Z NAMI NA POT Franci Horvat Svet kmetij, podzemnih jam, poti Dobrovlje Ker sem bolj orientiran na visokogorje, sem sredogorje namenoma puščal za jesen svojega življenja. Priznam, bilo je nekaj izjem, tako sem se "zmotil" tudi pred 30 leti in obiskal Čreto. V spominu mi je ostala samo cerkev Matere Božje, od koder je lep pogled proti Kamniško-Savinjskim Alpam. 32 Kar nekaj let je minilo, kar sem zadnjič govoril s sodelavcem iz Sipa, s T onetom Markom iz Šempe- tra. T okrat sva se srečala blizu njegovega doma. Ome- nil mi je, da v Nedeljskem rad prebira moje zgodbe oziroma izlete po Sloveniji. Ker so Dobrovlje njegov rojstni kraj, na katerega je še vedno zelo navezan, mi je nato nanizal kup naravnih in kulturnih znameni- tosti tega območja. Tonetov namig je bil zame "uso- den", kajti pri branju vodnikov in druge literature sem spoznal, da so Dobrovlje lahko tudi zelo zanimive. Pri meni največ štejeta fotografija in zgodba z nekoliko adrenalina. Matjaž Lesjak me je najprej spoznal s T olstim vrhom, ki je najvišji na Dobrovljah. Po njegovem obisku me je zamikal malo obiskani Zahojnikov vrh, 990 m, na Čreti, na katerega ne vodi nobena markirana pot. T o- neta Primožiča iz Celja sem povabil na Dobrovlje, da skupaj poiščeva to pot. Pripeljala sva se do Peterni- škove domačije, kjer pazimo, kje parkiramo. Podala sva se na prekrasno vlako, ki naju je pripeljala zelo vi- soko pod Zahojnikov vrh. Najina želja je bila, da vrh doseževa po grebenu, zato sva vlako zapustila. Naka- zana stezica, ki je sledila grebenu, me je zelo očarala. Tik pod vrhom sva najprej naletela na manjši "bivak", pokrit s črno folijo, malce višje pa še na zelo priljublje- no plezališče na Čreti. Sam vrh je sicer poraščen in ne nudi kakšnih posebnih razgledov. Moj naslednji planinski cilj je bila Grmada, 898 m, Panoramski pogled na Tabor, v ozadju Dobrovlje Foto: Franci Horvat 33 nad gradom Žovnek. Tudi tokrat je bil moj sopotnik Matjaž Lesjak. Pot je izjemno lepo speljana, ob njej pa je nekaj kulturnih znamenitosti: ruševine Turnško- ve domačije in Lovski dom pod Grmado, Destovška kapela, Križnikova domačija s prelepo kašto in zna- menjem ter cerkev sv. Janeza in Pavla, od koder je lep razgled proti Spodnji Savinjski dolini. Med lepšimi potmi, kar sem jih prehodil po Dobrovljah, sodi Voj- kova pot, ki pelje iz Jelš čez Stopnik na Čreto. Nekoč romarsko pot so leta 2017 poimenovali Vojkova pot, ki je posvečena Vojku Ocvirku, hmeljarju iz Prekope. Spada med najkrajše in izjemno zanimive poti, vsaj zame. Osnovne geološke značilnosti Dobrovelj Dobroveljska planota, ki ni povsem tipično planota- stega reliefa, sestoji iz triasnega apnenca in dolomita ter vulkanskih kamnin. V geološko-tektonskem po- gledu so Dobrovlje na neki način nadaljevanje Me- nine planine. Obe skupaj predstavljata skrajni jugo- vzhodni pomol Kamniško-Savinjskih Alp. Planoti loči prelaz Lipa, ki se nahaja na 721 metrih nadmor- ske višine. Dobroveljska planota je raztegnjena v sme- ri od severovzhoda proti jugozahodu. Obkrožena je s številnimi dolinami; na vzhodu se nahaja Celjska kotlina, na severu Zadrečka dolina in Mozirska ko- tlina, na jugu pa Vranska kotlinica. Najvišja vrhova Dobrovelj sta Tolsti, 1077,198 m, in Šentjoški vrh, 1077,075 m, sledijo jim Belica, 1066 m, Lajšč, 1055 m, in Kokarca, 1006 m. Na vzhodni strani Dobrovelj sto- jijo Brezovec, 857 m, Konjšek, 790 m, in Grmada, 898 m; na južni strani se nahaja Resnovec, 528 m, na se- verovzhodu Podgorski hrib, 727 m, ter številni drugi. Poleg teh naj omenimo skalne formacije, ki jim do- mačini pravijo peči. Zagotovo najbolj znane so Ro- pasove peči, 951 m, Podpečanove peči, kjer se nahaja plezališče, Zakrajske peči in Orlova peč. Pri slednjem gre za osamelca, ki je izredno markanten in viden že od daleč. Večina planote je poraščena z gozdom, v katerem prevladujejo združbe bukve in črnega gabra ter bu- kve in gorskega planinščka. V drevesni plasti so pri- sotni še bela jelka, mali jesen, makovec, beli javor, črni gaber in navadna smreka. Na prepadnih stenah, ki se pojavljajo ponekod na Dobrovljah, uspevajo še neka- tere vrste grmovnic. V zeliščni plasti omenimo bo- rovnico, črni teloh, navadno ciklamo, orlovo praprot, spomladansko reso in jelenov jezik. V zahodnem delu planote sta varovalna gozda T olsti vrh in Šentjo- ški vrh, ki ju sestavljajo bukev ter mešani bukov in je- lov gozd s smrekami. Naj opozorimo še na občasno prisotnost medvedov na Dobrovljah! Padavine na Dobrovljah so dokaj pogoste, saj prevla- duje predgorsko podnebje v nižjih predelih, vršni del pa ima gorsko podnebje. Povprečna letna količina pa- davin znaša med 1300 in 1400 mm, na zahodu med 1400 in 1500 mm. Vsa voda, ki pade na planoto, zara- di kraškega sveta običajno hitro ponikne. Vsled tega so bile Dobrovlje nekoč znane po tem (in žal še da- nes), da so imele težavo z vodno oskrbo, zato so pogo- sto uporabljali kapnico. Pomembni vodotoki na Do- brovljah so Merinščica, Globočka (v spodnjem delu imenovana Podgrajščica), Cerknica, Kisovški potok, Trnavca, Trebnik, Trbolca, Jelovnik, Radigaj- Vsi ti potoki imajo večinoma kraški in hudourniški značaj, za katerega so značilne ozke in globoke grape. Najglo- blja sta Črni in Mostni graben, ki se nahajata na sever- ni strani planote. V podzemnih jamah V zadnjem času si, poleg planinskih poti na Dobro- vljah, rad ogledam tudi kakšno jamo. Tone Marko mi je omenil tudi jamo Veternico. Najprej sem si na spletu pogledal fotografije in opise. Hitro sem ugoto- vil, da se vanjo ni priporočljivo podajati sam, če nimaš ustreznega znanja in opreme, zato sem poklical Leo Pavrič, ki je vključena v Center jamskih doživetij. Dan D je bil snežen, saj je ponoči zapadlo nekaj sne- ga, ki ga je bilo treba odstraniti z dostavne ceste, da sem se lahko odpeljal dogodivščinam naproti. Kljub temu da sem obiskal že nekaj jam po Sloveniji in po svetu, si nisem znal predstavljati, kaj me čaka. Do se- daj je bila Kamniška jama nad dolino Kamniške Bele najbolj blatna, najlepša pa Križna jama. Pri dvorcu v Podgradu sva se dogovorila z Leo, ki me je oskrbela z vso potrebno jamarsko opremo: poleg kombinezona, čelade, rezervne čelne svetilke, škornjev sem dobil še Znano plezališče Čreta Foto: Franci Horvat 34 ščitnike za kolena. Pridružila sta se jamarska vodnica Alenka Jelen, ki je pregledala in z nasveti pomagala pri tem članku (Alenka, hvala!), in vodnik ter jamarski reševalec Maks Petrič. Ko smo se opremili, smo se napotili proti jami, ki ni bila daleč. Na tem mestu morda še ta podatek, na- mreč ko sva se z Leo dogovarjala za obisk jame, sem najprej vprašal: " Ali se bomo kaj plazili?" Odgovor je bil seveda pritrdilen. Že po nekaj korakih v podze- mlju sem spoznal, da je imela še kako prav. Res je, tre- ba se je bilo spraviti na vse štiri in se občasno v ka- kšnih tesnih prehodih plaziti kot kača, drugje pa se povzpeti po blatni zemlji na višji nivo. Če sem hotel slediti naši skupini, mi ni kaj dosti pomagalo, če sem zabrundal refren pesmi Ne grem na kolena. Ko smo prišli do jezera, ki je pravi biser jame Veternice, je sle- dil dolg postanek. Jezero je dolgo 35 metrov, široko do 2,4 metra in globoko do 4 metre. Jamarski vodniki so v jezero namestili tri luči, najmočnejša je presvetli- la praktično vse jezero, druga – stranska – je dala do- daten vir svetlobe z leve, s tretjo se je Alenka podala na drugo stran jezera in jo tam namestila. V začetku je bilo obilo težav z rosenjem objektiva in s čakanjem, da se je jezerska gladina umirila. Nizal sem številne posnetke, Alenki na drugi strani jezera sem zabičal, naj zadrži dih. Če na fotoaparatu nastaviš daljši čas, se vsak premik na fotografiji pozna, posnetek je neoster, zamegljen. Še vedno nisem bil povsem zadovoljen s fotografijami. Lea je morala v vodo skoraj do kolen, da mi je pozirala, toda tudi s tem se nisem zadovoljil, morali smo prestaviti glavno podvodno luč. Povratek proti izhodu je bil spet zelo zanimiv. Alen- ka mi je nekajkrat svetovala, kako lažje premagati ka- kšen ozek prehod, za kar sem ji bil zelo hvaležen. Na planem smo bili po dobrih treh urah, za nekoliko dalj- ši čas v jami je bilo krivo fotografiranje. Jame so sicer čudovite, še posebno, če so kapniško bogate, toda še vedno sem večji pristaš sonca. Pri izviru Podgrajšči- ce sem napravil še nekaj posnetkov, nakar je sledil ja- marski krst. Kljub temu da sem bil v kakšni jami že prej, krščen pa še nisem bil. Bil sem sicer krščen alpi- nistično, balonarsko in še na kakšen način, jamarsko Jezero v jami Veternica Foto: Franci Horvat Dvorana Jamski raj v Krapljetovi jami Foto: Franci Horvat jama), Vračka zijalka (81 m, −20 m, vodoravna fosilna jama, arheološko zanimiva), Neskončno brezno (117 m, −117 m, največja vertikala na Dobrovljah), Kra- pljetova jama (68 m, −17 m, vodoravna jama), Jerekov brlog (90 m, −15 m, vodoravna jama, skozenjc), Štabir- nica (66 m, −13 m, podorna jama), Brezno presene- čenj – Zelena jama (950 m, −472 m, najglobje brezno na Dobrovljah, po zadnjih meritvah ima celo več kot 550 m globine). Še opozorilo: v jame se ne podajajte sami, ker lahko pride do nesreče. Obrnite se na jamarje šaleškega klu- ba Podlasica, ki te jame najbolje poznajo. Poleg omenjenih jam ne manjka tudi vrtač in dru- gih kraških pojavov. Za območje med Čreto in cer- kvijo sv. Urbana na Dobrovljah je značilen kontak- tni kras. T aka vrsta krasa nastane ob stiku površinske rečne mreže in krasa, predvsem zaradi velikega do- toka vode. Kontaktni kras lepšajo ponori s ponorni- mi jamami, slepe doline (pod cerkvijo sv. Katarine in pod Planinskim domom na Čreti). Potoki v slepih dolinah običajno skrivno poniknejo, pri vhodu v po- norno jamo jih naplavine pogosto zatrpajo. Mogoče še ta zanimivost – ledinsko ime Čreta pove, da gre za mokroten ali močvirnat svet. Poleg slepih dolin po- znamo suhe doline, za katere je značilno, da so brez tekočih voda; takšen primer najdemo nad kmetijo Strojanšek v Podvrhu. Naseljenost Dobrovelj Poselitev je razmeroma skromna. Med večja naselja spadajo Tešova, Jeronim, Čreta, Čreta pri Kokarjah, Podvrh in Dobrovlje. Sledijo osamljene gorske kme- tije, kot so Zakrajšek, Javoršek, Ptica in Planinc (te spadajo med najvišje ležeče kmetije); Dežnikar, Stro- janšek, Matevžak, Križnik, Destovnik, Brezovec, Pla- ninšek, Kraplje, Jug, Ručgar in še številne druge. Ne- kaj je takšnih, ki so zapuščene in žalostno propadajo kot npr. Podpečan in Košir. Največ domačij je na pri- sojnih legah, osojne so večinoma gozdnate. Še nekaj zanimivosti: ferjača je hiša iz kamna, postavljali so jih na osamljenih krajih in so bile namenjene za sušenje lanu in sadja, vendar danes žal prazne in nevzdrže- vane. Ulca (značilna živalska pot) je bila speljana od zadnjega doma v naselju do bližnjega korita, kjer so napajali živino. V začetku leta 1980 je imelo 92 od- stotkov domačij na Dobrovljah urejeno lastno pove- zavo z bližnjo kmetijo ali dolinskim središčem. Va- ške in gozdne ceste so začeli graditi po drugi svetovni vojni. V zadnjem času je vse več gozdnih cest – vlak, ki omogočajo spravilo lesa, kar je za mnoge glavni vir prihodka iz kmetijske dejavnosti. Na Dobrovljah je tudi nekaj asfaltiranih cest, med drugim z Vranske- ga na Čreto (pripelje skoraj do planinskega doma), iz Letuša oziroma Nazarij do Doma na Dobrovljah (do Destovške kapele). Asfaltirana je tudi cestna poveza- va Vransko–Zadrečka dolina, poteka pa čez prelaz Lipa. Vse omenjene cestne povezave omogočajo, da se vse več ljudi s planote vozi na delo v dolino. Ker ni delovne sile, se vse več obdelovalnih površin zarašča. Nekoč samooskrbne kmetije so prešle na tržno go- spodarjenje. Najprej so se nekatere njive spremenile v travnike in pašnike, kajti kmetje so se začeli ukvarja- ti z živinorejo in mlekarstvom. Opustili so predelavo pšenice, ovsa, ajde, prosa in rži ter hmelja. Danes pa se kmetje vse več ukvarjajo z govedorejo, ker mlekar- stvo ni več tako donosno. Omenjenih je bilo že nekaj sakralnih objektov, ki kra- sijo Dobrovlje, kot so sv. Jošt – zavetnik romarjev, mornarjev, ladjarjev; sv. Gervazij in Protazij – mu- čenca; sv. Katarina – pri njej se ljudje priporočajo za zdravo pamet; Mati Božja; sv. Janez in Pavel – zave- tnika zoper hudo uro; sv. Urban – zavetnik vinogra- dnikov, sodarjev; sv. Hieronim  – zavetnik šolarjev, knjižničarjev, številni so križi in kapele. Vsi ti objekti so povezani s takšnimi in drugačnimi zgodbami, ki še vedno pritegnejo obiskovalce. Pozabiti ne smemo na gradove, ki imajo na tem ob- močju prav tako pomembno vlogo. Med najbolj zna- ne spada Žovneški grad, ki je tesno povezan s Celj- skimi grofi oziroma knezi. Izjemno zanimiv je tudi grad Hekenberk ali Stopniški grad, eden najstarejših Propadajoča Hiša miru – Koširjeva domačija ob Vojkovi poti Foto: Franci Horvat pa še ne. T udi to je bilo pravo doživetje. Maks mi je za- stavil tri vprašanja, na katera seveda nisem znal odgo- voriti, nato je sledil zanimivejši del krsta – trije udarci na zadnjo plat, kar je izzvalo obilo smeha. Poleg omenjenega obiska Veternice sem obiskal še nekaj jam na Dobrovljah, kapniško pa je najbolj bo- gata Krapljetova jama. Vseh registriranih jam na Do- brovljah je 69 (podatek 1. 1. 2020). Če pogledamo razporeditev po občinah, je slika sledeča: Vransko 15, Braslovče 21, Mozirje 4, Nazarje 29. Med najbolj za- nimive jame spadajo: Veternica (608 dolžine, −38 m globine, najdaljša vodoravna jama na Dobrovljah, po- norna s podzemnim jezerom in z labirintom rovov), Škadavnica (284 m, −25 m, podorna jama), Matevža- kova jama (39 m, −11 m), Pekel pri Nazarjih, (34 m, −8 m, bruhalnik, ob velikih količinah vode ta dobesedno grmi), Hlastejeva jama (68 m, −20 m, podorna jama), Maroltova jama (42 m, −12 m, izvirna vodoravna 36 gradov v Savinjski dolini. Prva omemba gradu je iz leta 1247. Od nekdanjega mogočnega gradu, ki je v svoji dolgoletni zgodovini večkrat zamenjal lastni- ka, ni ostalo veliko. Poleg ostankov obzidja je viden še južni obrambni stolp, h kateremu je prizidana do- mačija. Naslednje grajsko poslopje je v Praprečah, graščina Podgrad (Burgstall), nekateri ga imenuje- jo dvorec Puštal. Prva omemba datira v leto 1341 z imenom Hoffe ze Purch pey Vrensch, s slovenskim imenom Podgrad pa je omenjeno leta 1376. Tudi ta je zamenjal številne lastnike in bil deležen mnogih sprememb. Današnji lastnik počasi izboljšuje videz kulturnega objekta. Dvorec Vransko (tudi Avžlak) je bil sprva mitnica na meji Savinjske marke (kasneje med Štajersko in Kranjsko). Res je, da stavba ne spa- da neposredno pod Dobrovlje, a do nje ni daleč. Za tiste čase je bil pretok ljudi in blaga kar znaten, saj je skozi to mitnico vodilo večino prometa z Dunaja, z Ogrske ter seveda s Srednje in Spodnje Štajerske proti Italiji oziroma primorskim krajem. Že za časa Celjskih grofov in knezov je mitnica prinašala precej prihodka oziroma bogastva. Kasneje so z njo upra- vljali deželni uradniki habsburške monarhije. V letih od 1809 do 1813 se je v njem nahajala carinska po- staja med Ilirskimi provincami in avstro-ogrskim ce- sarstvom. Zgodovinski pregled Ker so omenjeni objekti prežeti z bogato zgodo- vino, si poglejmo še nekaj zgodovinskih dejstev o Grad Žovnek Foto: Franci Horvat Žovneško jezero Foto: Franci Horvat Pogled z Dobrovelj na Žovneški grad in na istoimensko jezero Foto: Franci Horvat Med največje kulturne spomenike občine Braslov- če spada grad Žovnek. Je eden izmed najstarej- ših gradov na Slovenskem, saj je stal že pred le- tom 1139, a na drugi lokaciji. Žovneške omenjajo v prvi polovici 12. stoletja, grad pa izrecno leta 1278. V njihovi posesti so bili še utrdbi Ojstrica pri Tabo- ru in Šenek nad Polzelo ter gradič Libenstein nad Preboldom. Žovneški so bili leta 1341 povzdignjeni v grofe Celjske in leta 1436 v državne kneze. Kljub temu da je bil od leta 1333 sedež družine na Starem gradu nad Celjem, so Celjski obdržali grad Žovnek. Ko so knezi Celjski leta 1456 izumrli, je grad Žov- nek na podlagi dedne pogodbe iz leta 1443 prešel v last Habsburžanom; z njim so upravljali skrbniki. Znameniti nadvojvoda Karel je gospoščino prodal Adamu Schrottu. V 17. in 18. stoletju so se zame- njali številni lastniki. Leta 1635 so med vsesloven- skim kmečkim uporom, ki se je začel ravno na bližnjem gradu Ojstrica, grad oplenili uporni kme- tje. Jože Čokl pl. Rehethal ga je po letu 1816 pustil propadu, ker si je v dolini postavil dvorec. Grad se je spremenil v kamnolom in šele baron Edmund Cnobloch ga je na prelomu iz 19. v 20. stoletje poiz- kušal rešiti pred popolnim propadom. Danes grad postopno obnavljajo pod okriljem Kulturno-zgodo- vinskega društva Žovnek Braslovče in s pomočjo Občine Braslovče. Informacije Dostop: Avtocesto Ljubljana–Maribor lahko zapu- stimo na izvozu Vransko ali Šentrupert, odvisno od tega, katero pot si bomo izbrali. Vodniki: Vladimir Habjan, Jože Drab, Andraž Po- ljanec, Andrej Stritar: Kamniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004. Peter Ficko: Kamniške in Savinjske Alpe. PZS, 1973. Božo Jordan: Vodnik po Savinjski planinski poti. Planinsko društvo Zabukovica, 2002. Marjan Krušič: Slovenija, turistični vodnik. Mladin- ska knjiga, 2006. Literatura: Katja Brezovnik et. al. (up): Vransko skozi čas, zbornik prispevkov. Občina Vransko, Vransko, 2019. Alenka Jelen et. al (up.): Spodnja Savinjska dolina: Dobrovljah. Dobrovlje so prvič omenjene leta 1286. O tem pričajo zapisi o davkih kmetov iz Savinjske do- line. Politično je bilo Dobrovlje v fevdalni dobi pod- ložno gospoščini Žovnek, (pra)župnija Braslovče pa gornjegrajskemu samostanu. Severovzhodni del s cerkvijo sv. Urbana je pripadal Nazarjam oziroma Mozirju ob jožefinski upravni reorganizaciji. Dobro- vlje so gospodarski vrhunec dosegle v času pred iz- gradnjo savinjske železnice (1891). Po tem letu se je počasi spremenila struktura dejavnosti na kmetijah, moški so začeli odhajati v dolino (v premogovnike), zato se je obseg dela na kmetijah zmanjšal. Za potre- be industrije na Polzeli in Šoštanju se je sekal les bu- kve in smreke, toda na splošno se je trgovanje z lesom zmanjšalo, kar je povzročilo gospodarsko nazadova- nje. Poslopja so večinama ohranila nekdanjo podobo, značilno za konec 19. stoletja. Običajno se je spreme- nila streha, slamo je zamenjala opeka, črno kuhinjo je zamenjala kuhinja s štedilnikom. Domnevajo, da so kašte (slovensko kašče) v Sloveniji ravno na Do- brovljah najbolj pogoste. Kašte so sestavljene iz spo- dnjega zidanega dela, ki je služil za shrambo različnih stvari, tudi pijače, in zgornjega lesenega dela, kjer so sušili meso, slanino in žita. Najstarejša na Dobrovljah je iz leta 1756. Posebno mesto v zgodovini Dobrovelj zavzema dru- ga svetovna vojna. V prvih dveh letih vstaje sloven- skega ljudstva so bile Dobrovlje zaradi svoje lege iz- redno pomembno strateško območje partizanskega gibanja na Štajerskem. Planota je znana predvsem po prvi bitki 1. štajerskega bataljona, do katere je pri- šlo 26. oktobra 1941. Zmaga partizanov je veljala za eno prvih zmag slovenskega naroda proti okupatorju. Krvni davek na Dobrovljah je bil velik, številne doma- čine so odpeljali v taborišča, nekatere v Stari pisker v Celje, druge v Maribor, kjer so jih postrelili. Nekate- ri poznavalci Dobrovelj menijo, da skoraj ni domačije na planoti, da v drugi svetovni vojni ni bil vsaj eden iz družine ubit. Dobrovlje privabljajo tudi športne plezalce, gorske kolesarje, zmajarje oziroma jadralne padalce, turne smučarje, da lovcev niti ne omenjam. T akšen ali dru- gačen obisk Dobrovelj vas bo zagotovo spravil v do- bro voljo! m Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Čreti se pr- vič omenja leta 1545, domnevno je bila zgrajena že v prvi polovici 15. stoletja. Leta 1944 jo je požgala nemška policija. Sakralni objekt je v osnovi gotski in ni bil deležen večjih prezidav. Med pomembne romarske cerkve sodi Karmelska Mati Božja, ki je postala znana leta 1453. Opat Ga- šper Pinter iz Gornjega Grada je k njej vodil romarje tri ure po globokem snegu in hudem mrazu. Ko so dospeli do nje, je imel opat mašo. Prav med pov- zdigovanjem pa se je zgodil čudež. Od juga je za- pihal topel veter in sneg se je pričel taliti, s tem je bilo zime konec. Omenjeni dogodek je upodobljen na oljni sliki v kokarski cerkvi. V toku idej in doživetij po dolini zelenega zlata. Dru- štvo mladih geografov Slovenije, Ljubljana, 2015. Franc Kralj: Sakralni spomeniki na območju Bra- slovč. Kulturno-zgodovinsko društvo Žovnek, Bra- slovče, 2012. Kataster jam Jamarske zveze Slovenije. Jamar- ska zveza Slovenije, Ljubljana, 2020. Šaleški jamarski klub Podlasica Topolšica: Opisi in stanje jam na Dobrovljah. Vransko, 2020. Zemljevidi: Šaleška dolina z okolico, PZS, 1 : 50 000. Posavsko hribovje, zahodni del; Menina, Ostrež, Kum, PZS, 1 : 50 000. Kamniško-Savinjske Alpe, PZS, 1 : 50 000. Spodnja Savinjska dolina, Geodetski zavod Slove- nije, 1 : 30 000. Cerkev sv. Marije na Čreti Foto: Franci Horvat 38 PLANINSKI VESTNIK\ november 2020 PLANINSKI VESTNIK\ november 2020 39 Čreta, 870 m, iz Kokarij čez Tajno Kokarje, 361 m, je gručasta vas ob potoku Dreta v Zadrečki dolini, kjer vanjo prehaja pobočje Dobroveljske planote. Med narav- ne znamenitosti v bližini spada Kokarska zijalka, dolga 16 m in globoka 10 m, v bližini katere izvira potok Zijalka. Kot zanimivost velja omeniti, da se bližnja domačija ime- nuje Pri Zijalki. Nič manj ni zanimiva sote- ska Kokrske Suhe, ki v dolžino meri oko- li 500 m. Kokarje so bile nekoč znane po lončarski obrti; glino so pridobivali na bli- žnjem nizkem gričevju med Dreto in Savi- njo. Obrt, ki je dosegla svoj višek v 18. stole- Grmada na Dobrovljah, 898 m poznana Grmada na Dobrovljah, kljub temu da nanjo vodi markirana pot od Žovneškega jezera. Kot zanimivost ve- lja omeniti, da imamo v Celju Planinsko društvo Grmada, ki ima na vrhu hriba Grmada (Dobrovlje) svoj znak, pritrjen na drevo. Na poti na Grmado bomo vi- deli nekaj zanimivih domačij, kot so Brezovnikova, Destovnikova, Križni- kova. Pozabiti ne smemo na ruševine Turnškove domačije, ki so jo Nemci po- žgali leta 1942. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 593 m Izhodišče: Žovneško jezero, 305 m. Avtocesto zapustimo pri izvozu Šen- trupert in se usmerimo proti Logarski dolini. V Parižljah nas bo smerokaz za Braslovče usmeril na levo. Tu bo odcep za Gomilsko prav tako na levo, cesti sledimo vse do odcepa desno za Žov- neški grad (oznaka) in mimo dvorca Novi Žovnek (Ruherthal) do Žovneške- ga jezera. WGS84: N 46,277411°, E 15,01023° Kamniško- Savinjske Alpe Kamniško- Savinjske Alpe tju, je bila znana predvsem po črni posodi. Vsako leto obujajo spomin na opuščeno lončarsko obrt s pohodom po 12 km dol- gi poti, imenovani Kokarski klobuk. Ta pot je opremljena z opisnimi tablami, ki poho- dnike seznanjajo z zgodovino lončarstva v Zadrečki dolini. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 502 m Izhodišče: Kokarje, 368 m. Avtocesto Ljubljana–Maribor zapustimo na izvozu Šentrupert. Zapeljemo se mimo Bra- slovč, Mozirja in skozi Nazarje in Doble- tine proti Šmartnu ob Dreti. V manjšem kraju Govek zavijemo za Kokarje. V vasi zavijemo desno za Laze, kjer parkiramo pri športnem igrišču. WGS84: N 46,302125°, E 14,940334° Koči: Planinski dom 1. štajerskega bataljo- na na Čreti, 870 m, telefon 040 555 343, odprt ob koncih tedna in praznikih ter po dogovoru; Dom planincev na Farban- ci, 702 m, telefon 031 393 483, odprt ob vikendih in praznikih. Časi: Izhodišče–Čreta 1.40 h Sestop 1.45 h Skupaj 3.25 h Sezona: Vsi letni časi Vodniki: Vladimir Habjan (ur.) in ostali: Kamniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004; Božo Jordan: Vodnik po Savinjski pla- ninski poti, 3. popravljena izdaja. PD Zabukovica, 2002; Marjan Krušič: Slove- nija, turistični vodnik. Mladinska knjiga, 2006. Zemljevida: Posavsko hribovje, za- hodni del; Menina, Ostrež, Kum, PZS, Križnikova domačija ob poti na Grmado Foto: Franci Horvat Na poti na Čreto čez Tajno gremo mimo domačije Kraplje, od koder imamo enega najlepših pogledov na Kamniško-Savinjske Alpe. Foto: Franci Horvat Hribov z imenom Grmada je v Sloveni- ji kar nekaj. Samo če naštejemo nekaj najbolj poznanih: Polhograjska Grma- da, Grmada nad Celjem, Grmada na Mali gori, Grmada na Slavniku ... Mo- goče je vsaj za nekatere malo manj PLANINSKI VESTNIK\ november 2020 PLANINSKI VESTNIK\ november 2020 40 kateri sledimo v desno. Malo pred Lovskim domom pod Grmado stojijo ruševine Turnškove domačije. Ime nosi zaradi nekdanjega razglednega stol- pa (turna), ki je bil v bližini in je bil last Žovneških. Na križišču zavijemo ostro levo za Čreto, najprej po gozdni cesti, nato zavijemo levo na širšo pot, ki čez čas preči cesto. Kmalu pridemo iz gozda na travnik do domačije Brezov- nik, nad katero je lepa kapela. Ozna- čena pot od nje najprej zavije v gozd in se malo višje ponovno priključi cesti, ki pelje do križišča ob Destovnikovi domačiji. Sprva sledimo oznakam za Planinski dom 1. štajerskega bataljona na Čreti, ki nas najprej pripeljejo do do- mačije Križnik, nekoliko kasneje pa do novega razpotja. Naša pot vodi desno proti cerkvi sv. Janeza in Pavla, 862 m, mimo domačije Planinšek. Pri cerkvici, od koder je lep razgled na Spodnjo Sa- vinjsko dolino, zavijemo desno za vrh Grmade, ki ga dosežemo po gozdni vlaki. Vrh žal ni razgleden. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Franci Horvat Časi: Izhodišče–Grmada 2 h Sestop 1.30 h Skupaj 3.30 h Sezona: Vsi letni časi Vodnika: Vladimir Habjan (ur.) in ostali: Kamniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004; Božo Jordan: Vodnik po Savinjski pla- ninski poti. PD Zabukovica, 2002. Zemljevida: Posavsko hribovje, zaho- dni del; Menina, Ostrež, Kum, PZS, 1 : 50 000; Šaleška dolina z okolico, PZS, 1 : 50 000. Vzpon: Od domačije Tinč, ki leži pred križiščem za ribogojnico Mlinar, gremo po cesti in kmalu desno čez trav- nik do gozda, kjer pot postane dokaj strma, toda ne za dolgo. Pod gradom pridemo do razpotja, od koder je lep razgled na Spodnjo Savinjsko dolino. Od gradu pridemo po gozdni cesti do prvega razpotja, tam nadaljujemo po zgornji desni cesti, toda le kratek čas, oznake nas bodo nato zapeljale levo na kolovoz. Pot pelje nad hudourni- ško grapo, ki jo malce višje prečimo in se dvignemo do makadamske ceste, pa sokolu selcu. Nato gremo po cesti mimo križa, malce višje nas smerokaz usmeri desno v gozd na kolovoz, tako da višje pridemo spet na cesto. Sledi- mo markacijam do novega razpotja. Izberemo pot, ki nas vodi k Planinskemu domu na Čreti. Sestop: Od Planinskega doma na Čreti gremo do razpotja, ki leži med cerkva- ma Matere Božje in sv. Katarine. Mimo slednje pridemo do novega razpotja na drugi strani vzpetine. Sledimo oznakam za Dom planincev na Farbanci. Najprej gremo po cesti, nato zavijemo na kolo- voz, ki se mestoma spremeni v stezo z nekaj dokaj strmimi odstavki. Pri Domu planincev na Farbanci, 702 m, zavijemo desno na cesto. Že kaj kmalu nas sme- rokaz usmeri levo na gozdno vlako, ki se strmo spušča v dolino mimo Andreje- vega čička in Lahkega studenca. Čez most pridemo na asfaltno cesto, kjer zavijemo desno mimo domačije in nato levo v gozd. Sledimo markacijam vse do izhodišča v Lazah. Franci Horvat 1 : 50 000; Šaleška dolina z okolico, PZS, 1 : 50 000. Vzpon: Od parkirišča gremo do razpotja, kjer zavijemo levo v hrib za Čreto čez Tajno. Cesta se kmalu spremeni v kolo- voz, ki se rahlo dviguje skozi gozd vse do novega razpotja. Z leve se nam pridruži pot iz vasi Kokarje. T u se usmerimo na desni kolovoz, ki kmalu preide v stezo. Malce višje prečimo kolovoz oziroma se mu priključimo nekoliko višje. Nato sle- dimo širši stezi, ki nas vodi mimo podrtih dreves, malo višje pa desno od markan- tnega skalnatega grebena. Markirana pot se nato dviguje razmeroma zložno, treba je prečiti tudi gozdno cesto, višje pa gremo mimo vodnega zajetja. Po robu strmih travnikov pridemo do do- mačije Kraplje, 780 m, nad katero se na- haja prekrasna Krapljetova jama (vhod mogoč s spremstvom jamarjev!). Na levi strani pobočja gleda iz gozda Orlova peč, ki je pred mnogimi leti (domnevno) nudila gnezdenje orlom, v zadnjem času Čreta, 870 m, iz Kokarij čez Tajno Grmada na Dobrovljah, 898 m Kamniško- Savinjske Alpe Kamniško- Savinjske Alpe PLANINSKI VESTNIK\ november 2020 PLANINSKI VESTNIK\ november 2020 41 Nekdanjo romarsko pot iz Jevš na Čreto so preimenovali v Vojkovo. Vojko Ocvirk, tudi Lipov Vojko iz Prekope, je bil njen pogosti obiskovalec. Zaradi njegove ve- like zaljubljenosti v Dobrovlje in romar- ske poti na Čreto so jo po njegovi mno- go prezgodnji smrti leta 2017 poimenovali po njem. Ker je Vojko želel, da bo romar- ska pot označena, je sam izdelal in na- mestil na pot številne rdeče smerokaze že leta 2016, leta 2018 so jim dodali še 14 ploščic, na katerih je narisana hmeljska kobula z listom, saj se je tudi Vojko vrsto let ukvarjal s hmeljarstvom. To je najkraj- ša in obenem najlepša pot na Čreto. Malo pred Planinskim domom na Čreti bomo šli mimo Marijinega kamna, za katerega le- genda pravi, da se je nanj usedla utruje- Šentjoški vrh se je boril za primat najviš- jega vrha Dobrovelj; tekmoval je namreč s Tolstim vrhom, s katerim sta imela dolgo časa enako višino (1077 m). Zadnje meritve so pokazale, da je Tolsti vrh višji za 12,3 cm. Tolsti vrh, 1077,198 m, ima zaradi markira- nih poti precej več obiska, toda oba, žal, ni- mata dobrega razgleda, ker sta porasla z gozdom. Na Šentjoški vrh je nekoč vodila markirana pot, toda danes označb prak- tično ni, a se ni bati, da bi se izgubili. Po- membno je, da sledimo dokaj široki vlaki skoraj vse do vrha. Mogoče glede razgleda še to: precej boljši je pri cerkvi sv. Jošta in cerkvi sv. Gervazija in Protazija. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot do cerkvice sv. Jošta, nato brezpotje vse do vrha – držimo se gozdne vlake. Bodite previdni, kajti omenjeno obmo- čje je prepredeno z globokimi brezni. Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 356,075 m Izhodišče: Prelaz Lipa, 721 m. Štajersko avtocesto (Ljubljana–Maribor) zapu- stimo na izvozu Vransko in se peljemo Šentjoški vrh na Dobrovljah, 1077 m Čreta, 870 m, po Vojkovi poti iz Jevš V bližini cerkvice sv. Jošta bomo našli skrinjico z vpisno knjigo. Foto: Franci Horvat na Marija, ko je nosila cerkev na Čreto (sv. Mati Božja). Še danes vidimo odtis zadnje plati in prstov obeh rok na kamnu. Zahtevnost: Nezahtevna označena pot Oprema: Običajna planinska oprema Višinska razlika: 473 m Izhodišče: Zaselek Jevše, 397 m. Av- tocesto Ljubljana–Maribor zapustimo na izvozu Vransko in se peljemo proti Celju do prvega krožišča, kjer zavije- mo za Stopnik. Najprej se peljemo pod avtocesto, prečimo križišče ter nato zavijemo desno. Mimo cerkve sv. Mo- horja in Fortunata in desno skozi gozd pripeljemo do zaselka Jevše. Parkira- mo pri manjšem križišču na levi strani. WGS84: N 46,26262°, E 14,988217° Koča: Planinski dom 1. štajerskega bataljona na Čreti, 870 m, telefon 040 555 343, odprt ob koncih tedna in praznikih ter po dogovoru. Časi: Izhodišče–Čreta 1.30 h Sestop 1.15 h Skupaj 2.45 h Sezona: Vsi letni časi Vodnik: Vladimir Habjan (ur.) in ostali: Vojkova pot je označena z ličnimi oznakami, na katerih je narisan storžek hmelja z listom. Foto: Franci Horvat Kamniško- Savinjske Alpe Kamniško- Savinjske Alpe PLANINSKI VESTNIK\ november 2020 PLANINSKI VESTNIK\ november 2020 42 Ko vlaka zavija ostro desno, Vojkova pot zavije levo in vijuga po pobočju navzgor vse do studenca oziroma do Podpečanove domačije. Tu se nam priključi pot iz Vranskega, potem nekaj metrov vodita skupaj po gozdni cesti, nato nas markacije usmerijo desno proti Planinskemu domu 1. štajerske- ga bataljona na Čreti. V gozdu gremo mimo zanimivega Marijinega kamna in po kratkem sprehodu v nekaj minu- tah pridemo do planinske koče. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Opomba: Lahko obiščemo še romar- sko cerkev sv. Matere Božje, 944 m, na razglednem grebenu nad kočo, domnevno zgrajeno leta 1471. Našo pot lahko nadaljujemo do bližnjega Zahoj- nikovega vrha, 990 m, na katerega ni markirane poti, temveč lažje brezpo- tje. Orientacija ni težavna, kajti ves čas imamo vrh pred sabo, ki pa žal ni razgleden. Sestop poteka po nakazani stezici, ki pelje po zahodnem grebenu in se nato priključi Vojkovi poti oziro- ma poti na Vransko. Franci Horvat Kamniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004. Zemljevida: Posavsko hribovje, zaho- dni del; Menina, Ostrež, Kum, PZS, 1 : 50 000; Šaleška dolina z okolico, PZS, 1 : 50 000. Vzpon: Z izhodišča po dobrih 100 m pred prvo hišo zavijemo desno. Na stebru zagledamo oznako za Čreto, ki je kar lepo zaraščena z bršljanom, tako da jo lahko hitro spregledamo. Vojkova pot nato zavije v gozd in se mimo sto- pniškega rezervoarja za vodo vzpe- nja po grebenu Tudruš. Kaj hitro smo pri Dežnikarjevem križu. Nadaljujemo po prijetni vlaki, na katero nas usmeri oznaka za Čreto, poleg tega nas spre- mljajo oznake Vojkove poti s hme- ljarskim simbolom. Brez večje izgube višine gremo okoli hriba. Sledi križi- šče vlak, hmeljev storžek z listom nas usmeri na pravo, dokaj široko vlako. Še nekaj korakov in že smo pri domačiji Košir, na kateri je napis Hiša miru. Pot nadaljujemo do Koširjevega križa. Mal- ce nad njim so ostanki hiše s planinski- mi smerokazi. Sledimo oznaki za Čreto. gozdu. Po slabe pol ure zmerne hoje se približamo gozdni cesti nad označeno potjo. Nekaj časa potekata vzporedno, nato se markirana pot priključi gozdni cesti, ki nas skupaj pripeljeta iz gozda na velik travnik. V neposredni bližini Mežnarjeve domačije oziroma cerkve sv. Jošta, 935 m, se nahaja skrinjica z vpisno knjigo. V bližini poiščemo oznako za cerkev sv. Gervazija in Protazija, 970 m, kjer smo v petih minutah. Od cerkve gremo seve- rovzhodno in na koncu travnika najde- mo neoznačeno gozdno vlako, po kateri se vzpnemo. Tej osrednji vlaki se sicer priključi še nekaj vlak, ki pa so manj izrazite. Po dvajsetih minutah zmerne hoje pridemo na uravnavo in se na levo v gozdu usmerimo k neizrazitemu vrhu. Na poti do vrha nas bo pozdravila stara markacija na kamnu (to je tudi edina označba na poti od sv. Jošta). Na vrhu je poleg granitnega mejnega stebrička zabit v zemljo lesen kol. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Franci Horvat skozi središče kraja. Nato zavijemo za naselje Vologa in prelaz Lipa. Parki- ramo na manjšem parkirišču na Lipi. Lahko se pripeljemo tudi iz Zadrečke doline. WGS84: N 46,261308°, E 14,893896° Časi: Izhodišče–cerkev sv. Jošta 30 min Cerkev sv. Jošta–Šentjoški vrh 30 min Sestop 30 min Skupaj 1.30 h Sezona: Vsi letni časi Vodnika: Vladimir Habjan (ur.) in ostali: Kamniško-Savinjske Alpe. PZS, 2004; Božo Jordan: Vodnik po Savinjski pla- ninski poti. PD Zabukovica, 2002. Zemljevida: Posavsko hribovje, zaho- dni del; Menina, Ostrež, Kum, PZS, 1 : 50 000; Šaleška dolina z okolico, PZS, 1 : 50 000. Vzpon: Z izhodišča stopimo na goz- dno vlako, ki se najprej strmo vzpne, malce višje strmina nekoliko popu- sti. Nato postopoma pobočje preči- mo z leve proti desni, a smo ves čas v Šentjoški vrh na Dobrovljah, 1077 m Čreta, 870 m, po Vojkovi poti iz Jevš Kamniško- Savinjske Alpe Kamniško- Savinjske Alpe