Tv:1ijìjsi vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. & TAelj fi : za celo leto 4 krone (2 gld.) Denar naj se pošilja pod napisom: Upravniàtvo v Celovcu. Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Leto XXL V Celovcu, 15. maja 1902. Štev. 20. Pridelki našega kmeta. Vsaka država brani ceno kmetskih pridelkov s carino. Če pa ni carine na uvažanje kakega pridelka iz tujih držav ali če je ta carina le majhna, potem preplavijo tuji pridelki domačo državo, ter znižajo èeno domačih pridelkov. Naša avstrijska država se ne more slaviti, da s posebno skrbjo gleda na kmeta. Trgovinske pogodbe sklepajo se bolj v ministerstvih nego v zbornicah, in v zbornicah poslanci nimajo mnogokrat niti smisla, niti so poučeni dovolj, da bi branili kmeta in njegove koristi. Naša država nalaga carine na tuja žita 1 gld. 50 kr., Francija 2 gld. 80 kr., Španija 4 gld. 20 kr., dà, celo Nemčija ima višjo carino na tuja žita, če prav mora mnogo več uvažati nego naša država. Naša carina na živino je najnižja, ki je v Evropi. Imamo sicer carino 15 gld., pa s to carino se uvaža živine le za 3600 gld. Države, ki imajo pogodbe z nami, uvažajo živino s carino 12 gld. 75 kr. in s to carino se uvaža živina za 115.610 goldinarjev. Za Srbijo pa znaša carina v našo državo samo 4 gld. in s to carino pride k nam živine za nad 3 milijone goldinarjev. Tudi pri uvozu mesa in živalskih pridelkov, kakor so tolšča, črevesa itd., naša država odpira tujim pridelkom vrata. Pri izvozu naše živine v druge države so jako sitne živino-zdravilstvene določbe. Tuje države grozno prežijo na našo živino in vsaki čas zaprejo mejo. Posebno Nemčija je v tem oziru „uzorna“ in prava „prijateljica“ Avstriji. Vedno se toži, da se zanaša živinska kuga iz Avstrije v nemške hleve. Resnica pa je, da se iz Avstrije v Nemčijo od 1. 1897. do 1902. ni zanesla niti enkrat kuga, pač pa samo iz Prusije v Avstrijo v 1. 1899. in 1900. osem-najstkrat. Pri nas bodo razmere boljše le tedaj, kedar se bodo kmetski poslanci poganjali bolj neupogljivo in krepko za kmetske potrebe in želje. Oraš-Oštinjak. Zamorca so prali! Kako se je cenjenemu našemu prijatelju Orašu-Oštinjaku godilo dné 6. aprila v Naborjetu, smo svojim bralcem vestno poročali v predzadnji šte- vilki. Oraševi volilci so tam govorili jako razločno in odločno, baron Rokitanskv pa jim je pomagal, a nikakor ne na veselje Oraša in njegovih prijateljev v odboru koroškega nbauernbunda“. Odbor »bauernbunda" je imel dné 8. maja sejo, v kateri je dosedanji njegov načelnik France Kiršner-Razaj naznanil, da odloži mesto načelnika in da izvolitve nikakor ne sprejme več! Izgovarja se Kiršner s tem, da je preobložen z delom. No, to ga prej ni zadrževalo, da je bil državni in deželni poslanec. Pravi uzrok temu koraku je gotovo le Oraševa zadeva. Kiršner je pristaš Rokitansky-ev. Ker pa je Oraš temu pokazal — figo, je Kiršner raje odstopil, kot da bi še dalje z Orašem sedel pri eni mizi! Za načelnika „bauern-bunda“ je izvoljen J. Lackner iz Himmelberga. Oraš je bil pri tej seji zelo zgovoren in je predlagal tudi, naj se Kiršnerju izreče zahvala. Na to pa so začeli prati — zamorca in zagovarjati Oraša proti Rokitanskemu. Oraš sam se je zagovarjal tako, kakor je mogel in znal, in s katerim zagovorom že v Naborjetu njegovi volilci niso bili zadovoljni. Zanimiva je bila izpoved nekega Burgstalerja iz Milstata, ki je dejal, da ima Oraš ,,splošno zaupanje onih, ki ga poznajo". No, njegovi volilci (ne Slovenci!) ga vendar tudi poznajo, in kaj pravijo oni!? — Dalje so sprejeli neko resolucijo, ki ni ne krop ne voda. Vnemajo se v nji za posebno »kmetsko stranko", a pravijo, da zanjo še ni pravi čas, Oraš naj torej le tudi zanaprej gostuje pri nemški ljudski stranki, pri kateri imajo glavno besedo razni dohtarji. To pač kaže o zmedenosti in pravi komediji pri „bauern-bundu". Ali morejo kmetje sploh še misliti, da se tu zastopajo njihove težnje in koristi; imajo-li od tu res kaj pričakovati? Pozvali so tudi Rokitanskega, naj se ne meša v koroške zadeve (!) in naj hujska raje zoper klerikalce, kakor zoper nemško ljudsko stranko (!). — No, gospoda „bauernbundarska“, ali ste prejšnja leta in tudi še lani tudi tako mislili, o vašem štajerskem baronu? Kako ste mu vriskali, kako ga hvalili po svojih listih, ko je rogovilil zoper Slovence. Ali vam ni še bil ljub in drag lani, ko ste imeli le njega zahvaliti, da ste spravili svojega Oraša v državni zbor? In zdaj? Mešati vam je začel štreno, opozoril je vas na vašo prelomljeno častno besedo, in to vam smrdi ! Zato hočete, da vas pusti v miru, naj raje dela zoper klerikalce. Ali pa se v tem le malce pomaga kmetskemu stanu? Omenimo še, da se je znani Wieser Orašu »zahvaljeval" za njegov »lepi" (!?) govor o šolski debati. O tem ne bomo zgubljali besede, saj smo že dosti pokazali, kako — lepo se je Oštinjak jti vrezal s svojim govorom! ■ ' Tako torej so na Kristusov vnebohod Oraša prali. Ali so ga tudi oprali? Dopisi. Pliberk. (Zrcalo našega političnega položaja.) Neizmerno smo vsi dobromisleči Slovenci hvaležni našemu »Miru", da se je začel tako živo zanimati tudi za naše zavožene razmere in se tako krepko poteguje za naše nàrodne pravice. Žalostno izgleda pri nas daleč na okolu. Povsod, kamor pogledamo, dviga ošabno naš nemčurski nasprotnik svojo glavo ter vihti svojo pest proti nam ubogim Slovencem, od katerih, kakor smemo smelo trditi, živi vse prebivalstvo našega mesta. Zatorej se nam zdi zelo smešno, ako se v našem občinskem zastopu oglašajo možje proti nam ter prisegajo na to, da bodo varovali nemški značaj pliber-škega mesta, ko so v istini vsi od kraja navezani na vseskozi slovensko okolico. Neumevuo nam je torej, kako da sta mogla svoj čas zdravnik gosp. dr. Ho f er er in knjigovez g. Ant. Mader zastopati to stališče v občinskem odboru, ko vsak otrok vé, da bi koj morala pobasati svoja kopita ter iti s trebuhom za kruhom, ako bi pri nas računala samo na nemško podporo in zaslužek. Ko smo nedavno v „Freie Stimmen" o tem čitali, smo se prijeli za glavo ter mislili, da bode temu ugovarjal vsaj g. Mader. Njega smo smatrali za razsodnega in pametnega obrtnika, kojemu bi moralo biti na tem ležeče, da si pridobiva pri hudstvu zaupanje in da napravlja dobro kupčijo. Ker pa se trditev v »Freie Stimmen" do danes ni ovrgla, oziroma preklicala, moramo smatrati to, kar ta nemško-nacijonalni list poroča, za resnico, in si bomo to dobro zapomnili. Smešno bi bilo, podpirati ljudi, ki se v javnih zastopih izrekajo proti nam Slovencem ter prisegajo na vsenemšcvo v slovenskih pokrajinah. — Naš zdravnik gosp. Hoferer pa je pozneje še enkrat poskusil svojo srečo v občinskem zastopu s tem, da je pokazal svojo nevoljo nad slo- S u ž n j a. (Malorusko spisala Marico Vovčok. Poslovenil G.) I. Nekdaj se je porodil v Ovručevu deček po imenu Ostap. Ko se je postavil na lastne noge, hodil je po Ovruču, pogledal na okoli in rekel: „He, he! Hudo je ljudem živeti v Ovruču! Treba bo pred tem hudim življenjem ubežati drugam!" Tedaj pa je, vidite, drvela v Ukrajino *) vsakovrstna neverna druhal, Turki in Tartari. Uničena so bila krasna mesta, izginilo je iz sveta mnogo kozakov, ujetih je bilo dosti deklet in žen. Ostap pride domov, a oče in mati ga vpra-šfjo, — ker jim je bil jedinec, pa mu samo v oči pogledata in opazita naenkrat vse, — vprašata ga: »Kaj si se, sinko, tako zamislil?" »Zamislil sem se, da je ljudem hudo živeti v Ovruču!" Cas je tekel vedno naprej in Ostap je rastel vedno kot navadno. Samo, kedar se je spomnil, da je ljudem hudo živeti v Ovruču, ni se več umiril tako hitro, ampak je samo mislil, sanjaril in razmišljal. In med tem, ko so se drugi otroci med seboj pretepali kakor divjaki, ali pa lepo igrali in zabavali se, bil je Ostap resen, zamišljen in otožen fant. M arsi kateri krat se je kam podal in odšel daleč od doma. Enkrat je odšel jako daleč, in naenkrat *) Ukrajina je južni del Rusije, kjer prebivajo kozaki. je nekaj priletelo, zazvenelo in malo je manjkalo, da ga ni pobilo na zemljo. Samo za hip je mogel videti krepkega Turčina na lahkem konju, a pri Turčinu devojko plavih las, ki je stogala roki in zavpila: »Reši me, kozak!" In vse je naenkrat izginilo, kot da bi nikjer ničesar ne bilo. »Samo, da bi imel leta in moči!" spregovori Ostap, in bilo mu je žal, da še nima dosti moči, da še ni v pravih letih. Drugič je oče poslal Ostapa v gozd po drva. In sami morda veste, kako krasno je iti zjutraj zarana v gozd; sam gozd je tak, kot bi se vam smehljal nasproti v pozdrav, pa se vsako srce veseli in vsako oko raduje. A ko pogleda to Ostap, se mu oko le še bolj užalosti in srce se mu le še bolj raztoži. Ob kraju gozda je jarek. Ko je hotel Ostapov konj skočiti čez jarek, opazi Ostap, da leži tam ob potu umorjen kozak: še je v cvetu mladosti, še v najboljših močeh, pa leži tu izgubljen za vedno. Ostap pristopi k njemu in se pripogne čez-nj, pa začne poslušati; — a ne diha več! Tretjič je prišel sovražnik v krajino, in ves kraj bil je tako oropan in uničen, da se je Ostap samo za glavo prijemal. Ni mogel ne spati ne počivati, ni imel ne miru ne tolažbe. Kakšna žalost, kaka otožnost ga je morila, je težko povedati. Kot da bi ga klical nek glas, kot da bi cela rodna Ukrajina klicala njega, kot da bi vpilo celo ljudstvo: »Pomagaj, pomagaj!" Ljudje so začeli Ostapa čudno pogledovati, začeli so se mu po malem celo rogati, ta hujše, oni mileje ; marsikdo se je tudi razžalostil, a marsikdo celo prestrašil--------------- II. Ostap se je podal na pot. A pred njim so se vzdigovale tako strme gore, da ne moreš pristopiti k njim, same gole stene; in tekle so pred njim reke globoke in bistre, ki trgajo bregove, sijejo kot biseri in se bliSéé na površini, kot da privabijo pla-vača; in zaplamtel je pred njim ogenj, požirajoč vse okrog sebe. Spenjal se je Ostap na strme gore, plezal gor in padal dol; mučil se iznova in spenjal se zopet in zopet, dokler ni dospel do vrha. Plaval je čez bistro reko, oslabel, pa zopet prišel na površino, dokler ni dospel na breg. Paril se je ob ognju, gorel po malem in po večjem, dokler se ni ustavil na varnem mestu. Ce pomislimo, da samo ptica more preleteti hribe, da preplava samo riba hitro vsako vodo in da se samo kresni ogenj lahko preskoči, bomo vedeli, da je Ostap potreboval dolgo časa, dokler je opravil svoj posel. In ta je bil jako tež^k. A vkljub vsem mukam in vsem nevarnostim vračal se je Ostap domov, jahaje na vrancu. Zapustil je dom, očeta in mater, in mesto še kot mladenič, a povrnil se je že kot moški kozak. Ostap je bil pravi pra vcati kozak, in kedar je jezdil na svojem vrancu, ga je bilo veselje pogledati. — Ne morem ga hvaliti, ker če ga pohvalim, treba bi bilo ga s čim primerjati, a s čim pa se more kozak, pravi kozak, primerjati na svetu ? Vračal se je Ostap domov in že je bil blizu kraja, že so se mu od vseh stranij prikazovali znani kotički, pozdravljajoči ga, in tudi samo mesto bilo je blizu. On je prišel jako zgodaj, ko še vse spava v globokem snu. Zora se je ravno tedaj zarudela in pozlatila, tedaj so žvrgolele najzgodnje ptice, te- venskimi razglednicami, za kar mu je pa primerno odgovoril občinski odbornik gosp. S to c ki, ki mu je povedal javno in neustrašeno, da naj se on s svojim nemštvom ne vmešava v obrtnijske zadeve, ker so obrtniki in trgovci, kakor tudi on kot zdravnik sam, res vsi vkup navezani v prvi vrsti le na Slovence v mestu in v okolici. To je bila moška beseda, ki je baje Vsenemca g. dr. Hoferer-ja precej v živo zadela. — Temu večnemu nemškemu rogoviljenju se imamo torej zahvaliti, da gre pri nas slovenska stvar res rakovo pot. Za časa ranjkega dekana Bergmana blagega spomina je naš okraj slovel kot jeden najbolj zavednih podjunske doline. A danes ? Kamor pogledaš, povsod se ti kažejo sledovi nemškutarstva. Z žalostjo moramo tu zabeležiti, da se od tiste strani, od katere je nekdaj Slovencem prihajala najizdatnejša pomoč v borbi za svoj obstanek, sedaj skoro nič ne stori. Saj se mnogokje še celò ovira tdko ndrodno delo, in namesto da bi se o primernih prilikah veljavna beseda zastavila v korist Slovencem, se še drugim prepoveduje posegati v politično borbo. Torej mi Slovenci bi morali vse zlobnosti naših nasprotnikov mirno prenašati in bi se dostikrat v potrebi niti braniti ne smeli ! Zato vzdiga nasprotnik vedno bolj ošabno svojo glavo ter nas tlači s svojo železno pestjo k tlom. Saj bi drugače ne bilo mogoče, osnovati nemškutarskih požarnih bramb kar h kratu v treh slovenskih krajih : v Libučah, na Ponikvi in v Mali vasi, kjer bivajo izključljivo le sami Slovenci; a našle so se med njimi vendar poturice, ki smatrajo za potrebno pljuvati v tisto skledo, iz katere jedó. O, da bi tem zaslepljencem še pravočasno posijalo zlato solnce, da bi spoznali, koliko škodujejo svojemu nàrodu s tem, da zaničujejo sami sebe. „Kdor pa zaničuje samega sebe, ta postane podlaga tujčevi peti,“ to je že star pregovor, ki se je še vedno uresničil povsod tam, kjerkoli se je pojavilo tako žalostno stanje. — Sedaj pa položimo roko na prsi in se poprašajmo sami sebe: ali bomo še nadalje mirovali in trpeli, da nam bodo naši nasprotniki kradli zemljo izpod nog ? Ali bomo še trpeli, da nas bodo zasramovali in preganjali ljudje, ki od nas živijo? In ali se še ne bomo zdramili ter poprijeli se dela za blagor našega nàroda? Skrajni čas je, da se združimo v skupno delo vsi dobromisleči Slovenci. Osnujmo si povsod nàrodnih zavodov, kjerkoli se pokaže potreba, in da se otresemo laglje tujega nasilstva, osnujmo si podružnice sv. Cirila in Metoda ter bralnih društev, kamor bodo mogli zahajati naši rojaki po deželi v prostem svojem času. Le s krepkim delom moremo si priboriti vspehov in izgubljene postojanke zopet pridobiti. Ako bomo pa še nadalje mirno dremali, prišli bodo časi, ko nas bodo lastni sinovi gonili iz svojih domov ter si bode za njimi tujec prilastil naša posestva in lepo našo rodno zemljo. Na Slovence spominjali bodo potem le še — pobeljeni grobovi. — Torej na delo; še je čas, da svoje ljudstvo poučimo ter ga rešimo iz krempljev nasprotnikovih. Pliberk. V Pliberku in okolici je razglašena pasja zaprtija (kontumac). Vsi psi morajo nositi nagobčnike, sicer so kmalu v pesteh konjederca. Povod k temu je dal pes g. dr. Hoffererja, ker je nekoga vgriznil, a mu k sreči ni mogel škodovati, ker je dotičnik imel škornje. daj so se začeli zbujati najpridnejši ljudje. Je-li kdo izmed vas že kdaj na vsezgodaj dospel v domači kraj k rodnej hiši, in spominjal se svojih nekdanjih mislij in dogodkov, kako je tam plakal in se veselil, kako se je poslavljal in odšel, spominjal se vseh nekdanjih ugodnih in neugodnih časov? Čuteč naenkrat, kako srce zove v enem žalost in radost, prav pravijo, da jedno oko joka, a drugo se smeje, kedar pred seboj ugledaš domače pokrajine. Ali pa je bilo že komu iz vas prirojeno, da nosi rešitev svojemu nàrodu? Še ne vem, ali ste že slutili, da je Ostap na svojem vrancu vedel in čutil, da nosi s seboj tako osvobojenje. Ostap si je v času trpljenja in nevarnosti po malem zbral že lepo kozaško vojsko in bil je že pripravljen, da udari na Turke. Vojska je tudi že korakala na Turško in vodili so jo hrabri voditelji. Samo Ostap je dostikrat jezdil na stran, ter je s seboj pripeljal mladino za vojsko. Tako se je povrnil tudi v svojo rodno vas, kjer je najbrž tudi bilo pravih ljudij. Bilo je tiho in rano, ko je Ostap prijahal v vas, še tako tiho, da je njegov vranec s svojim topotom budil ljudi. Odpirala so se nekatera okna in prikazali nekateri obrazi, ki so bili znani Ostapu, a drugi zopet ne, gotovo obrazi onih, ki so odrasli brez njega ali pa so došli v vas iz tujega kraja. Dojahal je Ostap do svojih vrat, do očeta, do matere. Mati se je razjokala prevelike radosti in ljubezni, ko ga je zagledala; a oče se je velikega veselja samo nasmehnil. Nato so prihajali bližnji in daljni sosedi, zbrali se in izpraševali ga. A Ostap je pozdravljal vse in govoril z vsakim samo o temle: „Dosti smo, dosti, bratje, trpeli v jarmu. Dosti smo, dosti, bratje, sedeli v robstvu. Pliberk. (Nemškutarska strast.) Cvetko nemškutarske „kulture" smo našli v nabiralniku za Ciril in Metodovo družbo. Na umazanem lističu se bere na jedni strani: „Heil und Sieg!“ „Živio!!! Slovensky"; na drugi: „Die Windisch-Clericalen, — Die nicht vvissen, was sie wollen, — Die Schweine sind vor alien, — Die soli der Teufel holen. —* Ein Windischer, der von der Nichtigkeit der Be-strebungen seiner Partei uberzeugt ist.“ Dà, le imenovani prasec — ne človek — je vstanu kaj takega zapisati ! Eej takim nemškim kulturonoscem ! Tinje. (Petindvajsetletnica.) Dné 1. maja t. 1. je minulo 25 let, odkar je prišel naš mil. g. prošt Lovro Serajnik v Tinje. Že takrat malone 70 letni starček prišel je v našo sredo, a sedaj obhaja po božji milosti tudi petindvajsetletnico proštovanja! Pač redek dogodek. Y proslavo te petindvajsetletnice se je na dan Kristusovega vnebohoda zbralo pri mil. g. proštu lepo število njegovih čestilcev, rodoljubov iz Celovca in Beljaka. V navdušenih nagovorih se je čestitalo mil. gosp. proštu, ki je bil še nenavadno čil in krepak med nami. Za prijetno zabavo so poskrbeli dobro iz-vežbani pevci beljaški (8 gospodov) in celovški (4 gospodje), in pa tamburaši „Bisernice“. Le prehitro so nam minule ure v gostoljubnem domu častitljivega staroste koroških Slovencev. Razšli smo se z željo, da nam Bog ohrani mil. g. prošta še prav mnogo let ! Nam pa bodo ure, preživete v njegovi sredi, ostale še dolgo v prijetnem spominu. Št. Peter na Vašinjah. (Pogreb.) V četrtek dné 1. t. m. je na veliko žalost cele občine umrla naša učiteljica, gospodičina Pavla Mihi, sestra č. g. župnika Franceta Mihl-a v Št. Lipšu. Delovala je tu trinajst in pol leta v veliko zadovoljnost vsega prebivalstva ter si je znala pridobiti ljubezen svojih učencev. Daši je že dalje časa bolehala, vstrajala je na svojem mestu do zadnjega. Pogreb je bil zelo veličasten. Udeležilo se ga je zelo mnogo domačega ljudstva, učitelji iz okolice in več duhovnikov. Truplo so prepeljali v Dobrlovas, kjer počiva blaga pokojnica ob strani svojih sta-rišev. Naj ji sveti večna luč! Libuče. (Ustanovitev podružnice sv. Cirila in Metoda za Libuče in okolico.) Že dalje časa so hrepeneli libuški rodoljubi po ustanovitvi omenjene podružnice. Dné 27. aprila t. 1. se nam je ta želja izpolnila. Ob pol peti uri popo-ludne se je zbralo libuških kmetov, samih zavednih mož, proti vsem pričakovanju veliko število, da smo morali na tesnem sedeti v gostoljubni gostilni pri Ciglerju. Kot pooblaščenec glavne družbe v Ljubljani utemeljeval je č. g. J. Dobrovc potrebo in pomen podružnice ter razložil nje pravila. Nato se je izvolil odbor, ki se je že objavil v „Miru“, samo pozabil se je namestnik blagajnikov, namreč g. Jan. Turek; za tem so se zapisali še drugi udi. Možje, ki so pristopili, so nam porok, da bo mlada podružnica gotovo napredovala. Pohvalno moramo omeniti č. g. kapelana iz Globasnice J. Dragasnika, ki nam je v jako izbornem govoru obširneje govoril o namenih nemškutarjev, ki jih imajo z našimi šolami. Mi nismo zoper nemščino, a v prvi vrsti se mora vpoštevati slovenščina. Naj imajo Nemci svoje, nam pa naj pustijo naše! Mi se v njihove šole ne vtikamo, torej naj tudi oni nas pustijo v miru! Govorniku se je navdušeno ploskalo. In vse jih pozove : BHajdimo, bratje, v boj za svoje pravice! Hajdimo, bratje, da se osvobodimo!" Ljudje se dajo lahko tudi pregovoriti s samo besedo, ali kaj se more še-le doseči z dejanjem ! V nekaj trenutkih so se zbrali okoli Ostapa stari in mladi kozaki in kozakinje, pa celo mladi otroci, in vsi so ga poslušali in čakali. Še ni bilo dospelo solnce visoko na nebu, in že so bili vsi opravili, kolikor je kdo mogel, že so bili pripeljali in osedlali konje, a kdor česa ni imel, ta je vpraševal in iskal ; kozakinje so pomagale, kar so mogle a otroci so se bali, kakor da bi je hoteli kar Turkom povesti. Ostapov oče, ki je nekoč samo govoril : „He, he! Rad bi se preselil v raj!“ pripravljal se je sedaj, kot bi hotel resnično v raj, pomladil se je in se razveselil. Kozak Pampuška, ki je že deset let po zimi ležal na peči, a po leti na klopi, ki se je bil odebelil kakor sod, toda žena se mu je posušila kot treska, ravno tisti kozak Pampuška stal je sedaj na nogah kot gora. Povem vam, da še ni bilo solnce povse zašlo za gričem Krivuho, ki je zelenel za vasjo, in že je kozaška četa šla iz vasi za Ostapom, poigrajo s konji, blesteči v orožju ; kozaške oči pa so sijale poguma, kozaška srca so kipela po maščevanju. To si je treba samo predstaviti, pa se ti že veseli srce ; toda kako je bilo še-le v resnici pogledati to kozaško vojsko, ko se je zbrala in za Ostapom udarila proti sovražniku! (Dalje sledi.) Sanešničar. * Samogovor. „Srce mi pravi, da bo prišel, samo če bi vedela, kdo." Sploh gre zahvala vrlim Globasničanom, zakaj poleg omenjenega č. gospoda so došli tudi župan in načelnik globasniške podružnice in še nekaj drugih, da so nas vkljubu slabemu vremenu počastili s svojim prihodom in tako veliko pripomogli k večjemu navdušenju. Srčno zahvalo pa moramo izreči vrlemu gostilničarju g. Jan. Gliniku, ki nam je prepustil svoje prostore zlasti že zaradi tega, ker nam je neki drugi gostilničar vsled prigovarjanja in pre-tenja neke osebe*), ki bi se ne imela nikakor vmešavati v osebne stvari gostilničarjeve, odpovedal zborovanje v svoji hiši. Pretil mu je, da bo uplival na njegovega delodajalca, da ga mora odpustiti iz službe. Zares ljubezniv prijatelj tak človek! Za gmotno škodo se mu naj gostilničar prav lepo zahvali. Dotični sovražnik podružnice je pač mislil : sedaj je društvo že v kali pokopano; toda zmotil se je. Če bi še deset ali več takih bilo delovalo zoper njo, mi bi jo bili ravnotako ustanovili. Podružnici je to le koristilo. Tudi se je sklenilo, da se bo priredila veselica, kakor hitro bo podružnica konečno potrjena. Do tedaj pa hočemo že pristopli udi nabirati novih tovarišev, zlasti ker se k ustanovnemu zboru marsikateri zaradi kratkega časa ni mogel povabiti; delujmo na to, da bo podružnica prospevala in se množila nam v veselje, njenim sovražnikom pa v strah. Liplje. (f Gregor Weiss.) Oj težka pot, oj tožna pot, ko od srca srce se loči. — To smo občutili vsi, ki smo žalujoči spremljali dné 29. apr. zemeljske ostanke rajnega Gregorja Weiss-a k zadnjemu počitku. Rajni spolnil je ravno o veliki noči svoje petdeseto leto. Pot življenja ni mu bila s cvetlicami posuta; zgodaj je moral že občutiti, da ni praznik naše življenje. Vestno se je trudil in spolnoval dolžnosti svojega stanu — bil je fužinski zidar in posestnik malega posestva — in zdaj, ko mu je začel njegov trud že prinašati sad, vzela ga je po kratki bolezni, katero si je nakopal v svojem poklicu njegovi družini, katero je tako iskreno ljubil, britka smrt. Bog ve, kako je to. Kdo soditi si upa, kdo? Kako bode pogrešala še nepreskrbljena družina svojega rednika, a kako bodo pogrešali tudi prijatelji zvestega prijatelja, ki jih je tako znal kratkočasiti s svojim zdravim humorjem. Pač mnogo možkih, a le malo mož rodi naš čas. Rajni bil je mož, mož značajen, mož načel jeklenih. Kakor so trdne gore, v katerih znožju je stala njegova zibelka, tako trden je bil njegov značaj. Vestno je spolnoval svoje verske dolžnosti, rad je prebiral v nedeljah in po večerih slovenske knjige in časnike, bil je iskrenoudan sin svoje slovenske domovine. Kako so ga spoštovali njegovi somišljeniki kakor tudi politični nasprotniki, pokazala je najbolj velika udeležba pri pogrebu. Dragi „Mir“, objavi te vrstice kot skromen spomenik tvojemu dolgoletnemu, zvestemu naročniku. Umrl je, in ni ga več med nami. Naj se po trudu in boju odpočije v črni prsti njegovo trudno truplo, njegovi duši pa podeli Bog skoro sveti raj, a nam pa še mnogo takih mož, kakor je bil rajni Gregor. Iz spodnjih krajev. (Zavednost—kje si?) Zadnji teden sem po opravkih prišel v hišo, koje gospodar je trden kmet, pošten in kremenit mož — Slovenec. Dragi bralci, veste kaj sem tam slišal? Mlada „frajlica“, ki je o veliki noči izstopila iz šole, kramljala je s svojo starejšo sestro v — nemščini. Če se na zelenem lesu tako godi, kaj bo potem še-le s suhim ! Ako se Slovenke same med seboj sramujejo jezika, katerega jih je učila mati, potem — z Bogom pogrebci! Vsem naj to služi v opomin, da nam bodi materinski glas svet. Prevalje. (Zmaga — naša!) Zgodba naših občinskih volitev je „Mir“-ovim bralcem znana. Prišli smo vendar enkrat do konca in v soboto dné 10. maja je bila volitev župana. Izvoljen je bil z 10 proti 8 glasovom našinec g. Pristov. Slava njemu in zavednim volilcem! Prevalje. (Razno.) Zadnjo soboto meseca aprila ponesrečila sta se radi lastne neprevidnosti pri nakladanju voz na železnici dva delavca. Oba ranjenca prepeljali so v bolnišnico v Slovenjigradec. — V noči na Kristusov vnebohod pogorelo je posestvo J. Kunca p. d. Stoparja v Stražišči. Škoda je občutna. — Grdo, mrzlo, jako neprijetno vreme je tudi pri nas. Slabo kaže, posebno za čebele. Krasni april — sedaj mrzli maj ! Prve so pa le pri nas zrojile, ljubljenke — ljubljenke — fajmo-štrove ,,muhe“, — in dné 7. majnika smo vsajali prvi roj. Veliko sreče! — Za podružno cerkev sv. Kozma in Damijana vlit in blagoslovljen je od premil, knezoškofa Antona Bonaventura Jegliča v Ljubljani že novi zvon. Prepeljali ga bodo bin-koštni pondeljek na njemu določeno mesto; stolp je že postavljen; a cerkev? — Zadnje dneve zažgal je stroj južne železnice les posestnika Dobro-dela p. d. Klemena. Upamo, da bo železnica škodo tudi povrnila. Rožek. (Š o 1 a.) Komaj je Škrlatica med otroci nehala in se je poduk v šoli zopet začel, prikazala *) Zakaj ne objavite te osebe s polnim imenom, da bi Slovenci take kukavice vsaj spoznali? Ured. se je nova bolezen med otroki, in sicer ošpice. Več otrok boleha tako, da se govori, da bo šola najbrž zopet zaprta. Žalibog, da otroci tako v poduku zelo zaostajajo. Rožek. (Razno.) Dné 6. t. m. zvečer je prišel sin neke posestnice v Šmartnu pijan domu in se je začel z materjo prepirati. Ker mu mati ni hotela ustreči, je z grožnjo, da si bo vrat prerezal, zbežal iz sobe. Ustrašena žena je iskala pomoč in naprosila nekega rudarja, naj gre sinu branit. Res ga je našel v izbi z britvijo v roki, in ko mu je branil, mahnil je zdivjani fant z roko in usekal je svojemu rešitelju vzadi na vratu globoko rano. Ko bi bil le malo nižje zadel, bil bi nesrečnemu vrat prerezal. Še po noči so morali po zdravnika, drugače bi bil ubožec izkrvavel, ker je imel presekano glavno žilo. Fant pride pred sodnijo. Uboga mati! — Žalostno je, kakšna je danes mladina; drugega ne zna, kakor pijančevati in vasovati, in to ne samo priprosti fantje, ampak tudi taki iz boljših krogov. — O nekem mladem gospodu se tukaj pripoveduje ta-le vesela dogodbica, ki se mu je prigodila in se srečno zanj iztekla. Zašel je po noči pod okno neke hiše. Dekle so ga povabile na drug dan, in mlad gospod je res prišel, toda — smola — dekle so med tem nagovorile hlapca, in ko je gospodič prišel, mu je hlapec s škafom vode ohladil njegovo vročo ljubezen, da je bežal domov ves premočen. Drugi dan je baje imel „skrnino“. R—. Podgorje v Rožu. („Proč od Rima.“) Sin nekdanjega logarja v fužinah, tukaj rojeni in zdaj v Rožeku stanujoči R. Schlattau, je odpadel od katoliške cerkve in prestopil k luterancem. Št. Janž v Rožni dolini. (Naša posojilnica) je imela v minulem desetem upravnem letu 1901. Ì73.309 kron denarnega prometa. Pristopilo je na novo 21 zadružnikov z 21 deleži, izplačani so bili 4 zadružnikom 4 deleži, ostalo je 315 zadružnikov s 317 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 61, uničilo 37 ; obstoji 421 knjižic za 225.359 kron 9 vin. in iznaša povprečna vloga 535 kron 29 vin. Posodilo se je na novo 20 zadružnikom, 20 zadružnikov je posojilo popolnoma vrnilo; dolžnikov je 225, ki dolžujejo skupaj 197.898 kron 53 vin., ali povprek 879 kron 54 vin. Čistega dobička je 1254 kron 60 vin. Načelstvo dobi po razdelitvi občnega zbora 500 kron. Za dobrodelne namene se dà 340 kron. Ostanek se pridene rezervni zakladi, katera je narastla na 6033 kron 07 vin. — Posojilnica je član »Zveze slovenskih posojilnic v Celju“, katera je zadnjo revizijo izvršila dné 2. vinotoka leta 1901. N o vi 6 ar. Na Koroškem. Za „Uéiteljski dom114 so dalje darovali : Neimenovan iz Kutne Hore na Češkem 50 kron ; Neimenovan iz Beljaka 10 kron; g. Serajnik Lovro, nadučitelj v Prihovi pri Konjicah na Štajerskem, 5 kron; g. J. Peterman 20 kr., g. J. Klemenčič 5 kron, A. Pelnaf 20 kron, J. Lubej 20 kron, slavna posojilnica na Bistrici 4(3 kron, g. J. Božič 10 kron, g. S. lučko 100 kron, g. Matej Tertinek, župnik v Pernicah, 2 kroni. Hvala! Živeli nasledniki! Duhovske zadeve, č. g. Jos. Jan dl, župnik v Sovodju, je imenovan za dekana. Č. g. Jos. Uroš, župnik v Zgornjem Milštatu, je imenovan za župnika v Etendorfu. — Razpisana je do dné 17. junija župnija Lieseregg, in do dné 18. junija župnija Zweinitz. — Umrl je dné 4. t. m. č. g. M. Bornschek, vpokojeni župnik v Lamu, star 64 let. — Farni izpit so delali ta teden čč. gg.: Jan. Schneditz, O. Bruner in M. Thaler. — Mil. g. knezoškof bo na binkoštni pondeljek podelil 16 bogoslovcem tonzuro in nižje redove. Drobiž. Vrtnarska razstava bode dné 13. do 17. avgusta v Beljaku. Delajo se za-njo velike priprave. — Sodnijski pristav, g. K. Higers-berger v Konjicah, je imenovan za okrajnega sodnika v Dobrlivasi. — Ko se je 70 letni posestnik Dekan z Gorij ob Žili nedavno vozil iz Podkloštra domov, je konj prehitro tekel. Ko je hotel voz ustaviti, je padel tako nesrečno na cesto, da so vsega okrvavelega prepeljali na njegov dom, kjer je drugi dan umrl. Po slovenskih deželah. IV. slovanski časnikarski škod v Ljubljani. Na shod pride okrog 150 slovanskih časnikarjev. Zlasti bodo Čehi in Poljaki častno zastopani. Shodu bo predsedoval Slovak, gosp. Matuš D ul a, urednik „Nàrodnih Novin“ v Turčanskem Sv. Martinu. Odbor je edin v tem, da bodi shod strogo stanovski in strokoven in da ne bode posegel v kočljiva politična vprašanja. Družba sv. Cirila in Metoda je imela letos meseca marca 6254 K 46 vin. dohodkov in 4342 K 42 vin. stroškov ; meseca aprila pa 2061 K. 27 vin. dohodkov in 2419 K 99 vin. stroškov. Slovenci, spominjajmo se ob vsaki priliki naše prezaslužne šolske družbe in podpirajmo jo ! —- Družba je prejela zopet 400 kron za vžigalice od bratov Perdan, 200 kron pa je izročil družbi g. Ivan Jebačin za druž-bino kavo. Dosedaj je daroval že 3200 kron kot dobiček od te kave. Obe tvrdki zato priporočamo najtopleje slovenskemu občinstvu. „Oftcium defunctorum44 ali sveto opravilo za mrtve. S tem naslovom je izšla v tiskarni sv. Cirila v Mariboru ravnokar nova knjiga kot drugi del „Obrednika za organista". Namenjena je ta knjiga pred vsem slovenskim organistom ; zategadelj so navodila, ki kažejo organistu, kedaj in kako naj poje to ali ono, pridjana v slovenskem jeziku. Note so kakor v „Obredniku za organiste" nove. Po obliki, vezavi in ceni je ta knjiga „Obred-niku“ popolnoma enaka, le tisek je večji, kar knjigo prav priporoča. Priročna knjiga se bode pa tudi gotovo vsem čč. gg. duhovnikom priljubila ; obsega namreč tudi celotno vsa druga duhovniška opravila, ki se vršijo za rajne. Sestavljen je „oficium de-functorum" po obredniku lavantinskem. Oziral se je pa sestavitelj tudi na rimski, ljubljanski in najnovejši krški obrednik. Knjigo je sestavil g. Mat. Štrakl, koralist stolne cerkve v Mariboru; izdalo in založilo pa jo je „Cecilijansko društvo za lavantinsko škofijo". Cena vezani 123 strani broječi knjigi je s poštnino vred le 1 krono 60 vin. Dobiva se pri založniku in v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Prijatelji lepega cerkvenega petja posezite po njej! Drobne novice. Okrog 900 zidarjev in tesarjev je v Ljubljani dné 1. maja začelo štrajkati, ker jim delodajalci nočejo izpolniti zahtev, po deseturnem delavniku. — Namesto „Meščanske godbe", ustanovljene pred par leti v Ljubljani, ki pa se ni mogla vzdržavati, so ustanovili zdaj društveno godbo ; podpira jo okrog 800 podpornih udov, ter je upati, da se bo vzdržavala. — Novo ljubljansko pokopališče se namerava zgraditi v Stepanji vasi, ne daleč od Ljubljane. Obširni za pokopališče potrebni prostor bo veljal 28.000 kron. — S sekiro po glavi je udaril nek 6 letni Janezek 21etnega Pavelčka v Dravljah nad Ljubljano, ko se je ta ž njim igral. Rana se mu je navidezno kmalu zacelila, vendar je otrok tožil, da ga bole glava in zobje, ter je vsled tega umrl. — Nadvojvoda Jožef Ferdinand, se je mudil minuli teden na Gorenjskem. Prišel je na lov na divje peteline ; ogledal si je tudi vodne naprave za elektriko v Vintgarju. Ta romantični kraj mu je jako ugajal. Križem sveta. Delegacije so se dné 6. t. m. sešle v Budimpešti. Na nagovor predsednika avstrijske delegacije dr. Bàrnreitherja, je odgovoril cesar, da se v dobi od zadnjega delegacijskega zasedanja ni splošni politični položaj v ničemer bistveno premenil. Avstrijska vlada se trudi, da ohrani prijateljsko razmerje napram svojim zaveznikom, kakor tudi na-pram vsem drugim velesilam, ter s tem znatno pripomore za ohranjenje evropskega miru. Posebno je prijateljstvo z Rusijo zelo pospeševalo red in mir na vzhodu. Nadalje je cesar omenjal vojno ekspedicijo kitajsko ter izrekel popolno priznanje mornarici. Vojna uprava mora tokrat zahtevati večjo svòto za nabavo novih topov in preosnovo topništva ter zboljšanje vojaške hrane, vojna mornarica pa za neizogibno pomnoženje osobja in ladij. Bosna in Hercegovina se redno razvijata na gospodarskem in kulturnem polju ter bodeta tudi v bodočem letu iz svojega pokrili vse upravne stroške. To je vsebina prestolnega ogovora. Potem je šel cesar okrog posameznih delegatov ter izpregovori z vsakim par besed. V proračunskem odseku delegacije je imel zunanji minister Goluchowski govor, v katerem je obširno omenjal naše razmerje napram drugim državam. Predloženi skupni proračun za prihodnje leto izkazuje skupne potrebščine 371 milijonov 437.836 K, pokritja pa 6,385.464 K, torej čiste potrebščine 366,052,372 K, ali za 8,237.407 K več nego tekoče leto. V posebni predlogi zahteva vojni minister 38 milijonov za nove topove. Vojska t južni Afriki. Že dva meseca prihajajo vedno poročila, da se sklepa mir med Buri in Angleži. A ta poročila so si tako različna in večkrat sama na sebi neverjetna, da jim je težko najti pravo in resnično jedro. Vodje Burov se snidejo baje 15. ali 25. maja zopet na sestanek, da se pogovarjajo o sklepanju mini. Angleška vlada je po nekaterih poročilih ukazala, da se burski ujetniki ne odvedejo več iz južne Afrike, ker se tudi od Angležev pričakuje, da bo kmalu sklenjen mir. Na Angleškem vse prebivalstvo hrepeni po miru. Amerika in Evropa. Zjedinjene države se-vero-ameriške napredujejo z orjaškimi koraki na gospodarskem polju in delajo že jako resno in nevarno konkurenco evropskim velesilam. Ker je pa od gospodarske moči in veljave odvisen tudi poli- tičen vpliv, je naravno, da z gospodarsko močjo Zjedinjenih držav raste tudi njih politični vpliv. Jako nevaren utegne postati posebno za evropske pomorske velesile — med katerimi zavzema sedaj Anglija prvo mesto — »oceanski trust", ki se je ustanovil v Zjedinjenih državah. Oceanski trust je namreč zveza vseh velikih amerikanskih paroplov-nih družb, ki oskrbujejo promet po morju in kateri zvezi je namen, pod svoje področje spraviti vse svetovno paroplovstvo. Ker je ta zveza silno močna (presega namreč milijardo frankov), se morajo evropske paroplovne družbe ali potopiti v njej, ali pa morajo poginiti v konkurenčnem boju z oceanskim trustom. In res je k temu trustu pristopilo že več velikih angležkih, nemških in francoskih paroplov-nih družb, a pristopiti bodo morale polagoma tudi vse ostale, ako ne bodo hotele poginiti v konku-rečnem boju. Trust bo prehajal vedno bolj pod vpliv Zjedinjenih držav in tako pridejo s časom vse evropske paroplovne družbe v popolno odvisnost od Amerike, tako, da bodo slednjič morali priti njih parniki pod amerikansko zastavo ter bodo morali v slučaju vojne služiti severoameriškim Zjedinjenim državam, kar bo silno nevarno posebno za Anglijo, katera ima sedaj prvenstvo na morju. 40.000 ljudij uničenih po potresu. Prav strašna poročila prihajajo iz Amerike. Na otoku Martinique v srednji Ameriki je izbruhnil ognjenik (vulkan) in povzročil nesrečo, o kakoršni se že ni čulo dolga stoletja. Mesto S. Pierre na imenovanem otoku je do cela uničeno. Rešenih je bilo samo 33 oseb. Žrelo ognjenikovo se je smatralo že 50 let kot ugaslo ter je bilo v 150 metrov širine napolnjeno z vodo, ki se je razlila po mestu. Vročina je bila tolika okolu mesta nesreče, da se ni mogla približati nobena ladija. Prišlo je ob življenje 40.000 ljudij. Vulkanski izbruh se raztega na ostale otoke Antile. Nesreča je mesto S. Pierre zadela nepričakovano. Po noči od 6. do 7. maja je lava zakrila vse. S parnika „Roddama, ki se je rešil, se poroča, da je vladala popolna tema. Ta parnik se je rešil, vendar ima med moštvom 12 mrtvih. Dva mornarja sta na krovu naenkrat zblaznela in skočila v morje. Po opisu nekega rešenega očividca je bil položaj v S. Pierre podoben pravcatemu peklu. Toča, lava in goreči smolnati dež je vse uničil, vse pokončal in pomoril. Opazilo se je nad mestom samo oblake prahu, kraj pokrit s pepelom in plamen. Tudi na drugih krajih je napravil potres neizmerno škodo. Naša gospodarska organizacija. Promet gospodarske zadruge44 t Sinèivasi v letu 1901. 1. Oves: Zaloga dné 1. jan. 1901: došlo 1. 1901.: 34.900 kgr., vrednost: 275.700 „ 4.404 K, 37.876 „ Vkup Odposlalo se je ostalo 310.600 kgr., vrednost: 42.280 K. 180.400 kgr., 130.200 kgr. 2. Pšenica: Zaloga dné 1. jan. 1901: došlo 1. 1901.: 4.600 kgr., vrednost: 64.200 » 782 K, 10.282 » Vkup Odposlalo se je ostalo 68.800 kgr., vrednost : 59.000 kgr., 9.800 kgr. 11.064 K. 3. Rž. Zaloga dné 1. jan. 1901: došlo 1. 1901.: 3.000 kgr., vrednost: 72.800 „ 432 K, 12.160 „ Vkup Odposlalo se je 75.800 kgr., vrednost : 45.200 kgr. 12.592 K. ostalo 30.600 kgr. 4. Ajda: Zaloga dné 1. jan. 1901: 70.600 kgr., vrednost: 10.500 K, došlo 1. 1901.: 49.500 „ , 6.100 „ Vkup 120.100 kgr., vrednost: Odposlalo se je 67.600 kgr. 16.600 K. ostalo 52.500 kgr. 5. Detelja: Zaloga dné 1. jan. 1901: 3.705 kgr., vrednost: došlo 1. 1901.: 7.939 „ 4.446 K. 8.702 „ Vkup Prodalo se je 11.644 kgr., vrednost : 13.148 K. 10.005 kgr. ostalo 1.639 kgr. 6. Turšiča: Zaloga dné 1. jan. 1901: kupilo se ogerske od kmetov 900 kgr., vrednost: 40.000 , 4.700 „ 186 K, 4.800 „ 564 „ Vkup odšlo 45.600 kgr., vrednost: 41.500 kgr. 5.550 K. ostalo 4.100 kgr. 7. Ječmen: Zaloga dné 1. jan. 1901: došlo 1.400 kgr., vrednost: 2.700 , : 198 K, 332 , Vkup odšlo 4.100 kgr., vrednost: 4.100 kgr. 530 K. 8. Fižol: Zaloga dné 1. jan. 1901: došlo 700 kgr., vrednost: 20.500 „ 116 K, 1.600 , Vkup odšlo 21.200 kgr., vrednost : 13.900 „ 1.716 K. ostalo 7.300 kgr. 9. Leča: Zaloga dné t. jan. 1901: 16.100 kgr., vrednost: 3.000 K, došlo 60.500 , , 9,680 , Vkup 76.600 kgr., vrednost: 12.680 K. odšlo 70.300 , ostane 6.300 kgr. 10. Proso: Zaloga dné 1. jan. 1901: 4.900 kgr., vrednost: 686 K, došlo 10.300 , 1,258 „ Vkup 15.200 kgr., vrednost: 1.944 K, prodano 14.800 „ ostane 400 kgr. 11. Gr alio vica: Zaloga dné 1. jan. 1901 : — — — — — — — došlo 2800 kgr., vrednost : 780 K, odšo 1300 „ ostane 1500 kgr. Tako je zadruga sprejela v tekočem letu (zaloga je všteta) 753.400 kgr. žita; prodalo se gaje 508.300 kgr. Za žito se je izplačala (zalogo všteto) 118.884 kron. In vendar to leto še nikakor ni bilo ugodno : Lani je bilo pičlo ovsa, in v jeseni ga je zopet dež pokvaril. Detelje skoraj prav nič ni bilo, leče je bilo dosti manj kakor druga leta, in fižol je bil skoro ves za nič. Lahko se reče, da bi pri ugodni žetvi bil promet za tretjino višji. Promet se bo brez dvojbe še več kot podvojil. Latinski pregovor pravi: „Multiplicasti gentem non magnificasti lae-titiam", t. j. veliko ljudij ni vselej veliko veselje“, tako tukaj. Upamo, da, če bi postala sila, nas nà-rodna društva ne zapusté. Upamo prihodnje leto priti v ravnotežje, a ne vemo popred, kakšna bo sreča. „Sudmarka“ je dala našim nasprotnikom v Velikovcu za njihovi „Lagerhaus“ znova 10.000 kron; a zdaj mi bojišča ne bodemo zapustili, ne bodemo odnehali! Tržne cene. T Celovcu, dné 7. maja 1902. Ime blaga na birne na hektolitre Prignalo se je K V K V pšenca. . . rž .... ječmen. . . oves . . . turšica . . . pšeno . . . fižol rdeč . . krompir . . grah . . . ajda . . . 9 5 7 14 2 7 35 50 54 20 20 11 6 9 17 3 9 68 87 42 50 58 — bik — pitana vola 4 vprežne vole — junce 36 krav — telic — pitanih svinj — prasce Sladko seno je meterski cent po C K — v àa 1 K 20 v, kislo seno po 4 -K" — v do 6 X — e, slama po 3 £ 40 » do 4 iT 20 0. Promet je bil slab. Zahvala. Za izkazano sočutje in veliko udeležbo pri pogrebu naše ljube sestre, gospodičine Pavle Mihi, učiteljice v Št. Petru na Vašinjah, izrekamo vsem udeležencem iz Št. Petra in Dobrlevasi, posebno gospodom učiteljem in gospodičinam učiteljicam iz Velikovca, Dobrlevasi in okolice, kakor tudi velečastitim gospodom duhovnikom iskreno zahvalo. France, Ludovik in Frančiška Milil. Tiskarna družbe sv. Mohorja se uljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah. Važno za koroške Slovence! Na novo ustanovljena »Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate v Ljubljani** priporoča svoje priznano izborne vrste cikorije posebno pa „kavino primes v prid družbe sv. Cirila in Mctoda“ ki je preizkušeno najfinejša. Opominja se, da to cikorijo pri svojih trgovcih zahtevate, ako pa v kraju ni narodnih trgovcev, ki bi jo hoteli naročiti, naj več rodoljubnih družin skupaj eden zaboj raznih vrst s 25 kg naroči — in se jim dopošlje franko zaboj in franko na vsako postajo po ugodnih cenah, - ■ : • -V-- ' - ^ Izvirni amerikanski stroji za košnjo ^ nedoseženo lahek | Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Priblovas in okolico ima na binkoštni pondeljek dné 19. maja shod i n v e s e 1 i c o pri Mežnarju v K o k j i. Začetek ob 3. uri popoludne. Spored: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poučen govor. 3. Poročilo o letnem delovanju in volitev novega odbora. 4. Prosta zabava. Igra: „Od hiše”, igrajo škocijan-ski igralci. Nadalje so obljubili svojo pomoč celovški tamburaši društva „Bisernice“ in šmihelski pevski zbor „Go-rotan“. Ob ugodnem vremenu se vrši veselica na prostem. K prav obilni udeležbi vabi odbor. tečaj za travo, deteljo in žito. Stroje in grablje za obračanje sena za vprego. Slamoreznice, stiskalnice za seno in slamo, ročne. Rebljači, mlatilnice, gepeljni, čistilnice, trijerji, plugi, valjarji, brane. Vse navedeno orodje izdeluje in zajamčeno razpošilja po najnovejši odlikovani sestavi Ph. MayfartL. in drug, Podpirajte družbo sy. Cirila in Metoda! Ustnica uredništva. Gosp. Karol Hribernik, učitelj v Št. Juriju ob Žili. Vašega »popravka” ne moremo sprejeti. Dotično mesto je, kakor ste lahko mogli povzeti, iz govora g. posl. dr. Žit-nik-a, kateri govor je »Mir” d o slo vn o prinesel. Najdete to, kar hočete popraviti, na strani 11 384 stenografičnega zapisnika drž. zbora. Ako Vam torej drago, «popravite” ste-nografični zapisnik, potem prinesemo popravek tudi mi! Služba cerkYenika in organista y Borovljah bode 1. junija izpraznjena. Prositeli za to službo naj se oglasijo pri cerkvenem predstojništvu v Borovljah. c. kr. edino priv. tovarne kmetijskih strojev, livarna in fužine na par na Dunaju, II/l, Taborstrasse št. 71. Odlikovan z nad 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike zastonj. Zastopniki in prekupci se iščejo. Na Najvisje povelje Nj. # c. kr. apost. Veličanstva. XXII. c. kr. državna loterija Za skupne vojaške dobrodelne namene. Le-ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dovoljena — ima 17.822 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 442.850 kron. Glavni dobitek je: 300.000 kron. Za izplačanje dobitkov jamčijo c. kr, loterijski dohodki. Žrebanje je nepreklicno dné 12. junija 1902.1. Ena srečka stane 4 krone, -reaig V nekem mestu na Koroškem se dà v najem prostoren lokal za mešano blago, trgovino z žitom in žganjem na drobno in na debelo. Dopise sprejema upravništvo „Mira“. Več sporoči potem lastnik posestva. Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju Dl., Vordere Zollamtsgasse 7, v loterijskih nabiralnicah, tobakamah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Načrti za žrebanje za kupovalce srečk zastonj. Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. C. kr. ravnateljstvo za loterijske dohodke. Oddelek za državne loterije. Doktorja pl. Trnkóczyja že mnogo let izvrstno preizkušena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnkéczy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tudi celo samo en komad z natančnim rabilnim navodilom. Za štedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja Doktor pl. Trnkóczyjev Kakao sladni čaj .ŠlSpifi zdravo in najceneje braniino sredstvo. Bolje kot siadna kava. Zavojček (*/4 kile vsebine) 40 h, 14 zavojčkov samo 5 K. Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnkóczyja Želodečlie kapljice. Izborno sredstvo za _____________ želodec. Pomirjuje, krepi, ute- šuje bolest, vzbuja tek, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. "FCt»«-»tri odvajalne, želodec čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin želodca, kasor se to čestokrat pripeti pri drugih krogljicah, Ubranjajoče je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapeke, napenjanja itd. Škatla 42 h, šest škatlic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatla 80 h, tri škatle 2 K. PrSlli PUučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim železom, utešuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 AT 12 /i, pol tucata 5 K. 'Dt’O'ti i 1 n i ak udor cvet (Gichtgeist) pripo-ap J. A J. JA Ji. rofHjv je k0t j,pij utešujoče, laj- šajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic i K hO h. Tinktura zoper kurja očesa, preizkušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, sroženici, žuljem in ozeblinam. Ima Jto veliko prednost, da je treba bolno _____. mesto s priloženim čopičem zgolj Varstvena znamka, namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. £28F~ Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na «Ir. TrnkAczyja redilne pripravke za živino. Doktorja pl. Trnkóezyja Tra-n ss Ir "S redilni prašek za notranio rabo “ ■kXJ.S>4kJ. prj pravaii^ voli Ji in konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporardjevan, kedar živina noče žreti, pri kravah da se izboljšuje mleko. Zavojček z rabilnim navodilom 1 K, pet zavojčkov samo 4 K. Prašiči irc