v biletarnicah »Putnika« in v izletnj pisarni >Okorn«. Na velesejmu v paviljonu in v trgovini na Aleksandrovi cesti 8 — dobite za Din 20.— darilo in to 1 kom toiletnega mila, mila za britje, steklenico kolonske vode, zobne kreme, glavnik, vaselin, šampon, zobno ščetko Cadet Box vel. 4.5x6 s tremi filmi samo Din Se priporoča: Foto Tourist Lojze Smuc — Ljubljana, Aleksandrova cesta 8, podr. Prešernova 9. Nacionalni voditelji v celjski okolici Iz Škofje vasi pri Celju nam pišejo: Dolgo bo ostal v našem spominu 8. junij, ko je mogla naša prijazna va9 sprejeti nosilce ideje enakopravne in močne Jugoslavije. Že ob 4. uri smo se pričeli zbirati, da manifestiramo nezlomljivo vero v nesebičnega vodjo, da pokažemo, da smo tu, močni in neomajni v svoji veri v lepšo bodočnost naše države, za katero je padlo toliko žrtev. Vkljub neurju smo zdržali, dokler se ob 7. uri ni prikazala kolona avtomobilov z dragimi gosti. Pri slavoloku z državno tro-bojnico, ob zvokih godbe in pokanju to-pičev smo sprejeli naše voditelje z viharjem navdušenja; pozdravnih vzklikov ni hotelo biti konec. Sledil je prisrčen pozdravni nagovor Poldeta Vrečka, ki je želel v imenu Jugoslovenske nacionalne stranke vsem gostom dobrodošlico in izrekel zaupanje v končni uspeh njihovega dela. Končal je s trikratnim klicem kralju Petru in našim voditeljem. Ponovile so se gromke ovacije, med katerimi je pristopila Rošerjeva v spremstvu deklet in izročila gostom šopke belih nageljčkov. Zahvalil se je, vidno ganjen in presenečen nad tako prisrčnim sprejemom, senator Banjanin, spregovorili so še drugi kratke pozdravne besede, a nato so se gostje odpeljali proti Celju. Fantje so hoteli spremljati s kolesi celo povorko v Celje, a senator Banjanin je to z njemu lastrnim še-gavim nasmehom odklonil, češ: dosti ste imeli truda, a tudi ne želim nuditi nasprotnikom prilike, da se bodo razpisovali, da prihajamo zastraženi v nacionalno Celje. Manifestacija je bila krasna in dostojna. To bodo morali priznati tudi oni, ki so iz oddaljenih krajev brzo smukali z avtomo-h;!i skozi Skofjo vas v Celje, popolnoma nemoteni, da v Celju tudi oni pokažejo enako mirno dostojnost... Iz Celja e— Pogreba davčnega kontrolorja g. Alojzija Jagodica se je v petek popoldne udeležilo mnogo j>okoinikovih stanovskih tovarišev iz Celja in drugih krajev, prijateljev in znancev ter članstvo Celjskega pevskega društva in pevskega društva iz Litije, katerega član je bil pokojni v času svojega službovanja v Litiji. Obe društvi sta prjšli e svojima praporoma. Moška zbora obeh društev sta pred mrtvašnico^ na mestnem jx>kopališču skupno zapela žalo-stinko. Ob odprtem grobu se je predsednik CPD g. prof. Fink s toplimi in globoko občutenimi besedami poslovil od nep>ozabne-ga pokojnika, nakar sta združena mešana zbora zapela ginliivo nagrobnico. Na krsjo so začele padati grude prsti, velika množica pa je turobna začela zapuščati poslednje domovan e Josipa Jagodica. e— Sokolske župne tekme v Celju. Celjska sokolska župa sj>oroča, da bodo župne tekme v Celju danes od 6. zjutraj dalje, kakor je bilo društvom sporočeno že po okrožnici. e— Težka nesreča celjskega sodnika. Na državni cesti na Ložnicj pri Celju je v petek neznan kolesar podrl sodnika okrožnega sodišča v Celju g. Frana Brečka na tla in mu zlomil desno nogo. Kolesar je pustil g. Brečka r.a cesti in jadrno pobegnil. G. Brečka so prepeljali v bolnišnico. Prtfjub-l;enemu sodniku želimo skorajšnje okrevanje! e— Šolska mladfna nad dve uri na žgočem solncu. Mladina celjskih osnovnih šol, ki je tvorila v petek ob prevozu trupla tragično umrlega akademika Rudolfa Doli-narja skozj Celje na Kralja Petra in Mariborski cesti špalir, je morala stati več kot dve uri na žgočem solncu, tako da končno mnogo otrok ni več preneslo vročine in je odšlo domov. Napaka je bila v tem, da se ni nihče točno informiral, kdaj prispe av-tofurgon iz Konjic, zaradi česar je morala mladina brez potrebe čakati več kot dve uri v hudi vročini. Take pomanjkljivosti se pač ne bi smele dogajati. e— Ugotovitev. Trgovec g. Anton Faza-rinc nas prosi za objavo, da ni sodeloval pri izgredih v torek zvečer pred Celjskim domom. V torek se je mudjl v Ljubljani in je prispel v Ct.je šele z večernim vlakom. Ker gre očividno za zamenjavo oseb, z veseljem ugotavljamo, da se g. Fazarjnc ni udeležil divjaških izgredov. e— Pater Leopold je glede na našo včerajšnjo notico »Brez slave in sreče...« prosil naše celjsko uredništvo za objavo, da se v torek zvečer ni udeležil izgredov, marveč je stal pred hotelom »Evropo« ln samo opazoval, kaj se dogaja. Izjavil nam je tudi, da odločno obsoja napad s kamenjem in jajci na nacionaliste. Patru Leopoldu smo zelo hvaležni za to izjavo. e— Zadnje ostanke velikanske partije čevljev prodaja se Stermeckj po 23, 33, 39, 49 Din* prej pa čez 200 Dim, e— Kino Union. Danes ob 10. matineja. Danes in jutri ob 16.15, 18.30 in 20.30 opereta »Španska kri« z Imperio Argentino in tednik KINO METROPOL, prinaša danes ob 10. in 14. uri matineji: »DVIGNI SIDRO«. Ob 16.15, 18.15 in 20.30 »GOVORI SE O JACQUELINI«. — Jutri ob 16.15, 18.15 in 2030 »GOVORI SE O JACQUELINI«. Kot dodatek 800 metrov dolg koloriran film o svečanostih kronanja v Londonu. Iz Maribora a— Maturanti klasične gimnazije v Mariboru iz leta 1927 se sestanejo v proslavo desetletnice mature v soboto 3. julija ob 20. v posebni sobi hotela »Orel« v Mariboru. Prosimo za polno številno udeležbo. Prijave na naslov: Aldjz'j Juranovič, Maribor, Slomškov trg 20. a— Delavec pod avtobusom. Na krifi- Sču Kralja Petra trga in Ruške ceste je povozil avtobus mestnega delavca Franca Potočnika, ki ao ga reševalci prepeljali v splošno bolnišnico. a— Tragična smrt dveletnega dekleta. Dveletna hčerka posestnika Kipa iz Jare-ninskega dola je prišla v odsotnosti staršev v mlinu, kjer so mleli Koruzo, pod mlinski kamen in so jo starši našli mrtvo z zlomljeno roko in nogo. a— Sokolske cigarete. Uprava d'ž. monopola je izdala za letcšnji zlet mariborske Sokolske župe posebno izaaj-> cigaret Vardar, Drina, Morava in Zeta z emblemom »Sokolska Petrova petletka«. \ promet pridejo najbrž že te dni. a— Finančna organa zaprl v mesnico. Pred meseci smo poročali, da je 34-letni mesarski mojster Josip Radi finančnega podpreglednika Franca Kogoja in magi- sfcrataega uradnSca Rudolfa GHatooSnika, ko sta hotela izvršiti pri njem rubež, zaprl v mesnico v Orožnovi ulici. Včeraj a® je moral Radi zato zagovarjati pred mej-lim senatom in je bil obsojen na tri me-. sece strogega zapora. a— Mariborčana t ljubljansko opero. V orkestru sodelujeta ob gostovanju ljubljanske opere v Italiji tudi Mariborčana profesorja tuk. matične šole T. Poljanec in O. Bajde. a— Preselitev. 8 17. t. m. se preseli vodstvo mestnega vodovoda iz dosedanjih prostorov Frančiškanska ul. 8 na Slomškov trg 11 pritličje levo v bivše prostore konskiipcijskega urada tel. 29—52. a— Hotel »Orel« od 15. — 30. t. m. senzacionalni kabaretni program. Edini svetovni skakač na glavo. Priznano budje-vaško pivo in dobra ljutomerska kapljica. Tam za laškim gričem Bežni vtisi z nagle vožnje po krajih, kjer so divjale strahote vojne 26. V. 1917. Ze epet nov maršbataljon 26. V. 1918: Ali še ne bo konec te strašne vojne? 26. V. 1919: Šest mesecev nas že straži jo zmagoviti Italijani... 26. V. 1937. Zdaj gremo slednjič pogledat, kako je bilo tam pred tolikimi leti. Naš Opel se ne boji ne strele ne groma zdaj. ko je slednjič dozorel do odhoda načrt. da pogledamo kraje, kjer smo toliko« krat čakali zadnjega udarca usode, kjer smo prav na zadnje doživeli razpad tako obsojene armade in kjer smo za slovo od vojaških dn; prebilj še l®to dni nepotrebnega ujetništva, v najDOto domačimi in Izgubo samim sebi. Tista nevihta se je vrnila prav ob uri, ko je bilo treba krepko pognati proti Kačji vasi, enemu izmed najbolj obljudenih etikafišč naše tn italijanske državne meje. Za Logatcem je že vse bolj svečano in potnik. ki redtko zapušča državne meje, nima več prave volje in veselja za samosvoje udejstvovanje. Vsak ovinek prinaša nova opozorila, vsak klanček ga približuje čudnim mejnikom. Lepo pritrka-vajo v tisti cerkvici ob c-esti v Planini, po* tem pa že plapola naša državna zastava in sto metrov pozneje smo na asfaltiranih tleh kraljevine Italije. Po Krasu In Furlaniji Nič ni na tej tako daljni meji tako strogo in brez slabe volje, ki je tam skoraj neizogibna, potegnejo našj »konji« dalje v breg protj Postojni. Zdaj je treba _ voziti naglo, ne samo nam. ki se nam mudi, temveč vsakomur. Ker je za.pjsano, da se radovednost preganja in hudo kaznuje. Citajimo torej le navodila jn znana imena, pa izbirajmo najlepša pota, čeprav so lepa vsa. V Sežani in povsod drugod pripravljajo zelenje. kajti jutri je najlepši praznik pomla* di. Toda nam se hoče pogleda na kršni Kras, nam se hoče vsaj bežne vizije h dob, ko je tam divjala strašna morilka jn smo le v trdih nočeh lahko hodili pokončne glave. Komen je kakor brez spominov na krvavi ples jn daleč nokoli— mi jih še vir dimo v duhu strašne zidove, ki so kričali po pravjci in zadoščenju — je zdaj vse v bohotnem zelenju. Žive cvetove sta pognala modra spominčica in rdeči mak in drobni slavec si je enletel gnezdeče, čeprav ne bj mogel žvrgoletj. če bi vedel za kupo trpljenja, kj so jo morali tisoči in tisoči izpiti prav tamkaj do dna. Pozneje proti morju je sledov o vojni vedno manj in nekaj pred Devinom se naš Opel znajde na moderni avtomobilski cesti, ki vod; v Trst., ka* kor menda nobena nikamor. Morje na ni, vinogradi in ga j j na. levi, vmes pa tihi in razkošni domovi, bog ve čigavi jn bog ve alj srečni. Trst nj več kakor je bil. Najlepše se vzame slovo sr>et po onj cesti proti Mjrama.ru. Zjutraj je še lepša kot zvečer. Sinje morje in zeleni vrtovi kakor j,jh lahko ustvarja 6amo največji umetnik in jih ne more popisati nobeno pero. Prj Sv. Ivanu se slika spremeni pod vtisom tovarn na levi in skalnate gmote na desni. Zdaj že vidimo veliki spomenik Sredipolia. in spet ležejo turobne misli na nas. Grobovi skoraj etotjeočev — najdenih in počaščenih — ki snjvajo večni sen okoli svojega vojvode D' Aoste. To so žrtve tucata kraških ofenziv, ki jih kdo ve kod pod solneem še danes objokuje na tisoče nesrečnih mater, žena in deklet. To je veličasten spomenik, ki ga je treba gle* dati s srcm. ne pa z očmi. Čeprav je tudi zanje nepozaben! Nedaleč od tega nemega glasnika vojnih strahot, ki ga zdaj prenašajo na nasprotno stran ceste, se kmalu spet odpre ljubka slika goriške j>okrajine. Ceste so kakOT j>o parketu in Gorica je kar pred nami. Zdaj ko je kpet nova. čista in solnčna, je dvakrat tako lepa kakor je bila nekdaj. Prečeeto se še utrne naša beseda, vsak drugi, ki spremlja z zebnjem posuto pnt za idolom kristjanov, je bržkone naše veje list. Toda morda ee motimo mj, kj gledamo samo obraze, duše in srca nam Pa ne odkriva nihče. Saj tega tudi ne more! V Furlanijo vodi nekoliko vijugasta in tudi bolj robata cesta. V Krminu je bila nekoč Avstrija postavila svoje mejnike In tam so po pravic; izginili brez vsakega sledu. Vroče je kakoT pod Vezuvom in kar k sporedu je treba prišteti še malenkost, da je tjk pred Vjdmom razneslo Opelu kolo. Pa tega ni bjl kriv Opel. temveč »podjetnik«, kj nas je vozil s seboj jn tako obtičal STedi pekočega solnea Furlanije. V treh urah proze, ki je t>o takem dogodku neizbežna. je stopil na našo pot strokovnjak iz Vidma, kj je storil več kakor b; mu bilo treba, da je 0r>el spet krepko stal na štirih kolesih. Tn potem smo moralj — malo cmzana jn ebiantija. tako da smo težko re* ki i — zbogom Videm! Na zdravih kolesih in še bolj podjetnj. čez Pijavo pod Monte Grappo Asfalt gre po campagni sredj divnega zelenja in slikovitih naselij proti sveti reki Piavi. Tudj tod je nekoč gospodarji kruti tujec, tudj tod je nekoč rušil mir in zadovoljstvo nepoklicani sosed, toda mladi rod ne pomnj tega, stari pa hvali Boga, da sta zmaga in premirje prišla še o pravem času. Rodbinjca — oče. mati. sinček in še eden in £e edem — ao zasedli kolesa in hi- tijo v gručah jx>vsod mjmo nas pod čisto italijansko nebo. Mi pa dalje skozi znana mesta Pordenone, ?acile jn Conegliano. ko se na desni že dvigajo on; znani grjči in hribčki, kj so takrat zadržali poplavo avstrijskega kolosa. Nekaj kilometrov onstran Conegliana se j>->d nami zasveti Piava. Nov širok most vodi preko nje, pred njim, na Na grebenih, kjer se je končala svetovna vojna Naša pot gre zdaj v gore. v one proslule predele pod Monte Grappo, kjer se je po nesrečnem Kobaridu na zadnjih vrhovih tik pred beneško ravnino še enkrat postavila v nJem in za nflm pa se gnetejo gruče kodrastih dečkov tn deklet M prodajajo njene rože. Čudovitih barv kakor umetnih in kakor bi jim narava ree ne dala rast) drug« je kot ob njej. Vsiljivi pa so ti mladi trgovci mnogo T*reve& da bi imeli kaj izkupička. Po širokem pločniku tega znamenitega mostu se sprehajajo mlade matere, hčere onih mater, kj so doživele vojno in njen strah, in zibl.jejo svoje nebogljence oh žuborenfu motnih valov te hčere cadorskih planin, ki je pred 20 leti rešila italijanski narod nepregledne nesreče. Naj jo dobro poznajo, še prede»n bodo stopili na noge. saj jih je bilo toliko, ki so jo videli le enkrat in pomnijo oni, k| so Jo videli tud; še pozneje katerič. Na levo gre asfaltni trak v Benetike. na desno pa pod sloviti Montello. ono komaj 70 m visoko gmoto nad pokrajino, kjer jo izkrvavel zadnji silovit; 6unek črnonunenih trum. Mirno počjva danes, pod njim Idilična vasica Nervosa. kj eo ji piidell naziv »di battaglja« fiz bitke), daleč naokrog pa se vidj ogromen spomenik skalnatih kvadrov. ki so ga na vrhu postavili poznim rodovom v spomin na ta dogodek. Tudi naSlh je ostalo mnogo tam. Zdaj se spomnijm mlar dega Franceta Zbašnika, kj je takole napisal. kakor bi elufcM: 0 majka. ko spominjala bo bodeS to leto vseh, ki spe pod tiho rnSo, daj. Se pr{ meni se pomudi v mislih in frmoU očena-8 za mojo duSol Toda te ruSe ne najdem nfkj« ve8 ki oživel je le spomin na kratke urioe, ki w> nama mtjnjle srečnima, preden naju je strar šen vihar .potegnili s seboj tja ob Pijavo. Pod gre dalje, solnce se nagiba in do večera bi bili radi na drugem cilju — v Fel-tru. Zdaj smo spet ob Pijavi, zmerom je rujava }n blatna, prav tako ko takrat, ko je kopala grobove tisočem In se še ni vedelo, ali bo ostala sveta. Cesta — zdaj je spet v brezhibnem asfaltu — nas vodi v romantično gorsko pokrajino. Z ene strani vstajajo zeleni vrhovi Monte Grappove skupine. po drugi pa hitita mjmo nas železnica in poskočna Pjjava. Prometa je precej, po vaseh se vrtijo vrtiljaki ob njih pa streljajo na tarče za nagrade. Vsak maj je bjl tam zelen, toda takrat, so hjle vasi prazne, za tarče pa smo bjlj mi, ki smo morali tam živeti in trpeti. Nikjer n; več zaskrbljenih obrazov jn sovražnih pogledov zdaj se spet ljubita fant in dekle, okolij njiju pa se smehlja cvetočj maj. Ali topovi so pripravljeni drugod, morda celo za tega mladega zaljubljenca. Feltre je majhno podeželsko mestec« z dvema alj tremi glavnimi cestami, nekaj hotelj. avtomati in trgovinicami. V onih nesrečnih letih je bilo tamkaj vojske kakoT kobilic. Tjsočj jn tisoči so hodili tod samo skozi v veljko klavnico pod Grappo. »go-sjjodje« pa so si v tem idiličnem kraju namestili razne komande ter počakali v njih na žalostni konec. Zdaj je vse veselo jn živahno in nikjer ni nobenega sledu o vsem. kar so vjdeli redki domačini, ki so se takrat žrtvovali in ostal; doma. Mladina, tista, kj je bila takrat še v zibelkah, odhaja na nabor, očanci po modrujejo v hladu tipičnih italijanskih stavb o Španiji in novih nalogah. Cas je storjl svoje, spomini so obledeli jn življenje gre svojo pot., mjmo tir sočev onih, k; so tam okoli dotrpeli za vselej ali pa trpijo še z žigom, ki iim ga je vt.isnjla svetovna voina. Tudi v Feltrn se suče vrtiljak, tudi tukaj streljajo sredj glav« nega trga na pestre podobice in prazne balončke. 0 polnoči pa ni nikjer več žive dušO; * -l b Takšna Je pomlad v Dolomitih i bran italijanska armada, slednjič po enoletnih smrtnih lej razbila sestradana avstrijska vojska, Le- Tma, kjer tath krčih i M Vrh Gol Berette (1428 m), enega Izmed zadnjih čuvarjev Monte Grappe s križem, ki ga Je postavila ljubeča mati shra —> Junaka ITVICE TTE DOLGIM , , PREREZOM so trajnejše so ostrejše so močnejše so trše. to dni fronte je zapustilo v teh krajih strai* no sljko razdejanja. Ko so zadnji dan oktobra 1918. 1. drvele po dolini Brente italijanske čete na motorjih protj Tridentu. ni bilo v Oismonu. izhodišču za sffianjo božjo pot in takratno krjževo pot na Monte Grappo, skoraj ne kamena na kamenu. Dva mostova sta tam štrlela razbita iz reke, pot je vodila po za-silnjh mostovih. Hiše niso imele streh, goli zidovi so jokali v nebo. kolo« dvor je bil skrivališče za največji top svetovne vojne. Zdaj sta mostova kakor iz škatifjce, asfaltna cesta vodi skozi pestro vasico proti Padovi, tam na koncu, kjer je bilo nekdaj vse v luknjah in železju. je zdaj prijetna gost.ilnjea »Alla Posta« z garažo in uslužno gospodinjo, ki streže romarjem in turistom. Za vasjo pa štrle navpično proti nebu one strašne stene, ki so dan za dnem in noč za nočjo odmevale strahovitega pokanja odhajajočih jn prihajajočih izstrelkov. Vroče je ta dan kakor sredi poletja jn pred hišam} počivajo jx> delu lepe matere z malčki v naročju. Mnogo jih je; nova Italija, ponosna. Bveža jn zdrava. Pot na goro je zdaj samo ena. včasih jih Je bflo nešteto: po soteskah Gozzi in Cesilli vodi strmo navkreber, tlakovana z gladkim kamenjem, da po njem domačini z majhnimi sanmi vlačijo dračje r dolino. V jarku žubori potoček, še vep v beljh kodrih zaradi snega nad njfan, po obronkih pa žvrgolijo pevci. Vse Je tiho jn mirno tn brez strahu greS lahko navkreber. Tam je ovinek, kjer smo se srečali s prvimi Italijani po zmagi, tam je skala, kjer smo dal; za leto dni slovo svobodi, tam je bližnjica, ki nas je vBaj do tja privajala varne ln žive. In čim višje se vzpenjamo, vedno lerpSi Je razgled, vedno •bolj se nasfctffjaimo ob misK. da je vojne po teh krajih konec za vedno. Pastir, ki zdaj živi v tej planini, živahno pripoveduje, da trebil Se zadnje ostanke onih mračnih dni, potem pa si bo izbral nevesto rn ustvaril srečni dom do smrti. Prav tam. kjer so ne* koč v etotjnah umirali ranjeni in bolni, k; so ee srečno izvlekli n pekla pod Grappo. Zdaj Stopamo proti vrhovomc nad 1.300 m visoko. Pred nami Je vsa, panorama teh »god o vinskih gora; zadaj zasnežena Col Orso jn So-larolo, na desni strašni Asolone. prav za robom ta skoraj preskromen pa nepozabni Monte Grappa, k? je »daj grobnica in božja pot za vso Italijo. Sveta gora. ki je zadala sovražnika emrtm udarec.. Preoran; in raz-streljeni so ti vrhovj, toda ljubeči domačfni so Jim izravnali najhujše rane, spravili grušč in razvaline na kupe jn postavili tja okoli kr?že fn ploSče z imenj onjh. ki jth Se objokujejo. Zemlja je popila kri in solz© ter rodila spet ovetle in zelenje. Vojna in mir sta tukaj prav blizu. Toda čas Je kratek ta tieba Je mislfti na pol Spet drvimo po asfaltu, kar naprej srečujemo gruče cestarjev, kf vzdržujejo te najboljše oeste v Evropi, hiftao dalje mfl* mo starih trdnjav, fcj ao stražlle nekdanje meje, pa ao sdiaj le Se za objektive radovednežev in spet smo v Feltru. Spotoma smo pogledali Se znaao vasico Seren; po spombmfc brskajoč «no zadeti ob domačina, kj je pre&ivei tri leta na ljubljanskem Gradu wprt Pravi, da so mm tod* dragi ti spomini najraje pa se spominja kako Je takrat nunan Btijffl sa ljubljanskimi dekleti Zdaj ftogaja nov rodj vojna in mir sta tukaj spet tako btlvu, sedimo v hladn pred b#o fct agofotna gospodinja se ne more dovolj naOodM, da je minilo Se 90 let, odkar 98 1 al treba reč bati nobenega tujca. Za« to ga tod) ada] sprejema tako kakor Je treba T dožstL ki tm* tofOoo privlačnosti in hrad tako oragocena spomine. CBoneo ▼ torek) Postani In ostani Slan TodnlkOT«drntbe! * m m ij , s nmenace Dnaafn Zvezni predsednik g. Miklas okuša O*omalth» VRNITE UMAZANIM IN OBOLELIM ZOBEM NARAVNO BELINO! KOLYNOS odstrani naglo madeže in brezbarvnost ln napravi j zobe blesteče bele. Poskusite' KOLVNOS in imejte pred očmi njegov uspeh. ItŽImM £Ream' 0. POUTZER: 52 Maminski napttšč št /3 Prigode PaMctje Bobnov* "VVhiostone je zdaj razumel, kako se je mogla takrat, ko je bil on v tem prostoru, grozJjjiva oseba tako nepričakovano pokazati zraven njega. Neznani gospodar te kinematografske naprave je imel mcžnost, da se je lahko — kaJkor deus ex machina v starodavnih tragedijah — vsak trenutek pojavil v hramu. Whinstone je bil takoj ob svojem prihodu vprašal po gospodu Jožefu Estollu, a ravnatelj je bil izginil z gosti vred, še preden se je pripeljala komisija. Ali je bil z umorom v kaki zvezi, ta mah še ni bilo moči presoditi. Sluge, šest jih je bilo, so trdili, da niso nič vedeli o skrivnostnem hramu. Nikoli rd bil nihče izmed njih stopil v spodnji prostor, od koder je bilo s pomočjo dvigi jdve ploščadi moči priti v hram. Nadzornik Whinstone je najprej menil, dia jo je tudi John Piane popihal pred policijo, a zvedeS je, da je velikan že nekaj dni odsoten; baje je bil bolan. Izmed slug ni nobeden vedel, kje stanu jp. Ravnatelj je bil menda pri svojem begu pobral vse pa- pirje, fea(Jd t tesni pisarni nočnega Mraka al bilo najti ničesar razen šopa, račuinav. Whinstone se je spomnil malega, vi&njevozele-no osvetljenega hodnika za palmovo vežo. To pot so bila vrata, ld so izhajala s hodnika, odprta; umorska komisija jih je bila vlomila, ko jc iskala mrtvega Mellerja. V teh sobicah je stala povsod le po ena igralra miza in nekaj stolov. Na nadzomikovo vprašanje so sluge odgovorili, da so imeli v te prostore, kjer se je igralo zelo visoko, samo zanesljivi gostje dostop. Vrata so se odprla na določeno znamenje s trkanjem, kadar je kruipje ali vodja igre pritisnil na skrit gumb pod mizno ploščo. Sicer so bili pa tudi vsi uslužbenci igralne banke izginili; po izpovedbi slug je bilo njih število devet. »Koliko gostov je bilo v hiši, ko se je zgodil umor?« je hotel vedeti vodja komisije, uradnik v činu komisarja. »Kakih petdeset ali šestdeset,« je odvrnil sluga, ki je stregel pri dvigalu, tako da so morali vsi, ki so prihajali ali odhajali, mimo njega. Komisar se je obrnil k nadzorniku Whins-na brzu ruku« in se potem ne bomo smeli čuditi, če bomo o njem prejeli kakšne neugodne vesti. Menimo, da bi moral savez imeti nekoliko vpliva na takšna na hitro organizirana tekmovanja, posebno če gre za srečanja v tujini in še celo v sosedni Italiji. JLAS nam je poslai službeno obvestilo, da je prišlo na lahkoatletskem tekmovanju med CSR in Jugoslavijo do nemilega incidenta, ker prvi dan nista bili v celoti odigrani obe državni himni. Ta nedostojen in nesportski čin očitne sabotaže neodgovornih elementov, ki jim je uspelo, da so vplivali na operaterja pri zvočniku, ter ta nemila kršitev gostoljubnosti ni v nobeni zvezi s saveznimi funkcionarji in atleti. Glede na to izraža upravni odbor JLAS v imenu vse naše atletike svojo globoko obžalovanje in ogorčenje zaradi teh dogodkov. Pristojna upravna oblast je že uvedla zakonite mere ter je krivce kaznovala. Ta komunike je formalno zelo lep, toda brez dvoma ne bo mogel zabrisati neprijetnih vtiskov, ki so jih češkoslovaški gostje odnesli z onega za nas večkrat neuspelega tekmovanja v Zagrebu. Največja balkanska dirka — tridnevno kolesarjenje iz Beograda v Sofijo — je bila sicer končana že v četrtek popoldne, toda pravih številk in dokončnih rezultatov .še vedno ni mogoče zaslediti po nobenih še tako poučenih virih. Listi z juga objavljajo sicer brezkončne podrobnosti o poteku tekmovanja in navdušenju množic v Sofiji, nimajo pa nikjer točnih tehničnih rezultatov. Sem in tja smo zasledili celo opazke, po katerih moramo sklepati, da je bila tehnična stran te prireditve komaj zadovoljiva. Ker tudi od naših zastopnikov na tej dirki zaradi slabih zvez dozdaj nismo mogli dobiti nobenih podatkov, mora-m"> pač počakati, da se bodo sami vrnili in nam povedali, kako je prav za prav bilo na tej veliki balkanski dirki. Nedavno smo na tem mestu zabeležili, da trenerja zagrebškega Gradjanskega Bukovega iz Madžarske vabijo domov, pa moramo zdaj ugotoviti po zagrebških virih, da je Buko\vy odločno izjavil, da bo ostal na svojem mestu. Te dni je bila v Varšavi seja izvršnega odbora mednarodnega olimpijskega odbora, na kateri so bili sprejeti prvi sklepi glede prihodnje olimpiade v Tokiju. Med njimi je bil v razpravi zanimiv predlog švicarskega olimpijskega odbora, da naj bi se uvedel enoten olimpijski pozdrav za vse udeležene narode, ki pa je bil odklonjen. Vsak narod naj bi tudi v bodoče pozdravljal na olimpiadi po svoje. Najvažnejši del razprav je zavzelo vprašanje, v katerem mesecu naj bi bila japonska olimpiada. Nekateri so se zavzemali za mesec avgust, ki pa so ga drugi odklanjali zato češ da je za evropske atlete prevroč. September ne bi prišel v poštev zaradi nevarnosti ciklonov, oktober pa Je za Američane in Angleže že prekasen, ker takrat dijaki nimajo več počitnic. Vprašanje termina te olimpiade je bilo zaradi tega odgodeno na eno poznejših sej. Slednjič je talci tudi «dlgčeno, da bo Japonska Kako priljubljeni so ilirijanSki plavalni tečaji za mladino, dokazmje dejstvo, da nekateri starši že tretje leto pošiljajo svoja dekleta in fante v tečaj. Tečaj vodijo izkušeni starejši plavači in obstoji iz plavalnega dela in najmodernejših ginmasti-čnih vaj. Vstopnina v kopališče za tečaj-nike 2 Din, prijavnina 2 Din. Prijave sprejemata ključarja. SK Amater v Trbovljah prosi vse klube, ki reflektirajo na gostovanje v mesecih juliju ali avgustu v Trbovljah, ali pa bi radi imeli moštvo Amaterja za nasprotnika na svojih tleh, naj se obrnejo neposredno na naslov tajnika g. Hermana Kolarja, Trbovlje I. Nogometni brzi turnir v Celju .Danes bodo vsi štirje sportnj klubi v Celju odigrali na Glaziji nogometni brzi turnir za celjsko protituberkuiozno ligo v prid jetič-nim bolnikom. Spored je naslednji: ob 16. Celje: Jugoslavija, ob 16.30 Atletik: Olimp, ob 17. premaganca, ob 17.30 zmagovalca. V odmoru bo tek jimiorjev in seniorjev na 100 m ter balkanska štafeta (800 x 400 x 300 x 100). Na to zanimivo prireditev opozarjamo vse ljubitelje 6porta fta vso celjsko javnost. § o b Uprava Sokolske župe Kranj obvešča edinice, da je bamsika uprava razvitje prapora in zlet na, Blejski Dobravi za danes prepovedala. Sokolskega nastopa danes v Laškem ne bo. Sresko načelstvo v Laškem je prepovedalo današnji javni nastop Sokola v Laškem. Sokol Laško opozarja na to sosednja društva. Sokol "Ljubljana I priredi v nedeljo 13. t. m. javno telovadbo. Začetek bo ob 16. Spored ee bo izvajal ob vsakem vremenu. Ob lepem vremenu na letnem telovadišču, ob slabem pa v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Pridite.' Sokolsko društvo Komenda. Dne 20. t. m. priredi kamniško Sokolsko okrožje okrožni telovadni nastop v Komendi na vrtu br. Vodeta. Vsi Sokoli in prijatelji sokolstva vabljeni! Okrožni sokolski nastop v Vojniku. Celjsko sokolsko okrožje priredi 20. t. m. ob 15. javni telovadni nastop vseh oddelkov na letnem telovadišču Sokola v Vojniku. Dopoldne ob 8. bodo okrožne tekme mošike in ženske dece iz vseh društev celjskega okrožja. Po telovadnem nastopu bo prosta zabava na vrtu br. špesa. čisti dobiček je namenjen izključno za zgraditev sokolskega doma v Vojniku, katerega začne graditi društvo že naslednji mesec. Bratje in sestre, iskreno vabljeni! Zlet koroškega sokolskega okrožja mariborske »okoiske župe bo 20. t. m. v Me-žici. Priprave so v teku in po došlih prijavah kaže, da bo ta zlet velika manifestacija obmejnega Sokolstva, ki vrši zlasti v obmejnih, krajih važne naloge v na- gean p&fifonalngaa fiv^ea^u. Pozivapio zato brate in sestre, naj se ga udeleže v čim večjem številu. Dokažimo, da Sokolstvo v kraljestvu spečega kralja Matjaža pravilno pojmuje svoje poslanstvo in da je vzgleden vršilec oporoke kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Bratje in sestre, Mežica vabi! Dolenjsko sokolsko okrožje priredi 20. t. m. svoj okrožni zlet v Sodražici. Želimo, da nas ob tej priliki obiščejo vsi prijatelji Sokolstva, vseh Sokolov dolenjskega okrožja je pa dolžnost, da ne izostanejo ta dan. V zadnjih dneh še pohitite s pripravami, z vajo. Zveza z vlaki je zelo ugodna, tudi za prevoz iz postaje bo poskrbljeno- kdor ne bo raje izrabil izletniške poti čez Sv. Gregor. prevzela tudi zimski del olimpiade 1940, za katero se je prav resno potegovala Norveška. Razpis ponovnega izbirnega lahkoatletskega mitinga Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov v Ljubljani priredi v nedeljo dne 20. junija t. 1. oh 10. na igrišču ASK Primorje, Tyrševa cesta, izbirni miting za sestavo reprezentance zveze, ki nastopi v Ljubljani od 2. do 4. julija na troboju med reprezentancami Zagreba, Beograda in Ljubljane. Tekmovanje bo na igrišču ASK Primorje. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, članov JLAS na teritoriju zveze. Prijave brez prijavnine je nasloviti najpozneje do 19. junija ob 12. na naslov Zveze slovenskih lahkoatletskih klubov v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1, III. nadstr. odn. na vodstvo Zveze pred samim tekmovanjem. Nagrad ni. Tekmovanje se vrši na teka-lišču, dolgem 420 m, ki ima 4 nedvignjene zavoje in je pokrito z ugaski. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLASa. Spored in vrstni red disciplin je naslednji: 1. tek 1500 m, 2. skok v dalj. z zaletom, 3. met krogle, 4. tek 10 km, 5. tro-skok, 6. met kopja, 7. met kladiva, 8. tek 400 m. Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Kino Orodni dom prikazuje danes Greto Garbo v najboljši njeni vlogi v novem velefilmu »Ana Karentna« po romanu L. Tolstega. Z Jesenic s— Pogreb gospe Fanl Heim bo danes ob 16. iz hiše žalosti. s— Pred komisijo TOI Je napravil mojstrski izpit z odličnim uspehom lz železo-strugarske stroke g. Rabič Justin z Jesenic. s— Zvočni kino Radio predvaja danes In jutri v nedeljo ob 3. pcp. velefilm »Cvetje iz Niče«. Med dodatki tudi glasbeni film, domač Zara tednik in Paramoun-tov tednik. Slede »Mladi orli«. Iz Tržiča 0— Opozarjamo na danagnji koncert pevskega zbora Ljubljanskega Zvona, ki bo ob 20. v Sskolskem. domu. Priporočamo koncert za obilen obisk. Vsi prijatelji lepega petja bodo prišli na svoj račun. Iz Kamnika ka— Zvočni kino Kamnik predvaja danes in v ponedeljek film >Pod vročim nebom«. Kot dodatek se predvaja Foxov zvočni tednik in kulturni film. Iz Litije 1— Koncert malih ljubl,janskih harmonikarjev pod vodstvom prof. Pavla Ranči-gaja se bo pričel ob pol 16. v dvorani na Stavbah. Gostje pridejo v Litijo z vlakom ob 14.15 in se bodo vračali z vlakom ob pol 18. Nabavite si takoj vstopnice. Iz Hrastnika h— Brezplafno kopanje za šolsko deco. Kopalci že pridno uporabljajo bazen na Pintarjevih bajerjih, ki je last hrastniške podružnice Protituberkulozne lige. Tudi šolska mladina bi se rada kopala, a večina nima denarja da bi plačala kopalno takso. Zato je krajevni odbor Protituberkulozne lige sklenil, da bo za vso šolsko mladino brezplačno kopanje v bazenu vsak petek od 15. do 18. ure. h— Obrtna nadaljevalna šola v Hrastniku zaključi šolsko leto danes v nedeljo 13. t. m. z razstavo obrtnih, pismenih in risarskih izdelkov v deški šoli. Razstava, ki bo zelo obsežna, bo odprta danes od 8. do 16. ure. Vabljeni! Vstopnine ne bo. h— Smrtma kosa. V sredo je preminil v ljubljanski bolnici v starosti 45 let g. Pavel Vodiškar, rudar, hišni posestnik jn občinski odbornik v Hrastniku. V četrtek »o pripeljali pokojnikovo truplo z avtofurgo-iiom v Hrastnik. Ob turobnih zvokih rudniške godbe so pokopali rajnkega v petek popoldne ob veiliki udeležbi rudarjev in drugega občinstva na dolskem pokopališču. Navzočni so bili tudi ves občinski odbor in zastopniki raznih društev, katerih član je bil rajnki. V slovo mu je zapel žalostinke rudarski pevski zbor. Naj v miru počiva. Prizadetim naše sožalje! h— Kolesar ga je povozil. V četrtek je neki kolesar iz Trbovelj povozil 7 letnega steklarjevega sinka Slavka Hrupa. Fantek je dobil hude poškodbe. Poslan je bil z reševalnim avtom v celjsko bolnišnico. Naši mladi kolesarji sa po naši ozki ce6ti vse prehitro vozijo. Zato so karambolj na dnevnem redu. Grda razvada, da se vozita kar po dva na enem kolesu, ie zlasti pogosto kriva nesreče. Po drugi strani se pa kolesarji pritožujejo, da so otroci, posebno pri steklarski koloniji, stalno na cesti. Umestno bi bilo, da bj mladina dobila primerno igrišče. Iz Novega mesta n— Državna realna gimnazija v Novem mestu. Sprejemni izpiti za vpis v I. razred bodo 24. in 25. t. m. ob 8. zjutraj. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu Izpitu se bodo vlagale od 20. do 23. t. m. v pisarni ravnateljstva. Prošnji je treba priložiti šolsko izpričevalo in rojstni list. Sprejemali se bodo učenci, rojeni v letih 1924., 1925., 1926. in 1927. Prošnje je treba kol-kovati z 10 din, šolsko izpričevalo (izkaz) pa najmanj s 4 din. Ravnateljstvo. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu ho predvajal danes (v nedeljo) ob 16., 18.30 in 20.30 veličastno ljubavno romanco «Con-dottieri Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol sMetjal Iz Konjic nj— Naši voditelji se nekaj med seboj prepirajo, kdo je kriv- da v torek »ni uspelo.« Gg. Levstik, dr. Macarol in Bratuš so bili sicer silno pridni, toda naš preprosti človek ima včasi finejši čut za dostojnost nego gospoda. Niti pomoč g. Cvikla ter junaka iz oktoberske volilne noči g. Antona Kuka ni zalegla. Kako bi tudi. pravijo, ko je pa oberkomanda v trgovini Valenček popolnoma odpovedala kakor nekdaj Po-tiorek pri Beogradu. Nič drugega ni znala-kakor dajati signale, kaj se naj kliče, pa še to je bilo slabo. Glas, ki je zamolklo prihajal skozi lino nekega bolj postranskega prostora, pravijo, da je bil od gospoda- ki so si nedavno ponoči nekaj koleno potolkli in za drugo službo še niso sposobni — razen za kričanje. Vsi naši voditelji so baje dobili od svoje višje instance 6trog ukpr s pretnjo, da bodo radi popolne nesposobnosti odstavljeni. Mi bi to globoko obžalovali. Iz Ptuja j— Strokovni film. V ponedeljek 14. t m. cb 20. se bo v gledališču predvajal H. del strokovnega filma »O železnicah in njenih tehničnih napravah v Nemčiji«. Iz Gornje Radgone gr— Truplo neznanega moškega so našli te dni pri brodu v Črncih nad Apačami v tako zvanem murskem rokovu. Orožništvo je truplo potegnilo iz vode ter odredilo prevoz v mrtvašnico v Apačah. Truplo je bilo v vodi že dolgo časa. Ker ni kazalo znakov nasilne smrti, je bilo pokopano. Identite ni bilo mogoče ugotoviti. Gre za moškega, starega okrog 35 let Na sebi je imel obleko sivkaste barve. gr— Otrok je v mlaki utonil. Posestnik Rakuša Ivan v Kunovi pri Negovi v Slovenskih goricah ima nedaleč od hiše izkopano kakšen meter globoko jamo za nabiranje deževnice, ki je navadno pokrita z lesenim pokrovom. Te dni pa je nekdo pokrov odnesel vstran, kar je imelo za posledico' da je v mlako padel 2-letni vini-čarski sin Franc Flajsinger iz Kunove, ki 6e je tam igral z drugimi otroki. Deček je utonil. gr— Žrtev pretepa. Vlnotoč Alojza Sem-litscha v Stogovcih v Apački kotlini je bil prejšnjo nedeljo popoldne dobro obiskan, ker se toči tamkaj cenen jabolčnik. Ko je zvečer hotel lastnik že zapreti vinotoč, je prišlo med nekaterimi do medsebojnega prerekanja, ki mu je sledil pretep. 57 let stari Jožef Schwinger, posestnik iz Drob-tincev, je zabodel z nožem v prša 35 let starega Jožefe Schmidta, posestnika iz 2i-bercev in ga nevarno ranil nad srcem v pljuča. Zdravnik dr. Matthey iz Apač je nudil poškodovancu prvo pomoč in odredil prevoz v bolnišnico v avstrijski Radgoni. Tokrat so obračunavali med seboj apački Nemci, ki ob sličnih žalostnih pretepih radi valijo krivdo na tjakaj priseljene prebivalce slovenske narodnosti. R adfi o Nedelja 13. junija Ljubljana 8: Vesel nedeljski po«drav (sekstet balalajk. vmes plošče). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Reproduciran orkestralni koncert. — 9.45; Verskj govor (p. Valerian Učak). — 10.15; Prenos cerkvene glasbe z Viča. — 11-15: Kitara igra (plošče). — 11.30: Otroška ura: Jurček in Jerica, — 12: Koncert Radio orkestra. — 13- Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. —' 13.15: Plošče po željah. — 17: Kmet. ura; Zatjrajmo predameo (inž. Černe Jože), nato tržna poročila. — 17.30; Koncert lahke glasbe in veselih pesmi (g- M. Stant« harmonika). — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50; Slovenska ura: a) Koroške pesmi ({'ošče), b) O koroških Karavankah (dr. Josip Šašel). — 20.30; Pevskj koncert gojencev ge. Pavle Lovšetove. _ 22; Čas. vreme. poročila, spored. — 22.15: Operetna glasba (Radio orkester). Ponedeljek, 14. junija. Ljubljana: 12.00: Pisano polje (ploSče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: čas, spored, obvestila. — 13.15: Uverture (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Kalman: Fortissdmo, operetni potpu-ri (plošče). — 20.10: Zdravstvena ura (dr. A. F. Ferenčak). — 20.30: Prenos iz katedrale v Zagrebu: Koncert Glasbene akademije. — 21.40: Plošče. — 22.00: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert suit (igra Radio orkester). Beograd, 17.20: Lahka glasba. — 19.50: Koncert orkestra. — 18.50: PloSče. — Prenos iz Zagreba. — 21.50: Plošče. — 22.50: Lahka glasba. — Zagreb: 20.00: Orgelski koncert. — 21.40: Pester program, — 22.20: Lahka godba orkestra. — Praga; 19.50: Radijski film. — 20.50: Koncert solistov, zbora in orkestra. — 21.35: Haasova suita »šarlatan«. — 22.20: Finske pesmL — 23.00: Bachove orgelske skladbe. — Varšava: 20 00: Orkestralen ln pevski koncert. — 22.00: Nadaljevanje konceis ta. — DnnaJ: 12.12: Koncert orkestra, -r l«.06s S5vočnl film ta piefl {ploMaft * 17.20: Pevski koncert. — 17.40: žGavrnsee skladbe. — 19.30: Sodobni avstrijski skladatelji. — 20.25: V shajališču umetnikov. 21.25: Nove simfonične skladbe za pihala. — 22.20: Koncert orkestra. — 23.00: Nadaljevanje koncerta. — Berlin: 18.00: Simfonični orkester in plesna kapela, — 19.20: Plošče. — 19.35: Zborovsko petje. — 20.10: Uverture in koračnice (plošče). — 21.00: Lahka glasba. — 22.30: Plesna muzika. — Mlinchen: 19.00: Vesel začetek tedna, — — 21.05: Narodne pesmi od Mtinchena do Turina. — 22.30: Klavirske skladbe. — 23.00: Nočni koncert. — Stuttgart: 19.00: Veliki orkester in solisti. — 20.00: Plošče. 21.15: Alpske pesmi in plesi. — 22.30: Kakor Mtlnchen. — 24.00: Nočni koncert Torek, 15. iunija, Ljubljana. 12.00: Vlrtuozen drobiž (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: čas. spored, obvestila. — 13.15: Vsakemu nekaj (Radio orkester). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 1950: Deset minut zabave. — 20.00 Harmonisti pojo (plošče). — 20.10: O pregledu potrebnih javnih del v dravski banovini (inž. Ladislav Bevc). — 20.30: Glasbeno dramatični večer. Sodelujejo g. Milan Skrbinšek, gdč. Majda Skrbinškova in Radio orkester. — 22.00: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Z rekami po svetu (igra Radio orkester). Beograd, 17.20: Orkestralen koncert. — 18.05: Narodne melodije. — 18.30: Rumun-eke pesmi. — 19.50: Orkestralen koncert. — 20.45: Plošče. — 22.15: Klavirski duetL — Zagreb, 20.00: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga: 19.35: Koncert vojaške godbe. — 20.15: »Amundsenova tragedija«. — 20.55: Koncert Gotovčeve glasbe. — — 22.20: Cerkveno glasba za Časa Karla IV- — Varšava: 19.15: Lahka godba. — — 19.45: Delni prenos Borodinove onere »Knez Igor«. _ 22.40: Lahka glasba s plošč. — Dunaj: 12.00: Koncert orkestra. — 16.15: Ura Schubertove glasbe. — 18.C0: Beethovnov spominski koncert. — 19.40:: Lahka glasba orkestra, in solistov. — 20.15-Mali lntermezzl. — 21.00: Vesela zvočna. Igra. — 22.20: Orkestralen koncert. — 23.00: Nadaljevanje koncerta. — B^rUn: 18.00: Lahka godba orkestra. — 19.20: Plošče. — 20.10: Valčkov večer. — 21.00: Priljubljene melodije s plošč. — 22.35: Lahka godba in ples. — Mtlnchen: 19.00: »Izza zaprtih vrat«. — 21.10: Zvočne slike. — 22.20: Koncert orkestra ln solistov. _ 23.00: Nočni k one. orkestra. Stutigart: 10; Mojstrski godbeniki (plošče). — 20- Pe«+pr glasbeni večer. 21.15: Omiljene operne melodije. — 22.35: Plesni orkester.*— 24.00: Nočni koncert. Naše Gledališče DRAMA Nedelja 13.: Zaprto. Ponedeljek 14.: Cyrano de Bergerse. Red A Torek 15.: Zaprto. Kot sad njo dramsko premi ero pripravljajo Realovo Jn Fernerjevo burko »Tisočak v telomfku«. Glavni moški vlogi igrata gg. Gregorin in Daneš, ker je g. Cesar obolel, Je prevzel njegovo vlogo g. Gregorin. Razen Gregorina in Daneša israla še: gdčna Mileva Boltarjeva glavno žensko vlogo; g. Stupica kmečkega ljubimca, nadalje sodelujejo še sa Rakarieva. Bratina in Pianecki. Dejanje te burke ie zelo zabavno m bo gotovo privabilo mnogo občinstva, ki ljubi vedro zabavo. Režija bo Kreftova. OPERA Nedelja IS.: Zaprto. Ponedeljek 14.: Dramska produkcija dri konserv£ torija Torek 15.: Car' Kalojan. Red K Opera §e mudi ge ves ta teden na svojem uspešnem gostovanju v Trstu in na Reki (glej tozadevna poročila) ter se vrne šele prihodnji teden n~zaj. Kot prva predstava je predvidena opera Car Kalojan od Vladigerova i a sicer za red B. »Kralj Kostduda« Italijanski ljeti pišejo o bivšem abesin-skem dostojanstveniku Bagdeju Gabre ju. ki je v zadnjih tednih s svojimi oboroženoj Tazsajal v provinci Harar. Bagde Gabre, ki so mu podiožniki zavoljo njegove debelosti nataknili ne preveč laskav priimek, je v Abesiniji vodil čudno politiko. Ker neguš ni hotel priznati njegovegi kraljevskega i vora {.imenoval se je »kralja Konduia«). se Je oh začetku vojne z Italijo uprl. da bi korakal s cesarjevimi četami proti Italijanom. Ko _ so Italijan.; potem zasedli njegovo ozemlje, se jim je poklonil, toda pod pogojem, da ga priznajo kot kralja njeirovega ozemlja. Italijani niso bil; nič kaj voljni, da bi pristali na njegov pogoj. Iz maščevanja je začel potem Bagde Gabre z drznimi nastopi pro t; osvajalcem. Oborožil je 3000 mo2, 35 strojnic je imel na razpolago in nekoliko brzostrelnih topov. Kot nekakšna etapa mu je rabila bližnja Angleška Somalija. Nekega dne ga je tudi neguš priznal za rasa. Toda ta čaet je ostala samo na papirju. Italijani so poslali proti njemu svoie Čete ki so pritiskale čedalje huje nanj. Vendar se mn je posrečilo, da ie pobegnil z 200 ' nft smolk* Sun bo ga raz- »JUTROM H BB^s r4*c3eHa, 9. tVT, K31U Mraljestvo mode Moda pikčastih tvoriv Včasih zadostuje, da se ena sama elegantna žena domisli že pozabljene obleke, jo obleče, v njej ugaja... Druge jo posnemajo in v kratkem nastane nova moda, še preden se merodajni modni krogi dodobra zavejo, da je nastala in da morajo z njo računati. Takšnih »spontanih« modnih senzacij se modni umetniki polastijo z največjim veseljem, saj vedo, da jim je že vnaprej zasiguran uspeh. Tako se je naenkrat, sredi sezone tako-rekoč, zopet pojavila moda pikčastih tvori in ni je žene — stare ali mlade — ki je ne bi pozdravila z veseljem. Saj je pikčasti vzorec eden izmed tistih redkih motivov, ki učinkujejo mladostno ljubko, pri vsem tem pa tako diskretno, da more tudi šestdeset let stara gospa nositi pikčasto obleko. Preprosto krojena pikčasta obleka je to- likanj ljubka in nevsiljiva, da jo lahko oblečemo ob vsaki priliki — z bolj elegantnim klobukom, torbico in rokavicami ji damo popoldanski značaj, v zvezi s klobukom iz celega pikeja pa učinkuje dopoldansko-športnega. NAJNOVEJŠE MODNE TKANINE ^ M A NU F A.K TUR A je posebna prednost odvajalnega sredstva Darmol. Vrhu tega deluje milo in i brez bolečin. Zato uživajo odrasli in ofroci radi Darmol Krzno tndi poleti Laskave elegance dolgodlakega krzna so se poslužili mnogi pariški modni saloni za lepe popoldanske plašče in za nekatere, posebno elegantne obleke iz svilenega žoržeta ali krepa. Tako ima obleka na naši skici poldolge raglansko vstavljene rokave, obrobljene z učinkovitim lisičjim krznom. Lepi »redingote« plašč pa je opremljen z dolgim ovratnikom iz lisičje imitacije. Novost so tudi poldolgi kepi, obšiti s precej širokim obrobkom iz dolgodlakega kr^na. Nove so barvne kombinacije letošnjih pikčastih tvoriv: vijolična podlaga z oranžnimi pikami, podlaga lešnikove barve z zelenimi pikami, rumena podlaga s temno modrimi pikami, svetlo modra podlaga 3 črnimi pikami itd. Priljubljene so enobarvne garniture ali pasovi v barvi pik, kar daje dvobarvnemu, pikčastemu tvo-rivu precej kontrastnega povdarka. Tako ima preprosta, modro-črna pikčasta obleka z ravnim sedlom črn pas in dolgo, vodoravno prišito črno pentljo. Obleko širijo spredaj in zadaj po Štiri gube, ki izhajajo že izpod gladkega sedla in ki jih po sredi razdeljuje precej širok, gladek del. Zanimiv je širokokrajni klobuk, ki ima pikčasto oglavje in enobarvne krajevce (1. skica). Kako preprosta in vendar učinkovita je lahko pikčasta obleka, razvidite z naslednje sklice. Obleka Ima po sredi zapet život, ki prehaja pod pasom v dva zaokrožena, obliko velikih žepov posnemajoča dela. Lahno zvončasto, dokaj Široko krilo je gladko (2. skica). In sedaj k ljubljencu letošnje sezone — naokrog nagubanemu krilu na sicer tako preprosti »ehemisier« obleki! Za enostavno linijo pokončnih, spodaj razpuščenih gub je skromni, pikčasti vzorek posebno prikladen. Obleka te vrste ima posebno vrlino vseh dobro krojenih pikčastih oblek: poda se prav tako komaj dorasli deklici, kakor gospe v poznejših letih. Na našem modelu se gube ponavljajo na životu in sicer v obliki kratkega, nagubanega dela nad pasom. Peterokotni izrez in kratki, ohlapni rokavci ustvarjajo iz tega modela zračno obleko, ki jo rade oblečemo tudi v najhujši vročini (3. skica). Mladostno lahko je krojena tudi obleka brez pasu ki ima kratke, raglansko vstavljene in ohlapne rokave in je pri vratu zavezana s pentljo. Obleka ima povišan kroj krila, ki je v zaokroženi obliki všito v život (4. skica). Tudi za lahke, poletne kostume je pikčasto tvorivo kaj prikladno Gladko krilo in ravna, ohlapna jopica sta na našem modelu iz svetlega, temno pikčastega blaga, dočim je preprosta bluza iz pikčastega tvoriva istih barv, le da je tu podlaga temna in pike svetle. Na jopici opazimo zanimive, triogelne žepke, z našitimi, ozkimi progami, ki se končujejo v razhajajoče se konce (5. skica). Za kostumu sorodno, dvodelno obleko lahko uporabimo krilo istega kostuma in ustvarimo tako iz enega oblačila dva različna kosa. život te dvodelne obleke ima majhen, štrleč kazak, pod vratnim izrezom O. Henry: Ventomarne Pravijo, da preživijo potapljajoči se svoje življ nje v enem samem trenutku. V naslednjih vrstah je zapisana zgodba moža, ki je videl v enem samem trenutku začetek, potek in konec svoje ljubezni. Bilo je to v trenutku, ko si je slačil rokavice. Marvel je imel oči uprte v elegantno mizico svojega samskega stanovanja. Na mizici je stala svojevrstna rastlina v rdečem lončku, neke vrste kakteja z dolgimi vejicami, podobnimi lovkam, ki so se zge-nile že pri najrahlejšem dihu vetra. Njegov prijatelj je medtem stal pred bifčjem in ni mu bilo prav, da si je moral sam natakati in tudi sam piti. Biseri na man-šetah pri rokavih so migotali v težkem vzduhu. Medtem, ko i je Marvel odpenjal rokavice, so se pravkar preživele ure obnavljale s strahovito jasnostjo v njegovem spominu. Zdelo se mu je, da še vdihava vonj rož v cerkvi. Odnekod valovi muzika orgel, vmes pa buči petje. In med to se meša šumenje svile ter počasne besede duhovnika. Da, zgodilo se je! Priklenila se je na drugega moža. Zakaj se je to zgodilo? še stotič si je zastavil to vprašanje, obnavljal zgodbo svoje ljubezni, pretresal njeno zgodovino do zadnje podrobnosti in skušal napraviti obračun s seboj zaradi vsega, kar se je zgodilo. Obšel ga je občutek samoveličja in sebičnosti, s katero je nastopal v času, ko je bila ona Se pra» sta. Ampak kdo bi si bil mislil, da se bo vse to tako hitro končalo! — Ko je ona stopala proti oltarju, ga je skoro prevzel občutek radosti in zadoščenja. Bila je tako bleda — menda zato, ker je mislila na nekoga drugega, medtem ko je jemala za moža tistega, ki mu morda ni želela postati žena. Toda ta občutek radosti ga je prav tako hitro minil, kakor se je bil pojavil. Izginil je v trenutku, ko je povzdignila Oči k svojemu ženinu, ki jo je prijel za roko. Tudi k njemu se je nekoč ozrla s takšnim pogledom, in on je dobro vedel, kaj to pomeni. A vendar je prišlo drugače. . . Sporekla si nista nikoli. In vnovič, pač že stotič, so se mu vračali v spomin zadnji dnevi, v katerih se je stvar tako nenadoma zasukala. Vedno je zrla nanj kakor na neko višje bitje, on pa je to dopušča kakor da mu godi. Bilo mu je v neskončno veselje videti, da se čuti pred njim tako neznatno, skromno, otroško in iskreno. O vsem tem je bil prepričan. Vse dobre lastnosti, vse talente je odkrivala na njem. Navdajal jo je z občudovanjem, ki ga je on vsrkaval, občudovanje, ki mu je dobro delo kakor dež pesku v puščavi. Hlastno je potegnil drugo rokavico z roke in se je domislil predzadnjega sestanka. Bilo je tistega večera, ko jo je pozval, naj postane njegova. Ah, bila je lepa, lepša nego kdajkoli! Kako spokojen je bil njen pogled! Dejala mu je: »Stotnik Car-ry mi je pripovedoval, da govorite Španski pa svetel, plisiran vložek, M ga zapnetno z majhno, temno pentljo. Izrez sam ima dva gladka reverja, ki ob straneh zaključujeta vložek (zadnja skica). Zdravniška posvetovalnica A. K. Ljubljana: Z ozirom na dejstvo, da ste v taki meri poraščeni skoro ne pride pri vas vpoštev niti obsevanje z rentgenom. niti elektroliza. Eventuelno bi bilo na mestu mazanje s tkzv. Taky-pomado, s katero boste dosegli vsaj delen uspeh. Končno bi prišlo tu še vpoštev razbarvanje dlak s pomočjo vodikovega prekisa, s katerim sicer dlak ne uničite, pač pa postanejo manj vidne, ker postanejo bele. Kar se tiče obsevanja z rentgenom, se obrnite še na kakega specialista za kožne bolezni, ki razpolaga z izkustvi pri tozadevnih kozmetičnih napakah. Ista: Dvomim, da bi bilo vaše stanje v zvezi s kako boleznijo jajčnikov in se ml zdi verjetneje, da bo iskati vzroka v slabokrvnosti, ali pa je to posledica kake pljučne bolezni. Ista: Svetujem vam, da po možnosti sploh opustite odvajalna sredstva, zato pa uživajte grobo, domačo hrano t. j. črn kruh, zelje, fižol in slično, mesa pa čim manj. Verjetno je tudi ,da je temu, delno tudi vzrok vaše prepričanje, da brez odvajalnih sredstev sploh ne gre kar je pa seveda popolnoma napačno. Možno je končno tudi, da imate abnormalno veliko, debelo črevo, kar se da dokazati s pomočjo rentgena in kar zahteva zopet svojevrstnega zdravljenja. Pojdite ob priliki eventuelno za par dni v bolnišnico . Jana: Ako so opisana znamenja majhna, bi bilo še najbolje, da se izžgejo, ker postanejo na ta način manj vidna. Sicer se pa obrnite na kakega dermatologa, da svetuje še druga, več ali manj učinkovita sredstva. Ista: Mislim, da bi bilo najbolje, če bi opisane mozoljčke iztisnili z iglo, odnosno pinceto. Sredstvo, ki ga omenjate, bo gotovo brez haska. K. I. Lj.: Na podlagi vaScga opisa izključujem vsako rakasto obolenje. Možna pa je tkzv. žilna, odnosno vodna kila. Obiščite o priliki vašega zdravnika, da vas preišče. H. S.: Opisana spolna bolezen se da ugotoviti s posebno preiskavo krvi. Te preiskave vrše higienski zavodi. Skrb: VI ne bolujete na jetrih pač pa vam je začelo popuščati srce. Svetujem vam. da čimbolj miruiete in da vžlvate čim manj slano hrano. Potrebna so vam tudi posebna zdravila, glede katerih se obrnite na bližnjega zdravnika. M. P.: Razumljivo, da nastanejo po tovrstnih operacijah, posebno, ker še niste dosegli gotove dobe, motnje, kot jih opisujete. Kot zdravljenje bi prišli v poštev preparati žlez, ki so vam bile odstranjene in ki bodo pomagali preko teh težav, ki so prehodnega značaja. Omenjeno bi vam celo priporočal in se mi zdi povsem naravno. Nada: O opisani novotvorb: je bilo že zadnjič na splošno govora. 2e zadnjič sem omenil, da pride kot zdravljenje v poštev predvsem operacija in pozneje obsevanje z rentgenom, s katerim imamo pogosto, posebno pri tej vrsti novotvorb, zelo lepe uspehe. Kakšna bo daljnja usoda vašega bolnika je z gotovostjo težko reči. Verjetno je. da utegne operacija in pa naknadno obsevanje podaljšati življenje za več let. — Opisani izrastek na vratu mislim, da ni v zvezi s sedanjo boleznijo. Š A 'p?fn er&fo&a to (/a. Vsakemu ni mogoče iti v kopališče vendar more vsak žrtvovati Din 100.— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! IVERI Veliki bodočnosti je včasih majhna preteklost na poti. Revije so zato pogostoma dekoltirane, ker ljudje gole resnice nočejo slišati, pač pa jo radi gledajo. Prej so imeli platonične ljubezni, danes imamo platonične zakone. Možje se borijo za velike resnice, ženske včasih za majhne laži. Pisci memoarov živijo od svojega spominskega daru. kakor rojen Španec. Tega nisem doslej vedela. čemu mi niste nikoli povedali? Ali je sploh kakšna stvar na svetu, ki je vi ne bi umeli?« Aboten človek, ta Carry! V klubu je izustil Marvel nekoč star kastilski pregovor, ki si ga je bil zapomnil iz nekega potopisa. Tudi stotnik Carry je pretiraval, ko je ocenjeval njegov talent. Toda njeno občudovanje do njega je bilo nepopisno večje. Marvelu je tako laskalo, da ga niti ni zavrnil. . . Dovolil je, da mu je splela venec slave zaradi španščine okrog čela kakor da je res vse, kar si je domišljevala o njem. Kako preplašena in obenem blažena je bila tedaj, ko jI je predlagal, naj postane njegova žena! Prisegel bi bil lahko, da so njene oči odgovorile »Da!«. Toda njena usta so molčala. Dejala je samo: »Jutri vam bom povedala«. On, ki je bil siguren pritrdilnega odgovora, se je zadovoljen poslovil. Naslednji dan je nestrpno pričakoval pisma. Opoldne se je oglasil njen sel. Prinesel je kaktejo v rdečem lončku. Nič pisma, niti ustnega sporočila. Samo ime kakteje je viselo na rastlini. Do pozne noči je čakal pismenega odgovora, ki ni piišel. Zato je ostal napram nji vljuden. Bil je preponosen, da bi ponovil svojo prošnjo za njeno roko. Dva dneva pozneje sta bila skupaj v neki družbi. Pozdravila sta se po družabnih predpisih. Videl je. kako se je ozrla k njemu z zadržanim dihom, vprašujoče, z napeto pozornostjo, On pa je estal do nje Po turnirja ▼ Jaratl Jurata, 6. junija. V drugi polovici turnirja se je položaj le znatneje izpremenil. Nekateri udeleženci so vsled utrujenosti in nervoznosti popustili, drugi so z večjo zdržljivostjo zelo popravili svoja mesti. Med popuščajočimi je bil tudi dr. Tartakovver, ki je po 11. kolu dobil samo še tri partije (z Andersenom, Steinerjem in Apšeneekom), ostalih 7 pa remiziral (z Regedzinskim, Appelom, Naj-dorfom, Jagielskim, Szpirom, Piltzem in Zavvadzkimj. Moral je torej oddati precejšnji del naskoka, ki ga je imel v »rezervi« iz prve polovice ter je bil nekaj časa res že v nevarnosti, da ga Stahlberg dohiti. Z Jagielskim je bil dr. Tartakovver gladko izgubljen. Imel je sicer figuro več, Jagielski pa neubranljiv napad. Tartakovver je ponudil nasprotniku remis in — Jagielski ga je res takoj sprejel! — Stahlberg je v drugi polovici porazil Steinerja, Regedzinskega, Apšeneeka, Jagielskega, Szpira in Zawadzkega, remiziral pa z Appelom, Najdorfom, Piltzem in Wojciechow-skim. Z nekaj več energije je imel možnost napraviti še več. — Približno obdržal je svojo pozicijo Najdorf, ki je premagal Piltza, Zavvadzkega, Wojciechowske-ga, A. Frydmana, Kremerja in Foltysa, remiziral s Stahlbergom, Tartakovverjem in menoj, izgubil pa po smoli s Schachter-jem. — Appelu ni čisto uspelo držati mesta, ki ga je imel po 11. kolu. Jaz sem svoj položaj le še nekoliko popravil. Dobil sem partije z Lovvckim, VViderman-skim, Andersenom ln Appelom, remiziral pa z Gerstenfeldom, H. Friedmanom, Steinerjem, Regedzinskim, Apšeneekom in Najdorfom. Pri tem sem imel še nekoliko smole. Proti Apšeneeku sem dobljeno pozicijo, v kateri sem imel že damo proti trdnjavi in dvema kmetoma, nervozno pokvaril na remis. Z Gerstenfeldom in Steinerjem sem imel v prekinjenih pozicijah v končnicah izglede na zmago, pa sem obe partiji dal remis. da štedim moči. — Pozornost je vzbudil s svojim finishem. A. Steiner. Po 11. kolu je stal na 9. mestu, v 12. in 13. kolu je izgubil, toda iz zadnjih 8 partij je napravil IVi točke! Silno sta proti koncu vsled preutrujenosti popustila Foltys in Gerstenfeld. Foltys je izgubil kar tri partije (s Steinerjem, Andersenom in Najdorfom), Gerstenfeld celo štiri (s Piltzem, Lovvckim, Zawadzkim, in Andersenom.). — Po 15. kolu je moral igro v turnirju prekiniti mojster Ahiles Frya-man iz Lodza, ki je težko živčno obolel. Ostale partije so dobili njegovi nasprotniki brez igre. A. Frydman ni identičen z bolj znanima poljskima mojstroma P. Prydmanom, ki je igral m. dr. tudi na turnirju v Podjebradih in Novem Sadu in H. Friedmanom, ki je zmagal lani na Tre-bitschevem turnirju na Dunaju. Končno stanje v turnirju je bilo: I. dr. Tartakovver 17 (iz 21), n. Stahlberg 16, m. Najdorf 15, IV.-V.-VI. Appel, Pire, in A. Steiner 14, VH.-VI1I. Regedzinski in Szpiro 12%, IX-X. Foltys in Gerstenfeld 12, XI. Wojciechowski 11. Slede: H. Fried-man 10, Andersen 9%, Apšeneek, Kremer, Zavvadzki 9, ing. Piltz 8, Lovvckl 7%, A. Frydman, Schachter 6%, Jagielski 5%, Widermanski Turnir je prinesel zaslužen uspeh velemojstru dr. Tartakowerju, ki je po nekaterih neuspehih zadnjih let, v Jurati zopet enkrat pokazal svojo nekdanjo formo. Zlasti v prvi polovici je igral dobro, podjetno in duhovito. Seveda moramo pri njegovem rezultatu vpoštevati dejstvo, da mu očividno posebno leži nenavadno for-sirani olimpijski tempo igre, v katerem je bil turnir v Jurati Igran. Isto velja tudi za Stahlberga in Najdorfa. Vsi trije so že doslej na olimpiadah igrali navadno vse partije brez počitka, vedno z izvrstnim uspehom. Drugi udeleženci turnirja tega doslej nismo bili vajeni. Stahlberg je istota-ko zasluženo zavzel drugo mesto. Kakor dr. Tartakovver, je tudi on končal turnir brez poraza. Stahlberg je pokazal v nekaterih partijah izredno dobro in lepo igro. Isto velja za Najdorfa, ki ima očividno še velike razvojne možnosti. Po letih je Najdorf približno Fineov in Keresov vrstnik. — Na račun utrujenosti in nervoznosti drugih udeležencev gre v precejšnji meri uspeh Appela in A. Steinerja. Appel je sicer dobil mnogo partij tudi z dobro igro, Steiner pa je spravil proti koncu nekaj točk, ki jih normalno nikakor ne bi mogel dobiti. Foltys mu je s hudo napako dal partijo v remis-poziciji, Andersen je še i :gubil dobljeno pozicijo z njim itd. — Jaz sem z ozirom na tempo igre s svojim rezultatom še kar zadovoljen. Fizično sem težki turnir izdržal ter proti koncu igral celo bolje. Spočetku sem čutil pomanjkanje vaje vsled daljšega presledka v tur-nirski igri. Dobro sta se proti koncu plasirala Regedzinski in Szpiro, oba iz Lodža. Regedzinski je že znan rutiniran mojster, mladi Szpiro pa je pokazal predvsem, da ima dobre živce. Izključno na račun preutrujenosti gresta relativna neuspeha v vljudnostni razdalji. Ravnal se je po njenem obnašanju in je bil na oko hladen in trd. Zdelo pa se mu je, da se je med njima odprl prepad. Kaj je bilo temu krivo? Kaj ji je storil? Prijateljev glas ga Je zbudil iz premišljevanja. »Kaj pa ti je Marvel? Zdi se mi, da ti berem z obraza, kako bi bil moral ti povesti pred oltar današnjo nevesto! Le poglej! Tri tisoč kilometrov vožnje sem napravil po morju s tovorno ladjo, da sem prišel iz Južne Amerike na poroko svoje sestre. In kaj sem doživel? Sestra je postala žena tujega moža. . . Na tvoje zdravje, Marvel!« »Hvala, ne bom pil«, Je dejal Marvel. Nato pa je pristavil: »Ta konjak je zanič! Povabim te na svojo hiacendo. Tam boš lahko videl nekaj, kar tihotapijo k nam! Vidiš, to je vredno vožnje čez morje!« Marvelov prijatelj se je približal k mizici in je rekel: »Kaj pa je to? Kje si dobil to kaktejo?« »Prejel sem jo v dar. Ali jo poznaš?« »Da ne bi je poznal' Pri nas na jugu jih rase na tisoče. Ampak počakaj! Tukaj Je privezan listek. Ali znaš španski, Marvel?« »Ne znam!« je odvrnil Marvel. »Mar Je na tem listku zapisana kakšna španska beseda?« »Seveda je!, je rekel prijatelj. Pri nas v Južni Ameriki ljudje pripovedujejo, da si vejice te rastline šepetajo med seboj skrivnosti ljubezni. Zato imenujejo te vr ste kaktejo ventomarme. Po naše pove- dap©; Ertsll Ja sami mtU^ Mjh ta OenrtcnMte. Slcsr j« izmed poljskih mojstrov Gerstenfeld gotovo največji talent. Zanimiv kombinacij-ski igralec je tudi Wojciechowski, prvak Poznanja. Nekakšen specialist za elegantne partije je Kremer. Skoro V vsaki partiji je žrtvoval kakšno figuro ter ima menda izglede najmanj na eno lepotno nagrado. Malo slabše nego običajno Je igral H. Friedman. V splošnem so se poljski mojstri napram inozemcem izvrstno uveljavili. Ma-lokatera država v Evropi lahko danes po« stavi tako močno moštvo mojstrov kakor Poljska. Zanimanje za šah na Poljskem tudi stalno narašča in je napredek Šahovskega življenja zasiguran. Za prihodnja leto sta že na programu dva večja mednarodna turnirja: v Lodžu in ponovno S Jurati. Turnir v Jurati je odlično organtedral la brezhibno vodil znani poljski mojster Przepiorka. Udeleženci turnirja so MM do« ležni lepega gostoljubja. Svojo reklamni® nalogo za Jurato je turnir dobro apravfl. Kmalu sicer Jurata že ne bo več rabila ta* ke reklame. V kratkem se otvori tam vrsta novih modernih hotelov ter Se nekaj važnejšega — igralnica z ruleto, konkurenco bližnjemu Zoppotu na gdanskem ozemlju. V nekaj nadaljnjih letih, pravijo, bo Jurato, ki je šele prav tremi leti začela nastajati iz nič, največje in najele-gantnejše poljske letovišče. Veliki mednarodni turnir, ki se začn« dne 16. t. m. v letskem kopališču Kemeri, bo imel sledeče udeležence: dr. Aljehin, Flohr, Fine, Keres, Reshevsky, Stahlberg1, dr. Tartakovver, A. Steiner, Landau, Kolta-novvski, Mikenas, Winter, Petrov, Apšeneek, Feigin in Krumin. V zadnjem trenutku sem bil vabljen tudi jaz, povabila pa nisem utegnil sprejeti. Na analitičnem turnirju z Dčryjevo rianto na Dunaju je zmagal Keres s 4H točkami iz 6. Drugi je bil dr. Weil a 3%, tretji prof. Becker s 3, zadnji Podhorzer z 1 točko. • Dvokrožna meddržavna tekma med Anglijo in Holandsko, ki se je vršila o Binko-štih v Amsterdamu, je končala z zmago Holandske 10% :9%. Prvi dan so vodili Angleži s 5%:4%. Odločil je mateh svetovni prvak dr. Euwe, ki je na prvi deski porazil Winterja 2:0. Na drugi deski je Thomas porazil Landaua 1%:%. • V nemškem kopališču Elster je bil pravkar končan manjši mednarodni turnir. Končno stanje je: I.-n. Bogoljubov in Rell-stab po 7 iz 9, m. Michel 6, IV. Richter 5%, V. Pelikan V; slede S&misch 4%, Blu-mich 4, Polzer 3, Grosser 2, Ulrich 1. — Bogoljubov je v prvem kolu izgubil proti Pelikanu, pa se je temeljito popravil in v zadnjem kolu dohitel Rellstaba- — Pod pričakovanjem se je plasiral češki mojster Pelikan. Slabo je odrezal graški prvak Polzer. * Na Semmerlngu je od 6. t. m. v teku re-vanžni mateh med Eliskasesom in Spiel-mannom za avstrijsko prvenstvo. Po 4. partiji vodi Eliskases z Prvo par- tijo je Eliskases dobil, ostale trd so bile remis. V eni partiji je poskusil Spielman celo kraljevi gambit in bi bil skoro zmagal! Vas,fa Pire. MEDICINSKI IZREKI Najprvo je potrebno, da pozna kirurg naravne razmere, po?ebno anatomijo. Brez nje ne opraviš v kirurgiji ničesar. — Guy Vedno imej izkušnjo pred očmi, da jedi. ki ne teknejo, češče nego druge povzroča*-jo prebavne motnje. To je izkustveni zakon, ki ga v ostalem ne smemo obračati, že marsikateri oslabljeni rekonvalescemt si je s slastnimi grižljaj'i temeljito pokvaril želodec! — Immermann. Kdor malo jč, dobro živt— C omaro, de C h a u 11 a c. IZ NEKE KNJI2NICE Prosim, dajte mi najnovejše Jurčičevo delo. Dajte ml nekaj Cankarjevega ali An-drejčkovega Jožeta. Nimate novega romana Tolstega »Ana Karenine«? Videl sem ga namreč v kinu in je bil strašno lep. Kaj se vam zdi boljše: »Lovci na mikrobe« od Kruifa ali Wellsova »Zgodovina našega sveta«? Hočem imeti kakšen socialni roman, toda brez tendence. Dajte mi napet kriminalni roman, toda brez umora, ker drugače ne morem zaspati. Dajte mi »Vojno in mir«, toda v žepnem formatu, ker jo vzamem s seboj na potovanje. ZA SMEH IN KRATEK CAS »Gospod,« je dejal ženitveni posredovalec, »vaša bodoča je v sosedni sobi. Oglejte si jo neopazno, a mislite na to> da ima milijon.« Gospod je stopil v sosedno sobo. Trenutek pozneje se je vrnil, »škoda za lepi milijon,« je dejal in odšeL • »Torej priznavate, da ste naSli Hstaico s sto dinarji? Zakaj je niste oddali?« — »Bilo je že pozno zvečer, gospod sodnik« — »Pa naslednje jutro?« — Takrat ni bilo v njej že ničesar več!« »Dragi sin, sedaj si že velik. Pomagati moraš malo svojemu staremu očetu.« — »Rad, oče. Pa kaj naj napravim?« — »Plačaj zadnji obrok za svoj otroški voziček!« • »Verjamete v ljubezen na prvi pogled, gospod dpjetor?« — »Ne, na noben način, gospodična!« — »To ne škoduje, saj s« vidiva jutri zopet.« čuvajte Jugoslavijo S »JUTRU« St T35 tO IX tri roc*« Filmani bliski Raziskovanje skrivnosti ozračnih pojavov — Svetlobni žarki od zemlje proti nebu Med tem ko besnijo nad Evropo in Severno Ameriko prve poletne nevihte, je nastala v Južni Afriki doba nekakšnega zatišja, kar se tiče mogočnih električnih pojavov, ki se odigravajo nad tistim ozemljem leto in dan. To dobo zatišja, ki si je pa nikakor ne smemo predstavljati brez vseh neviht, bodo tam porabili za to, da proučijo znanstveno gradivo o nevihtah, ki so ga nabrali po vsej Južni Afriki v zadnjem letu. Med drugim je znanstvenikom uspelo, da so posneli na film razne nevihte in s pomočjo teh filmov upajo, da se bodo skrivnostim teh ozračnih pojavov približali še bolj nego doslej. Resnica je namreč, da se bavi znanost že od Franklinovih časov s tem, da bi spre- električnih sprožitvah, toda navzlic temu vemo danes o blisku in pravih vzrokih neviht skoraj še prav tako malo kakor tedaj. Ugotovili pa so vsaj to, da sledijo po bliskih spremembe v električnih poljih, da so mogoči nihaji med sto in milijardo voltov in da so tu bržkone pravi vzroki za veličastne električne sprožitve na nebu. Tudi trajanje bliskov so z modernimi merilnimi aparati določili zelo natančno. Gre za čase med dvema in desetimi mikrosekundami, tisočinkami sekunde. Presenečenje pa je prišlo v popolnoma drugem pogledu. Ljudje so vedno menili, da se sprožijo bliski iz oblakov, da treskajo v zemljo ali gledala pravo naravo bliskov in dognala J pa se vsaj skušajo sprožiti tja. Toda skrb- dejanske zveze pri takšnih ni brzi filmski posnetki so pokazali, da steče najprvo zelo slaboten žarek svetlobe od zemlje proti oblaku, šele nato se zgodi sprožitev svetlega žarka iz oblaka vzdolž tistega tenkega žarka proti zemlji. Vse to se dogaja v najkrajših odlomkih sekunde in na takšen način, da dejanskega stanja ne opazimo s prostim očesom, fotografija, ki je odkrila že toliko čudnih dejstev, pa se ne da premotiti. Na južnoafriških tleh so v preteklem letu s pomočjo posebnih registrirnih balonov opazovali tudi električne razmere nad nevihtnimi plastmi in pod njimi Iz gradiva, ki so ga s tem nabrali, upajo dobiti odgovor na marsikatera vprašania, k, so glede razburljivih svetlobnih pojavov med nebom in zemljo do danes še nerazčiščena, čiščena. ogljfvosti V 60. Starost sama na sebi še ni bolezen Na zadnjem zasedanju madžarskih zdrav ndkov v Budimpešti so obravnavali pred vsem vprašanje staranja. Prof. Aleksander Koranyi je dejal, da se je splošna življenjska doba v zadnjih desetletjih od 40 let povečala na 60 let. Razvoj in po drugi .staranje organov in sposobnosti ne gresta sporedno, kar ima za. posledico, da se osebnost s časom spreminja. To spreminjanje je v bližini viška tako počasno, da zbuja vtis ustaljenosti. Višek zmoglivosti dosega človek v splošnem ob šestdesetem letu. šele tedaj se prične pravo padanje, staranje. Koranyi je zavračal zelo razširjeno zmotno nazi-ranje, da potrebujejo stari ljudje manj spanja nego mladi, število ur, ki jih stari JJudje prespijo je celo večje, samo da so drugače razdeljene nego pri mlajših lju. deh. Tudi medicinski statistik Th. Szell Je dejal, da smatra statistika za stare tiste ljudi, ki so dosegli 60. leto. Medicina pa nasprotno izjavlja, da starost ni zvezana z določeno letnico. Razmerno število je v zapadni Evropi višje, na vzhodu in jugovzhodu pa nižje. Z napredovanjem svoje kulture dosegajo ljudje višjo starost, kar ima za posledico, da postaja družbeni ustroj čedalje senilnejši. če pojde tako dalje, bo L 2000. dvajset odstotkov ljudi starih nad 60 let. Prof. Samogyi je govoril o starosti z zrelišča nevrologov. Naziranje, da je starost sama bolezen, je zmotna. Zdrava starost seveda ne more biti noibena bolezen in sama zase ne more povzročiti nobenega duševnega ali živčnega obolenja, če nazaduje živčni sistem skladno z drugimi organi, tedaj doživljamo nemoteno, harmonično staranje. Konec »Eirea« Okroglo štirideset let je predstavljal ^Rire« pred svetom panški humor. Neizčrpna je bila mnogovrstnost njegovih tem in najboljši francoski humoristi z besedo, čopičem in ogljem so bili njegovi sodelavci. Tega humorističnega žurnala si skoraj ni mogoče odmisliti od življenja Francije, posebno predvojne in vsak zgodovinar tretje republike ve dobro, da najde v njegovih številkah preobilico snovi, ki ni nič manj važna od gradiva po zaprašenih arhivih. A sedaj je ta list umrl in njegova smrt je več nego lokalen pariški dogodek. Pravijo, da je ta smrt značilna tudi za dekadenco francoske karikature, zdi se, da je izginil z njim dobrodušni, vse umevajoči in odpuščajoči smeh, ki je veljal še pred tremi desetletji za značilnost političnega boja v Franciji. Ptice na Severnem tečaju Kakor poročajo hi Moskve, je eksfpedicija na Severnem tečaja opazila živa bitja v teh krajih. Tako so ia taborišča že večkrat opazovali črao-bele ptice, ki imjo svoja bivalidča očitno v bMžtni tečaja. Ledna plešča, na kateri so postavili taborišče, plava v ostalem še vedno stran od tečaja in je od njega oddaljena že nad 60 milj. Plinska maska za Nemce V nekem govoru je general Goerjng naznanil, da bo v Nemčiji v kratkem v milijonih izvodov razdelil plinsko masko, ki bo ščitila ljudi pred vsemi vrstami strupenih plinov. To ljudsko masko, kj so jo doslej skrivali, &o izdelali že v neštetih primerkih. Goering je v svojem govoru med drugim še dejal, da bi bilo prepozno iskati zaščitnih ukrepov šele tedaj, ko bi se zračnj napadi že dogajali. Samo če bo vsa zračna obramba in zaščita pripravljena do potankost; že v naprej, ne bo nobene države na svetu, k; bj mogla Nemčijo prisiliti na kolena. Spomnil se je ob tej prjljki tudi zadnjih dogodkov v Španiji in je dejal, da Nemčije ne more nihče več žaljtj brez kazni. Kdor tega še ni umel. tega so poučili zadnjj dogodki. Kjer je tekla nemška krj, tam ni mogoče več popraviti e črnilom, temveč mora 6pet teči kri. Torbica s hermetičnim zapiralom za dojenčke, ki naj ščiti otroke pred strupenimi plini v bodoči vojni. Torbica Ima tudi aparat za kisik Globočina polarnega morja Po eni zadnjih vesti je bila plavajoča sovjetska polarna postaja nazadnje na širini 88 stopinj 54 minut in zapadni dolžini 20 stopinj. Prva meritev morske globine ob severnem tečaju je pokazala 4290 m. Poroka z mrtvo žensko Ponesrečen trebuhljačev trik v Anatoliji V Bigi v vzhodni Anatoliji je prišel te dni mlad, priseljen Italijan na poročni urad in je prosil uradnika, da bi mu sledil in ga poročil z neko bolno. 60letno damo. Ker je bilo znano po vsem mestu, da je komaj 301etni Italijan živel v hiši te dame in je bil nje prijatelj, ni videl uradnik nobenega vzroka, da bi ne šel z njim. Nevesta ie ležala v postelji, glava ji je bj- Morska kača je spet aktualna nn Severnem tečaju Nova vremenoslovna postaja je samo prednja postojanka za tisoče ruskih delavcev V intervjuvu z nekim zastopnikom United Press je ruski veleposlanik v VVashing-tonu Aleksander Trojanovski izjavil, da je nova sovjetska postaja na Severnem tečaju samo prednja postojanka tisočev ruskih delavcev, ki bodo iskali novih bogastev in zračnih ter pomorskih zvez med Evropo in Ameriko. »Arktida ni predmet za raziskave po nekaterih fanatikih«, je dejal Trojanovski, »temveč je cilj mogočne organizacije. Letos bo kakšnih eto odprav in znanstvenih skupin proučevalo v Arktidi vreme, morje in zračne poti ter naravna bogastva teh krajev. Znanstveniki menijo, da bo vodila najkrajša zračna zveza med Evropo in Ameriko v bodočnosti preko Arktide in Severnega tečaja. Razen tega pa obstoji tu še velika možnost pomorske zveze med Evropo in vzhodnoazijskimi lukami, in sicer vzdolž severne obale Sibirije. Rusija ima posebno organizacijo, ki JI je naloga proučevati ves severni del Unije in dvigniti tamkajšnje naravne zaklade. Ta organizacija je med drugim n. pr. odkrila, da so v Pehorskem ozemlju velike množine raznih vrst premoga. Tam sta ZA POMLAD NOVA OBLEKA — NOV PLAŠČ l Lepo sortirano zalogo blaga vam nudi tvrdka DRAGO S CHWAB LJUBLJANA, Aleksandrova O. Št. 7 V zalogi tudi izgotovljena oblačila ali pa se na željo izgotove tudi po meri. NajudobnejSe kolo tudi dve aktivni petrolejski ležišči, a razen tega so odkrili zlato, svinec, baker in druge rudnine. Doslej je Rusija v arktičnem pasu postavila 52 postaj z radiom, vremeno slovnimi in drugimi znanstvenimi laboratoriji.« . »Mislim.« je nadaljeval Trojanovski, »da bo Severni tečaj v ne preveč oddaljeni bodočnosti ena izmed najvažnejših postaj za zračno zvezo med Evropo in Ameriko. Vsekako upamo, da bomo uredili redno zvezo s tem tečajem. Zadnji poskus našega letalca Levanevskega, da bi preletel Sever, tečaj, ni uspel, toda še letos in če ne, pa prihodnje leto, se bo ta poskus ponovil. S pomočjo moderne tehnike bomo spremenili Severni tečaj v stalno postajo za blaginjo človeštva«- Točno plačil) »Jutra« naročnino Varni svojcem zavarovalnino Izmislili so si jo v Južnokalifornijskih Benetkah, kjer jo mlade kopalke prav pogumno izzivajo Na neki razstavi bicikljev v Londonu so nedavno razkazovali ta-le model dvokolesa, ki omogoča vozaču, da poganja pedale v napol ležečem položaju brez velikega truda igralke Drame ljubezni okrog Jeane Harlovv - Stvari, za katere je izvedel svet šele po smrti filmske zvezdnice Tragična ln nenadna smrt ameriške filmske igralke Jean Harlovv je zbudila med njenimi neštevilndmi častilci globoko sočutje. Ta nenadna smrt je obnovila obenem spomin na senzacionalno kriminalno afero, ki ae je plela okrog nje in držala dolge mesece v napetosti ameriško javnost. Trikrat se je Jean Harlow poročila in trikrat ss Je dala ločiti. 2e iz tega je razvidno, da to niso bili enostavni zakoni s tiho srečo in družinskim mirom. Njene zakonske zveze so bile dramatična medigre r življenja nenavadne ženske, prave filmske drame ki resničnosti. Ko Je stala prvič pred ločitvenim sodnikom, Ji Je bilo 17 let. V tem času je imela svojo prvo ulogo v filmu. Bdla je to čisto majhna epizoda, ki bi Jo morala igrati in prav tako skromna je bila gaža, ki jo je zanjo prejela: reci in piši pet dolarjev. Prwr kmalu pa so začele njene uloge postajati večje in ž njimi filmski honorarji, ki so se kmalu spremenili v pravljične, mnogofitevilčne vsote. Svojo prvo veliko ulogo Je igrala v filmu »Rdečelasl demon«. Pri snemanju tega filma se je seznanila z režiserjem in producentom Paulom Ber-nom, ki se je na mestu zaljubil v živo, vitko mladenko in se dal z njo po kratkem času poročiti. Tej ljubezni ni bil usojen običajni fflmskl happy en d. Nekega Jutra so našli Berna v kopalnici ustreljenega. Imel je rano v levih sencih. Na tleh so našli listek, na katerega je bil sam, očitno v veliki naglici zapisal besede: »To je edina pot, da popravim spet strašno krivico«. _ Seveda je ta tragični dogodek zbudil velikansko pozornost, saj je imel Bern eno izmed tistih čudOTitlh karier za seboj, kakršna so mogoče samo v Ameriki. Nekoliko dni pozneje so odprli njegovo oporoko. V njej niso našli rešitve za skrivnost njegove nenadne smrti, nasprotno skrivnost je postala po tej oporoki še temnejša. Bern je vse svoje imetje ostavil namreč — svoji ženi Dorothy Milletteovi. Njegovi prijatelji se spominjajo te v oporoki omenjene ženske kot lepega plavolaaega dekleta, s katerim je imel Bern razmerje pred svojo poroko z Jean Harlow. Oblasti so se spravile takoj na delo, da bi to Dorothy Millet-te našle. SIcer so bili ogledniki trupla izjavili, da je Bern izvršil samomor, in sicer v napadu duševne zmedenosti, toda čim bolj je napredovala preiskava, tem bolj so se zgoščale govorice, da mož ni umrl po svoji roki, temveč da je postal žrtev tuje roke. V strogo preiskavo so zapleli v splošno začudenje tudi Jean Harlow. ki je bila po smrti moža doživela živčni zlom. Umetnica je morala stopiti pred sodnike, a tudi njena izpoved ni mogla razčistiti skrivnosti. Gotovo je bilo na zadnje le to, da ni imela s trageddjo nobenega opravka. Kratek čas nato pa se je skrivnost Paula Berna odgrnila na senzacionalen način. Režiser je bil Že enkrat prej poročen — in se ni dal ločiti. Njegova prva žena, baš tista Dorothy Mil-lette, mu Je po njegovi poroki z Jean Har-low grozila s škandalom. Ovaditi ga je hotela zavoljo bigamije. Paul Bern je spoznal da Je prišel konec njegove kariere. Skušal Je svojo prvo ženo potolažiti z velikimi vsotami, ki jih je za svoj molk brez nadaljnjega sprejemala, toda potem ga je še bolj izsiljevala in končno ni našel nobene druge rešitve več, nego da se je iznebil življenja. Tudi tretji zakon Jean Hariow se Je končal po kratkem času z nenadno smrtjo moža. Takšne stvari so utemeljile nje sloves demonske žene. plavolasega »vampa«, ki spravlja može v mladih letih v smrt. Sedaj Jim je žena sama sledila v mladih letih. Poročajo, da se Je nje pogreb Izvršil v vsej tišini. V mrtvašnici Je ležala na odru oblečena v preprosto belo obleko. Stotine radovednežev so oblegale zgradbo smrti, toda razen njenih sorodnikov in najožjih prijateljev ni imel nihče dostopa. Nje zadnji film »Saratoga« Je skoraj končan. Prizori, ki še manjkajo, se bodo dali brez nadaljnjega uvrstiti v celoto. Nje partner je bil, kakor v številnih drugih filmih fiark Gable. Njero zapuščino cenijo na milijon dolarjev, k? "rina^eio samo nieni materi. Poknnali so io na istem pokopališču, kjer le^f slavni filmski igralec Rodolfo Va-lentino. Pogreba so se udeležili samo njeni sorodniki in najožji prijatelji. la globoko med blazinami in v sobi te gorela le slabotna, zastrta luč. Poročni uradnik je začel s ceremonijo, ko je na svoje vprašanje, ali se hoče bolnica poročit; z ■Italijanom, prejel odgovor >da<. Glas se mu je zdel sicer malo čuden, pa o stvarj ni dalje premišljal. Ker je bila dama preslaba, da bi se po ceremoniji podpisala na poročno listino, ie vodil mladi mož njeno ro ko za podpis. Stvar je bila videt; v redu. Toda ko je Italijan še istega večera sporočil smrt svoje žene, se je policiji zadava videla vendarle malo sumljiva. Truplo so pregledali in ugotovili so, da je bila stara dama mrtva že najmanj dva dni. Italijan ee tej ugotovitvi ni dolgo upiral. Kmalu ie moral priznati, da ee je hotel z inece-njran oporoko polastiti imetja pokofnice. Ker je prej nastopal v cirkusih kot trebuh-ljač, je lahko izvedel originalno sleparijo. Izkazalo se je, da je dama umrla vsaj naravne smrti, da torej ni šlo za umor. Na vsak način pa bo imel Italijan zavoljo goljufanja oblasti precej časa priliko, v samoti premišljevati, ali je bilo vredno, da je uporabil svoje trebuhljaike sposobnosti sa poročno sleparijo. mi lo, teo domače, Lubjanka<, kliče spre-vodnica, Žid pa nezadovoljen: »Klicati morate: TJllca Urickega, prej Lubjahka!« — Na naslednji postaji zakljče eprevodnical >Gledališki trg!« Žid zopet dostavlja: »Trg Sverdlova, prej Gledališki«. Sprevodni ca ee niti najmanj ne meni za židove opazke. Ko pa ta Izstopi, ga vljudno pozdravi: »Do svldanja, tovariš jevrej, prej Žid!« VSAK DAN ENA >Ta Alfred je nesramen fante! Povabi 1i mene v svoje samsko stanovanje s pretvezo, dn, mj bo razkazal svojo zbirko znamk .. .< »In potem je pokazal svoje predrznosti, kajne?« »Vidiš, to je ravno tisto, da tega ni pokazal!« (»OUagodc) VJUTR75« Si 135 13 B. VT. m.' CENE MALIM OGLASOM F* SO par m besedo, Dtn JL— davka aa nak oglas ta trikratna pristojbino Dda i— sa Šifro aH dajanja aartumv plačaj« «oi» Id Mafa ■inžb. NajmanjSl snesek a» —fcmfaia objav® igfai Dta Dopisi te ienttve ae smačunaja po Din 2*— aa vsako besedo, Din S*— davita aa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S« aa ŠStso ali dajanja naslovov. Na^nonpt snesek aa enkratno objavo oglasa Dia 90^-* Vsi ostali oglasi ae sarafonajo po Dtat L— sa besedo, Din 8-— davka aa vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn &— m Bfro afi dajanja Baslovov. NaJmanJH Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki La, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« 9 . odgovor, priložit« > y je plačati pri predaji __,_vpoalati v pismo obenem s naročilom, ali pa po poitni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer •o zaračuna k sgoraj navedenim pristojbinam Se manipulaeijaka pristojbina Din 5.—. Stol narodi« ia vprašanja, tfčoča te mafffi oglasov, |o naslavljati na t Oglasni oddclcfc filtra", LfnMjatm, i l>iiu jato« S Din M »lir« ili lajanj« oa«icrv» 3 vm. K a j man;M znaaak 17 Dia. Letoviščarjem t><3 priporoča »Goeilljia Tavčar«, Poljane nad fenol j o Loko. Celodnevna oekrba 30 Din s stanovanjem vred. 13651-38 2 osebi sprejmem na letovanje v lepem letoviščarskem kraju. Primemo za zakonski par ali dve gospodični. Cena Je nizka Naslov v vseh posloval. Jutra. 13653-23 Dekliški počitniški dom ob jezeru Unterach am Attersee, Salzkammergut (Solno-graško) lasten dom z ekonomijo, v®al1 šport, počltnikši Jezikovni tečaji glasba, poset »Salz burger Festspiele«. Dom najbolj priporočenega, oblastveno dovoljenega dunajskega pensionaia C. v. Kastaly Wlen (v centru, VIII. Langegas-ee 65.) — Vsi šolski tipi 14236-38 Pension Ozvald Žirovnica, iudi cenjenim gostom ia letovišče krasne in Siate sobe, prvovrstno kuhinjo po imernih cenah, [stotam «« dobi tudi opremljeno stanovanje dveh »ob r kuhinjo. Za cenjeni obisk te priporoča R. Ozvald. 145M-S8 2 osebi sprejmem na letovanje t lepem letoviščarskem kraju. Primerno za zakonski par ali dve gospodični. Cena Je nizka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13653-38 Otroško letovanje nudi Hotel Primorje, Krilo pri Splitu. Skrbno nadzorstvo, posebna plaža teč-ca hrana. 3 tedne Din 550 14468-38 Letoviščarjem se priporoča z celodnev no oskrbo in stanovanjem za 30 Din. gostilna Vinko Demšar 2iri. 14398-33 Krasno letovišče V Preddvoru, 480 m nad - .orjem. ob vznožju Karavank se oddajo v lepem, krasno ležečem gradiču ln vili čiste sobe z izvrstno hrano. Vodovod, elektrika, kopalnica, kopn-.išče na prostem. Poleg gradu in tile so krasni gozdni parki. Zelo zdravo podnebje tn mir. Nalezljivo bolnih se Fploh ne sprejme. — Informacije daje penzlon SLANC, Preddvor nad Kranjem. 4001-38 Omiljeno kopališko mesto Njivice na otoku Krtu — Jugoslavija. — Prometna zveza Sušak — Njivice. »Vila Mira« Pension Din 45 — 50. 14300-38 Pension »Begunjščica« Begunje pri Bledu, Slovenija. Sobe s tekočo vodo, moderno opremi Je ne, kopalnica. Hrana prvorstna. Benzion 40 do 50 Din. Zahtevajte prospekte. 14240-38 Najidealnejše morsko kopališče v Dalmacija nudi hotel Primorje Krilo Jesenice pri Splitu. Cena nizka, kopališče gostom brezplačno. — Zahtevajte prospekte. 14119-38 1 Dia. lave* 0 Din ta 5ifr» aH dajanj« oaflffr« i Dia. Najmanj® f? Din HALO! Kdor »s hoče poceni zabavati, mora iti na veselo domačo tabavo k Štajercu na Fužine, kjer se tožijo iobra dolenjska in štajerska vina. Za obilen obisk se priporoča Anica. 144100-18 Gostilna Kolezija novo otvorjen a v Hribarjevem gaju, kjer bo dobra zabava, prvovrstna vina in jedila. Za obilen obisk se priporoča Fani Lesjak. 14404-18 Službo dobi. imed» 1 Dto 4»r«k a Dto a šifr« *B lajanj« aaalora 1 Dia. Najmanjši caeaek H Dia. Kontoristinjo z znanjem nemške stenografije, izključno le ta srbohrvaški jezik, išče za takojšnji nastop Unio, dražba z o. z., Maribor. 14341-1 Samostojno šiviljo spretno, sprejme takoj J. Wanek, Sv. Petra e. 9. 14116-1 Iščemo gospoda ki bi v svojem bivališču z večjo okolico hotel ustanoviti oddaj ali-šče (podružnico). Kot stranski ali glavni poklic! NI nlkaJs zastopnik. ki se mora truditi Nikaka trgovina! Nič potovanja! Za mesto in deželo! Lahko reelno delovanje. Dotičnik posluje pod vodstvom direkcije! Mesečni zaslužek 5.000 Din to v®5' Obširna poj as. v vsakem Jeziku: Hupotrerk Celovec Avstrija. 13707-1 G. Th. Rothman: In ŠIL0NOSKA Nove pustolovščine 21 Zakaj v trenutku, ko se približam mizi, stoji tam gospod notar Mišiškric. Prišel si je ogledat darila, saj jih je vsa sam plačal. Venomer se oziraje, ali mi Sirojed še ni za petami, zdrčim proti mizi, in ... Nemški korespondent perfekten, &am*.uj«n, mlajša mo8, dobi aameščenje. Predstavi}* aaj M »sebno samo prvovrstn reflektanti iS. Junija popeldne ali 14. junija dopoldn« t hotelu UNION. Zglasitt M je pri portirjn. 14106-1 Zobotehnika zmožnega samostojno vsega dela v zlatn !n kavčuku, sprejmem. Predstaviti »e Bevo Joško, d ep ti s t, LJubljana, Gosposvetska c. 4. 14506-1 Natakarico katera bi pomagala v prostem času v kuhinji in šivanju sprejmem. Kavcija potrebna. Pon. na oglasni odd. Jutra pod »Poštena to marljiva«. 14164-1 Dobra kuharica srednjih let dobi službo r mali trgovski hiši na deželi. Pogoj zanesljiva in poštena. Nasloviti je na podružnico Jutra v Celiu pod »Dobra plača«. 14508-1 Postrežnico za pospravljanje sob tako) sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 14515-1 Prodajalka z večletno prakso v m»nu-fakturi, galanteriji in špe-ceriji, želi spremeniti mesto, najraje bi dobila v Liubljani ali okolici. Ve-?či nemškega in srb©hrvatskega ierka ter strojepisja. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva in zmožna«. 14515-1 Pletiljo in učenko sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 14509-1 Zanesljivo blagajničarko obenem popolno korespon-dentko, ki je vešča slovenskega, srbohrvaškega, nemškega jezika in ki tudi dobro stenografira, sprejmem za veletrgovino v Ljubljani. Ponudbe 2 navedbo predizobrazbe, kakor tudi prejšnjih služb in zahtevkov, ter priloge fotografije je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moč, veletrgovina«. 14465-1 Pisarniško žensko moč iščemo za dobo 2 mesecev za Dalmacijo, za hrvatsko to nemško korespondenco. Ponudijo naj se one, katere bi pomagale po potrebi pri gospodinjstvu. Takojšen r sstop. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14545-1 Postrežnico iščem, snažno to pošteno, ki zna tudi kuhati. Na/slov v vseh poslovalnicah Jutra. 14538-1 Praktikantko astrama učenko za v kuhinjo, e hrano to stanovanjem sprejme men-za Kolodvorska 8. 14310-1 Brivskega pomočnika mladega, takoj sprejmem. Stanko Podbev šek, Dev. M. v Polju. 14258 1 Prodajalko dobro lzvežbano takoj sprejmem. Ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Dobra moč«. 14329-1 Frizerko katera dela tudi moško stroko, sprejmem takoj ali po dogovoru. Pon. na oglasni oddel. Jutra pod šifro »Katera govori nemško«. 14447 1 Fotografskega pomočnika(co) prvovrstnega retušerja negativov in pozitivov, iščem takoj, za stalno. Ponudbe na L. Kleser, Maribor, Vetrinjska ul. 30. 14333-1 Sobarico spretno, redoljubno, za 1. julij, Iščem. Želim ponudbe s prepisi spričeval. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14334-1 Kuharico - gospodinjo marljivo, varčno, redoljubno sprejmem s 1. julijem. Zelir.i oonudbe s prepisi spričeval. Nar slov v vseh poslovalnicah Jutra. 14335-1 Modistka simpatična to spretna, ki bi vodila salon — sprejmem ali prodam salon. Ponudbe a prepisi spričeval na podružnico Jutra v Mariboru pod »Neoporečen značaj«. 14338-1 Natakarico zmožno slovenščine to nemščine, sprejmem takoj. Svetel, Gaberje, Celja. 14583-1 šiviljo na dom sprejmem. Nasl. v vsejj poslovalnicah Jutra. 14576-1 Mizarskega pomočnika za Itoo pohištvo sprejmem nastop takoj. Kuhar ml. Mokronog. 14552-1 Izurjene pletilje to llkarlco Išče trgovina »Mila«, Mastni trg 17. 14549-1 Pošteno gospodinjo vljudno, manjšo, skrom no. samsko (za Juliji, Išče mlajši vpokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okoli 35 let«. 14289-1 Brivsko-frizer. pomočnika s znanjem vodne to železn« ondulaclje — sprejmem takoj. Me6to stalno. Jilg I-:an, Slov. Bistrica. 14294-1 Samostojno kontoristko z znanjem knjigovodstva. korespondence la strojepisja sprejmem v veletrgovino na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 14273-1 Šiviljsko pomočnico iščem za takoj. Naslon v vseh posloval. Jutra. 14316-1 Pletiljam z lastnimi stroji, ki so vešče v izdelavi rokavic se nudi lep zaslužek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rokavice«. 14489-1 Dekle pridno, zdravo in zanesljivo, vajeno gospodinjstva in nekoliko kuhanja, sprejmem k manjši družini v bližini Bleda. Pismene ponudbe na Ravnikar, Linhartova 2S, ustmeno istotam od 9—i. popoldne. 14463-1 Frizerko mlajSo moč, veščo železne in vodne ondulacije, sprejmem. Stane štraus, frizer, Šoštanj. 14960-1 Služkinja za' th hišca dela, zdrava, čista in poštena, stara najmanj 30 let, dobi službo v gostilni na Gorenjskem za 16. junij. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 14S94 Bum! Nesreča je tu! Zaletim se notarju v hrbet; notar zdrči naprej, se zadene ob mizo, in miza zdrči daleč po __^___ ledu, darila pa letijo po zraku na vse l^bor^pod strani, / ....... * Hotelska sobarica dobi stalno službo pod sledečimi pogoji: starost do 40 let, znanje nemščine to slovenščine v govoru to pisavi, kavcija Dto 1.000. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru s sliko pod »Vestna sobarica«. 14337-1 Natakarico - servirko mlado moč, sprejmem takoj za stalno pod pogojem, da govori to piše slovensko to nemško, da Je prlkupljlva to delavna. Pismene po nudbe g sliko podati na podruž. Jutra Maribor pod «Hotelska na- 2 šiviljski pomočnici res pridni ta marljivi takoj »prejme atelje Mire škabar Aleksandrova cesta 5, H. nadstr. 14570-1 Perfektno kuharico z- takojšen nastop — iščem za hotel ta restavracijo v Rogaški Sla, tini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14389-1 Za hotel- restavrant lš6em višjo natakarico in sobarico s kavcijo po 5000 Din. Služba stalna. Rosenberg za Pa-vlčlCj,, Vlaška 33, Zagreb. 14231-1 Sobarice-servirke za sezono, dekleta za delo v gostilni, v zasebni hiši ta na polju, dobe službo. Osebno Se Je zglasltl v posredovalnici v Wolfovl ulld 10. Istotam dobe potujoče žene prenočišče. 14354-1 Več mizarskih pomočnikov za stavbeno in pohištveno mizarstvo sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14568-1 Kontoristko t ttianjem slovenskega, sr-bohrvatskega in nemškega jezika iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«. 14569-1 šiviljske pomočnice spretne sprejme takoj modni atelje F. Seliak, Miklošičeva cesta št. 16/11. 14524-1 Hišnika ocenjenega, brez otrok, n vilo v mestu sprejmem takoj. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Brezplačno stanovanj^ U^—" • - 14403-1 šiviljsko pomočnico firvovrstno, išče modni ate-je Kragelj Anica, Bled. 14525-1 Natakarico sprejmem takoj na račun. Potrebno Okrog 2 tisoč Din za prevzem blaga. Glavan Mirko, 27, Ljubljana. 14414-1 Fotopomočnika zmožnega vseh fotodel, iščem za takoj proti dobri plači. Ponudbena oglas. odd. Jutra pod »Stalno mesto«. 14416-1 Služkinja starejša, dobi t&Jioj mesto za v kuhinjo. Celovška cesta 56. ___14377-1 Prodajalko pridno, zdravo, pošteno z znanjean nemščine in vajene slaščičarne, takoj sprejmem Ponudbe s sliko, katera se vrača na ogl. odd. Jutra pod »Ljubezniva«. 14441-1 Natakarica živahna, simpatična, katera razume postreč! vse sloje, Iščemo za manjši hotel v okolici Celja. Stalno ta pošteno mesto. Nastop takoj ali 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14394-1 Občinski tajnik s štiriletno prakso ▼ občanskih poslih in enoletno prakso v »dvetniški pisarni išče kakršnekoli »aposlitve. Verziran v rseh pisarniških delih, ki pridejo pru abči-nah t poštev. Naslov v vseh poslovalnioah Jutra. 1446*-2 Plačilna natakarica kavcije zmožna, želi »lužbo v mestu aH v večjem industrijskem kraju. Milka Hu-mac. Brej 2. Ljubljana. 14483-8 Brivski pomočnik dober delavec, išče mesto. Nastopi lahko takoj ali po dogovora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brivec«. 14445-3 Šofer 30 let star, išče rfluftbo. Zmožen kavcije. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14191-2 Natakarica srednjih let. želi službe za takoj ali kasneje. A. Srebotnjak Radovljica. 13806-2 Trgovski pomočnik pošten, marljiv, vojaščine prost, lzučen trgovine z meš. blagom, želi primerno zaposlitev kjerkoli. Ponudbe na podruž. Jutra v Maribora pod »Zaposlitev št. 12«. 14339 2 Naslove od malih oglasov pošiljamo samo onim, ld pošljejo znamke za 3 din. Uradnico samostojno to natančno b znanjem nemščine, za vsa pisarniška dela, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno mesto uradnice«. 14437-1 šivilj? za na dom — se Išče. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14440-1 Mlajšo močno žensko iščem kot strežnico k holehnemu starejšemu gospodu, ki Je zmožna tudi kuhanja ln zna nekaj nemški. Dopise Je nasloviti na ogl. odd. Jutra pod »Strežnica«. 14375-1 7eafc» Beseda 00 o»x, to rak 8 Din. ca šifre ali i* tanje aaala>v* I Din; na.) manjši cneMfe IS Din Natakarica srednjih let, želi službe za takoj ali pozneje A. Srebotnjak, Radovljica. 13806-2 Prodajalka v mlekarstvu, z mešč. šolo, zna kuhati to šivati, želi primerno službo. Po želji v Dalmaciji Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14245 2 Frizerka vešča vodne m trajne ondulaclje Išče mesto s 1. Julijem. Salon Denk, Tezsio pri Mariboru (kolodvor). 14167-2 Slaščičarski pomočnik mlad, dobro verziran v vsakem delu, prvorazredni sladoledar. do sedaj zaposlen v Zagrebu išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Slaščičar«. 13613-2. Stavbeni tehnik z večletno prakso Išče primerno zaposlitev. — Prevzame delo na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14540-2 Trgovski pomočnik izurjen v meš. blagu, sitar 24 let, zmožen knjigovodstva, strojepisja, vojaščine prost, trezen. išče nameščenja takoj v večjem podjetju. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Trezen«. 14282-2 Plačilno natakarico lzvežbano, kavcije zmo-no ta veščo slovenščine ter nemščine, išče gostilna »Judiennacl«, — Ptuj. 14274-2 Postrežnica pridna ta poštena išče delo za popoldanske ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14317-2 Absolventka trg. šole brez stBfšev lr. brez sredstev išče iiakršno-11 zaposlenje. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14203-2 Poslovodkinja prvovrstna moč, želi me sto podružnice ali bla-gajničarke v kakšni več Ji trgovini. Dopisi pod »Prvovrstna moč 866« na podruž. Jutra v Celju. 14330-2 Boljša natakarica želi premenltl službo s 1. Julijem v Mariboru Cenjene ponudbe prosi na podr. Jutra v Mariboru rod značko »Kavcije zmožna«. 14586 2 Kemik s prakso v univerzitetnem laboratoriju, tehnična analiza ta desetletno tovarniško prakso v proizvajanju etrov, soli. kreme, apretuire, pol-ture, barve, črnila, kleja ln laka za usnje, pisalnega črnila, čistila za kovine lšče službo v destilacijsfcem zavodu, tvornlcl kemičnih Izdelkov ali v barvllnem oddelku tekstilne vzornice. Ponudbe na oglas, odd. Jutra v Mariboru pod značko »Kemik«. 14587-2 Mlada gospodična Iz dobre hiše lščo mesta k otrokom aH kot pomoč gospodinji. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Za malo plače«. 14260-2 Pridno dekle zanesljivo, Išče mesto postrežnlce v mlekarno ali kaj sličnega. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »Rada delam«. 14348-2 Vrtnarski pomočnik mlad. pošten, dobro izurjen. išče službo takoj ali pozneje. Cenjene ponud. je poslati na ogl. cdd. Jutra pod »Dober vrtnar«. 14349-2 Pošteno dekle pridno, z gospodinjsko {o-io, vajeno kuhe in vsega gospodinštva, išče službo. Gre tudi na sezono ali v mlekarno ali kaj sličnega. Cenj ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod Vsestransko zanesljiva«. 14520-2 Trgovski pomočnik star 28 let, vojaščine prost, železninor, z večletno prakso, zmožen samostojnega vodstva treevine i meša nim blagom, želi premenltl službo iz večje tTgovine v mestu aa deželo. Nastop 15. julija ali 1. ivgu-ta. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv pomočnik«. Črešnjevo spalnico kompletno, moderno, popolnoma novo, počen! prodam. Stanko Cotar, pekarna, El*> dežna 19, Trnovo. 144054 Nekaj nagrade kdor mi preskrbi me«to hišnik« ali tlntrv t Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3.MB9-2 Brivski pomočnik mlad. Išče službo ta bi praktlclral pri boljšem mojstru. Gre takoj alt za par mesecev samo za hrano ln stanovanje. Ivan Klep, Trebnje. 144282 Dve mladi natakarici lšfreta zaposlitve takoj ali > 1. julijem na Gorenjskem. Ponudbe na podnižnlco Jutra v Novem mestu pod »Simpatični«. 14399 2 Zaslužek Beseda 1 Dto tevek t Dto ca Etra tU dajanje naalor« S Dia. KajmanjB cnaMk 17 Dia. Pozor veleindustrijalci! Oddam proti nagradi vzorec še nepatentlrane-ga stroja v Jugoslaviji veler-ažnega, za gospodinjstvo Resni reflek-tant, ki bi hotel Izdelovati veliko množino omenjenih strojev naj se oglasi po šifro »Novi patent«. 14346-3 Tisoč dinarjev to več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material prevzamem gotovo blago. M al kapital potreben. Zahte vajte prospekte, priložite znamko za odgovor. Mihajlo Henlg, Panče-vo,Br. Jovanovlča 20. 14224-3 lOOVi zaslužka nudim agllnlm osebam pri razpečavanju po-trošnega predmeta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14413-3 Potniki Beaeda i Dia. tevek • Dto. a šifr* ali dajanj« aa«lo>v» S Dia. KaJmaaSi unek O Dia. Poverjenike v vsakem kraja, »prejmemo. Pripravno za upokojen ce. Možnost lepega zaslužka. Pnvvirija in fiksum. Ponudbe na ogl. oddel. Jut ra pod »Dohodek«, MBfS-6 Zastopnika za dravsk« banovin« proti proviziji, išče dobro uvedena tvornica nogavic. Pismene ponudbe s referencami na: Jugočarapa, Beograd, Prina E-genija 80. 14197-5 Poverjenike sa obisk privatnih strank v vseh krajih dravske banovine potrebujemo. Poštene in delovne osebe naj pošljejo ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača in provizija«. 14503-5 Zastopnike za prodajo poljedelskih strojev ta plugov za sreze Gornji grad, Litija ta Laško Iščemo proti proviziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zastopnik 777« 14391-5 Vajenct(he) Boeeoa x JAu, lav«i* 3 Dia, za £fr« ait dajanje naalora i Din. Najmanjši saeaefc 17 Din. Vajenca za mizarsko obrt z vso oskrbo v hiši ta dobrega pomočnika za vsa dela sprejmem. Trevn Venci, mizar Slov. Ja-vornlk. 1380444 Trgov, vajenca zdravega in krepkega z meščansko šolo. hrano to stan. v hiši sprejme trgovina Milan Krava-nja, Cerknica. 14280-44 Vajenko modistko sprejmem takoj. Salon, La Femme Chic, šelenburgova 6/1. nadstr. 14472-1 Vajenca za mizarsko obrt z vso oskrbo v hiši. to dobrega pomočnika za vsa dela sprejmem. Trevn Venci, mizar. Slov. Ja-voi-nik. 13804-44 Mesarskega vajenca mora lz dobre ta poštene k 17 Din. POHIŠTVO Največja izbera vsako vrstnega pohištva sobnih in kuhinjskih oprav. Sperane spalnice, imitacija kavkaški oreh Pleskane spalnice omare .... ostelje . 4.500 1.600 400 150 675 375 120 50 300 55 120 80 190 post< kuhinjske oprave kuhinjske kredence kuhinjske mize kuhinjski stoli ■ otroške postelje ■ otroški vložki otroški madrad > žični vložki . > madraci .... Sprejemamo vsa popravla in naročila po konkurenčni ceni: Se priporoča: Mizarstvo »SAVA«, Rožna dolina. Miklošičeva c. 6. Pleskarska dela Izvršujem pohištvena, stavbena, soboslikarska po kon kurenčni ceni. Vzajnem v račun hranilne knjižice. Se priporočam Mekinda, Rožna dol. c. 4 18. 14521-12 Moderno In kvalitetno POHIŠTVO vsa zajamčene — že od 1700 Din žperane. spalnice 675 Din kuhinjske oprave 375 Din kuhinj, kredence 400 Din omare 150 Din povelj« — itd. Oglejte ši veliko febero pohištva prj »Oprava« zaloga pohištva LJubljana, Celovška c. 50. 14577-12 Kompletno črno jedilnico malo rabljeno, zaradi selitve prodam zelo poceni. Pto-dam tudi belo emajlirano otroško posteljo in še nekaj drugega pohištva. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14505-12 Pohištvo prevzamem » komisijsko prodaio s polnim jamstvom v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodni pogoji«. 1451412 Črešnjevo spalnico s tridelno omaro. 12. komadov Din 3600. pro da mizar Cvetko Hlad-nik. Mokronog. 14292-12 BaTextllc. nro rioovat iitralloTrlm I _______ čigar nasvet uveljavim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 222«. 14288-16 14269-30 Bančno kom. zavod . ... i tiesoda i Dul lavek S Djl, in menjalnica | ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek \i Din. Maribor, Aleksandrova ulica Stev. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. — kupuje vred Hotelski obrat (hotel), 14 sob. z in- nostne papirje, valute ventarjem in koncesijo ln blatnike po najvišji na prometni točki zara- dnevni ceni. Hranilne knjižice Mestne aH Spodnjeifta-jerske hranilnice kupim proti 100% tožnemu me- tli bolezni nujno pod 4688 | ugodnimi pogoji oddam Pisati P. Jakovovič, Bosanski Novi. 14244-17 Lokal lečr.emu povračilu v ob- I trgovski, sredi trga _ na rokih. Pismene ponud- prometni točki, oddam be pod »Točen plačnik« v najem takoj. Naslov na podr. Jutra v Ma- v vseh posloval. Jutra. riboru. 14180-17 14585-16 , Pekarijo Knjižica oddam v najem zaradi Kmetskie posojilnice bolezni, v zalo promet-Ijublj. okolice za 5000 nem kraju. Ponudbe na Din naprodaj najbolj- ogl. odd. Jutra pod šl-šemu ponudniku. Dopi- ro »Dobro idoča pekar-»1 na ogl. odd. Jutra | na«. 14272-17 pod «5000«. 14304-16 | obsežno trgovino z mešanim blagom na lepem prostoru v mestu Družabnico sprejmem takoj v zelo do- na Gorenjskem, z si-bičkanosno trgovino ali pod gurnlm prometom zajetje z nekaj gotovine ali zaradi starosti lastnika, hranilne vloge. Gospodične, dam v najem ali s hišo vdove, ločenke, ženitev ni | vred prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 14350 17 izključena. Eksistenca zasi-guran-a. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod ■Sigurnost«. 14508-16 I Hlev v mestu oddam v najem. Poizve se: Sever, Krakovski nasip 10. 14350-17 Priložnost lepega zaslužka v Beogradu Potrebujem financerja ali kompanjona z Din 50.000 Vpeljano pekarno za podvig dobro vpeljane ^^ v najem proti m dobroidoče trgovine v mall kupnim v Ljub- centru Beograda Ponudbe ^ j Dopise na oglas. na ogl. odd. Jutra pod šifro »Konjunktura 100%« I 14527-16 I P0210"8'« odd. Jutra pod »Dobra 14379-17 Financijerja Gostilno z 150 do 200 tisoč Din. dobro vpeljano, oddam za tekstilne tkalnico, v najem. Naslov v vseh iščemo. Lahko stopi kot poslovalnicah Jutra. finanspsr ali pa pre- | 14372-17 vzame vse podjetje. Ponudbe na Propagando, d. d., Zagreb. Jelačičev trg 5 pod »Tekstil«. 14270-16 IHSERIBAJ V „ JUTRU"! Slovenska gostilna ala restavracija z velikim senčnatim vrtom, za 300 gostov in bogatim inventarjem v centru Zagreba, najpromet nejša ulica, nasproti po licijske uprave, Petrinj-ska ulica, naprodaj s koncesijo ' vred, zaradi bolezni za polovično ce no. Potrebno je v gotovini 60.000 Din. Pismene ponudbe na na^ slov Marija Senjanovič, Zagreb, Petrinjska 33. 14290-19 Gostilno s stanovanjem na prometni točki na Gorenjskem zraven kopališča, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredna prometna točka«. 14364-19 Trgovski lokal oddam v najem pod Jako ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, Jesenice pod šifro »Manufakt-ura — galanterija«. 14373-19 Lokal takoj oddam v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14371-19 Beeeda 1 Dto, davek 8 Dto. za šifro sli dajanje naslova 5 Dto. Najmanjši tnseek 17 Dto. Hišo ozir. parcele, prodaste ali kupite najugodneje potom posredovalne pisarne F. Pristavec, Ljubljana, Erjavčeva c. 4. a. Tel. 23-81. 204-20 Priložnostni nakup Hiša s trgovino na prometni cesti se proda ali pa da v najem zaradi družinskih razmer. Ponudbe pod »Velika okolica« na ogl. odd. Jutra. 13947-20 Krasno parcelo preko 10.00*: kv. m ob vznožju PohoTja, deloma borov gozd. po nre od Maribora, dve minuti od avto busne postaje, prodam po Din 6 za 1 kv. m. Parcela je v ravni legi v najlepši izletniški točk. primerna za sanatorij ali zdravilišč« ali restavracijo v slučaju parcelacije za zidavo wee kend hišic. Ponudbe na po družnieo Jutra Maribor pod »Vznožje Poborja«. 13565-20 Vilo z vrtom c dam v najem. Isto-tam oddam tudi eno-sobno ln dvosobno stanovanje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 14547-20 Stavbne parcele prodam v Trnovem po zelo ugodni ceni event. josen" Realitetna pisarna Ljubljana Miklošičeva cesta 4/IL proda: tudi z hranilnimi knjt HISO. dvonadstropno, tr- žicami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugod nost parcel«. 14535-20 Prodam parcelo cca 6000 kv. m za tovarno »štora«, — izven mitnice, pripravno za kakšno tovarno, streljaj nižje pod mesto pa nllva 4000 kv. m ob železniški progi. Naslov I u^ri ____ * v vseh nabral .Ti,t™. HIS0' dvonadstropno, 6" govski lokal, 8 stanovanj, dvorišče, vrt, mesto, Din 280.000.—, hipoteka 40.000. Ugodni plačilni pogoji. HIŠO, trinadstropno, 10 stanovanj, 600 kv. m vrta, center. Din 750.000. HISO, enonadstropno, tri-stanovanjsko, 2000 kv. m vrta, delavnice, gospodarsko poslopje, Vič, Din 230.000,— v vseh posloval. Jutra. 14306-20 Prodam hišo z gostilniško koncesijo. Dobro vpeljana stara gostilna in trgovina. Vrt s sočivjem in sadnim drevjem, ob progi cestne železnice v Ljub stanovanjsko, 782 kv. m vrta, Glince, 400.000 Din, hipoteka 60.000.— HISO, štirutanov., 400 kv. m zemljišča, Glince, Din 160.000.—, hipoteka 72.000.— HISO, petstanovanjsko, vrt Kodeljevo, Din 230.000 hipoteka 35.000.— U- ijanl. Ponudbe na ogl. I m|?flni. Plačilni . P0«0)'^ ^T ^ HIIO. tristanovanjsko, 600 Beeeda 1 Dto, datek 8 Dto, za šifra ali dajanj« naslova 5 Dto. Najmanjši znesek 17 Dto. Trisobno stanovanje elegantno, v ««vl vili, s Bouporabo vrta, ugodno oddam. Goriška ul. 29 ob gorenjski želeanici. Šiška, blizu nove cerkve. 14005-21 Dvosob. stanovanje eolnčno, s ko-palnioo m vsemi pritikliinami, oddam. — — Informacij-. M Krenner, Ljubljana, Gledališki ul. 13 14313-31 Trisobno stanovanje kabinet, kopalnica in priti-kfcne, v bližini šentjakobskega trga, oddam poceni za avgust, informacije v vseh poslovalnicah Jutra. 14600-31 Trisobno stanovanje oddam s 1. julijem v neposredni bližini bežigrajske gimnazije. Robova 25. 14529-21 Dvosob. stanovanje parketirano, vse pod enim ključem, visokopritilično, poceni oddam julija. — Glince c. 5, it. 23. 14469-21 Trisobno stanovanje solnčno ln komfortno, z vsemi prltlkllnami, s 16 avgustom oddam na Celovški cesti 28, pri hišniku. 14542-21 Suho stanovanje podprltllčno, s pritikll-naml, oddam po zelo nzkl oenl s 1. julijem. Prešernova ulica št. 15 Moste, 14544-21 Prospekte in navodilo o uporabi »DURLIN« laka dobite brezplačno na velesejmu v paviljonu »G« ali v glavni zalogi: Barve —laki Rudolf Hafner, Ljubljana, Miklošičeva e. 88 v bližini kolodvora. Sveža jafca plavajoča (Sch\vimmer) in natrta (Bruch) prodajamo dnevno po najnižji ceni v zabojih po 1440 kosov. JURA J EHL — Izvoz Jajc — VARAŽDIN. jaDDDDDDDanoamDDDDODnnnCOriOC Dne 25. Junija 1987, ob 9. se bo v urad? sreskega načelstva v Ljubljani oddal na javni dražbi v zakup RIBARSKI REVIR št. 92 Stranska va« - Račna za dobo 10 let. _ Izklicna cena znaša Din 800.—. NatančnejSi pogoji so na razpolago pri istemu načelstvu. KNJIGOVOBKINJO veščo knjig in kartoteke, slovenske, hrvaške in nemške korespondence, sprejme večje trgovsko podjetje, Naslov pove ogl. odd. »JUTRA«. odd. Jutra pod »Lepo posestvo«. 14284-20 Trgovsko ali privatno hišo V industrijskem kraju I PARCELE Podroinik, Vič kv. m vrta, Sp. šiška Din 175.000.—, hipote ka 100.000.— HISO, dvostanov. 700 kv. m vrta, Glince, Din 125.000.—, hipoteka Din 40.000,— ali pri farni cerkvi kupim. Ponudbe z navedbo cene na podružnico Jutra v Celju pod »Izplačam v gotovini«. 14232-20 I 620 do 800 kv. m Din 40.— do 70,— za kv. m, Dravlje 500 kv. m po 45.— 14518-20 Kopališče z lepo parcelo v Žirovnici prodam. Naslov v j vseh posloval. Jutra. 14271-20 Večje posestvo z trgovino prodam ali Iščeim posojila 100.000 Din. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vknjižba na prvo mesto« Več gozdnih Nova palača v najstrožjem centru, dav-14215-20 | ka prosta, z lokali m modernimi stanovanji, vsa z atažno kurjavo in razkošnimi pritiklinami. s vsemi parcel higijenskimi iostalaoijamii. ob vodi, m postavitev Z^dba je ena najbolj ma-Weekend hišic na pro- s"™!>. m razsodb v predaj. Naslov v vseh po- ^^ Don0*a Prek« dln slovalnicah Jutra. "T® 14202-20 P^^L C6na ,V8eea J™ 2,on.).000 m zelo majhno hipoteko, tako da je dohodek preko 10%, kar se lahko osebno dokaže. V prodaji imamo V Celju Dečkov trg štev. 6. je hiša naprodaj. Pismene ponudbe Je nasloviti na maslov: najkasneje do I vse objekte, kj so v pre-20. 6. 37. Vodlak Ivan, stolnici resno naprodaj. Celje. Gregorčičeva ull- Upravo to nadzorstvo spre-ca štev. 3 II. nadstr. jemamo proti zmermi na 14584-20 fradi, ker ie več let ob javljamo te po*Je in ima-XT ,.v i mo potrebno organizacij o IMOVa nisa in Izkušnje, kar je za to v Savinjski dolini ugod- neobhodno potrebno. V in no naprodaj. Našlo* v teresu vsakega hišnega po-vseh poslovalnicah Ju- | seatnika je, da pred« potni, tra. sle uprave io nadzorstva 14580-20 | imetja nam brez ozira, dali tivf v prestolnici ali iz- Veliko zemljišče I ™ najboljša mrva, pro- »IMOBILIJA« dam skupno ali delno, ima Veliko bodočnost, Cesta 29. oktobra 9-II, vrata 16. 14551-20 I Vilo, hišo Knei Mihajlova 17 mezz. telef. 26—167 to 28—?60 Tl-II Smrekogozdno graščino 2 sobi s kuhinjo in -vsemi prltlkllnami, oddam. Tovarniška ulica štev. 27. 14537-21 Dvosob. stanovanje parketirano, sončno, z lepim razgledom, v I. nadstropju oddam na Rimski cesti 23. Cena ugodna. 14536-21 štirisobno stanovanje lepo, aoin&no, v centru oddani. Cena Din 1000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14314-21 Dvo- in trisobno stanovanje ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avgust«. 14482-21 4-sobno stanovanje krasno s kopalnico oddam za 1.200 Din, event. tudi garažo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad« 14483-21 Gostilno z vsem inventarjem in lepim gostilniškim vrtom oddam. Ponudbe na Ogl. oddelek Jutra pod »Gostilna«. 14484-21 Sobo in kuhinjo oddam. Re ber 15. 14318-21 Enosob. stanovanje j lepo t kabinetom oddam z& Avgust. Jarnikova ul. 6 14519-21 Dvosob. stanovanje kopalnica, plin, ugodno oddam za takoj. Informacije daje Sturm, Stari tr^ 28/111. 14564-21 Solnčno stanovanje 2 sobi, kuhinja in priti-kline I. nadstr, takoj oddam. Domobranska cesta St. 2$. — Povprašati pri hiSniku. 14523-21 Beeeaa l Din, aavefc 3 Din, za šifro ali dajanje naslova a Din. Najmanjši £Be&e£ 17 Dto. Dvosob. stanovanje kojnforiao, U6em ia 1. julij Ponudbe: Banjai, Mikiofei.-fceva 30. Zastonj stanovanje ln zemljo ob glavni cesti oddamo dvema za^ koncema. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Proti uslugi«. 14417-21 4-sobno stanovanje solnčno, s pritiklinami, oddam za Julij ali avgust na Jurčičevem trgu B/III. 144*2-81 2-sobno stanovanje z velikim kabinetom, oziroma trisobno, udobno, solnčno, komfortn-o, t kopalnico in velikim balkonom, obsegajoče prvo nadstropje v novi vili na podaljšku Ale-ševčeve ulice v Šiški, oddam za julij aH avgust. — Poizve se istot&m pri Lr>gar. Dvosob. stanovanje s kopalr.lco, balkon oddam. Zg. šlška, špan-čeva pot 210, vila »Mi-do«. 14320-21 Stanovanje oddam. Poizve se Dete-lova ul. 4, Moste. 14325-21 Oddam stanovanje ene sobe in kuhinje, takoj ali s 1. Julijem, samo upokojencu proti mali mesečni najemnini pod pogojem, da ml opravlja hl&nlšlka dela in urejuje vrt v vili za Bežigradom. Poizve se Kongresni trg S-I. 14229-21 5-sobno stanovanje ali pisarno oddam novembra ali aH parcelo, kupim. Po- 220 oralov, sečnje 35000 ' preje. Miklošičeve 14-m nudbe na oglas. odd. m« blizu kolodvora cena 14345-21 Jutra pod »LJubljana« 2,200.000. Ponudi.«: M anali »Središče LJubljane« bor poštna predaj 81. 14348-00 14548-20 Vogalna parcela stavbna blizu bežigraj- Hiša - vila dvostanovanjska napro- ske gimnazije, ter več daJ 150.000 Din pol d7e!h^bn£ ,par~ gotovine pol hipoteka, cel naprodaj Naslov v f^ ^^ 12.000 Din. vseh poslovalnicah Ju- p ^ K v Kolezljskl tra. 14550-20 ulici 17 pr. 14406-20 Stavbene parcele krasne, prodam po 16 Din kv. m. Za razne knjižice, tudi Kmetske. Pojasnila Prodam hišo z dobroldočo mesarijo tj. x, ro;asnna b j j / 1440020 Na Mirju oddam v vili dvosobno stanovanje z vsemi prltlkllnami za 1. julij aH za 1. avgust. Naslov pove Aloma Company d. z. o z. Ljubljana. 14572-21 Enosob. stanovanje manzardno, oddam takoj ali pozneje naBlei-welsovi cesti št. 9. Informacije n. nadstropje levo. _14363-21 Enosob. stanovanje oddam z 1. avgustom Smartinska ulica št. 6. 14351-21 Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam mirni stranki. Lepodvorsk« S od 3—4. 14467-21 Trisobno stanovanje krasno, s strogo seperirano sobo, pa-rketirano, z velikim kosom vrta, oddam zelo poceni le mirni stranki Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14451-ei Državni upokojenec točen plačnik išče dvosobno stanovanje s pritiklinami za i. julij 37. Najraje na Mirju. Ponudbe na Moser, Va-ljavčeva ulica 15. 14234-21a Enosob. stanovanje s kabinetom, komfortno išče zakonski par za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vpokojeneci. 14227-21 a Enosob. stanovanje čisto, s pritiklinami z 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Drž. nameščenec«. 14475-21» Dvosob. stanovanje s kabinetom, prostorno, takoj poceni odda Tribuč, Glince, Tržaška c. štev. 6, telefon 2605. 14410-21 Enosob. stanovanje s pritiklinami se ockia za julij, mirni .stranki. Ogleda se od ponedeljka naprej. Jesenkova ulica 8. za pivovarno »Unlcm«. 14383-21 Stanovanje fcuhlnja, 2 parketlranl sobi s pritiklinami in vrtom takoj oddam. — Vprašati Slomškova ul. štev. 15, Kodeljevo. 14384-21 Trisobna in samska stanovanja oddam za jutri. Komfort, plin, najnižje najemnine. Medvedova — Malgajeva (Ilirija). ms67-2j Dvosob. stanovanje z eno veliko ln eno manjšo sobo, ▼ bližini sv. Krištofa, s pritiklinami. oddam s 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 14381-21 Enosob. stanovanje oddam v Rožni dolini Cesta XV. štev. 6. 14377-21 Dvosob. stanovanje takoj oddam. Pred Škofijo 21-1. 14369- 21 Komfortno stanovanje petsobno, v sredini me sta takoj oddam. Nasl. V vseh posloval. Jutra. 14370-21 Moderno stanovanje dveh sob kuhinje, kopalnice ln prit-iklin v bližini finančne direkcije Iščem za 1. julij. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra r>od »Državni uradnik 999«. 14293-21a Priprosto stanovanje i5čeva mlaaa zakone« v okolici Ljubljane, po možnosti z vTtifkom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gredica«. 14596-21a Stanovanje 2 sob s prltlkllnami lščo tričlanska uradniška družina blizu tramvajske postaje od 500 do 600 Din mesečno pod »Točen plačnik €00« na ogl. odd. Jutra. 14426-21a Dosmrtno stanovanje samostojno. 2 sobi. kuhinja in pritikline kupi vdova. Pon. pošljite na ogl. oddelek Jutra pod »Dosmrtno«. 14392-21a Za dijakinjo petošoJko iSčem OEkrbn in skrbno vzgojo pri ugledni rodbini v Ljubljani po možnosti s nemško in fian"-"' -na). . ■ Soboodau fcdaoa* i Ub t Dm, t» fcfi* ah dajanje utl«rt 8 Dta. SaimAojU tneeek 0 Dia. Mesečno sobo • po»ebn:m vhodom, čieto in šolačno, oddam (talnemu gospodu Cena nizka. Na elov t t»en poslovalnicah Jutra. 14308-a Prazno sobo oddim 1. juliji. Ogleda je od 1. — 5. Medvedo ra 7/1. 14512-23 Sobo s štedilnikom oddam v centru me6ta Naslov V vaeh. posloval. Jutra. 14343-23 Sostanovalko bol; Jo in redno sprejmem takoj ali pozneje center Naslov v vteli poslovilni cih. Jutra. 14490-2} Na Taboru cddim sobo t stopnjišča Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14492-25 Sobico i posebnim vhodom od dam takoj. Cigoj, Gospo tka ulica 10/1. 14477-23 Opremljeno sobo solnčno in zračno s posebnim vhodom oddam ali dvem ostbam s prav dobro oskrbo. Stari trg 28/111, levo Sturm. 14478-23 Lepo sobo opremljeno ali prazno sko raj v centru oddam takoj boljJemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 14485-23 Sobo i vio oskrbo v centru mesta po nizki ceni oddam l» julij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14486-23 Prazno sobo t »©uporabo kopalnice, oddam v okraju Jožefa M 1. julij. Xas!r •a Šifre ai) lajanj« aaaimv« i Din KaimsnjSi ineB*k !7 Dia Milosti jiva! VaA krznen1 piaš{ 6ree |x> ietje najski-t.n^je konzervira obenem 'zvrš potrebna po pravila ta polovično ceno. katere- pla^att oslova In lcah Jutra. 14429-23 Mnogo ceneje in | boljše si nabavite vse vrste ob!e!i in perila pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Opremljeno sobo na Starem trgu oddam gospodični. Nasl. v vseh poslovalnicah Jutra. 11430-23 VRTNO POHIŠTVO Lepo sobo I Ležalni stol Din 60. kopalnico ln vso oskr ležalni sto! « 90.—-bo za eno aH dve ose | Vrtni fotelj bi 8 1. Julljnm oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra«. 14434-23 m beseda l Dm, tevek 8 Dji za šifro ali dajanje naslova Din. NajmanjS tneeek 17 Dia. Opremljeno sobo mirno, sončno, lepo s posebnim vhodom v centru, iščem za 15. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra | franko vsaka železni- pod »Stalna«. 14531-23a zložljiv « 60.— verandni fotelj zložljiv « 160.— poletna postelja tapecirana Ccna 6 £to Din-, na ogl. cdd. Jutra. 14575-23a Sobo v novi hiši, najraje na Mlrju ali v bližini išče uradnik. Pon. na oglas ni odd. Jutra pod šifro »Prijazna« l!427-23a Sobo čisto ln araeno. iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. pod »Zrač na«. 14432-23» Za nekoliko časa rabim v počitnicah o promljeno sobo v centru Ljubljane. Nas'-" v vs3h posloval. Ji"' 14 krojaške oclrezkc stan papr. tekstilne odpadke ovčjo volno govejo d a ko (aravco). — kupi vsa ko množino ARBEITER Maribor. Diavska ul 16 TfTsT Premožen starejši gospod simpatičen in dobrosrčen želi spoinst. =im. atično gospodično, kaiers ma vese 1 je do starejšega gospoda. Dopise na ogl o>ij. Jutra ood »Prijpteijstvr- 50« 14458-24 Pravilna rešitev nagradne uganke se glasi: /1 5 r\ (N OjRlM A) v! 1 L/ Vsak* 0;teoa i Din; iavtk S [Va. u dajanje oa&iova J Din; najm«uj&i znesek 31 Din Gospod razočaran v zakonu, de-želan, mlad posestnik in trgovec, želi znanja z gospodično, vdovo ali ločsnko do 30 let staro. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Deže Ia«. 14251 25 Vdovec drž. uradnik, prednje stp.rosti. želi "znanja s samostojno damo, ž?ni-tev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa pomlad'. 14226-25 Najvestneje, odlično in solidno posredujemo ženit ve in možitve Imamo veliko izbiro odličnih partij. Informativne prospe.tte lazpošiljamo proti vpo-slanih 10 Dm v poštnih znamkah, diskretno na »R3ZOR», Zagreb, pošta štev. 3. 14368-25 Dekie poroči starejši moški, s cisto preteklostjo in z večjim posestvom, staro 30 do 40 let. Dekle naj bo iz boljše kmetske hiša. s primerno doto čedne zunanjosti, ln dobrosrčna. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pos?stnlk« 14171-25 ]e najboljSi In najcenejši kozarec za vlaganje in se dobi v mestu in na deželi v vsaki boljši špecerijski trgovini. Pri žrebanju, ki se je obavilo pod nadzorstvom javnega notarja gospoda MATEJA HAFNERJA v Ljubljani, dne 11. junija 1937, so dobili 1. nagrado: kompleten jedilni servis, Roza Mahor, Celje, Krekova ul. 21; kaseta jedilnega pribora »Chrom«, Kokot Blanka, Celje, Celjska posojil.; kompleten servis za belo kavo, Novak Hilda, Devica Marija v Polju 41; kompleten servis za čaj, žnldaršič Urška, Nova vas pri Rakeku; 12 najfinejših krožnikov, Razboršek Pavla, Trbovlje-Loke 318; kompleten servis za črno kavo, Degan Rozi, Gornja Radgona; kompleten servis za slaščice, Z van Ivanka, oskrbnica koče Srednja vas pri Bohinju; kompleten servis za sendviče, Detela Marija, Dob 12 pri Domžalah; kompleten servis za kompot, Keršinar Lea, Ljubljana, Cigaletova 11/4; kompleten servis za liker, Bogataj Anica, Koroška Bela 132, pošta Slov. Javornik; 3 »Norma« kozarci za vlaganje literski, Kranjc Milan, Ljubljana, VTL Beljaška 28; 3 »Norma« kozarci za vlaganje 1 literski, Mejak Dora, Ljubljana, Realjeva ulica 30; 3 »Norma« kozarci za vlaganje % literski, Mikuluft Mara, Ljubljana Vil, Podlimbarskega 27; 3 »Norma« kozarci za vlaganje % literski, Peklaj Marija, Ljubljana, Tovarniški ulica 8; 6 skodelic z podstavki za kavo, KruSič Helena, Kralja Petra trg 4; 6 skodelic za čaj z podstavki, Arh Marija, Srednja vas, pošta Bohinj; 6 krožnikov desertnih dekoriranih, Molan Ivan, Cerknica 165; 6 krožnikov desertnih belih, Selak Kristina. Sv. Ana v Slov. goricah; 1 velika skleda rebrata, Jelene Hilda, Ljubljana Rožna dolina c. IV, štev. 16; 1 velika porcelanska solnica, Avsec Lea, Ljubljana VII, Beljaška c. 20; 1 velika porcelanska solnica, Vehovec Fani, Struževo 23, pošta Kranj; 3 velike žlice »Chrom« Bogovič Neža, Arnovo selo 21, pošta Artiče pri Brežicah. 6 kavinih žlic »Chrom«, Sajevic Ivana, Ljubljana, Langusova ulica 11; 3 male skodelice rebrate, Strubelj Marija, Ljubljana, Val. Vodnika ul. 15; 1 omot, vsebina zelo potrebna novoporočencem, Benca Valerija, Ljubljana, Moste — Vodmatska 29. (M. P) MATEJ HAFNER s. r. javni notar. Dobitnikom izven Ljubljane se odpošljejo nagrade po pošti brezplačno, dobitnike iz Ljubljane pa prosimo, da si svoje nagrade dvignejo v skladišču »Trgopromet« družbe z 0» z. Ljubljana Slomškova ulica 11 Ob pričefku plezalne sezone Nekaj potrebnih besed vsem našim planincem 2. » 3. » 4. » 5. » 6. » 7. » —C 8. > 9. » 10. » Mi u. - > 12. » 13. » 14. 15. > 16. » 17. » 18. 19. > 20. > 21. > 22. > 23. » 24. » 25. > Mizarski mojster mlad, s stroji urejeno delavnico, se želi poročiti taoj z gospodinj sko naobraženo gospodično. z nekaj dote. Pismene ponudbe na ogl. oda. Jutra pod Sreča 111«. 14340-25 Slovenec star 33 let, trgovec na provinciji v sav. bano- nici. ločen, ne po svoji krivdi, išč?m pošteno dekle, vdovo aH lo renko od 20. do 40 let. Henar nI potreben. — Ponudb? na ogl. cdd. Jutra pod »Sloinsnec«. 11237 25 3re2plačem pouk v isp.an3u i 7AHTEVAJTE BRE2PIACEN CENIK m 7/11 InornicefiiAsat mariborjiIoj r nformačtje B<*el» i Din. lavek I Din lifr« al' lajanj« na«l(rr» i Din K*jm»niit' to««** 17 Din Opozorilo Dotični, ki je nupil v ponedeljek 7. t. m na dražb-v Mestni ustavljalmci zla to zapestnico in zlat kolje, se naproša, naj polije svoj na?!ov na ogl. oddelek »JutrA« ped »Odkup 16«. 14230^5 Švicarska sirarna Sombor IZDELKI: ementalski, eidaniski, trapistovski tilsitski, ementalski v zavitkih po 6 porcij, desertni siri, romado-urski. chesterski, desertni v blokih, surovo maslo. — Zahtevajte cenik! — Napravite poskusno naročilo tudi v manjših količinah! Mlad mizarski mojster s stroji ur?jeno delavnico, dobro vpeljan v večjem industrjskem mestu v Sloveniji, ss želi poročiti z gospodinjsko naobraAenim dekletom z n?J'aj dote. Ponud. pošljite na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Sreča 111«. 14296-25 Vdevcc s krasnim gostilniškim podjetjem in vecj;m kapitalom 50 let star, simpatičen ln trezfn, želi zaiadj pomanjkanja znanja »poznati jro spodifno ii? vdov od Ž3 — let staro. k«tera bi imela tudi nekaj kapitala ali posestva in veselje do te obrti. Ke?ne dopise na ogl. odd. Jutra pod »L"pa preteklost« Diskreeija zajamčena. 14-i5iS<55 V toplih, pozno pomladnih dnevih je skopnel sneg s prisojnih pobočij, reber in grebenov; le na visokih vrhovih so ostale bele snežne kape in še te bo kmalu vzelo vroče poletno solnce. Toda skopnel ne bo sneg v mrzlih žlebovih (ozebnikih), na gredicah severnih sten in pod temi stenami samimi. Iznad ozelenelih in s cvetjem posejanih dolin se dvigajo visoke gore z belimi stenami, ki vabijo mladino k prvim vzponom. Prišel je zopet čas. ko se v prsih planinca poraja neutešeno hrepenenje po sokičnih vrhovih- plezalske mladine pa se prijemlje le njej dana posebna radost in želja po resnem delu v belih stenah k solnonim grebenom in vrhovom, štrlečim v sinje višave. Žal pade vsako leto v gorah zaradi lahkomiselnosti, neizkušenosti, slabe opreme in nepoznanja gorskih nevarnosti marsikatero dragoceno človeško življenje. Treba je pozdraviti požrtvovalno delo onih, ki v zimskih predavanjih in tečajih vzgajajo planinski naraščaj in no*'ince v prave planince in jim nudijo prepotrebno znanje o gorski pri.rodi ter njenih nevarnostih: priporočajo njihovim telesnim in duševnim sposobnostim primerne vzpone, po katerih šele so lahko sposobni za večje in resnejše podvige v visokih gorah. Začeti ie treba vedno z lažjimi vzponi, pri katerih občutek varnosti nudi delj trajajoče veselje, kakor pa težji vzpon- ki temelji na napačnem častihlepju. Ni še pravi planinec tisti, ki nekoliko potelovadi v bližnjih pečeh svojega bivališča in kateremu je vtfi deveta briga, ali pa tisti, ki se mu v naglici posreči kak resnejši vzpon, ne da bi imel za seboj v pretekli dobi pjaninsko udejstvovanje. Večletna, temeljita izkustva v gorah- po katerih si pridobi človek določeno znanje, ga usposobijo v pravega planinca. Ob pričetku poletne sezone se vzpenjajo na visoke gore mnogi- katerim je to prvi večji podvig po daljšem zimskem odmoru. Ti ne smejo precenjevati svojih moči niti ne podcenjevati gorskih nevarnosti, ki ogražajo človeka v gorah skoraj vedno, zlasti pa ob naglih vremenskih preobratih. V stenah, na grebenih in strnvh pobočjih jc planincu-plezalcu vsekako potrebna plezalska izurjenost v večji meri. vzdržnost in izkušnje v gorah. Žal lahko zelo pogosto opazujemo- kako žene nekatere v gore napačmo častihlepje in kako ti tvegajoč skušajo obvladati težke alpinistične probleme, za katere nimajo niti najpotrebnejših sposobnosti in izkušenj. Ne zavedajo se. da s svojim početjem ne ogražajo sa- mih sebe- marveč spravljajo v nevarnost tudi svoje tovariše in mogoče celo sledeče vrvitve. Toda tudi tisti, ki je s svojo močjo, spretnostjo in izkušenostjo dorasel težavam večjih in daljših podvigov, je Često brez obrambe proti nekaterim nevarnostim, v poletnem času zlasti proti padajočemu kamenju. Že samo majhen kamenček rani plezalca tako- da izgubi že itak dvomljivo ravnotežje in strmoglavi, njegov padec pa potegne za sabo še varujočega tovariša. Kamenje se v gorah kruši samo, ko sneg- dež, voda. solnce. mraz in toplota razrahljajo njegovo vezljivost. Rumenka-sto-rdeči in bčlkasti odlomi v stenah so znak preperevajoče in krušljive kamenine. Pa tudi jalovo kamenje pod strmimi stenami, zapičeno globoko v sneg opozarja na nevarnost padajočega kamenja. Kamenje proži tudi veter žival in pa neprevidni človek, ki mu je pač vseeno, kako stopa po skalah, le da je on varen. Posebno je treba obsojati početje nekaterih takozvanih planincev, ki na vrhovih in grebenih iz dolgočasja, razposajenosti in posebnega zadovoljstva mečejo preko stene kamenje- prazne konzervne Škatle in razne odpadke. S tem ogražajo Sloveka, ki se vzpenja po steni k vrhu. Pomisli naj' da vsak predmet, ki ga vrže preko stene, sproži kamen, ta drugega in kmalu vrši in bobni preko stene roj kamenja, zaradi katerega preti plezalcu največja nevarnost. Torej ne rušite kamenja, ne mečite ga preko sten! Na izletih bodimo nasproti tovarišem nasproti rastlinam in živalim vedno in povsod obzirni. Zlasti prekrasno planinsko cvetje, ki s svojevrstno mikavnostjo privlačuje človeka- moramo obvarovati. Odpade naj tudi tisto vpitje in jodlanje po gorah, ki tako oplaši živali. Planinec mora biti obziren tudi v planinski koči, kjer pride pri večjem obisku do nesoglasja zlasti pri razdelitvi skupnih ležišč. Mnogim je cilj itak le planinska koča, katero dosežejo skero spočiti že v zgodnjih popoldanskih urah in si rezervirajo najboljša ležišča kar na široko, onim pa-ki so v teku dneva izvršili težke vzpone in imajo dolgotrajne in naporne poti za sabo. ne preostane niti najskromnejši kotiček- kaj šele odeja. Ti slednji planinci so običajno tihi in pomilujejo one, ki pridejo enkrat v letu na gore in se takrat na skupnem ležišču planinske koče razbohotijo, da dajo duška svoji plehkosti. Pravi planinec je skromen; njega odlikuje mir, preudarnost in obzirnost do ljudi in do narave. —i. Novi naslov SV. PETRA C. 4. fELEFON 25-57 o s p e h o v na eo oglaa v »JUTRU« Spor izdelovalcev svetlopisnega papirja pred sodiščem Ljqubljana, 12. junija. Pred ljubljanskim sreskim sodiščem se je te dni pod vodstvom sreskega sodnika dr. Benedika začel razvijati izredno zanimiv spor med jugoelovenskimi tvrdkamt, ki izdelujejo tako zvani svetlopisni papir, katerega uporabljajo v prvi vrsti inže-njepji, stavbeniki, geametri in drugi za kopiranje svojih načrtov. Zelo mnogo se ga porabi za načrte, ki so priloženi zemljiškim knjigam. Glede tega papirja smo bili v naJi državi 1. 1929. odvisni izključno od inozemstva, in sicer ga je iz Wiesbadena dobavljala nemSka tvornica Kalle & Co. pod zažčitno znamko »Ozalid«. Ker je bila tvornica v naSi državi brez konkurence, so bile tudi eene papirju temu primerne. Od navedenega leta dalje pa je pričel v našem prometu uspešno konkurirati »oza-lidu« »gaaalim«, prav tak •vetlopuml pa- pir, ki ga je začela izdelovati ljubljanska tvornica Ivana Lavrenčiča »Pspirol«. Ta konkurenca nikakor ni bila po godu nemškemu podjetju, ki se je #trudilo, da bi se z odkupem znebilo neprijetnega konku-iVfnta. Ker pa se ji zaradi previsoke zahteve lartnika Lavrenčiča to ni po rečilo, se je odloč;la ubrati drugo pot. L. 1930. je iz zagrebške tvorniee Feliksa VVeiserja začel ljubljanskemu »gasolinu« konkurirati »ozalid«. Cene so padale, dokler 1. 1933. niso dosegle minimuma, ki ni kril več niti produkcijskih stroškov. Padanje cen je nato napotilo podjetnika WeL=erja, da Je z ljubljanskim »Papirolom« Sklenil sporazum, na podlagi katerega je slednja tvornica 1. 1934. prenehala izdelovati svoj j-gasolin«. Mirni tok Weiserjeve proizvodnje pa j« prenehal z dnem, ko Je nekaterim konMi-mentom svetlopisnega papirja jrHla I ljubljanska Učiteljska tlakama okrofatoo, da je s&Cela v lastnih laboratorijih in v lastni redtijl izdelovati svetlopianl papir pod imenom »Jaanitc. Kot priporočilo sa svoj proizvod je navajala nižjo ceno svojega Izdelka ob nezmanjšani kakovosti ln manJSo potrato čaaa pri kopiranju. Poleg tega pa je tudi navajala, da je njen proizvod edini stoodstotni domači izdelek, ker te pri izdelavi poslužuje ne le domačih delavcev, temveč tudi le takih snovi, ki se pridobivajo v na£i državi. AH je ali ni naSa država r proizvodnji svetlopisnega papirja odvisna od Inozemstva, Na to okrožnico Učiteljske tiskarne je Feliks Wel<:er odgovoril s tožbo, ki jo je lani vložil pri sreskem sodišču v Ljubljani proti zadrugarjem Učiteljske tiskarne zaradi nelojalne konkurence. V tožbi v kateri je pobijal konkurenčno vrednost kakovosti izdelka Učiteljske tiskarne, je navajal predvsem, da nikjer v Jugoslaviji ne izdelujejo papirja tako Jakosti, ki Je potrebna za izdelavo svetlopisnega papirja. še celo Nemčija in ostale evropske države morajo za izdelavo uvažati sirovme iz Anglije in i zven evropskih držav. Po Welserjevih trditvah mora imeti papiT tako jakost, da na m2 prenese težo 5.200 kg, ne da bi se raztegnil ali celo raztrgal. Papir, ki se ga pri izdelavi poslužuje Učiteljska tiskarna in ki ga dobiva iz Piat-nikove tvorniee v Radečah pri Zidanem mostu, pa prenese le 4.780 kg. Poleg tega pa je potrebna pri predelavi papirja take jakosti v svetlopisni papir še posebna emulzija iz kemikalij, ki jih po Weiser-jevih trditvah ln i m ogoče pridobivati v Jugoslaviji, ker za to ni na razpolago ne aparatov ne laboratorijev. Potemtakem da je izmišljena tudi trditev Učiteljske tiskarne v okrožnici, da se poslužuje pri izdelavi »jasnita« izključno le domačega materiala. Weiser trdi, da mu je s svojo nelojalno konkurenco in neresničnimi navedbami o kakovosti evojega izdelka škodovala Učiteljska tiskarna zlasti v dravski banovini, kjer je imel mnogo odjemalcev. Tožba zaradi ukradene tvornlžke tajnosti. Med tean ko sta oba nasprotnika zbirala ocene o kakovosti svojih izdelkov, iskala na odločujc-čih mestih potrdila, da so njih izdelki res stoodstotno domačega izvora, in vlagala na ljubljanskem sodišču že tožbe in pritožbe ker tudi Učiteljska tiskarna ni molčala o Weiserjevi proizvodnji, pa je sodišču dospela od inž. Lojzeta Lavrenčiča iz Ljubljane še tožba proti bivšemu bančnemu uradniku Miroslavu Hubmayerju, ki je zdaj v službi Učiteljske tiskarne, češ da je svojemu novemu gospodarju izdal ta j no-t procesa proizvodnje svetlopisnega papirja, ki jo je inž. Lav-renčič dal patentirati. Za to tajnost, ki jo je po neštetih poizkusih inž. Lavrenčič sam iznašel in so ga poizkusi stali nekaj isto tisočakov, zaradi česar trpi tudi znatno škodo, Je Hubmayer iz/edel v njegovem laboratoriju, ko ee je po odpustu iz janke kot brezposelnik ukvarjal z izdela vo mila in Lavrenčiču včasih tudi pomagal pri izdelavi »gasolina«. Inž. Lavrenčič ga je celo izrecno opozoril, da ne sme izdajati tajnosti, ki jo bo izvedel v njegovem laboratoriju. Kmalu pa se je Hub-mayer vdinjal pri Učiteljski tiskarni, kateri je več mesecev pripravljal laboratorij in naročal stroje in kemikalije za izdelavo svetlopisnega papirja. Inž. Lavrenčič trdi, da je po njegovih navodilih Učiteljska tiskarna tako rekoč z njemu ukradenimi formularji začela i zdele vati svetlopisni papir, zaradi katerega se je potem, ko ga je začela razpečavati, zapletla v spor z Weiserjevo tvornico. Za razsodbo manjka primernih strokovnjakov Sodnik v tej zadevi ni imel lahkega posla. Pred seboj je imel in zasliševal tako rekoč jsame ttrokevnjake v zadevah papirniške proizvodnje in kemične stroke. Na eni strani Učiteljska tiskarna in tehnični poslovodja njenega laboratorija Hub-mayer, na drugi strani pa inž. Lavrenčič, ki je branil svoj patent za izdelavo svetlo-pi nega papirja in očital svojemu nekdanjemu učencu Hubmayerju, da je njegov izum celo tako slabo kopiral, da se izdelki papirja v laboratoriju Učiteljske tiskarne vse prehitro pokvarijo in ne morejo tehtno konkurirati z Weiserjevimi izdelki. To trditev Je podkrepil tudi z pismenimi izjavami nekaterih dobaviteljev. Pred sodnikom so ležali zavojčki svetlopisnega papirja obeh tvrdk v svrho primerjave. Sodišče je že pred razpravo zaslišalo za stokovnjaško mnenje o kakovosti obeh Zpro'zvodov znanega kemičnega strokoivnjaka inž. Kavčiča, ki pa je moral odkloniti izjavo iz razloga, keT bi se moral v ta namen prej pobaviti z literaturo o kemičnih skrivnostih proizvodnje takega papirja. Povedal pa je, da takega strokovnjaka ne zmore niti naša tehnična fakulteta in bi morel vsakdo prej specialno Študirati literaturo te stroke, da bi mogel soditi. Kvečjemu bi prišel v poštev inž. Rajter, profesor za blagoznanstvo na komercialni viseki šoli v Zagrebu. Strokovnjak bi moral v tem sporu izreči strokovno mišljenje razen o kakovosti obeh izdelkov še o tem, ali eo naši proizvajalci v kem čnem oziru odvisni od uvoza kemikalij iz tujine ali ne. Sodnik dr. Benedik je naposled v sporazumu z obema nasprotnima strankama odločil, da morata v določenem roku oddati na sodišču vsaka po nekaj primerkov svojega izdelka, ki bodo nekaj mesecev ležal: na.sodišču. Nato pa bosta kot strokov njaka zaslišana prof. inž. Rajter iz Zagreba in univerzni profesor dr. Rebek iz Ljubljane, da podasta svoje mnenje glede kakovosti in trdnosti obeh produktov. Dobrote 40 urnega delovnika v Franci)! Ženeva. 11. Junija. w. V generalni debati o poročilu mednarodnega urada za delo je govoril dane6 francoski minister za delo Lebae. V ovojem govoru fe naglasil, da je rodila uvedba 40urnega dela na teden v in-duslriji in v trgovini zelo ugodne posledice. V teku 6 mesecev je bilo na ta na8fn nanovo nameSčenih 77.000 brezposelnih samo v nekaterih industrijskih panogah, do-čim je brezposelnost v drugih panogah, zlarfi v trgovini skoraj popolnoma izginila. Francoska vlada ie z uresničenjem 40urne ga delovnika tudi za druge drfave pokazala pot ia uspeSno borbo proti brezposel Prvi mednarodni vzorčni sejem v Beogradu Tekstilije — usnje — galanterija — steklo — keramika — pohištvo — gospodinjske potrebščine — U. — 21. • pisarniški materijal in oprema — grafika — kemična septembra 1937 111 kozmetična industrija — papir — življenjske potrebščine — foto — kino — optika — radio — bižuterija — šport — umetna obrt — igrače — glasbeni instrumenti — elektrotehnika — stavbarstvo — stroji — motorji — orodje — poljedelski stroji — les. Pojasnila daje Uprava beogradskog sajma, Beograd, Prestolonaslednikov trg 45, teL 28-526 Pošt pretinac 538. Najpriljubnejši šport izvajate z ameriškim kolesom. Dobavlja jih, kakor vse drugo telovadno ln športno orodje, tvorni ca telovadnega orodja J. ORA2EM Ribnica na Dolenjskem tf* AVITČITI? pošta Brežice, želez, postaja Brežice In vrt » Dobova, najbolj vroči 55° C radioaktivni TADI vrelec v dravski banovini. Sezona od i. maja do 30. septembra — v pred in posezoni znatni popusti. Zahtevajte prospekte! Z neprekosljivim uspehom se zdravijo bolezni: Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, išias, nevralgično trganje, kronični katarji, ženske bolezni Ltd. »lin« Hotel »VILA LUCIJA« ALEKSANDROVO, otokKrk. Z restavracijsko teraso nad morjem in ostalim komfortom. Stanovanje in hrana, vključno takse, od Din 50.— do Din 59.— dnevno. Radi nižjih cen se priporoča bivanje v juniju. Prospekti pri PUTNIKU in pri direkciji hotela. Za šport, sončenje, kopanje! Generalno zastopstva aa J^ugusto^^M „C H E MOTE C H N A* LJUBLJANA — MESTNI TRG JOj OBČINA STARILOG, srez kočevski, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodja« šolska izobrazba: najmanj štirje razredi srednje ali njej | enake strokovne šole. Mesečna plača din 700.—. Varščina: | din 5000.—. f Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po j čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do | 22. junija t. 1. pri podpisani občini. | SVILA Tyrševa cesta 50 Ima v zalogi vedno najmodernejše in najfinejše vzorce čiste svile // Izbira zelo velika // Od vsakega vzorca je samo za eno obleko blaga // Cene ugodne // Garantirano čista svila iz Coma ln Lyona RAZPIS Občina TOPOLSICA, srez Slov. Gradec, razpisuje pragmatično mesto tajnika. □□□□□□□□□□C ■ Šolska Izobrazba: popolna srednja šola ali njej enaka strokovna dola. Varščina po dogovoru. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih Je vložiti do 10. 7. 1937 pri podpisani upravi, Po proračunu je določena plača tajnika 700 din. Uprava občine Topolšioa, dne 8. VI. 1937. Predsednik: NAPOTNIK L r. Preproge razne vrste kupite najceneje pri SEVER - Marijin trg 2 Stavbni material opeka, bobrovci, razno železje, parketne deščice, štedilniki, okna in vrata na prodaj pri gradbene« podjetju G* TONNIES nasL, d. z o. z«, Ljubljana Informacije daje stavbna pisarna na Marijinem trgu. MOŠKE OBLEKE iz prvovrstnega češkega blaga, fino izdelane, prodam izpod lastne cene! A. KUNC — LJUBLJANA — GOSPOSKA ULICA T. OMU najnovejših mod« pogredjlvl motorju toldkljl Po seto nizki ceni! Ceniki franke! »TRIBUNA« V. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka oeeta Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. POZOR, GOSTILNIČARJI IN RESTAVRATERJI! Obiščite paviljon „H" na velesejmu! Tvrdka B. MARLNKOV iz Fruške gore, Sremski Karlove!, je razstavila svoj lastni proizvod: Bermet vino črnino iz Fruške gore. Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in pokusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Frnška gora. ZAHVALA Ob težki in nenadni izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubljenega, nenadomestljivega soproga ln očeta, gospoda Ivana Srebota smo bili v teh žalostnih dneh deležni vsestransko toliko sočutja, da si smatramo v dolžnost na tem mestu izraziti najglobljo zahvalo vsem ln vsakomur posebej, za vsa tako iskreno izražena sožalja, za vsa dejanja, ki naj bi lajšala našo bol, za vse obilno poklonjeno cvetje in tako številno spremstvo. Prav posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, zastopnikom mestne občine ljubljanske z g. predsednikom dr. Adlešlčem na čelu, Vincencijevi konferenci Srca Jezusovega, mešč. Marijini kongregaciji za može pri Sv. Jožefu, preč. g. kanoniku A. Stroju za iskreno slovo ob odprtem grobu, pevskemu zboru za ganljivo petje, društvu rokodelskih mojstrov in pomočnikov, šentpe-terskemu prosvetnemu drušvu z vsemi odseki, bolniški blagajni samostojnih obrtnikov, združenju čevljarjev ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našega blagega pokojnika na njegovi poslednji poti. LJUBLJANA, 13. Junija 1937. Žalujoča družina SREBOT. Obiskovalcem velesejma se najtopleje priporočam in Vas vabim, da posetite paviljon »GRAJSKA KLET« na veseličnem prostoru, kjer boste postrežem s prvovrstnim cvičkom in finim štajerskim vinom. Ob vsakem času razna gorka in mrzla jedila. — Nasvidenje! Godba! TONE H U C. Ples! Lepe grudi • • • 40 letne Izkušnje znamenitih specialitet SchrSder -Schenke Vam jamčijo za odlične in zanesljive uspehe. Razvijanje grudi — Okrepijenje grudi — Intimna hi gije na žene — Zaščitna sredstva — Stezniki in pasovi ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE! Parfumerija ln kozmetika »OMNIA«^ oddelek 1/3 Zagreb, Gunduličeva ulica 8, polukat ———— TELEFON 97-67 """""" Poznani SALVA** tej zoper ioKu kamne ta bolezni žotčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zaatopn&u lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. OgL !*c. a. br. 87870 Kdor želi zaslužiti kot zastopnik sodobnega podjetja 1090 dinarjev in več mesečno, naj zahteva prospekti Priložiti Din 2.— v znamkah. Javijo naj se samo resne, trgovsko naobra-žene osebe. F. RITZMANN, Pašlčevu. UČENEC lz boljše hiše, po možnosti z 8 razredoma meščanske šole se sprejme v modno in manufakturno trgovino v Celju. Hrana tn stanovanje v hiši. Ponudbe na podružnlop »Jutra« Celje pod: »POSTEN«. POLIH za visoke stavbe, samo prvovrstna moč z večletno prakso, dobi takoj shifbc pri gradbenem podjetju are h. L LED L, Ljubljana. SS »PRESTOLONASLEDNIK PETAR« JADRANSKA PLOVIDBA D. D. - SUŠAK Dnevni bnoptroplonu služba • Sultki T Dilmirijo tn obratno. Odhod • Sušaka ob 16. viri. Dnevna večkratna sreča ■ kopališči ln letovišči Jugoslovenske obale. Prijetna turlstovska potovanja ■ Sušaka v Dalmacijo ln na Grško po nizkih pavSalnlh. cenah, Ekspresne turistovske proge lz Benetk T Dalmacijo, Prvovrstni parobrodl — lzborna kuhinja Prospekte ln navodila daje Direkcija na SuSaku, ne njene agencij« in tbL uradi »Ptrtnika« ln družbe >Wagan-Lltfl/Cook«. Umri nam Je po dolgi ln mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere naš ljubljeni oče, stari oče, praded, brat ln »trio, gospod FRANC POCK POSESTNIK Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 14. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz hiSe žalosti Opekarska c. 26, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne IS. junija 1987. fcahijoče rodbine: MEZGOLITS, NOVOTNY, STESTE, PONIKVAH. I -v/,'.' •*-'v/r' i>-'- ^vL,' - -"i./;-.!." V ' ■ .- . -."•'- - , '••--v *.f v> ® *; • \T. ALPEkO TERRAZZ0 S ^ -KERAMIT MAJOLIKA MOZAIK plošče za oblogo sten in tal v raznih barvali in vzorcih, sodobne kombinacije, primerne za kopalnice, kuhinje, veže, stopnjišča, mesnice, mlekarne i. t. d. izdelujemo v lastni tovarni za 5$ — 75% ceneje od inozemskih keramičnih in sličnih plošč. - i 101 v ni POTREBUJEMO inženirja kemije kateri je diplomiral lansko leto ali letos, Je samski, Jugoslovanski podanik, Slovan. — Ponudbe z dokumenti pošljite na ogl. odd. »JUTRA« pod šifro »Industrija a. d.« [GLASBILI) jSshnddzn L2nansi "cSO odo ______ krt NAJPOPOLNEJŠA ineenejfa KRAL^EVNI DVORHI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠIUALNA TVRDKA r. soi^o&m IZDELOVANJE GLASBIL Iti GLASBENIM PRITEKUN ZAGREB f Tlikclicevanl.l0.c Havajske kitare, kromatične harmonike.imbc saksofoni intd. najceneje. cm Violine.^, od bin?1 rnavzgop Kitare___- -M- - Mandoline,- • 98.- - . Harmonike«-75.- ZAHTEVAJTE Stanovanjske ln trgovske hiše, Industrijske zgradbe ln adaptacije projektira ln Izvršuje najsolidnejše stara in renomirana tvrdka IVAN BRICELJ POOBL. GRADITELJ LJUl&AANA eionešfcova *Hca H. 19 BREZPLAČNI POUČNI Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, tašča, gospa NEŽA DULAR roj. Herman vdova po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 73 let. Pogreb nepozabne pokojne bo v ponedeljek, dne 14. junija ob 16. uri iz hiše žalosti Loke št. 479 na farno pokopališče v Trbovljah. Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi v Trbovljah v sredo 16. junija ob 6. uri zjutraj. V TRBOVLJAH, dne 13. junija 1937. PERSOGLIO RUDOLF, IGNAC in ALBERT, sinovi; FANI in ANA snahe; vnuki — ter ostalo sorodstvo. Urejuje Domin RavIJenu « Izdaja » konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika** « Za Narodna tfakmo d. d. kot tfakarnarja Fran Jeran, — Za fnseratni dd Je odgovoren Alojz Novak — Vsi y Ljubljani,