18 Vata zoper otekljine in rane nar boljši zdravilo. Vsim bravcam na znanje. Danes oznanijo Novice zopet novo znajdbo, ktera zasluži, de se razglasi krog in krog po deželi, zato ker zamore revnima kmetica ravno tako v prid biti kakor visocimu gospodu. In ta znajdba zadene prečudno zdravilno moč vate. Vato vsak človek pozna; ona je omikana, v pole raztegnjena in po eni plati poJimana p a vola (ali drevesna volna,, po hro vaško p a muk imenovana). Krajači ali šivarji (žnidarjf) je za podlogo mnogih možkih in ženskih oblačil od nekdaj nar več porabijo. Zdravilna moč pavole ali vate pa je bila dozdaj še clo zdravnikam malo znana, čeravno so že davnej vedli, kako koristna de je na opekljine položena. Ja ljudje še sploh mislijo, de je nevarno prisadne otekljine s pavolnatnimi rutami obezovati, brez de bi bil kdo pomislil: ali je pa to tudi res ali ne. Mati so tako rekli, hči pa za njimi tudi tako govori, in tako se zaplodi marsiktera reč brez pomisiika od rodu do rodii. Tako je veliko starih krivih ver še zdaj po svetu zlo razširjenih, postavimo, de je kert slep, de rak le ritnisko gre, de se stekel pes vode boji, de je konjsko meso nezdravo , in več tacih neumost. Pa kaj črno prostimu ljudstvu take slepote in vraže očitovati, ker v marsikterih tacih rečeh tudi omikani ljudje niso nič boljši! Tudi vati se je taka godila, de je po krivici toliko časa zanemarjena bila. Od posameznih zdravnikov v mnogih časopisih razglasovanih skušinj, ki so poter-dile zdravilno moč vate v mnogih otekljinah kakor tudi v novih in starih ranah, niso drugi zdravniki skorej nič kaj porajtali, dokler se ni lani nek Pruski zdravnik, dohtar Nagel vzdignil, in dolgo časa zaničevani vati zasluženo čast in hvalo dal. Odsihmal so začeli zdravniki vato pogostniši poskušati in njeno prečudno moč so že mnoge skušnje poterdile. Gosp. Dr. Kurter, c. k. vikši zdravnik krajnskiga regimenta v Ljubljani, ki so že veliko skušinj z vato naredili in tudi nas čudne moči vate pri mnogih bolnikih prepričali, so nas opomnili, tako lahko pomoč tudi po Novicah oznaniti. Podali so nam v ta namen nemški časopis *) v kterim so vse dosihmal z vato storjene skušnje zaznamovane in bolezni na tanjko razložene , v kterih je zdravilna moč vate poterjena bila, kamor se opekljine, zmerz-ljine, mnoge druge prisadne otekljine, šenj, nove in stare rane štejejo, od kterih bomo drugo pot kaj več povedali. Vse te otekljine in rane se s kosmato platjo vate obežejo, in v tem obstoji vsa umetnost tega zdravilstva, od kteriga bomo tudi drugo pot vse potrebno na znanje dali. (Konec sledi.) *) Allgemeine Zeitung fiir Militiir-Aerzte. Braunschweig. 5-Jahrg. Nr. 49. 50. 51. 52, 53. »Ueber d en c kirurg i-schen CJebrauch der B aumwollen watte,« 22 Vata zoper otekljine in rane nar boljši zdravilo. Vsim bravcam na znanje. (Dalje.) Pred letam 1815 je bila zdravilna moč vate malo znana. V letu 1815 pa je čudna prigodba v južni Ameriki pervikrat njeno zdravilno moč zoper opek-ljine razodela. Primeri se namreč, de mlado dete neke delavke v pavolarii v oginj pade; mati ga potegne berž viin, ga verze na bližnji kup pavole in vsa prestrašena leti po zdravnika. Ker ga ni doma dobila, ga je iskala okrog in se je delj časa zamudila. Ko nazaj pride — najde otročička mirno v p a voli spijočiga, in ko se je zbudil, se tudi ni jokal; —pavola, ki se je vsim ranam po celim truphiv dobro vtisnila , mu je namreč vse bolečine potolažila. Čez neke dni potem je padla pavola iz opekljin , ki so se do dobriga prav lepo zacelile. Ta primerik je pervi razodel zdravilno moč pavole. V letu 1816 — beremo v angležkim dopisu iz južne Amerike, — so že Amerikanci tistih krajevna hude otekljine in gnojne rane sirovo omikano pavolo pokladali in jih tako brez vsih mazil in brez družin zdravil ozdravljali. V letu 1830 so nekteri zdravniki priporočevali vato otročnicam zoper gnojne in otekle persi. V ravno tem letu je Dr. Larrev v Parizu o hudim puntu mesca veliciga serpana silno veliko ranjenih ljudi z vato ozdravil. Še bolj se je pa poterdila zdravilna moč vate v Poljskim puntu v le'tu 1830. Dr. Bierkovski je imel namreč 2500 ranjenih vojakov ozdravljati, pa kmalo so mu vsi obvezki pošli; pavolo je začel tedej na rane pokladati, ki je prečudno hitro in popolnama vse rane zacelila. Po svetu Bierkovskimu so jeli vBerolinski bolnišnici pri mnogih vunanjih boleznih vato poskuševati in tudi ondašnje skušnje so "poterdile njeno moč.— Lahko bi še več od mnogoterih skušinj govorili, pa v naš namen naj bojo te zadosti. Pristavimo le še, de Dr. Kur-ter v Ljubljanski vojaški bolnišici so z njo že več 23 bolnikov s hudimi otekljinami, ranami in zmerzlji- nami ozdravili, česar smo se tudi mi s svojimi očmi prepričali. (Konec sledi,) 26 Vata zoper otekljine in rane nar boljši zdravilo. Vsim bravcam na znanje. (Konec) Vata ima to lastnost, de prisade hladi, otekljine tolaži in rane celi. Njena zdravilna moč se je po mnogih skušnjah v sledečih boleznih poterdila: 1) V vsih opekljinah posameznih udov ali celi-ga trupla. 2) V vsih zmerzljinah. Jez sam sim se s svojimi očmi v Ljubljanski bolnišnici prečudne vatine moči pri petih popotnih vojakih prepričal, ki so imeli zmerz-njene že vse čeme perste na nogah in ktere so gosp. Dr. Kurter s samo vato v kratkim popolnama ozdravili, brez de bi bili mogli veliko bolečin terpeti. 3) Pri mnogih ranah, kadar se kdo vtisne, vseka, vreze, vbode, ostreli ali sicer poškodva, kjer je bilo sicer treba okladkov z merzlo vodo ali pa ledu na rane pokladati. V nedeljo 6. dan tega mesca sim vidil v vojaški bolnišnici nekiga vojaka — ki je zato, ker je že štirikrat všel, pred ta dan mogel desetkrat ekozi šibe Iti—z vato tako lepo zaceljeniga, de so se mu na herbtu sicer rane od šib še poznale, pa so bile brez vsih bolečin in skorej brez vsiga prisada. Sicer je navada, de takim tepenim vojakam skozi 4 dni merzle okladke na herbet pokladajo, vata jih bo pa — ce bo vselej enako zdravilno moč pokazala — v 24 urah brez bolečin ozdravila. Čudno moč je razodela vata tudi pri nekim vojaku, ki si je skorej ves palc odgriznil, de se je le še malo roke deržal, in pa pri nekim drugim, kteriga je konj s kopitarn tako na nogo vda-ril, de mu je na rošu vse kite prebil. Gosp. Dr. Kurter so ju s samo vato obvezali in danes so rane že večidel zaceljene. 4) V starejih gnojnih ranah, tvorih, kožnih lišajih i. t. d. Zoper raka se pa ne sme vata rabiti, de se čas ne zamudi za potrebne druge zdravila. 5) Zoper mnoge vunanje prisade in otekljine, zoper šenj, persne otekljine otročnic, i. t. d. 6) Slabotni novorejeni otročiči, vsi v vato ali pa-volo zaviti, so se v nji okrepčali. 7) Dolgočasne driske so se že večkrat odpravile, če so si bolniki ves trebuh s pavolo ali vato obvezali. V imenovanih in enacih boleznih, posebno vunanjih, je zdravilna moč pavole ali vate poterjena. S tem pa nečmo reči, de je vata edino zravilstvo zoper vse bolezni, zakaj to bi bilo nespametno, ker splošniga zdravila zoper vse bolezni ni, in ga tudi ne more biti. Tudi tega ne rečemo, de bo vata v imenovanih boleznih vselej pomagala, ker tudi taciga zdravila nimamo, ki bi zamoglo vselej pomagati. To pa z dobro vestjo zamoremo reči, de bo vata v imenovanih vunanjih boleznih večidel pomagala, brez de bi druzih zdravil treba bilo, in de bomo gotovo s tem oznanilam vsim tistim močno vstregli, ki nimajo praviga zdravnika pri rokah, in ki se tedej morajo mazačam in babam izročiti, ki jih z mnogimi dostikrat škodljivimi mazili sleparijo. Pavola mora nova, bela, rahla, čista in lepo omikana biti, ne pa preležana, rumena, skupej zvita ali s kamnički ali drugimi rečmi zmešana. Zatorej je tudi čista vata boljši od pavole. Poklada se pa vata s kosmato stranjo na bolni ud in sicer tako, de se celi prisad ali rana z njo rahlo pokrije; na pervo lego se dene še ena, na to pa še ena, če je treba. Po tem se zaveže ves okladik — pa ne preterdo — s kakim povojem ali s kako drugo pripravno ruto. Cez 24 ur se ponovi obvezik, pa pri ranah se ne sme spodnja vata, če se je z rano terdno sprijela, nikdar preč odtergati, am^ak mirno naj se pusti, in le na spodnjo lego naj se položi nova poverhna, ki se vsaki dan ogleduje, in če jo jegnoj in sokrovica omazala, naj se z novo namestuje. Ce se morebiti tudi poverhna vata ne da rada od spodnje odtergati, naj se z gorko vodo toliko zmoči, de se da vsa nesnažna vata lahko proč vzeti. V tem obstoji vse ravnanje z vato. Včasih bo več, včasih pa menj časa potreba, de se bo bolezin popolnama odpravila; boljšanje pa se dostikrat že v 12 urah pokaže. Dr. B.