Stran 2. KOROŠKI SLOVENEC Št. 51. domovini. A koliko več jih je, ki delajo in ga­ rajo v Ameriki kakor črna živina, kakor sužnji v starih časih, a ne pridejo nikamor z za­ služkom. Po vojni je tudi v Ameriki težava za de­ lom in zaslužkom, tudi tam raste število brez­ poselnih. Zato so se v zadnjih letih omejili na Kanado na severu Združenih držav. Tam je seveda še vedno silnih planjav, puščav, ki jih hočejo obdelati. V to pa rabijo modernih sužnjev, ki jih na vse mogoče načine vabijo tjekaj. Obljubujejo jim hribce in dolince, a končno se pokaže, da iščejo sužnjev. Straho­ vita so razočaranja naših ljudi, ki so se dali omamiti od lepih besed in obljub. Naših Ko­ rošcev je že veliko tamkaj, posebno naših deklet. A še več jih vabijo tjekaj s sladkimi obljubami, ki se nikdar ne izpolnijo. Vsem tem, ki jih mika Kanada, naj služi ta članek. Dunajski večernik „Wiener Allgemeine Zeitung“ je priobčil pretekli teden več člankov, ki z vso odločnostjo svarijo pred Kanado. Kar se tiče zaslužkov, pravi isto, da si z enakim de­ lom morejo naši ljudje doma več zaslužiti. Da doma morejo celo manj delati in garati, a pri tem bolje živeti. Naj nikogar ne slepi število dolarjev, ki jih tam služijo, v primeri s šilingi. Ako tam več zaslužijo, tudi neprimerno več porabijo, ako hočejo količkaj človeški živeti. — Naj povemo zgled : Znani miljarder Ford je do­ ločil za najmanjšo plačo, od katere more de­ lavec pošteno živeti in pri tem še kako malen­ kost privarčiti — 7 dolarjev, to je skoro 50 ši­ lingov. Kdor sliši o tako kolosalnem zaslužku vsak dan, pa ne pomisli, koliko bi moral tudi potrositi za pošteno življenje, tega seveda začne mikati tak ogromen zaslužek, mikati ga začne Amerika in Kanada. In res čujemo, da se zopet več Korošcev napravlja v Kanado, a kar je najnevarnejše: več mladih Korošic je odšlo v zadnjem letu in se še novih tje spravlja. Dunajski dnevnik prav odločno svari po­ sebno dekletom pred Kanado, kjer jih 90% slabo konča. Ne pridobijo si zanesljive eksi­ stence, ne skrbnega moža in očeta, marveč za­ idejo v kremplje brezvestnih špekulantov, ki kupčujejo s temi modernimi sužnjicami. V krat­ kem izide o teh žalostnih razmerah knjiga v sedmerih jezikih. Prav radovedni smo na to knjigo, ki nam naslika žalostno suženjstvo na­ ših ljudi, ki so se dali izvabiti v Kanado. Dunajski dnevnik nam drastično slika, ka­ ko živi v Kanadi nešteto lopovov in lopovskih družb, ki živijo od nevednosti izseljencev. Zato je silno živahna agitacija za izseljevanje. In dunajski list svari pred mikavnimi besedi in vabili iz Kanade, pa naj vabijo tjekaj tudi naj­ boljši prijatelji, da celo bratje in sestre. Ne ve­ rujte nikomur, pravi in kliče člankar, kajti vse je tam podkupljeno v ta narnen, da bi čim več ljudi, v zadnjem času posebno deklet, izvabili v Kanado. Strašna so ta zadnja svarila : ne verujte niti bratom, niti sestram, ostanite raje doma, kajti ako verujete, zaidete le v M PODLISTEK Danilo Gorinšek : Svetonočna. Kaj blesti se po planjavah kakor v mesečini morje, kaj blesti se po dobravah, da je svetlo vse obzorje? So li beli to snegovi, v bisere jih mesec čara — je-li Rog zvezda natrosil, ko ni sončnega več žara? Niso zvezde, ne snegovi, krila angelčkov bleščijo, ki naznanjat vsem zemljanom radostno novost brzijo, da se dete majčkeno v hlevu bornem je rodilo, s čistim svojim srcem, da temnih dni nas bo rešilo. mreže špekulantov, ki bodo prodajali vaše solze, vaše srage, vaše meso, vaše duše in vaše poštenje. Delajte le približno tako doma, in bolje se vam bo godilo. Ali naj tem strašnim poročilom in svarilom še kaj dodamo? Menda ni treba niti besede. Želimo le, da si ta naš današnji članček dobro in stokrat prečitajo vsi tisti Korošci in Koroši­ ce, ki jim že roji po glavi ta obljubljena dežela — nesrečna za nas Kanada. Ostanite doma in tu delajte po amerikansko, pa boste tudi doma bolje živeli. In ako doma nimate dela, poiščite si ga v bližini, da boste vsaj blizu svoje ljublje­ ne domačije, bliže svojcev, ki vam bodo v po­ trebah pomagali— ostanete ohranjeni svojemu narodu. A. G. POLITIČNI PREGLED Avstrija. Koroška deželna vlada je vpo- stavila v proračun 10 000 S za obrtno razstavo v prihodnjem letu in 50.000 S za povzdigo go­ spodarstva k priliki desetletnice plebiscita. Zelo smo radovedni, kaj in koliko bo od te vsote ostalo za nas. Saj je nam še vsem v spo­ minu, kako pospeševanje gospodarstva so nam obljubljali pred plebiscitom. — Glavni odbor je sprejel povišanje poštnih pristojbin. Pismo bo stalo od 1. januarja 1930 dalje 20 g, tiskovina od 100 do. 250 g 20 g (doslej 16 g), telefon se podraži za 10 odstotkov, brzojavi beseda od 12 na 15 g. To povišanje bo dalo na leto okrog 15,5 milijona S več dohodkov. — Značilno je, da je Heimwehr začela razbijati kršč. soc. zbo­ rovanja. Razbila je Kunšakovo*in Šušnikovo zborovanje. Njenemu gibanju najbrž ne bo ko­ ristilo, če bodo kršč. soc. napeli napram Heim- wehru drugo struno. Sploh pa je Heimwehr iz­ gubila pravo smisel, ko je ustavna reforma sprejeta. — Brez posojil naša država ne more živeti. Trudi se že celo leto, da bo dobila med­ narodno posojilo. Vse zastonj, ker so ugovar­ jali Italijani. Sedaj je vlada pristala na to, da izostanejo v tirolskem deželnem zboru vsi na­ padi na italijansko politiko na južnem Tirol­ skem. Pa tudi Heimwehr je z ozirom na to likvidirala južnotirolsko vprašanje in se izrekla proti priklopitvi. — Kancler Schober je sedaj poln upanja v bodočnost Avstrije. Vlada bo se­ daj posvetila vso svojo pozornost gospodar­ skemu razvoju in napredku. Glavno je sedaj, da objame narod prepričanje, da je nastopila doba miru in sigurnosti. Kancler odpotuje 5. januarja v Haag in je gotov, da dobi inozemsko posojilo. Verjetno je, da se bo dalo posojilo dobiti, ker je Italija, ki je dosedaj edina delala zapreke, v tem vprašanju popustila. Novi šolski zakon v Jugoslaviji. ,.Službene Novine“ s.o objavile zakon o narodnih šolah. Verski pouk je obvezen. Poučevali ga bodo duhovniki ali učitelji po želji roditeljev. Du­ hovnike bodo plačevale verske občine. Glede manjšinskih šol pravi zakon: V krajih, kjer v Šege in navade. (Iz Lobnika pri Železni Kapli.) Tri bile. Bile so dnevi pred božičem, novim letom in sv. Tremi kralji. Na vseh treh bilah pokadijo in poškropijo z žegnano (blagoslovljeno) vodo pobožni Lobničani dom, hišo, hlev in vse pri­ tikline. Ko so to storili, vlijejo ostalo blago­ slovljeno vodo v mlečni žehtar ter prilijejo to­ liko navadne vode, da je žehtar poln. To pa zato, da bi bil celo leto poln mleka! Nato ga postavijo pod mizo. V žehtar vržejo tolar. Zju­ traj (na sveti dan, na dan novega leta in sv. Treh kraljev) se mora vsa družina umiti s to vodo. Sleherni družinski član pomoči roko v žehtar in gre ž njo preko obraza. Kdor je vstal prvi in se prvi umije, sme vzeti tolar. Mižnik (mlžnek). Mižnik je kruh iz same ržene moke. Gospodinja ga speče kvatrni teden pred boži­ čem, bodisi v petek, bodisi že v sredo. Med tem ko zareže v navaden' kruh tri vzporedne črte, zaznamuje mižnik na gornji strani s kri­ žem. Po tem križu se spozna mižnik od dru­ gega rženega kruha. Kopa. Gospodinja vloži ali zgradi kopo na bo­ žično bilo. Mizo pogrne s prtom. Sredi prta po­ loži tri hlebe mižnika, enega vrh drugega; na znatni meri stanujejo državljani drugega je- zika, se otvorijo posebni oddelki osnovne šok za njihovo deco. V teh oddelkih ne sme biti manj kakor po 30 učencev. Izjemoma se more otvoriti tak oddelek tudi s 25 učenci. Progranj in učni načrti so isti, kakor v ostalih osnovni« šolah v državi. Pouk v teh oddelkih se izvaja v materinskem jeziku učenca, državni jezik Pa se predava kot obvezen predmet. Ako v ka­ kem kraju obstoje oddelki, oziroma šole \ državnim učnim jezikom in poleg tudi posebni oddelki ali šole z učnim jezikom kake druite narodnosti, morajo otroci državnega materin­ skega jezika obiskovati osnovno šolo z držav­ nim jezikom; otroci druge narodnosti in jezika morejo po volji staršev obiskovati oddelke z državnim učnim jezikom namesto oddelke svojega materinskega jezika. Deca kake na­ rodne manjšine ne more posečati šole druge narodne manjšine. V krajih, kjer so šoloob­ vezni otroci narodnih manjšin, ki po svojeu1 številu ne morejo imeti pouka v materinsken1 jeziku, morajo posečati šolo z državnim na' rodnim jezikom. — Manjšinam se priznava te' daj pravica do pouka v materinskem jeziku * * v posebnih oddelkih, ki imajo za to potrebno šte­ vilo šoloobveznih otrok, nimajo pa pravice, “a bi vzdrževale svoje manjšinske šole z dotokou1 otrok jugoslovanske narodnosti. II DOMAČE NOVICE ~^j Porota. V spominu nam je še slučaj 26let' nega hlapca Tomaža Bruderhansa iz Kollmtž» v Labudski dolini, ki je 10. avgusta’na cesti na­ padel s pomočjo mladoletnega Mihaela Kafer)3 hlapca Johana Frankla, ga pobil na tla in m* odnesel 24 S. Bruderhansa je porotniško ^ dišče 12. septembra oprostilo. Proti temu ie vložil državni pravdnik priziv in najvišje se­ dišče je obsodbo zavrglo. 9. t. m. je stal ‘ derhans ponovno pred porotniki. Obtoženec se je zagovarjal s pijanostjo, vedel pa je dosti na­ tančno opisati napad na Frankla. Priče so $ označile kot pridnega delavca. Porotniki s? prvo vprašanje glede cestnega ropa potrcP drugo glede pijanosti s polovico glasov in ife*' je glede prestopka proti javni varnosti ist0, tako potrdili. Na posvetovanje so odšli porof' niki trikrat, tretjič vsled tega, ker so pozab«1 na zadnje vprašanje. Sodišče je nato Brudef' hansa obsodilo na 3 mesece zapora, ki ga ie obsedel že s štirimesečnim preiskovalnim za­ porom.— 10. t. m. se je zagovarjal 39letni zida' Andrej Mòrti iz Srej pri St. Jakobu v Roža pristojen v občino Bekštanj, radi umora. Dn£ 7. oktobra zvečer je v družbi sedel v Halekaf' jevi gostilni v Srejah. Tam navzoči Jožef rajnik je začel zbijati šale. Brez posebnega vf, pira je dal Serajnik Mòrtlu tri zaušnice, Mdv1 pa je z nožem zabodel Serajnika v vrat, daj® kmalu nato na mestu izdihnil. Mòrti je šel ^ domov in povedal svoji gospodinji, kaj je ril. Obtoženec se je zagovarjal s pijanostjo, d« gornjega dene šartelj. Okoli tega osredja fl*' sloni tudi s križem zaznamovane hlebce beRS kruha ali pogače. Zraven postavi škatljico, « ima več predalčkov; v vsakem predalčku 1® druga vrsta žita: v prvem rž, v drugem niča, v tretjem ječmen, v četrtem oves, v peR!? hejda (ajda) in tako naprej vsa vrsta žit, ki ^ dotični kmet seje. Vse skupaj pokrije poR1- z lepim prtičem, navadno okrašenim s staci bogato narodno vezenino. Vrh prtiča posta’ na šartelj križ, naokoli pa posuje prtič s sV£' timi podobicami in slikami (tablicami). V spredju stoji na prtiču zvonček. S tem je koP gotova. Za mizo s kopo prinese gospodinja = pinjo, pod mizo pa postavi žehtar, ki je W polnjen z blagoslovljeno vodo. Zito je v koP’ da bi bila bogata žetev, a pinja in žehtar P menjata prošnjo, naj bi bilo vedno zadosti R1® ka in masla. Predno napravi kmetica kopo, da slebe® nemu družinskemu članu, seveda tudi hlaPcP. in deklam, del kruha in pogače, ki mu priP3,,, Raz kope pa jemlje samo ona v skupne svr'1 ' Tako je na božično bilo kopa največja. tem pa odnaša po potrebi iz kope kruh in PW0 vsem pogačo, tako, da je kopa za novoletno že dosti manjša. Na bilo pred sv. Tremi kRjjj pa je že povsem skrčena in neznatna: ,.SV trije kralji so vse mižnike zrezali."