1923
Z LATA BATERIJA
ZMAJ
ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM' ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ
glcib zmaja
Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ
Številka 10,11 OKTOBER-NOVEMBER 1985, leto XX
Z IZGUBO ZAKLJUČENO TRETJE ČETRTLETJE
Slabi poslovni rezultati
Delovna organizacija ZMAJ je tretje četrtletje še vedno zaključila z izgubo, ki pa je občutno večja kot je bila ugotovljena ob polletju. Vzroki nezadovoljivega poslovnega rezultata so nam znani iz vseh obširnih obravnav v kolektivu v zadnjem obdobju. Osnovni vzroki za slabo poslovanje se pripisujejo slabi kakovosti baterij, ki je posredno zmanjšala prodajo na domačem in tujem trgu in visokim obrestim.
Prodaja na domačem trgu v primbiv . javi s preteklim letom jejea^T^ količinsko manjša. Vrednost domače prodaje je bila 1.126 milijonov din. Izpada tako zmanjšane prodaje od plana je za 254 milijona din. Tolikšno zmanjšanje fizičnega in vrednostnega obsega domače prodaje je eden glavnih vzrokov za izgubo, ker so se zaradi manjšega obsega prodaje povečale še potrebe po kreditih in z njimi povezanimi obrestmi ni bilo mogo-
če pridobiti boljšega finančnega učinka.
Vzrok za zmanjšanje prodaje na domačem trgu ni samo v naših subjektivnih slabostih, temveč tu v zmanjšanju kupne moči in normalni elektro energetski situaciji v primerjavi z redukcijami v preteklem letu. Tako je možnost prodaje baterij na jugoslovanskem trgu padla za 1? % v primerjavi z lani.
*■#
btzvoz je po zaostajanju v začetku leta močno porastel tako, da je število izvoženih baterij trikrat večje kot v enakem obdobju lani. Kljub temu smo z doseženem izvozom 776 tisoč dolarji za 6 % pod lansko realizacijo. Manjša realizacija iz izvoza sledi iz manjše prodaje dražjih 4 R 25 baterij in izvoza na dodelavo po nižji ceni.
Z izvoznimi naročili smo bili v celoti preskrbljeni, žal je
neustrezna kvaliteta začasno preprečila nadaljne dobave. Izvoz iz programa svetilk je porastel za šestkrat v primerjavi z lani, kar pa še vedno močno zaostaja za načrtom in je realiziran le v višini 21 %.
Proizvodnja obeh temeljnih organizacij je zaradi zmanjšanja domače prodaje in izvoza delovala v prvih petih mesecih leta z občutnimi motnjami. Stanje se je popravilo šele v sredini leta in predzadnjem kvartalu. To je vplivalo na njene rezultate, ki so vsled tega slabi. Tako je bila proizvodnja TOZD Baterije količinsko za 29 % nižja od lanskoletne v istem obdobju in pa tudi 19 % nižja od planirane v tem obdobju letos.
Proizvodnja TOZD Specialne baterije pa je bila količinsko za 14 % nižja od lanskoletne v istem obdobju in pa 18 % nižja od planirane v letošnjih devetih mesecih.
Število zaposlenih v delovni organizaciji se je zmanjšalo v primerjavi z lani za dva zaposlena.
Ob upoštevanju zmanjšanega obsega proizvodnje in števila zaposlenih se je tehnična produktivnost znižala v primerjavi z lani v TOZD Baterije za 29 % in TOZD Specialne baterije za 12 %.
Porabljena sredstva so bila od lanskih večja za 69 %. Vzrok tako visokega porasta so predvsem v povečanih stroških za obresti, ki so kar za štirikrat večja kot lani v istem obdobju in že presegajo vrednost vseh izplačanih osebnih dohodkov v devetih mesecih.
Doseženi dohodek je za samo 9 % večji od lani v enakem obdobju.
Posnetek iz naše prodajne službe
Pred zborom delavcev TOZD Baterije so bili po delovnih skupinah informativni sestanki o predlogu sklepa o nadaljni investiciji za proizvodnjo litijevih baterij.
Po pokritju obveznosti iz dohodka je dosežen čisti dohodek za samo 30 % večji kot lani v istem obdobju, kar pa ni zadostovalo za pokritje že izplačanih osebnih dohodkov. Doseženi čisti dohodek je tako manjši od že izplačanih osebnih dohodkov in je na ravni delovne organizacije izkazana izguba v višini 75,6? milijona dinarjev. Zaradi nezadovoljivih poslovnih rezultatov v zadnjih obdobjih so tudi povprečni neto osebni dohodki v višini 39.156 din pod povprečjem za devet mesecev letošnjega leta.
Za zaključek velja ugotovitev, da so glavni vzroki slabega poslovnega rezultata visoke obresti, slaba kvaliteta in premajhen obseg domače prodaje. Iz stanja lahko kratkoročno izidemo samo z močnim izboljšanjem kvalitete naših izdelkov, ki mora znatno preseči povprečje preteklih let. Akcije v tej smeri so že storjene in jih je potrebno intenzivno nadaljevati. Zadnji kvartal že sam po sebi zaradi sezone daje večje možnosti za povečano prodajo. Povečati je potrebno napore za povečanje obsega prodaje nad ocenjenimi 85 % letnega plana v tem obdobju. Uskladitev cen naših proizvodov z rastjo cen naših dobaviteljev, ki pa imajo še vedno občutno večjo rast, bodo v zadnjem kvartalu tudi dale določene pozitivne učinke. Ob velikem naporu vseh zaposlenih imamo kljub kritični situaciji možnost zmanjšati izgubo do konca leta na minimum.
Za dolgoročnejšo sanacijo pa je pred nami sprejetje odločitve o investiciji v litijev program, ki naj bi v naslednjih letih dajal boljše rezultate.
A.Smrdel
Sprejeta je odločitev
za nadaljni razvoj litijevih baterij
"Zbor delavcev odobrava investicijo za uvedbo redne proizvodnje litijevih baterij v predračunski vrednosti 412.771»000 din. Sprožitev postopka naročanja opreme je pogojena s predhodno pridobitvijo pismenega zagotovila sredstev s strani republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo."
Takšen sklep zbora delavcev TOZD Baterije z dne 15. novembra 1985 je na prvi pogled dokaj suhoparen, v bistvu pa vsebuje zgodovinsko odločitev za naš nadaljni razvoj. 0 litijevih baterijah, ki smo jih začeli razvijati v letu 1981 predvsem s sodelovanjem strokovnjakov inštituta "Boris Kidrič" v Ljubljani in drugih, smo že nekajkrat pisali še zlasti v lanskem letu v mesecu novembru po predstavitvi javnosti na sejmu Elektronika ’84 v Ljubljani.
Danes litijeve baterije, ki so rezultat znanja izključno domačih strokovnjakov, v ZMAJU že izdelujemo sicer na laboratorijski način v manjših količinah in smo jih tudi že nekaj prodali, deloma pa potekajo še dodatni testi, pri čemer se ugotavljajo dobri rezultati. Ob tem velja še poudariti, da so bili uspešno opravljeni preizkusi tudi pri uporabnikih. Zato je zdaj predvidena investicija v proizvodnjo litijevih baterij šele prvi korak na poti za uvrstitev med
šest ali sedem evropskih tovarn, ki tovrstno proizvodnjo baterij že imajo. In če želimo in hočemo leta 1987 narediti že preko 200.000 kosov litijevih baterij, je bil sklep na zboru delacev TOZD Baterije več kot umesten.
My
li '1 .j "-L	'	,	1	.
z naslovne strani
Letošnja akcija NNNP ’85 je imela poudarek na protipožarni zaščiti in ravnanju ob večjih požarih ter zaščiti pred nevarnimi snovmi. Tudi v ZMAJU smo v petek 8. novembra pripravili demonstracijo o gašenju požara in pregledu sposobnosti 11 članskega gasilskega oddelka ob prisotnosti številnih gledalcev.
Devet članov gasilskega oddelka tik pred akcijo tokrat predstavljamo na naslovnici:
Z leve proti desni so:
JURAS_Milko, komandir ŠMIGIČ Zoran ERJAVEC Albin GREGORŠ Lovro BOŽIČ Marjan BOMBEK Edvard PLANINC Zlatko PRAŠNIKAR Pavle VOJSKIČ Dobroslav
Zmajevega poslovnega leta težave
Brez dobre kvalitete se gospodariti ne da. To preizkušeno spoznanje se odraža v težnji vsake delovne organizacije, da svojim proizvodom in uslugam vgradi čimbolj šo kakovost. Zato mora vodstvo natanko poznati svoje obveznosti in vsi udeleženci v delovnem procesu morajo biti usposobljeni za svoje delo. Krožkom za dvig kakovosti je treba dajati vso podporo, obveščanje udeležencev mora potekati brezhibno, zlasti pa je treba preverjati, če izvajanje načrtovanih del poteka časovno in vsebinsko po načrtu.
Vsi udeleženci v delovnem procesu morajo stremeti, da bi svoje delo in naloge opravili_brez napak že v prvem poskusu. Če pa do napak le pride, jim je treba takoj poiskati vzroke, da se v prihodnje ne bi več ponavljale.
Od zastavljenih ciljev se ne sme odstopati, nobenih kompromisov ne sme biti, kadar gre za kakovost. Vodstvo mora skrbeti za usklajeno teamsko delo.
Očitno je, da je v zadnjem obdobju v okviru le nekaj navrženih in v praksi potrjenih tez prišlo do spodrsljaja. Z nekaterimi težnjami in predlogi dobronamernih ukrepov v sferi poslovnih odločitev je prišlo do spodrsljaja, ki bn verjetno dobil končno oceno šele ob vseh zbranih in analiziranih posledicah.
Da kakovost nekaterih naših proizvodov ni dosegla načrtovame (in željene) ravni, so začeli ugotavljati tudi prodajalci in kupci. Sprva so bili ti glasovi nekoliko tišji, postajali glasnejši v okviru naših poslovnih stikov in končno v obliki kritike so našli prostor tudi v javnih občilih. Ob tem pa sledi vprašanje, ali smo na takšne odmeve s tržišča pravočasno in ustrezno ter energično reagirali?
- Vsekakor je del odgovora najti v širokem razmahu akcij na vseh ravneh, pri čemer se je izpostavljala funkcija kontrole kvalitete in razvijalcev v raz-
vojnem področju. Številni sestanki operativnega značaja, testiranja kakovosti izdelkov, proučevanja vzrokov za nastali položaj in vsega tistega, kar spada v sklop akcij za reševanje nastale situacije, vse to nakazuje svetlsjši izhod.
Del poslanstva našega glasila je tudi spremljanje odmevov našega delovanja. Odmev, ki ga kaj radi ponatisnemo kot dokument nekih javno priznanih uspehov, je tokrat črno obarvam. Kljub temu pa sestavek Alenke Brezovnik v Dnevniku z dne 18. oktobra 1985 pod naslovom "Iskrin "Zmaj" dviguje glavo" in nadnaslovom PO OBDOBJU SLABE KVALITETE BATERIJ, objavljamo v celoti kot ponatis.
Ljubljansko odlagališče smeti na Cesti dveh cesarjev najbrž v sebi skriva marsikatero skrivnost. Tam se je končala tudi pot tovornjaka z neuporabnimi baterijami DO Iskra Zmaj. Dogodek je seveda zanimiv, saj so baterije narejene iz dragega uvoženega in še dražjega domačega materiala, njihova kvaliteta pa v zadnjem času ni bila ravno najboljša. Slabša kvaliteta je vplivala letos tudi na nižje osebne dohodke petstotih delavcev delovne organizacije z dvema tozdoma, zaradi^česar so prekinili delo. Kot kaže, pa so posledice nakopičenih težav občutne še danes. Upamo, da se ne bodo poznale pri izvozu na občutljivi zahodni devizni trg.
DO Iskra Zmaj se je zares znašla v težkem položaju, ki tovarni s 62-letno tradicijo povzroča sive lase. Z osebnimi dohodki so na repu delavcev Iskre, dobri kadri odhajajo, delavci in družbenopolitične organizacije pa se na moč trudijo, da bi se izkopali iz finančnih težav. V polletju so namreč pridelali izgubo, ki je še nekoliko narasla. Rudi Vavpotič, dosedanji direktor DO Iskra Zmaj se je s 1. oktobrom upokojil, dela le še^pogodbeno, da bo izpeljal začeto investicijo za izdelavo litijevih baterij, njegove dol-
žnosti pa je kot v.d. direktorja prevzel Rado Čope. 0 težavah v delovni organizaciji smo se pogovarjali z Avgustom Cjuho, predsednikom KO sindikata v SOZD Iskra, z Milošem Pavlico, sekretarjem družbenopolitičnih organizacij v SOZD Iskra,_v sami tovarni pa z Desanko Žnidaršič, predsednico KOOS delovne organizacije, predsednikom delavskega sveta DO Ljubom Jamnikom in vodjo splosno kadrovske službe Andrejem Kajdižem. Razumljivo je, da vsega kar nas je zanimalo, v odsotnosti v.d. direktorja nismo mogli zvedeti, ustvarili pa smo si predstavo, da v tovarni nikakor ne mečejo puške v koruzo. Zavedajo se, da so zamudili najbolj ugoden čas za nabavo novih strojev.
Uspelo jim je zgraditi novo tovarno, vrsto let pa so se zanašali, da jim bo strojna fakulteta izdelala avtomatsko linijo za alkalne baterije. Po osmih letih čakanja so prekinili sodelovanje, ne mislijo pa se odpovedati lastnemu znanju in lastni tehnologiji. V času, ko so vsi povprek in počez kupovali licence, so v Zmaju iskali lastne rešitve, ki bodo šele začele dajati prave sadove. Načrtujejo novo investicijo, ki je vezana na uresničitev sanacijskega programa in kar je najbolj razveseljivo, prodaja njihovih baterij spet narašča, na vse prete-ge pa se trudijo za boljšo kvaliteto.
V	sozdu pravijo, da bodo delovni organizaciji po najboljših močeh priskočili na pomoč, saj se zavedajo hudih kadrovskih težav in težkega stanja. Za kritje izgube imajo tudi rezervni sklad, vendar bo pokrivanje izgube vedno težje, saj je "kandidatov" (pre)več.
Kljub temu so nam tudi v delovni organizaciji zagotovili, da vsako reklamacijo komisijsko ocenijo in obravnavajo na samoupravnih organih, tako da tudi pošiljka na odlagališče smeti ni šla iz tovarne brez njihove vednosti.
Še vedno pa je bolje, da neuporabne baterije odpeljejo v smeti, kot pa da bi jih ponudili potrošnikom in si s tem povzročili neprimerno hujšo, nepopravljivo škodo doma in v tujini.
V	glasilu ISKRA dne 2. novembra 1985 pa je novinar Lado Drobež pod naslovom "Izboljšave" pokvarile baterije, piše, da v
Na sestanku političnega aktiva 28. oktobra letos smo ob prisotnosti gostov obravnavali nastalo težko situacijo v ZMAJU vključno z neugodnim poslovnim rezultatom.
vsej 62 letni zgodovini Zmaj še nikoli ni bil tako na tleh kot prav letos. Po treh četrtletjih so v tej delovni organizaciji zabeležili izgubo v višini 75,7 milijona dinarjev, osnovne vzroke za slabo poslovanje, pa pripisujejo napačnim odločitvam, izredno slabi kakovosti baterij in visokim obrestim. Zmaj je zdaj vsekakor na razpotju - s sedanjim programom baterij bo moral v prihodnjih dveh, treh letih živeti in preživeti, daljnoročno prihodnost pa vidi v alkalnih in predvsem v litijevih baterijah.
Zaradi kritičnega položaja sta bila v Zmaju v ponedeljek 28. oktobra sestanek političnega aktiva in problemska konferenca. Osnovni namen tega srečanja je bil, kar se da najbolj kritično preučiti vzroke za nastale težave, hkrati pa tudi že določiti ukrepe za kratkoročno sanacijo in nakazati poti Zmaja v bolj dolgoročnem obdobju. Zasedanja so se udeležili tudi predstavniki SOZD Iskra, Iskrine banke in šišenske občinske skupščine.
Z nekaterimi osnovnimi podatki o poslovanju Zmaja v tem letu je uvodoma udeležence seznanil v.d. direktorja DO Bado Čope, ki je to dolžnost sprejel šele pred. tedni po odhodu Rudija Vavpotiča. V ljubljanski temeljni organizaciji Zmaja je bila proizvodnja v prvih devetih mesecih za tretjino manjša kot v enakem obdobju lani, v TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični pa za 14 %. D0mača prodaja se je zmanjšala za tretjino, izvoz pa se je po uspehih v začetku leta zaradi neustrezne kakovosti ustavil.
Osnovni vzrok za tolikšne probleme, ki pa, kot poudarjajo, le niso tako enostavni, vidijo v slabi kakovosti baterij, ki je bila najbolj kritična v času po letošnjih kolektivnih dopustih.
V želji, da bi poslovali bolj ekonomično, so uvedli nekaj tehnoloških sprememb in izboljšav, v razvoju pa menda niso upo-
Delavski svet delovne organizacije ZMAJ je 22.oktobra 1985 imenoval 5 člansko komisijo v sestavi:
Ogrin Tomaž, predsednik Sitar Marija, član Grčar Borut, član Francelj Rudi, član Porš Silva, član
z namenom, da razišče in ugotovi vzroke slabe kvalitete baterij in poda poročilo delavskemu svetu.
števali in preverili stranskih u činkov in vse skupaj se je spremenilo v pravo katastrofo, ko je več tisoč baterij romalo na smetišče. Reklspiacije so se vrstile druga za drugo, in to tako na domačem kot na tujem tržišču, škoda pa je, tudi dolgoročno gledano neprecenljiva.
Lahko bi rekli, da tehnološke spremembe in racionalizacije niso bile strokovno ocenjene in preizkušene, opozorila centra za kakovost v Zmaju pa, kot so povedali na političnem aktitsu in problemski konferenci, takratno vodstvo ni upoštevalo.
Po določenih spremembah so v Zmaju reagirali in začeli opuščati "izboljšave". Rezultati so bili hitro na dlani in že septembra praktično ni bilo več reklamacij. Zmaj je ponovno začel delati kolikor tbliko dobre baterije; v Stegne in Šentvid pri Stični so začele prihajati tudi pohvale kupcev.
Trenutna sanacija Zmaja pa le ne bo tako enostavna. Kolektiv bo moral s sedanjim programom v prihodnjih dveh, treh letih živeti in preživeti, pri čemer pa bo moral, kot je dejal eden izmed razpravijalcev, povezati finančno sanacijo s tehnološko. Med kratkoročne ukrepe so na prvi dve mesti uvrstili skrb za kakovost baterij in pa kadrovsko problematiko. Seveda bo treba pokriti tudi nastalo izgubo v višini 75,7 milijona dinarjev. Nekaj manj kot polovico bodo pokrili iz lastnega rezezervnega sklada, pričakujejo pa tudi pomoč SOZD Iskra in Občinskega rezervnega sklada, oba pa sta menda prazna.
Vsekakor je Zmaj zdaj na razpotju. S sedanjim programom klasičnih baterij, ko predstavlja vloženo delo v končni ceni le dobro desetino, pri izvoženih baterijah pa še manj, gotovo prihodnosti za ta kolektiv ni. Mnogo veš možnosti pa vidijo v novih elektro-kemijskih sistemih, predvsem v alkalni in pa zlasti litijevi bateriji. Pri alkalnih baterijah bodo prve rezultate po sedanji laboratorijski proizvodnji doseglo že v letu, dveh. Velik poudarek nameravajo v prihodnje nameniti tudi gumbastim baterijam,
Sestanka političnega aktiva in problemske konference v ZMAJU dne 28. oktobra 1985 so se udeležili tudi:
CEBEK Maks, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Ljubljana - Šiška,
SEDMAK Sašo, član izvršnega sveta občine Šiška,
OREL Bojan, izvršni sekretar Zveze komunistov občine Šiška,
KOS Zoran, sekretar komiteja občine Šiška,
JAPELJ Janko, pomočnik direktorja Iskra - banke,
PAVLICA Miloš, sekretar DPO SOZD Iskra,
CIUHA Avguštin, predsednik KOS SOZD Iskra.
glavni cilj tega kolektiva, ki v Jugoslaviji še vedno velja za vzornega in najboljšega, pa je uvedba redne proizvodnje litijevih baterij. Pri teh baterijah je razmerje prav obratno kot pri Leclanchejevih. Že te dni, točneje 11. novembra, bodo na zborih delavcev razpravljali o investiciji, vredni 43o milijonov dinarjev. Če se bodo delavci Zmaja odločili za ta pre-' potreben korak, bo proizvodnja litijevih baterij stekla v Stegnah že čez dve, tri leta. Politični aktiv Zmaja je investicijo že soglasno podprl.
S ponatisom teh dveh člankov bomo - kot smo že omenili, ohranili prikaz letošnjega izredno kritičnega leta, v katerem smo se znašli.
Nikakor pa ne smemo prezreti dejstva, da so številna prizadevanja in usmeritve v izboljšanje kakovosti in zanesljivosti naših proizvodov v polnem razmahu in bomo o rezultatih pisali kasneje.
My
...........
Ali ti grozi neposredna nevarnost
za nastanek invalidnosti
Po uveljavitvi novega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji se sredstva, potrebna za nadomestila osebnega dohodka invalidom II. in III. kategorije invalidnosti, še vedno združujejo v skupnosti. V praksi pa se sedaj pojavlja ostra razlika med spremenjeno delovno zmožnostjo delavca, ki ne pridobi statusa delovnega invalida in preostalo delovno zmožnostjo, pri kateri delavec pridobi status delovnega invalida in s tem v zvezi pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu in nadomestilo osebnega dohodka. Samoupravni splošni akti skupnosti se inštituta spremenjene delovne zmožnosti ne dotikajo, saj ne gre za riziko invalidskega zavarovanja, prav tako pa zakon izvzema od tega rizika tudi neposredno nevarnost za nastanek invalidnosti, saj vse to prenaša neposredno v OZD.
0 spremenjeni delovni zmožnosti govorimo tedaj, ko delavec -zavarovanec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more vež opravljati tistih del oz. nalog, h katerim je bil razporejen, pač pa lahko opravlja tudi druga dela oz. naloge v TO, že ta ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti (56.čl.repub.zakona).
0 nastopu spremenjene delovne zmožnosti, ki nastane zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, lahko odloči pristojni samoupravni organ TO. Ko ugotovi, da delavec del oz. nalog h katerim je bil razporejen, ne more več opravljati, sklene, da se ga razporedi na druga dela oz. naloge, vendar mora pri tem upoštevati, da naloge ustrezajo delavčevi strokovi izobrazbi oz. z
delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi.
Po republ. zakonu neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ni več riziko invalidskega zavarovanja, ampak pomeni primer razporeditve delavca na druga dela oz. naloge, in sicer tedaj, če obstaja neposredna nevarnost, da bi postal invalid, če bi še naprej opravljal dela in naloge, na katere je razporejen. Gre za izvedbo preventivne naloge.
V primeru neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti nalaga Zakon OZD dva možna preventivna ukrepa:
1.	razporeditev na druga dela oz. naloge ali pa
2.	prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo zavarovanca.
Zavarovanec, ki mu grozi nastanek invalidnosti, ne pridobi status delovnega invalida, tudi tedaj ne, če organizacija nima možnosti razporeditve na druga dela oz. naloge in če tudi ni možnosti, da bi se glede na svoje strokovne usposobitve prekvalificiral oz. dokvalificiral za drugo delo. Taka prevencija invalidnosti je gotovo pomanjkljiva.
Zavarovanci, ki niso pridobili statusa delovnega invalida, so v neenakopravnem položaju s tistimi zavarovanci, ki so tak status pridobili in s tem pravico do razporeditve na druga ustrezna dela glede na preostalo delovno zmožnostjo in pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem ustreznem delu. Zavarovanec, ki je razporejen glede na spremenjeno delovno zmožnost ali glede na neposredno nevarnost za nastanek invalidnosti, pridobi
pravico do nadomestila osebnega dohodka le pod pogoji, ki jih in če jih določa samoupravni splošni akt o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Republiški zakon ne zavezuje OZD, da bi tako nadomestilo določila v svojem samoupravnem splošnem aktu, ker se paš predpostavlja, da bo delavec na drugih delih oz. nalogah opravljal delo učinkovito z normalnim delovnim naporom in da bo tako dosegel normalne delovne rezultate, kar pomeni, da gre za enak položaj, kot v primeru, če je razporeditev določena iz kakega dragega razloga.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS je zavzela stališče, da gre za spremenjeno delovno zmožnost, čim se ugotovi, da TO ima taka dela oz. naloge, ki ustrezajo delavčevi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti, pa jih delavec oz. zavarovanec kljub trajnim spremembam v zdravstvenem stanju lahko opravlja. če v razvidu del oz. nalog takih del ni predvidenih, potem je jasno, da zavarovanec pridobi status delovnega invalida in s tem povezane pravice. Poudariti velja, da se odločitev skupnosti ne ozira, ali so taka dela oz. naloge proste, ali ne; organizacija mora tistega delavca, ki taka dela oz. naloge opravlja, razporediti na draga dela, zavarovanca pa na tako sproščena dela oz. naloge. Take zahteve so pogosto neuresničljive in povzročajo v TO številne konfliktne situacije.
Kot pri mnogih sistemih, tako tudi pri novem invalidskem zavarovanju, težave nastopajo pri uresničevanju tega sistema.
Kot pri vseh drugih sistemih, tako tudi pri novem invalidskem zavarovanju nastopajo težave pri uresničevanju tega sistema. _
Kako boleznine po novem ?
V raznih časopisih, na TV in drugih "krogih" informiranja se je zadnje čase dosti govorilo o novem načinu plačevanja boleznin. Za kaj pravzaprav gre in kako je to urejeno pri nas?
Vse skupščine zdravstvenih skupnosti ljubljanskih občin so v obdobju od 25. do 27.6.1985 sprejele samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Spremembe tega samoupravnega sporazuma so bile objavljene v Uradnem listu SHS štev. 29/85 dne 16.8.1985 z veljavnostjo od 1.7.1985 dalje.
Dosedanji samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, ki je veljal od 1983 leta dalje, je določal osnovo za izračun nadomestila osebnega dohodka za čas zadržanosti z dela zaradi bolezni, nesreče pri delu ali nege v odstotku (npr. 75 % za prve 5 dni, 85 % od štirih do petnajst dni in 9o % od šestnajstega dne dalje, ipd.) od izplačanih OD, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu v minulem koledarskem letu. Ob tako visokih inflacijskih stopnjah, kot jih beležimo zadnje dve leti in ko se ponekod osebni dohodki tekoče povečujejo v primerjavi z lanskim letom tudi za več kot 8o %, sedaj zajamčeni OD pa že sploh ne predstavlja prave socialne in materialne varnosti, je predstavljalo sedanje nadomestilo OD za čas nezmožnosti za delo za marsikaterega delavca oz. delavko resnično otežkočen materialni položaj.
Novelirani 25. člen sporazuma sedaj določa naslednje: "Višino nadomestila za čas odsotnosti z dela določajo delavci v organizaciji združenega dela v samoupravnih splošnih aktih. Pri tem
morajo upoštevati, da mesečno nadomestilo OD ne more biti višje od delavčevega OD, če bi delal in ne višje od najvišjega OD v organizacijski enoti v kateri uporabnik dela. Mesečno nadomestilo OD tudi ne more biti nižje od najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, ki ga določa Izvršni svet SHS".
Spremenjeni 31. člen sporazuma pa sedaj določa naslednje:
"Tako določena osnova se poveča z odstotkom rasti povprečnega mesečnega OD na zaposlenega delavca v organizaciji združenega dela v tekočem letu do meseca pred nastankom začasne zadržanosti z dela".
Ker smo v strokovni službi tekoče spremljali pobude za spremembo omenjenega samoupravnega sporazuma, smo v novih Pravilnikih o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo, ki smo jih sprejemali v aprilu letos, taka usklajevanja že predvideli, zaradi česar nam sedaj ni potrebno spreminjati samoupravnih splošnih aktov, kot morajo to počenjati v pretežni večini ostale organizacije združenega dela.
No, iz vsega opisanega izhaja, da od 1.9.1985 že uresničujemo novi način obračunavanja nadomestila OD za čas bolezni, nesreče pri delu ali nege in to tako, da se bo upoštevala določba 127- člena Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo (v DSSS pa določba 124. člena) pri čemer bomo tako izračunano nadomestilo še valorizirali z odstotkom rasti povprečnega mesečnega OD na zaposlenega delavca v TOZD ali DSSS v tekočem letu do meseca pred nastankom začasne zadržanosti z dela.
In kako bi to izgledalo, če ponazorimo s primerom:
Delavka iz TOZD je odsotna z dela zaradi nege otroka od 23.9.
1985 dalje. Osnova za izračun nadomestila je poprečni mesečni OD, ki ga je delavka prejela za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu v preteklem letu in znaša npr. 25.54o,oo din. če je odstotek rasti OD znašal v obdobju januar - avgust 1985 52,7 % (povzeto iz podatkov v knjigovodstvu OD) potem znaša osnova za izračun nadomestila za čas odsotnosti z dela te delavke: 25.540,00 x 52,7 % = 38-999,00 din.
Ker pa vemo, da znaša nadomestilo za nego otroka 75 % od osnove, bo delavka prejemala za preostalih šest delovnih dni v septembru nadomestilo OD, ki ustreza sorazmernemu deležu za čas odsotnosti z dela po osnovi
38.999.00	din in ne po osnovi
25.540.00	din, kar je bilo v rabi pred uveljavitvijo dopolnil samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. To pa je znatna sprememba. Poračuni za nazaj (od 1.7.1985 dalje) niso možni, oz. so možni samo v TOZD Specialne baterije, pa še to samo za tista nadomestila, ki gredo v breme skupnosti zdravstvenega varstva.
Andrej Kajdiž
Imenovanja
Delavski svet TOZD Baterije je na svojem 13. zasedanju dne 30.9.1985, na podlagi izvedenih razpisnih postopkov in na predlog razpisnih komisij, izbral
-	ZA VODJO SEKTOBJA PROIZVODNJE tov. JEŽ Zdravka, ing.org.dela, za mandatno dobo 4 let, ki teče od 1.9.1985 dalje
-	ZA VODJO SEKTORJA DELOVNIH SREDSTEV IN VZDRŽEVANJA tov. LAVRIN Jožeta, ing. Strojništva, za mandatno dobo 4 let, ki teče od I.I0.1985 dalje.
Dogajanja na področju osebnih dohodkov
Rezultati poslovanja v preteklih mesecih ne kažejo na to, da hi bili osebni dohodki eden izmed glavnih motivacijskih faktorjev za delo posameznika. Trditev temelji na tem, da polletna poraba novo sprejete kompleksne ureditve osebnih dohodkov z metodo Biroja za industrijski inženiring podaja popolnoma drugačno sliko na področju delitve osebnih dohodkov kot na področju naših poslovnih rezultatov.
In kakšni so naši osebni dohodki ob zadnjem izplačilu samo za mesec oktober. Podatki kažejo, da so bili osebni dohodki v TOZD Baterije izplačani v povprečju na 52.119 din, TOZD Specialne baterije na 51.835 din in delovni skupnosti v višini 71-678 din na delavca. Tako smo imeli na ravni delovne organizacije povprečne osebne dohodke v višini 55-14-7 din na delavca.
Takšna izplačila v zadnjem mesecu so tudi delno popravila naše desetmesečno povprečje, ki je tako nekoliko nad 4o tisoč dinarji v delovni organizaciji. Primerjava tega podatka s podatkom izplačanih osebnih dohodkov v lanskem letu za isto obdobje, kaže, da so se osebni dohodki povečali za preko 80 %. Primerjava tega povečanja in objavljeni uradni podatki o stopnji inflacije so torej približno enaki. Naši osebni dohodki so se tako gibali v skladu z rastjo inflacije, seveda pa pri tem ne smemo zanemariti dejstva, da je ta porast na višino že lanskoletnih nižjih osebnih dohodkov, ki je našo delovno organizacijo na tem področju razvrščal v vseh primerih v spodnji del lestvic. Iz predhodnega sledi, da še večjega nazadovanja pri osebnih dohodkih, kot je bilo v preteklem letu ni, da pa z našim vsakodnevnim delom tudi nismo toliko doprinesli k
poslovnim rezultatom delovne organizacije, da bi naši osebni dohodki lahko porasli nad inflacijska gibanja in se iz spodnjega dela lestvice premaknili na sredino oz. na njen sam zgornji del.
Predhodna obravnava in pa upoštevanje kazalcev poslovanja za letošnje leto pa kaže na to, da smo edino osebne dohodke prilagajali procentom inflacije, medtem ko se vsi ostali vitalni kazalci za razvoj neke delovne organizacije gibljejo popolnoma nasprotno.
Kompleksnost metode za delitev osebnih dohodkov, ki je v veljavi od meseca aprila ima delno vgrajene tudi korekcije za posamezna merila vendar ne za pojave v tako širokem obsegu. Ob tej obravnavi bi se dotaknili samo tistega dela formiranja osebnega dohodka, ki je obenem njen sestavni del, to je metode za ugotavljanje delovne uspešnosti, ki predstavlja v deležu 30 % za režijska dela oz. 20 % za normirana dela, variranja osebnega dohodka.
Že ob javnih obravnavah je bilo povedano, da so pričakovane vrednosti za dosego posameznega merila (teh je 42) postavljene predvsem na osnovi sprejetih planskih poslovnih ciljev za letošnje leto, medtem ko so bili razponi teh meril postavljeni na osnovo doseženih ekstremnih vrednosti dosega v večletnih obdobij za nazaj. Istočasno se je za posamezno merilo upoštevalo načelo, da je možnost za dosego posameznega merila približno enaka.
Že ob samih obravnavah je bilo postavljeno mnogo pomislekov o medsebojni odvisnosti posameznega merila, vendar je strokovna služba ostala na stališču, da v kolikor se bodo kolikor toliko normalno izpolnjevali planski
cilji, ne more priti do večjih odmikov od pričakovanih rezultatov. V pravilnike smo vgradili tudi člen, ki govori kako delovati ob večkratnem nedoseganju oz. preseganju posameznega merila, katerega smo v zadnjih mesecih tudi večkrat uporabili, da smo izgrajevali metodo.
V času uporabe metode, predvsem pa v zadnjih dveh mesecih pa so se v delovni organizaciji zvrstili dogodki, ki so bistveno drugačni, kot je začrtano v letošnjih planskih ciljih in pričakovani učinek metode ni dosežen. Izpadi na kvaliteti so neposredno vplivali na fakturirano realizacijo, plan izvoza, plan proizvodnje, tehnično produktivnost, planirani dohodek in čisti dohodek, akumulacijo in drugo, kar bistveno odstopa od plana celo pri nekaterih kazalcih za 40 %. Planirani rezultati se torej ne dosegajo, po drugi strani pa nastopajo na nekaterih ključnih mestih za posamezno merilo ekstremno visoki oz. na drugih ekstremno nizki količniki uspešnosti.
Izkazani negativni kazalci so temeljito načeli utemeljenost nadaljnega izvajanja sistema ugotavljanja delovne uspešnosti po zasnovanih osnovah in to celo do take mere, da njihovi negativni izkazi vse pogosteje poglabljajo konfliktne situacije v posameznih sredinah, negativno delujejo na motiviranost delavcev in celo povzročajo fluktuacijo.
Na zahtevo samoupravnih organov je bilo za ublažitev stanja na področju "gibljivega dela" podanih več možnih variant. Delavski svet delovne organizacije se je odločil za premostitveno rešitev in sicer za rešitev, da dokler pretežni del poslovnih kazalcev ne pride v planirano območje, uporabljamo načelo pričakovanih oz. planskih rezultatov (za obdobje do 31.5.1986, ko bodo na novo izkazani poslovni rezultati).
Naši osebni dohodki bodo tako za določen čas postavljeni na enotni imenovalec in sicer režijskih delavcev na količnik uspešnosti 1,lo in delavcev na
Naši štipendisti v letu 1985/86
Mogoče ni odveč, če takoj na začetku povdarim znano dejstvo, da je izobraževanje investiranje v kader eno izmed temeljnih področij družbenega življenja. Vsestranski razvoj delavca je v njegovem lastnem interesu kot tudi v interesu celotne družbe, saj dvig izobrazbene ravni prispeva k družbeno ekonomskemu napredku celotne družbe. Te temeljne potrebe se zaveda tudi naša delovna organizacija. Zato smo področje izobraževanja kadrovsko opredelili v naših samoupravnih aktih. Med drugim, zelo konkretno smo opredelili problematiko štipendiranja, kot eden izmed virov kadrovanja oz. formiranja strokovnih kadrov, katerega planiramo v letnih oz. srednjeročnih planih izobraževanja in štipendiranja.
Tako smo tudi za šolsko leto 1985/86 planirali ter na osnovi plana razpisali kadrovske štipendije za TOŽB, DSSS in sicer:
Za TOZD Baterije, Ljubljana smo razpisali: po eno štipendijo:
normiranih delih na dosegu oz. presegu, kakršen se iz dejanskega izračuna norme izide.
V času do ponovnega prehoda na polno uporabo metode za ugotavljanje delovne uspešnosti pa je pred strokovno službo naloga priprave korigiranih planskih ciljev za uporabo v metodi za naslednje leto. Ti naj bi bolj predvideli vse možnosti gibanj poslovnih rezultatov v odnosu do metode ugotavljanja delovne uspešnosti. S postavitvijo takšnih osnov za ugotavljanje delovne uspešnosti posameznika pa lahko pričakujemo, da bo ta del osebnih dohodkov postal eden izmed močnih motivacijskih faktorjev za delo posameznika.
A. S.
-	kemijskega tehnika
-	za orodjarja
-	za rezkalca
-	za strugarja
Za TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični smo razpisali samo eno štipendijo za kemijskega tehnika,
ter za DSSS eno štipendijo za poklic oz. program ekonomskega tehnika.
Po opravljenem pripravljalnem in samoupravnem postopku so komisije za delovna razmerja TOZD, DSSS dodelile štipendije naslednjim učencem usmerjenega izobraževanja:
TOZD Baterije Ljubljana:
Blanka Jelen iz Ljubljane, učenka IV. letnika srednje kemijske šole
TOZD Specialne baterije:
Samo Butkovič, Malo Hudo pri Ivančni Gorici, študent I. letnika Strojne fakultete,
Bojan Hus, učenec II. letnika šolskega centra Josip Jurčič -Ivančna Gorica in se izobražuje za poklic oblikovalca kovin.
Z novoizbranimi štipendisti smo sklenili pogodbe o štipendiranju ter se dogovorili o sodelo-
vanju, pomaganju in obojestranskem informiranju.
Prepričan sem, da bodo svoje študijske obveznosti redno izpolnjevali in se po končanem izobraževanju enakovredno in uspešno vključili v našo delovno organizacijo ter da bodo s svojim znanjem in sposobnostmi za boljši jutri.
Žal pa razpis štipendije za TOZD Baterije Ljubljana za poklice: rezkalec, orodjarj strugar ni uspel, ker se nihče ni prijavil za štipendijo. Enaka ugotovitev velja tudi za razpisano štipendijo za TOZD Specialne baterije za poklic kemijskega tehnika in za DSSS za poklic ekonomskega tehnika. Za to je potrebno, da se povežemo z ustreznimi šolami z namenom, da učence informiramo o naših potrebah po štipendistih.
Z dodelitvijo štipendij za šolsko leto 1985/86 naša delovna organizacija štipendira na srednjih, višjih in visokih šolah skupaj 10 štipendistov, od tega samo 5 na prvi oziroma drugi stopnji visokih šol.
Težko je reči ali število štipendistov, ki jih štipendiramo zagotavlja strokovni kader, ki se bo vključil v delo ali pa je to število po smereh in stopnjah preskromno.
Odgovor na to vprašanje bomo dobili do konca leta ko bomo izdelali analizo kadrovske funkcije, ki bo služila kot izhodišče za letni in srednjeročni plan kadrov, izobraževanja in štipendiranja.
L.Karašov
SREČANJE Z ABRAHAMOM
Dogodek je Srebrnjak Ivanka praznovala tudi na delovnem mestu ob bogatem cvetličnem šopku, ki so ji ga poklonile sodelavke za 50 letnico rojstva.
ČESTITAMO !!!
Letos dobro zasedene
naše počitniške zmogljivosti
Poletje je zatonilo in kopalci so odšli. Ostale so le opustele plaže, kakršna je portoroška na sliki sredi letošnjega novembra.
Letošnja počitniška sezona je bila za naše delavce, glede na zasedenost počitniških enot ena najuspešnejših. Zmajčki so se odločili, da si kljub stabilizaciji privoščijo lep oddih po dokaj zmernih regresiranih cenah. Ob lepem vremenu smo se lahko sprostili in si nabrali novih moči za nadaljne delo.
V Bašaniji - Savudrija je v 7 sobah od 1.7. do 31.8.85 letovalo 39 naših delavcev, med, pred in po sezoni pa je tu preventivno letovalo se 14 delavcev (8 iz TOZD Baterije,
6 iz TOZD Specialne baterije).
En delavec pa je tu z družino preživel prvomajske praznike. Tudi v 6 prikolicah je letos letovalo rekordno število, to je kar 45 delavcev. Dve prikolici sta bili zasedeni pred sezono, vseh šest v sezoni. Posebej uspešna pa je bila zaradi lepega vremena posezona, saj so bile tri prikolice zasedene od 1. do 11.9*. dve pa do 15.9.> ena pa kar do 21.9.85. Tudi Uskovnica je bila letos raj za planince in gobarje.
Tam je letovalo v 4 mesecih 20 delavcev.
GYEREK Ljubica ZORC Genovefa BURIČ Anka BOŽIČ Breda SINJUR Marko TUREK Jože MIKELJ Marinka posezoni: Bilič Anka GERDINA Anton JELEN Jože
v pc
HZnT
PRIKOLICE: STOJA - Pula:
v predsezoni: KASTELIC Ana FRANCELJ Rudi v sezoni:
Stefančič Marija MOHORKO Veno GROBOLJŠEK Karla PETERLIN Milena JURAS Milko ALIBEGOVIČ Fadil GLAVAN Jožica GROJZDEK Peter ERJAVEC Jože VARDJAN Mara KERŠIČ Leon
SMEHAJC Zdenka LIPOVEC Ivan JAMNIK Ljubo KUSARI Darinka SIAMHODŽIČ Husein VELIKONJA Darko SAVIČ Stane
v posezoni: JAKOMIN Milan VARDJAN Ajda MUSIČ Ksenija
V	Stoji so
3 prikolice.
LANTEHNA - Poreč:
v predsezoni: 0 v sezoni:
ŠKOF Marija PETEK Rozina ČADEŽ Vida KOBETIČ Olga ULČAR Franc PESTOTNIK Mojca v posezoni: BRANKOVIČ Dušanka ORLANDIČ Edina
V	Lanterni je 1 prikolica.
MAREDA:
v predsezoni: 0
v sezoni:
3MAH Marija GORŠE Franc KARANOVIČ Breda ARAMBAŠIČ Ivica BAVDEŽ Matjaž SMAJIČ Šemsa KASTELIC Anica STIH Milan KRISTAN Jožica RESNIK Vilma
LOKAR Jelka PAJEK Franc v posezoni: Žadel Peter FRANCELJ Rudi
V Maredi sta 2 prikolici.
USKOVNICA:
ŠTRAVS Ivo BREZOVAR Franc HRVAT Iris KREMPELJ Marija KURENT Erik ŠKOF Marija MATJAŽ Tanja SIRNIK Alojz ŠTIH Milan BAVDEŽ Matjaž SOTLER Angelca DEBELJAK Jože ZRIMŠEK Veljko.
Upokojil se je Vavpotič Rudi
Pregled delavcev, ki so letovali v naših počitniških kapacitetah:
BAŠANIJA:
0 razrešitvi Rudi Vavpotiča kot direktorja delovne organizacije
v predsezoni: GABROVEC Marija MARKOVIČ Jožefa
v sezoni:
OROZIM Tone STARINA Ivanka MILOVIČ Stanka KURENT Erik MARKOVIČ Rozalija GERBEC Jana FILIPOVSKA Fani KOJIČ Zora TRDIN Ana MILIČIČ Ljuba SREBRNJAK Ivanka KREK Tončka BOŽIČ Marjan VEZJAK Franc DIMITRIJEVIČ St PORŠ Silva
ZMAJ smo pisali že v zadnjem glasilu, zato zabeležimo tokrat
MATIČ Silva RADIČ Stanojka DUŠA Štefanija ARSENIČ Lazar PRIMC Bogo KOCMAN Marija OVEN Marta KOLENC Ana GEHMŠEK Simona MARKOVIČ Jožica VRTARIČ Vanja PANCAH Kati PRAH Pavla VEHAR Snežana ROBAR Dragica GRABLJEVEC AX ŠTRAVS Ivo
le njegov odhod med zmajeve upokojence.
V tovarni ZMAJ se je zaposlil 5. marca 1984, ko je prevzel dolžnosti individualnega poslovodnega organa in jih opravljal do 30. septembra 1985 zaradi odhoda v pokoj. Brez dvoma, kot ugotavlja neizprosna statistika, je zdaj med našimi upokojenci z najkrajšim delovnim stažem v tovarni ZMAJ.
Protokolarno slovo zaradi prekinitve delovnega razmerja je bilo 27. septembra ob prisotnosti ne-
katerih predstavnikov družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov in sodelavcev. In s_te priložnosti je tudi pričujoči posnetek.
Umrl je naš upokojenec m
Janko Gašperšič
Janka Gašperšiča ni več !
Njegova življenjska pot, dolga 78 let, se je končala in na zadnjo pot smo ga pospremili v petek 15. novembra letos.
Vest o njegovi smrti je odjeknila med nami in hip za tem je pred poslopjem ZMAJA zaplapolala črna zastava.
V Zmaju se je zaposlil 3« maja leta 1954 in se kot obratni električar upokojil 3» decembra leta 1962. Upokojil se je prav na rojstni dan.
Nič več ga ne bomo videli, nič več ne bo prišel med nas in na naša letna srečanja. Že lani ga ni bilo in predlanskim je že tožil, da se vedno slabše počuti. Njegova ‘prirojena živahnost, sijoča iz nemirnih oči, mu je že močno opešala.
Janka Gašperšiča bomo ohranili v vseh naših spominih !
V	mesecu SEPTEMBRU so bili sprejeti v delovno razmerje:
KOVAČ Goran, strojevodja v TOZD Baterije, za nedoločen čas, dne 2.9.1985,
BULJHT Martin, transportni delavec v TOZD Baterije, za nedoločen čas, dne 3.9.1985, ORGOLIČ Karlinca, finančni administrator v skupnih službah, za določen čas, dne lo.9.1985, ZGONC Tomaž, pripravnik - ključavničar v TOZD Specialne baterije, za določen čas, dne 12.9.1985,
DOBRAŠ Beisa, izdelovalka baterij v TOZD Baterije, za določen čas, dne 16.9-1985,
SUKIČ Milena, izdelovalka baterij v TOZD Baterije, za nedoločen čas, dne 16.9.1985 GROZNIK Dunja, pripravnik -
kemijski procesničar, za določen čas, dne 16.9.1985.
V	mesecu SEPTEMBRU so prekinili delovno razmerje:
PEPIČ Selim, transportni delavec v TOZD Baterije, dne 19.8.1985,
ČIBEJ Pavla, snažilka v TOZD Specialne baterije, dne 17-9.1985, BIČANIN Vesna, izdelovalka baterij v TOZD Baterije, dne 24.9. 1985,
VAVPOTIČ Rudi, glavni direktor DO, dne 30.9-1985 (upokojitev), MATJAŽ Tanja, konstruktor I v
skupnih službah, dne 3o.9-1985,
ETEROVIČ Ana, izdelovalka baterij v TOZD Baterije, dne 23.7.1985.
V	mesecu OKTOBRU so bili sprejeti v delovno razmerje:
GERZIČ Ajša, izdelovalka baterij v TOZD Baterije, za določen čas, dne 1.10.1985,
MARKUN Darko, transportni delavec v TOZD Specialne baterije, za nedoločen čas, dne 1.10.1985, BARAGA Bogo, tehnolog vzdrževanja v TOZD Baterije, za nedoločen čas dne 15.lo.1985,
RAKAR Lea, referent plačilnega prometa v skupnih službah, za določen čas, dne 31.lo.1985.
V	mesecu OKTOBRU je prekinila delovno razmerj e
RISTIČ Dragica, izdelovalka baterij v TOZD Baterije, dne 2o.9.1985.
Redakcijo smo zaključili 25. novembra

ff Rojeni v ff
»v c;!/	.'-x, v-'s
DECEMBRU
Sevda HASANAGIČ Pazila MUJIČIČ Drenka KASAPOVIČ Marija RUS Marija JOVANOVIČ Danica ŽNIDARŠIČ Janko MEDVED Darko ŠIRCA Bogo BARAGA Anica SRŠA Olga IHAN Angelca SOTLER Petrina AMPOVA Cilka OBAL Franc KRISTAN Dušica ŽVAR Tatjana RIBIČ Anica GRDEN Ivo ŠTRAVS Štefanija IHAN Marija IHAN Srečko JERMAN Silva SKVARČA Miro KRAŠEVEC Marija BAMBIČ Ljudmila SIRK Božidar SEVER Vilma RESNIK Alojz MEDVED Jernej PAJEK Pavle KRIŽ Zdravko POJE Oto GROŠELJ Silva MATIČ
čestitamo !
Obvestilo
Vsem bralcem glasila in še zlasti upokojencem in drugim naslovnikom, ki so zaman pričakovali oktobrsko glasilo sporočamo, da ga zaradi objektivnih težav nismo uspeli zaključiti in izdati.
Iz istih razlogov nekoliko kasni tudi novembrsko glasilo.Upamo pa, da bo naslednje, že novoletno, pripelo v vaše roke pravočasno.
Urednik
mw.VOUWMWMUWAWAWMA/
„lgre brez meja"
Na pobudo naših sosedov Industrijsko montažnega podjetja TOZD ITAK smo v soboto 12. oktobra izvedli športno zabavno srečanje z namenom, da se bolje medsebojno spoznamo in navežemo stike tudi za nadaljne akcije na različnih področjih. Na lokaciji gostitelja smo tekmovali v skakanju z vrečami, vlečenju vrvi, kolesarjenju z vedri vode mimo ovir, grizenju jabolka na vrvici brez pomoči rok in v odbojki z zelo veliko žogo.
Da pa bi to naše srečanje, ki je res bilo predvsem zabavno in enkratno dobilo le nekoliko bolj uraden ton in večjo resnost in zagnanost pri tekmovanju, nas bo vsako leto vzpodbujal prehodni pokal. Za letos in kot prvič ga je osvojila zmagovalna ekipa ZMAJA.
Da pa je po družabnih igrah sledil še družaben večer, pa ni treba posebej poudarjati.
V četrtek 21. novembra je v Domu vojnih invalidov v Vodmatu potekalo v počastitev Dneva republike tradicionalno športno tekmovanje med obema TOZD in DSSS. Prihodnjič bomo o tem več pisali, zdaj pa le to, da je prehodni pokal iz TOZD Baterije prešel v skupne službe. KSiM_
Na "Igrah brez meja" je kot zmagovalna ekipa ZMAJ osvojila prehodni pokal /na sliki/.
Obvestilo upokojencem
Tudi za letošnje leto pripravljamo naše že tradicionalno srečanje z zmajevimi upokojenci, ki bo tokrat potekalo že 18. po vrsti in sicer v četrtek 19. decembra v tovarni ZMAJ v Stegnah 25 v Ljubljani.
Že zaradi nekajletnega običaja, ko smo se dobivali pred praznikom republike, je bilo slišati nekaj telefonskih vprašanj in zaskrbljenosti, kako bo letos. Torej, dvomov ni več in srečali se bomo ob izteku leta. - Zakaj ?
Naš pogled in ocena prehojene poti od zadnjega srečanja nekako bolje sovpada z iztekom koledarskega leta in ko že nanizane uspehe in neuspehe povezujemo v ciklus 12 mesecev. To je obenem čas, ko že zremo v prihodnje leto in izrekamo želje, takšne ali drugačne, ko se snidemo kot stari prijatelji, da si s stiskom rok nazdravimo za novo leto.
In tudi zato bo naše srečanje bolj svečano, bolj praznično in sploh takšno, kot si ga želimo in znamo narediti. Obenem pa vam bomo že osebno lahko razdelili lepe stenske koledarje za leto 1986.
Vabila bodo na vaš naslov prispela pravočasno, že zdaj pa kličemo:	NA VESELO SNIDENJE !
"GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 25. Glasilo ureja uredniški odbor: Jovanovič Milivoj, Krek Antonija, Matič Silva, Musič Ksenija, Tratnik Jani in Zrimšek Veljko. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu številka 4-21-1/73.
§j|
;	k
Spominski posnetek z lanskega prihoda v TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični je obenem vabilo na letošnje srečanje upokojencev, ki bo v četrtek 19. decembra letos v ljubljanskem ZMAJU.