v€_i€ča zla.ega m\tiM&. Znani amerikanski raziskovalec Hyatt Verrill je preživel celih 25 let v džunglah srednje ter južne Amerike. Omenjeni zna veliko povedati o dogodtkih potovanj med Indijanci, med katerimi si je znal pridobiti toliko prijateljev. Na lastne oči je videl zlate jame v Tisingalu v Costa Rici, odkoder so prejemali tudi Španci zlate zaklade. Na svojem zadnjem potovanju je prišel v pokrajino Shaysha-Indijanccv, in sicer v posebno ugodnem * "enutku. Poglavar plemena, Polu, je imel hčerkico, katero je napadla v^ezen, za katero domači vražar ali medicinman ni znal leka. Raziskovalec je prosil, naj mu poka- žejo bolnico. no pregledu je ugotovil, da gre za težji slučaj kolike, katere pa j>. deklico lahko ozdravil s pomočjo zdravil, ikatera je imel seboj. Ko je dekletce ozdravilo, je postal tujec velik mož med domačini, ker je s svojo umetnostjo in močjo premagal Li lijanskega vražarja. Poglavar mu j. izkazal največje časti. E- bi pa pridobil tuj.evo zaupanje, ga je vzel seboj v df-.nglo, da bi mu pokazal tamkaj največjo znamenitost. Dospela sta do za_ajih preostankov nekoč španske trdnjave. Videla sta stare zarjavele topove, na katerih je bila še vidna letnica 1515. Nato sta dosegla cilj potovanja, za kojega so tvegali že tiso či in tisoči življenje. Prišla sta do zlatih jam v Tisingalu. Tamkaj je ležalo zlato, preraščeno s travo, v celih kopicah. Verril pravi o tem pogledu dobesedno takole: »V najbolj drznih sanjah bi si ne bil mogel predstavljati tolike množine najčistejšega zlata. Skraja nisem zaupal lastnim očem, moral sem se dotakniti z rokami teh neizmernih zakladov, da sem se prepričal da nisem mogoče žrtev kake pre vare.« Drugi dan po vrnitvi od zlatih zakladov so priredili domačmi raziskovalcu v počaščenje posebno veselico. Na programu je bila tudi predstava v templju Poglavar sam ga je peljal v svetišče in Indijanci so ga preoblekli v indijanska oblačila, glavo so mu okrasili s ptičjim perjem, krog vratu so mu ovili verižice. Na ta način so ga proglasili za poglavarja plemena. Shaysha-Indijance so dolžili v prejšnjih časih Ijudožrstva. Verrill trdi, da ni izključcno, da bi ne bilo to pleme še danes udano tej jrozni zablodi. Ti Indijanci imajo navado, da si prav ostro opilijo zobe, kar je posebno prikladno ?.a česanje mesa. Je res nekaj posebnega in izrednega, kako se je povzpel beli človek do poglavarja ljudžrskega plemena!