68. SteullkD. V UuDlIfliil, v ietrteh Z3. marcn 19ZZ. VI Is49 izMaja vsak dan peeoldae, taviemal nedeJle la praiaike- Cfisetrati: do 9 p«tit vrsti 1 D, od 10—15 petit vnt i 1 D 50 p, večjl inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, prcklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veiikost 15 vrst 30 D; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popuit le pri naročiHh od 11 objav naprej. — Instracnl dtvek p— poiletno.......r 45-— 3 raesečno......, 2250 1....... 750 Y fo^mamatru; eeSoIctno......O K>n"— poiletno......» 7S*—• 3 me»eOno « . # <. . • 33'-— i ... V /\ . , **— Pri morebffneni porU»n:u se Una da! ii naro*uin.-. đofltčtrt. Novi r.iročniki naj poiljejo v prvi* raro*!ii!M ve-^no 'JJCTT* r*> naks'mrf. Na fimo pismena naro*iln br^r prwhtv« tJenarin s« ne morem;* oiirat!. Francoz o JisgoslauiJI, Francoski roman opisec xr. A. Li-chtenbersrer. ki ie imel Dred mes©-cem clni predavani« na ljubljanski univerzi o francoski rodbini, je spisal o svojem potovanju po Jugoslaviji seriio člarkov v parićem dnevniku La Victojre. Prvi z naslovom »Počit-nicc v Sloveniji« ie za na? Slovence posebno zanimiv in nam kaže. koli-kcea pom-na je za na? stik z zuna-njim svetom. Lichtenberger pravi svojim ioiakom: >Ako ne veste, ki© bi nreživeli pooHnice. zafcaj ne bi šli v Slovenijo?« Prinoveduje Hm kako roceni se da živeti pri nas 5 franco-su'irri franki. kako poceni ie vožnia čez Stra^boTirjr-Morakovo in kako krasno ie na Blechi in naših nlarrnah, ki so ea naravnost rmvdnSile. Nato vabi Prancnze. nai s? rhrneio na HnbJianski Tourist-Office. ki bo vsa-kemti da! r^t**r^na notesni!*. K skle*-pu prav": *Velnrna krira r*držnte na-Se inpToslovenske prfiateli© p**'+' k nam in stopiti z nami v r"<*Ti otrcano ekonomsko zvezo. Pa bi nam pa vsaf norraor?*^. it? k r»fTm na obfsk. da snoTnajo nekateri Frnncnzl krasno cie^fTo. s katera ie treba porobiti odno?saie.« Naslednfl članek rovori o .Zau-pan.Ie v Jucroslovenc«. Ta členck naj bi čitali v!M* naši črno^ledci, vsi oni, ki n© vedo dru^ejžra kakor zabavljati, ker so nesposobni za konstruktivno delo. Veseli nas lahko, da «ra ie spi^al Francoz. ki iz svoiesra dallneea vidika Doložaj protovo bolje presoia. kakor mi. ki smo v sredi vrvenia. strasti stvarianja. Članek ie za nas velezanimiv. Lichtenberjrer izvaja: VklJub ogromnim tefkočam. ki iih ie bilo treba premasrati. da se Me i postavila na nosre država s 13 miliio- ; ni prebivalcev. obdana s sredniec'ib- \ rimi naravnimi meiaml. zelo slabo I preskrbliena s transportnimisredstvi ! flnanciielno v težavnem položaju in ; vsebujoc narodnosti, ki iih iv-po pre- i cei oštre in rrnorobroine diferr^ce v ; i veri. jeziku In ćelo plemenu, sem se , vrnil iz Jueoslavife prepričan, da bo j ta država živela in da mora prospe-vati. Glavni vzroki moieira zaupania so sledeči: : 1.) Ima velika naravna bocra-$txn. Nrni eozdni zakladi so oerom-ni. Pol?ede!«tvo več ko zadostuie po-trebi. Industrija se bo rarmahnPa, pred vsem v Sloveniji. Ko se bodi fl-nančna sit^ncl^'a in transportne raz-m?re izbc>H?ale in bo delamrznost snl^šno ženila, fl prorokujem ranl-den novTdisr. 2.) Ta ćr?*.v* ir^* Vts^o ^r*'**-Wno r>rdTaro. ka;tf vf»?fVji vr&n.a nie-nih prebfvalcev so kmetski nosetni-k'\ ksr d^ie državi izredno solidnost eksfst^Tic«. 3.) Pn^evna elita ie žaT'bor ?5e ffiftli^tevil^a hi to •• co^rt^-n «Nf»r»st nilflde Vrj»-*>^r''ne. N??fo t>oTh*^1| ry«*r n.^^e drž?vr*Ve fri 4.) ti stopio okoti m7ade?ra Vr^11^ A1»ksi»"'|rj». v? ^n^ ?* b!J dovolil avdff*r»co. Ne more nre- zumnostl. Po pf*5evem rrnenfti fe on oseba okr-H katare se br>dr> »««?1i ?n in ziedinil! vsi .*« tako razllčr.i eia- To so rl?!VT!i rrroki niero-vetra zaupnnia v nć:šo c?rž*avo. Na^ledni! č'.^rjfk r^.vor? r> fr;w-cosko-slov^rt^Vfn snorr^tnih ?r do^e Nanoleona ?n oinenia nrof. Oeb^l^a-ka. ki ie pri .•l»irpostr»em ^bedti. kate-reira fe dal Francuski histfffit v L?"b-liani na e>st r.fcht<*nh^r^«»rfT?. no-c-ravil *osta t brezhibni francošč'ni 'ti tvh r«7lo?M. ka^o z-io n^*^ !e uvrn-jala franeoska svobodnt Iliriia, ki nam ie prva dala slovenske Sole. Lfchtenbersrer pripominia k temu: »Ne pozahimo. da smo ćelo y času, ko smo bili Francozi imoeriiafisti. imeli čisto drujre metod« kakor VVilhelm II.« V zadnjem članku tolma?! n?^ec Francozom fma naš* državo fn Hm razmatra, da ie treba pisati brez veza-ja Youfiroslavie in ne Youfiro-Slavi«. — P.V.B. V Praai, 1S. marca 1923. Pred samim zasedanjem zbornice so nastaie foriusine težkoče. Za-krivila iih ie devalvacija »i>etke«. ka-tera ie izreducirala svoie delovauie popolnoma do strank sami. pre-pu^aioČ vladi ne le pravico. marveč rudi dolžnost inicijative in pridobivanje strank za svoie svrhe. Sedai sele se kaže, kako dravroceno sredstvo je tak zbor. kakoršen ie bila preišnia »petka . Vloira vlade ie bila olajšana, ker ie »petka« pripravljala tla v strankah in nrcvzcnT.la naše vso odgovornost in ves odi.i. Se-dania parlamentarna vlada ie odvze-la »petki« ta bremena in si iih nadela na svoje rame. Vedrio boli se vidi. da radi tega slab! in glasovi, zahtevaio-ei obnovo stare ^netke«win njenega pravomočja, so vedno štcvilnejši in silnejši. Pa tudl stvarne težkoče vlade so velike. So stvari, katere hočc vlada, pa iih nočejo stranke, kakor n. pr. nakup vojnih Dosojil, podali^an.ie podnor nezaposlenim do konca teko-č>£a leta. Nasprot:u> pa so zadeve. katero hočeio stranke, pa iih vlada noče, tako n. pr. razmerno zvi^anie najemnine. Obstoie končno tuđi ne-soglasja med viadnimi strankami sa-mirni. tako jrlede c.Klločitve občinskih volitev. fflcde nridobninskega davka, elede absolutneg? s'T>tva nsiemni-kov brez izpremembe najemnine, glede brezpoeoine podnore v neza-posleno^ti itd. Samo fakt. da se vrše | permanentne seje ministrstva o de- j lovnem pro-rram«. priča zadosti o i&-žavah k nrinravam za novo kamra- •< njo. Do tec:a trenotka ni ra.Tre?er!v'> niti vprašani, ali s© iesenska kamna-nla konca tako. dm se r»rev7-^Q v novo zased?.n;e ves njen fundus in-strnctiis. če se sklene. da ostanemo v veliavi ćele skbdovnic* intrrpel?.cij in ves neizr^frni balast predio«, pri-stno boltSeviSkih. Min'Strske^a predsednika dr. Bene?5s ovira nrfvelika zanos^enost v zunnnirm mfnistrstvn tako, da sr ne more zado^tno nosvečati notranv'ti stvarem. ki zr»htevafo celrj?a rr^z.i. T?a7ven tee« r.i fe v posledniem času skalil zaup.^nte nri nafbližiih svojih r>n!iričn!h pri^t^l'fh, ker ie dosec^l Vomisijo za JavoFIno brez soelasja parlamenta. To se rmi Steie v zlo. kakor On bi Ml nekako priznal, da ie Javorina obirkt za razpravijanje, dasi ?e to ofem'ic nesporno Inst F!ova-^^e in tako Č-^ko^lovasko države. Stranke ni$o pri volji plaćati za izro-Čitev Javorino Poljski honoraria in še mani žrtvovati fo za zasmeh se- danHh vtadalcev v varžavi. To od-loono rnzpolcžcni© proti daritvi Ja-vofine Poljski — in niČ drugega bi ne bila njena izročitev — so podala tuđi zborovania državnoznanstvene-ga društva, na kaicrih je govoril o vpra^anju Javonne s čisto znanstve-no-strokovnega stališča univ. prof. dr. Vikt. I'vorskv. knkor tuđi velik iaven shod na Žofinu kjcr sta govorila poslanca Spdček in dr. liain. Lahko se trdi. da ako bi prišlo do izro-Čitve te krasna gorske kraiine, ki ie tuđi ftrateeilno zelo važna, v roke Poljske države, bi bila s tem dr. Be-neševa pozicija kliub njegovim o-gron":ri!m zp.^lti^arr1 telo pretresena. Transakcije o nosniilu v AngliH so končane rn Dooblaščenec dr. VIL Pospišil oc'pottne 21. t. m. v London podrisat rK^odbo. Pc-goii poso^Pa so umericni. Posolila so ponudile tuđi Amerika v znesku 25 mflljonov do-lariev, ^oiandska m Svfca. Mvaležno je bfl spreict rezT7ltat beorradskih nosvetovanf. iz katerih se vidi nov cilj k skunnemu nastrira-nfu soude!ez"cnih držav v gospodarskih zac*?vah in zajedno Jamstvo, di bodo Jugoslavifa. CeSkoulova^ka Rom:?ri?a in Poljska enotno nastopa-le v Oenovi. Ju.£To*!oYens!:o Ko!^ " Pr«0"!. ki '"e b?!o stvoreno kot oddeleV prp^e ?vteš"-arrke Besedo. fe priredilo 0. t. | m. dve z^rr'mivi pre^iavanii g. Prliar-i V.^sl s praškrsra fu^f^iovenskega no-I slaništvn fv kor7T?!a Vučkovića. Pr\i fe rresiaval o lep^'^-par^1 '"m r-'H^n'u Juv?rsko s če^kos'ovaŠko. koli-kor se riče n?vneea sedanjeira stania. narpačli rarlf'-re o r?.r*/^!u organfza-ciie v obeh na^ih državnh m prirom-nil, da v Ju.eoslavrii vodfhif krrei n^o posveC-aM letrl^ora'iem kot državo-tvorrermi živliu take pozornosti, ka-kr^rsa Albanija. Prcdavate!! ie tefnr*jram?-7!tno postavlial presh;5alcev vs~> arrozo In strah teitft stra^nesra sprevoclft Jakete. ?1 živinu beeedami ie na-."Tt?! rrr^erjr m^a&Vo srn^ke vofske. ki fe !7kazn!a tatn <^** Čudovan'a vredno prKTUTLn>st in re-» zlomliivost. Vak-^na ?e !ast samo srb-s'-emi! narodu. Pos!r*i!ci so spreiell nho nrcdavajiii z velik ini ot1^'"^;-nicm, J. IC. S. IZPOPOLNFTFV ALT1ANCF MtH JLGOSL4VUO IN ČEŠKO-SLOVAČKO. — Pr»s"a, 21. marca. flzv.) LU sti nor^či*.T"o. da se M aliianc-*, skU'-niena n^ed Jutfoslaviio in C'^Jkoslo-« va^ko. fzpopolnila hi podalj§^la %* in let. Tozadevna. r<>eaian'a se uv»* d-> takoi no crenovski kfjnferetici v MeoeraJu in se r^k!hO?Jo v Praofi. K rakliučnfm noira^n^cm v Pracrl priđe rudi i!TrosIover«'af. V svojem jfovoni ie dr, Krainaf nasto-* pil proti ^enovski konferenci, ki nU ma dmjcesra namena. kakor pripravljati pot za s[x>ra^Tirn med NeinčU^*' in r; edanjo boljke viško Rusijo. Oovot"-* niic ]9 protestira! proti tan^.i. da bi *& dop'.istlli na flrerav«;kf) konferenca zasroprikf boliievikov, ki so ird.ifa!-« ci Rusi'e in s'ovanstva. hi kf prihcii-io tiakai. podkunlieni r. nen;!5kini cio-' • n ari em. TV. Kramaf -s kc»nčo iziavil: »Edinl smoter čeSko^Iovaške narod« ne palitfke moro biti aiodinicnof^o n vscnri «!ovan. narfvJI noi1 ecJcfo vo-» lik© de*iTo!i*i*ca naroda, da nlsrro »cK'rivf ra novab!!n hoUšo**1-kOT na eeao^sko koniereaca« SNFG V AVSTRIJL — Gratfcc. 22. marca. (iw.) Pa-nes pon^Ci ic icl tu redati snesr. Tndf z Ounaja poroćajo. ti a je punoći Kim moćno *nežiti. ^ Laulse. Muzikalen roman v štirih dejtnjih fp€-terih slikah). Spisal in usrlasbil Gustav Charpentier. Režiser in dirigent Frlderlk Rukavini. Charpcntier je ia naS operni repef-toar novo inio; že par *e»om nam je Ruk?vina obetal njegovo »Louiso^-. UpriroHtev pač ni lehka: polag glavnih štirih ulog Žteje ta opera že 18 manjSih in maihnih ženskih ter 20 manjših in maihnih inoških partij. velike ansambl-ske pribore ter balet Tudl v dekoratlv-nem oziru stavlja opera velike zahte-ye, In realistično, zelo Živahno, pestro, mertoma \Hsoko dramatično dejanje dsie režlserju pray tako izredno tež-kejfa dela,^ kakor clasb«ni dei diri-icnt«. »Louisa« stoj! v pM xrtsl! Fe- prczsntatlvnih modernih oper In rcn-dar ni njen ustvaritelj dancs več mlad mož. Charpentier je bil rojen 25. junija 1^60 v Dieuzu v Alzaciji. Oče «a je bil odločil za trgrovski poklič, in ret je bil Gustav že pravi trgovec Toda hkratu se Je bavi.l z ^Iasbo. KonCno se je trgovini izneverih postal gojenec konserv. j>odnižnice v Lillu in je priSel nato na pariški kotiservatorij. Ondi mu je bil učitel: Julet Massenet, tlavni skladatelj »Manone«, »Thaide«, »\VertherJat in drugih oper. In pod Mastonejavim vod- stvom je Charpentier 1. 1889., torej 29 let star, zložil kantata s katero »i je za-služil takozvano rimsko nagrado. 2 njo je odpotoval t Rim ter komp->niral ondi M^je prvo veliko orkestralno delo »Imrression5 d' Itali&f. Komponiral je nato ie mar^ikaj, a največji u«peh je d-cAejrel s svoio opero »Lotiiso«, ki jo je parilka Komičria opera sijafno uprizorila prvič dne 2. fe-bmarja 1QOO. Tekom prveja leta je do-fAv%\i »Louisa« sumo y Parizu rad 150 pred*taY. a prešla hitro na nemSke odre, mjprei t Hbtrfeid In rTimburj?, 1. 1902. 7.9 v Lclpr\%f nato nn v*n velika rledališča evropska, med «j?m! ttidi na oder Dra?tkera Narodne«* dhradla tor 1. 1019 v Zarrtb. J. Seholtze omm&a}* »Loaiao« teko-le: » . . . »LotHsa« le fefco dobra iw-tfkalna drama, da »o rečje po svoji ce-ni in »111 samo Wafnerjeva moKočne ustvaritve. »Louisa« je preložiterv Wa-gnerjeve teorije in prakse v Ipedflčno pariški tvet Montmartra. Samr> da se okoli mnoffo^tevilnih rodinih motivov ovijajo virice najbujnejle, najsmisel-nejše melodike, — samo da Je Char-pentierova flatba iz sebes. Wtr stolu-jejo bogovi, atopila na eesto, kjer do-tujejo tjudje iz mesa In krvi kier ae Uudje vedejo ia porovarja>o, kakor smo jih vajeni videti in slišati. Char-peotica- je dokazal. da ie Wam»rj«va tlasha sposobna iolikera razvoja, da se | izlahka prijeka občutju epohe in oknli- J i ce. kakršna je tu pariška bohema. De- ' janje je prože'o no obilici razkošnih ; j mebdij, in vse delo ima tako zrnaco- ; j vito moC v »rhi. da si mora pridobiti j i uspehe prav poa'^od.c ! To mnenjo Nemca Scholtzeja i« i značVno za na^in nemSke kritike: hvali Trancora. da proslavlja W?smerja. Za- i kaj Charpenrifr n\ kopiral nesro je I i frnktificiral Wamerja, i si mu hkratu j uprl. Na Tranco^kem se je pojavila strn-;a wftj:ncrizmn ■ kolt 1. l?95. Ocnialni | Alfred F5rumean je pisal svoie prv© opere po knjisrah Crnila Zola ter jih tako prodahnil z realizmom. Takrat ie na-«talo v franco«kem imizičnem svetu veliko razbuđen je zaradi Brumeauove ^pere »Naslcok na mlin«. Kraten uspeh ja Brumeaa do«e ni«o imeli. i Charpentier zdnižnje v sebi Herlioza I z Rize^otn. To ie bila tajnost. Id io je j na^el Charpentier čisto sam znne — ! Dravi samotnik, tajnost, ki ie prinr^Ia »Louisi« po^olno rm^z^ ter tako zacro-t^iln operi in skladatelju neiunrtiivo ?lavo, »Louijta« je r*av tako ah^olutno edinstvena kakor tcni;»1na »Cannen*. Z !-Louiso« ♦© prkazal Charnentier. da moreio za \Va*nerievimi deli H vedno prihajatt' nova dela, da thkorckoč tiranski pritisak tega nemikesra Kenija Tcndarle n! nepr^rrtfijcljiv. »Louis«« je zadnji veliki miižičnl dogodek 19. vefca, ki je odprl pot med konso>nmtoiiiskr> umetnostjo In wagrteH7jnom. Z sjo se je rodi! mtizi^ni naciofializein. »Loiiisin« milje je »ličen Pucđnije-vi ^Tlohemi«: toda »Louisa« se arodi dandanes, »Boheme« pa leta 18.30. V oheh or>erah nastopajo predviem umet-niki. toda dejanje je railično v poteku In zaključku. 1. dejanje. V maniardnetn stanovanju ti vili e Louise ux njeoiii rodit*. Ijev. Dejanic so začenj.i o4> f\ r\reč^r rneseca anrila. Po#t .Julien ljubi Loiii-5o ter koketira in jjovori ž nio s trvo^ jeca halicon.i vi«-a-via. Mati ju zašao, O7ir.cr.ia hc'er ter zapra oktio. Vme e« oćet ki silmo li ubi svojo hčerko edi,iko. Večerjtijo; mati je huda nn b^er, «ie ;«• brani. Idila Pf> večeri i v nkrmuni mo-SCfan^ki obitelji; <>če pi'^i in pi.;o čnm kavo, Lorisa ran ttta ^aenik. ki pto-» slavlja Pari i. 2. d e ja n \ e. 1. si. Ob 5. nttfrtj. M*-tla. Na i>eri*kcm trg:. MTekarica. rar-naša'ka ćasrnisov. pohirači ndrmd':r*f po cbcestnih iaiy)jih, aiTiiarica. rarna-* stalci premota, pntiietači. nMrinarjfc Zdaai «?. Prihrjajc) br»]irmi: filoco-fi, kipar, slikar, pevec, ^tud^nt i. dr. ter rračejo polj^h« deklam in s i**jr\ *%m do halk'-nih hi<. Natr» nrihaJM'■> na t'eJo IKilje. Julie:i č.ika Lrniiso. A mi pH'lrf 8 materjo. ki 3© bofl rar>el;!vcf^. ter sprcmlfa«Lmiisr> prav f»o inrdncna at^ lj«ja. Ju'ien so je akril. K^ nmu odiđ^» »e Louisa vrne k Jultenn. t. slika. V modnrm afefJdu. Šfvilje debk> tv>1 nadror^tvom rnvna-« teljice, se pričica jo, l^ifo. dražijo, W Louisa ramilljrna mlrpo širs. Irmi r«-poje. Zvtnaj inpoje Julien: rw matllio, da velja pesem njim. tdt Lw\stt to» da pole Julien le nji. Vaffiika Je poredao komična, Znnaj godba, Louiaa o4-ide ia Juiienom. stran 2. .SCOVfcNSKJ NAKOLT, da« 33. ItiarCa ilftfi. §tcv. 68. i 3. d e J a n i e. Mala hlšica na vrhu Montmartra. Panorama na Pariz. Zve-Ser. Tu živita Jitlien in Loufsa. Ljube-jenski prizor. Pariz se razsvetljuje, j feohemi pridejo g Iampijoni, cvetjern in firlandami; nato šivilje, kostimirani la-JernaSi, jrarđa, fakini, otroci, občlnstvo. Louisa je izvoljena in kronana za »imiuo montmartrsko«. Ples. Sredi ▼&-lelja priđe Lmiisina mati po hčer, ker oče je bolan. Laulsa se do težkem tlo ▼ttu Trne k očetiL 4. d o j a n j e. V mandsardl 1. đ&-isnja. Ob 9. uvečer. Pari« razsvetlien. Oče Žatosten, kor Louisa se hoče vmlrl k Julienu. Mati streže očetu. OSe hoče § spominl na otroška leta pridobiti hčer, 0a bi ostala- V Louisi se bori ta ljubezen do očeta In do Juliena. Zaman: ljube-ien do Pariza, do Juliena je veCJa kot Ijubezen do roditeljev. Oče jrrozi, hočo prisiliti hčer, da bt ostala, mati Jo prosi, fcončno pokaže pobesneli oče hčeri sam vrata. Vendar Se uwu da se vrne Loui-sa. Toda ni j© v»S; abupani oč« jeđ: *0h, ti Pariz!« % Zastor pad«. Vsa opera 5# himna na Pariz, na njegovo lepoto in' »vobodo. V vseh dejanjih tvod Pariz ozadje, Id očarja, mika, draži, vabi in priklep« naše; moč Pariza Je večja kot vse drugo. Tako ni čudno, da Francori ljubilo prav posebno to opero ttr da Je na repertoar ju že 21. Ieto. Uverjeni smo, da do§eže Rukavina z »Louiso« tuđi v Ljubljani popoiao zmago. Italija o nittljeul lnEI. GOSPODARSKA IZOLACIJA ITALIJE. — OOROMKI DRŽAVNI DOL.GO. VL _ TE2EK POLO2AJ VOJSKE. — VSI ITALJJAKI MORAJO BIH VO-JAKI. — STRAH PRED MALO ANTANTO. BfvB mlnlsfrskl predsedtifk Nlrtf le fcnel ♦• đni v Mclfl obšlrea politični ffovor. kl za smatra Italijanskm jtvnott ia njegov rUdni nacrt Nitti ]• IrraJal med đrugfmt V Jeseni tDJO li vlada, kl yc sledila mojemu mlnl-»trstvu, raspisala upravne volitve ra v»o ltaliio. Volitve so $e vršile na pod^ei ^ta-tSh voMlnOi sakonov pod pritiskom vladt Ih kikalneza nasilja. ilo karabinJerjev in ustvarft Srfavno redarstvo ter je nadalieral: Do!-fo sem ponavljal, da pretf Italiji nevarnost bkofe, tnda politični ana'fabeti 8f> se •mjna v fno-■arnstvu, pač pa zasebniki, kar it vzroft mrromnJ ražlftci med avorom m hrvotom. ftalfia it« more računati % inozemsko po-qio€1o, Dokler »e ne fpremeal naša jrospo-parska fn rnnanfa politika. Je ebsurdno ]r?8ko npanic na Inozemsko posoifio. V lasprothi s FrancUo fn Nemčljo oomenf Ifcolađja Ifalije njeno »mrt. Manfkalo nam •ajpotrebnejše »irrovlne, žeiezo, premo«, fcnetna irnoJHa itđ. Industrijska krtRU Cf U 5fla neteosrfbna, te ie pooštrila m povečala. NalveJH kre-đhirt ravod ie Ebankrotlral. Ta bankrot je najveCJI v Evropi. Papirnati denar se ie pomnožit ra pdđrnjso milijardo. Več In-đusrrnsidh podjetij Je propadlo. Ako se n# »premenj sedanja gospodarska politika, bo krjfa Se večla. NlhJe ne Štedi, ne država Ja ■# Msebnfkl. Produkcija Zeleznlc In vseh favnfh đel J« minimalna, yti p* eahtevijo £oviSanje dohođkov. ZnnanJa politika TtalHe Je le nejasna ftr nedoločena, Italljanska vofska lov tež-|renj položaju, situacija ▼ LIbI!l )e resna. Pri sedanjih evropskih razmerah mora junanja politika odločevatl o notranjl fa Ibiančnj polltikl Kakor sem že frjavfl po vnjnt, Je za Kafijo edina rešitev v miroliubni polltfki, na znotraj pa gospodarska produkcija, red, večje rarmevanje med sociialnimi razredi, iiedenje, predvseni pa rnanj konsuma in +•& produkcije. Med fallsfl tu Uudsktml ttrintami no-rt pritl bretpogolno do tporaxuBii m raiorožitve. Država nt mt* sklepati noviB davito* dokler se ne akrčijo državni hi drugi tada tki V Tsaki stranki je prevefi govorni-kov, toda Italija potrebuJt sedaj upravnike in delavc«. Govori nt bodo pomnožili produkcije. Zanimiv« so Nittljev« lijave o Italilan-ski vojskL Svetovna vojna Ja dokazala potrebo rarvoja mchaničnlh sredste* ht sposobnih oficirjev. Id moreio voJaSko l»-obrariti ves narod. VolaSko službovanje se mora reorganizirati. Za volsko na) M določl maksfmalna vsota, ki jo more utr-petl narod. Za zasčlto notranjeja reda In miru Je stotlsoč karabinjeriev fn »tražnl-kor več kot dovalj. V«l ItaUjanl morajo biti ToiakL O zrnanfi po'itlki }• tejavil: Nalt t»-nanja politika Je prevefi negotova hi neod-' ločna. Ne razume velikega islamskega problema ter Je povsročila nezadovoljstvo med Turkf. ne da M se nam pr1b'l#aTa Or-ska. Glede vpra^anj srednje Evropa J« prevrela Italija odgovornost ta nasvet©, kl nlso bili srečni, a. pt. Klede torenje ?leziie» V ifadranskem vpra?anjn smo Izgubili vse MRodnosti konferenee ▼ Porto-rose. V n»5i b'ižini se je usrrarila mala anmnta, kateri ?e bo pridružila najbrž še drška. Izgv.bni smo vse ugodnosti, kl nam jih je nudilo naše razmerje do Rušile, s kfttero obCu!e Anglija te nad eno teto, Rusija je postala važen faktor v evrop-skem polrtičnem tn fo^podarske-m ravno-težju. Na§ poJožaj v Tripolitaniji vsled na?e Islamske politike ni posebno rarve~ tcljiv. Italija mora voditi svojo nmanjo po-Tirfko v re^nićnem nacijonainem Interesa. Nočemo nobeneja nasl-ja. Kakor hitro bo j dokarsla Rusija, da irpolnjujeio njeni za-stopnikl v moffemstvu mednarodne dollno-sti, moramo priznati njeno vlado. Ko4 po-eol ra priznanje pa ne sme Italija n^kda^ rahtevati jraranene plut^Vratičnih fntero-sov v Rusiji. Ttalffa Ie odkrltosr^na prijateljica FrancIJe. Da bo to prijateljstvo dol-gotrajno m prisrCno, mora sleđfti Italija on'm demokratskim načelom, zaradi kmte-rlh ie vstopila v vojno. JTonferefica v Ocnovi fn vsl bodoč! ▼«-Iflci međnarodni sestflnki nas morajo najti ! bo?l složne, bolj eavedne nalesa položaja m bolj prepričane o na5i mirovni misiji. Zato sem nasproten prepojosrim vladnfrn sprememtom. Italija mora z našimi Zrtva-mi, % našim naporom In % na5o vero prema *atl sedanjo krito In rse nov« prei«-kušnje, kl jo čakajo. SOCIJALISTI CNO RAZOČARANJE. Docira n«wve sociJAlisti sdlno rnroi%ranl nad Nittijevim govorotn v Melfi. >Av«mtl< plfce-., Kittijev irovt^r je rtirocaral mislili, d* bi moBrH biti N'itti »aren sk^po-n^nt vlade, ki M »dražila parlnni«itar-n« levice na podlagi profrram« takozvane rekonstrukcija notranjepa in suna-TLJegt mlm- Nitti jer prbffram. ki (?a je razvil v Melfi, more pa5 pozdraviti kapi talistično časopisjo, ne pe kmetske in dolavsk© mftae. *Nitti nam je »torfl veliko aslnero m ■TD^im govort>m, k^r nai j« osvobodti nru5ne^a dvom*. Njecova vlada bo Tno po^e koristila plutokrafl^ni buržuaziii. nm vttnb pa, kako hl mopla »Tvrem^niti proTjen notranji položal. 2Sop^t imamo dokaz, da je vsak poipkus ^odelovanta fl kflpitnli^tiftiiml rn«topniki novo rar,-očaranj©. Nittijev vlfidni program je za norfjnli-sto ne«projemljiv. Iz na5e bralfeulne. —k Kraljeva vila v H&b - Peskv. KrAlj Aleksander »i J© dal ▼ Han-P<*?ku v tuzla4nsk«TO okraju v Bt>sni zgraditi vilo. Poslopjd je pravkar đograjetno. Unedlti jo pnmo treba ^e vrt in p«irk. Okrog vile je le 7 poslopij. Okrt>p: kra-ljpv« vilo rgTade še okroj? 20 privatnih vil, k<»irw>r bodo prihajali Beogradftanl na Ii&tovi5će. —k Angltški spomenik ob Dojran-Aem jeseni. Angleži postnvijo ob Itoj-ransk?m jezeru vojni »pomenik, visok 12 metrov. Stroški sa »pomenik cnačajo 4000 funtov. __k Noto m**t« ▼ Jugoslaviji. Ob- Sfnsfci mvet t Virovitici je enoglaano Ektenil. da se t. aprila svečano proslavi proglašenje- Virtovitioie ea m©»to. Na rrefftnrr^t bodo povabljani iapeni %m ▼weh večfih mest. —t Spomenik komitaJhi Bafeinislce-ran. Prt>»vetnd orpanij^acije v biv&i Srbiji 80 »klMiild, da pt>«tavijo v kakem juinoftrb^kem m^fltu spomenik fcnan^om komitaflceroa vojvodi Jortma Baban-•k«citL —k AneriBId (tor mm bo^nslo^nio ksJiMnfeo v Đeoftrađn. Nen»rTt>riQc# ••-n« sr> jK^slale ftO.OOO Din sa ustanoritor foTvi^ ie katerefea na| bi 0» btmovila knjiznloa na bm^nMUL bogoslovni trn-kulte ti. __k PoTTftftk ivsklik Tojnlb tijft- nfkov. TV dni m ]t vrnllo aopei 100 ju-g^lov^osklh (rrtAvljaoo-r 1« fwk6ga Tofnoga njetnI5tva> —k Nor iu*ln dsIoTMlA m p<^ ■ifM valute. Mostarska policija f "^ tiraU n«eke^a trgovoa, kl je v pijanosti me&lgtl stodlnarske> bankove«. Trgoveo •e je pri Easlitovanju lz^oVarjal. đa Je na ta način hotel praktično sođelovatl pri povzdigi nate valuta in da i» lm ko-Mašn đritaril u <** ~ " "~ "^ ^-^ ^ narodna iknplCIna. Jugoslavija nočt vojns * Rusi/o, ako ]€ tuđi sovjetska. — Rpdl BaroSa se ju pogajamo t Italifo. — O rtilUh \ dogodkih. I — Beoerad. 21. marot fav.) Predsednik dr. Ivan Ribar Ie ob H na 18. otvoril seio narodne gkuDŠčt- | ne. Zbornica ie bila ikorai polnošte- ■ vilno rasedena. »alerlic to bilo doI-ne. Pred prihodom na dnevni red le Voja L a i i ć. remUoradnik, prosil \ predsednlka za neko intervencija katero !c dr. Ribar tudl obllubll. Nato so prišle na dnevni red tn- : i terpelacije. Na interpelacijo remlio- i radniškega poslanca M o s k o v 1 i e- i vica o jreneralu Vrangrlu 1© od tro- i varial minister zunaniih del dr. Monv I Čilo N i n č 1 ć in Izvaial: Bivanje $re-nerala Vranela v Karlovcih nima no-benegra volaSko - političnegra porn©-na. General Vrancrel ie v naši državi i prav tako bevninec. kakor vsi ostali ruski emleranti in uživa naSe sro^to- ' llubl© nrav tako. kakor vsi nie^rovi ' i ruski voiakl. Da bi bil on priznan Sef ruske vlade, fe đocela Izmisli ^iia tr-dltev. sai ni b!l kot tak priznan niti takrat. ko ie bil na pohodu v Mo I skvo. V vseh horhah. ki so se vršilo i po polomu v Rusiil. se ie nnsa vlada držala striktne nevtralnostl hi ni ! nodplrala niti ene. niti druce stranke, ker n! hotela pomaeratf c^nim P'^ott. da bi pobii?li druee Ruse. Vse to borbe fe naša država smatrala kot mesčansko voino. v katero nistno i imeli pravice sr vrnešavati. DocHa | }e tzkliučeno. da bi mosrli trpe ti. cTa bi se na našem teritoriju prinrr^-it*-la kakSrm akc!*a proti sovietski Rit-sifl. Naš narod bi nikdar ne dentisti!, da bi se zantetel v voino. če tudl « sedanio Rusfio. v kateri so eospodar-1i situacije boVfSevIVl. (Snio^no rri-trfevanfe v zbornici.) Zato n? hotela naSa vlada stopiti v nobeno medna-rodno kombinacifo, k! bi nas lahko zanletla v vojno s sovietsko Rusija. (Odobravanje.) Z ozirom na podatke, kl iih je navedel roslanec Mo-skovljević, te javljam: Ako b! bila istina, da pripravllato srotovi ruski emigranti akcijo, kl b! bila naperle-na proti mteresom na^e države, bo vlada storila energične korake, da to prepreci In bo ukrenila vse, kar za-htevaio koristi na$e države in kar dopuščafo naši rak on!. Zbornica fe vzela mfnistrovo !z-fztavo odobraf© na znanfe, ooslanec Moskovljević pa te izjavil. da nra ta izjava ne zadostuie. Dr. NI n č \ č je na to otteovarial na interpelacijo zemljoradniškeiza poslanca L a z i Ć a o baroškem pri-stanišču in iziaviLđa se ni naša vlada doslel še oosafala z Italitensko o BarošiL Poslancc Laztć ic bil « tem odgovorom zadovolien. Končno je minister zunanjih đel odjrovarial na interpelacijo sociial-nodemokratskeKa poslanca Etbina Kristana o dogodkih na RekL Skliceva! se je na svojo svoiečasno izjavo v parlamentu s:lede reskih do^ godkov In povdarlal. da nima tej izjavi ničesar dostaviti. Poslanec K r i s t a n Je, odsrv variaioč na minlstrova izvaiania, na-srlašal. da ie prepričan, đa Ic sliižbo-na Italija odsovorna za doeođke na Reki. za barbarizem, kl ie danes na dnevnem redu v tem mestu. (Vihar-no odobravanje In ploskanje v rsei zbornici.) Ne veruie, da bi so mo^ll ti dosodkl doierati. ako bf ne fmefa offclielna Italiia svollh prstov vmes. Kako si i« mocroče misliti, da bi mo-srle ladie streliati na mesto % moria. ako bi teea ne dovolila {talijanska vlada. Zato ni moeoče razumeti. đa Ista ItalHa vznostavlta sedal na Rekl mir In red s svotim volaštvotn. Čudno je. da crledamo mi to icrro na Rekl s prekrižaniml rokaml fn mirno čakamo. kako se rar-vijaio doeodki. NaSa Tlada bi morala enako kakor ItalHa Irrtervenfrntl na Pelcl tn ščftltl na§ tamkalinfl žlvdl (Vihamo odobravanje fn ploskanie v vsei zbornici.) Poziva vlado, naj takoi energično nastoDl v obrambo naših pravfc. (Ponovno vihamo odobravanje.) Poslanec Je končno fziavil. da ni zado* volien z minfetrovlm odgovorom* V ANNUNZUO NA RCKI? — Bakar. 22. marca. (Izv.) Tu š* vrdržuje vest. da ie na Reko url-tr>el Oabrijel D* Annunzla — Trtt 22. marca. (Irr.) Reikfm oblastem ni mano ničesar. da bi bil Urispel na Reko D* Annunz4o. VkUub temu zasrotovihi pa vlada nrei>riča-ide, da le D Annunzfo preoblečen že pred nekaf dnevf prisnel na Reko hi da đelule tam t tporaruma i Ghi-rattijem proti temu. da bi italijanske oblasti vspostavile na Rekl mir In red. r Spominjajte se inOesv. ama in Metoda. Politične uestf. I m* CrmT) AUkMuiđer in naA sonJk- DJcpoUti<4u pološaj. Vojni minister go-I n^i-cU V&Sić io referiral kralju Aleksao-I đru o naAem vojalktia položaju s ocU 1 rota H4 dogodke v so^ednjiti driAv-až^ '■ k= Za n*š*#% vojnog* ataiW»ja T Ba- l dimpe«iU J« unenorao polkovaik M. j Bodi. : sr Spr*HK, da ]*> kralj Alo-ksander podj.j^vil ukas o rcJikih spr#-\ luenibah v nfi-Ai diplomatski *lužSi. j «=* Slovenski klerikalni repubfl-j kancL Mariborski »Tabor« in llub-! ljansko »Jutro« sta 19. t. m. rrine^la I Doroćilo. da *o nekaterl mariborski i zaupniki klerikalne SLS poslali vod-» stvu stranke v Ljubljani spomenico. j V nlel rahtevaio. nai se čim rrej skli-če glavni zbor zatmnikov SLS, da se določijo smernice In taktika ^tranVe. Tretia točka to spomenice se elasi: »V Interesu kr*č\ demokracije fe. da ; rdružiije obn^vli^na ti t^ku časa nri-! loerodena remibl. liud^ka stranka i vse pošteno mislećo in vsled nnsilia đosedaniih režim^>v nef^nrecleiiene • elemente. Boi proti velekapltalu. pro- • ti reakciii in militarizrru in ostankrnn srednieira veka te mc^f^č edin^e ni , republikanski osnovi. Sfovenskl narod M te ob rr«yr^fk« Izlavil za re-; ptibllkansbo Idcio. Mo^arhfstična ml- I bo o*.ta?a Ui*z »tvar, za katero se ne ! bo nPo!ft'Vo. sr Rlovw»<«ko reroljoraAniflko pfrniu ko so tretanarljali v nedeljo v Celjn. ITj*tan(rrnllc te strAnlne J« čir. Kov/uSen. kl J^ n#% ertrntn nastbrvtl UnM k^t Erlavm roTornik. PrM«*^OTml jf^ de«ldPT\t PKS Kuralt i» S«i?iTrvA pri KrrsirtTL >?a eI o-mr-anja a»o med đresim povorili tndl i Mahf*n, Cerađ* \n Golav^ok. Na f»h*xki »o ! vpcinoroa ftrelj«vli wiit»> na SKS, Ao-j Čim »o RarWćevo© Berat^rtj^ prov po-1 hvalno remJjorAdniška j stranka »trnila i radiftevskro. j ^=M RAr^ovor e ministrom JovaiKV j vi^rn. It-JijnriPki novinar A?tori jo go* j voril tudl £ ministrom Jovtcnovičevn v j Beoerradu. Novinar s«5 je pritr^Jcval, ka-t ko (1a lufforlovenskl listi optro piAej*? j proti Italiji in po nje^t>vem mnenju pro j tlrArajo rajmft stvori. Jovanović mu ]'o i povf-f5.il, da nrcvlađiijcjo v Čn-sopisjiu | impulzi in dat^tva, đa jo đispozicij* ! in^fl proti Ttftliji nnjpHK^A r\li so popol-, no ma razlikuio od mi?lj^njft odgovornih 1 ▼T.?dnih rMitelieT, kateri &o pr^ž*>ti ! iskrone volj«, <5a po prJJe cio prave pa ' ?p^rn.7\ima. % Tfcnlijo in tuđi no (Tvomijo o dobri volji in lojnlnopti na italij.in-ski stmni. Na vprA.^nje. knj vemtor troha, Ftoriti, da to preneha in da pa pridc (V> spora'sama, jo JovanoviĆ oTreb<\ izvesti rapnll-. ?ko popodho, Italija Inm eo vednb 4a* ; Fodono nft^e t*rritorijj ovira aprovirarijA Z&dra, '■ je od^ftvvoril JovnnoviĆ: >AH kako n<\j , mi prehranjujetno Zndcr, ako Je r<\der-ski okraj &o vedno v italijanskih rokah? • I><»k?!<» ne rapa!l«;kA popWlha n^ irvr^i, j ni mojrofe niff*sAr »toriti. Kjot ee ti^o obveznosti nAprara i talijanski nwn]šini, fl« bodo te obv«*rno9ti tn?no držalo. < Zopet mrtva tMka: Rnro.M Jovano-vič prnvi, da kollkor more re biti neaofrlaSunJA elede *o-f&i Aolikatn*** vpra^AnJa in ako ffe bo hotela itaJijaxi»k* vlada drla ti popcnl-be, k.wr i© dni tako pof?ofit©m« na^la^a. l^toTo na bo ovIf, da se doeeie pravilna re5i ter, 3i Nov ttgfcotttl eakon. Odbor m*-nl?tro*v ja ▼ widn|i *©ji rarpravljal o lz«*na£en|Ti tiskovne^ro- eakona *a vao driavo. V novaci »Akonakefn nacrtu so čbe, kl Imajo posp^iti sodno posto-prćija pri tiskovnih prestopkih. Kjizni so rnatno sviSane. Naimnnj&a kazeo sa obrokovanje in baIjtoIo jo dvon^&so^ni sapor in 5.000 D denarne kaani. (M-T>r»vi se nr© od^rovoren «tr«rni nr*dnllc Dste, On bo odgovoren tuđi *t vse fme ©anke, kl bodo ptriob-&oai pod tujim podpisom. za General KondU opt**£e«. Beogradsko vojno sodi56« je oprostilo go-norala Kondl6av kl j* bil obtožcn, da ja t avprustn 1914 ob priliki preboda tin*>-Ike divi«Jo fc*R Sav« zakrivil propest dlviiijo* Obtoženoc je dokaial, da ni Mkrivil katastrofe. Divixij?i ni bila do-Volj pripravljena ■• Uvriitev armijske-n povelja. ~ Nov dnevnik v Sarsje-m. 8 1. aprilom prične izhajati v Sarajovu nov femik iJ^tranta po&U.f Novi da«w nlk bo »afttoi^al plerTrrn«bo in verskt* toleranco. O vainejSih lovnih dot;oJutrauje pOitZa^robarr Ta^rblattc p<>r<>oa» da »e vruljo v Beogradu pripravo ia ustanovi-! tev velikecM noiiiikesra informativnoga dn&vnika. Urolnik novela dnevni li a nai bi portal g. Mirko TaUiO:. Ki Vpmiianjo manj^in. Bor>Grrul»ko »VrenuM raspravlja o vpra&anju nianj-hin in prihaja povdarjaj'tf* *1a ]^> A:w i:lf«ftka xibt>lka poxlamentariEnia, a vorv-ii-KT ne poziui ni li proporcija >nalne^a yr>-liln^'a pi-toma niti ra^ito mAjijsiiu do zaključka, >d« mornjo vsi iskreni prijitolji j,arJaj3ientaxi7nia p«>mbiti v^o rn'*r^ij^, da »c prozi na.n>li\i skti^Mni inožnoHt, Ja virila, a ona moro to sto riti Siuro tako, dko se g rcillnim w-konoin on^oLTC-či uBtvarjaiijd veoino { r>ar tćitA niani-in r:i koriinnA.« c= Centralna anntanta, n© nwvla ar^ tniita. Zdtrr»'!^i >rokr*'t< pri«'»bćujs pltnno Iaijo Vojnovića, v k.ttonTn ^ l«^-ta auftvžoma t\ to, da bi ^o mala on tein ta imonuva^A ».intAnta contralno F.vropfK ali ^knj^ano >Contralna riTitint.i.« Voj-r.ović ixjavlj«: >N"ailv »Mila antanta« po ml z
  • važovanio 4i> iuilljouov ptvMvalcov In 4 Tiiilijono vofuikov!. ne ®*uiin to, n»Ar-voft novarna Ru^of.tija, kor so I■►€»«<>!« flvn tvorilo, kl uiMnlnijojo bživljajot^ft, \ tudl nasppotno. Vmostrio bi bilo, ča h'\ preiiohali s tem nrnimnira nf*zivoTii prav svx]nj r, Diirom nn w^tan«*k v G JM pridobivati »1*\ nrrr pra>H^nojš4 in to^noj^i naziv: >AntUiln, centralno Evropec ali pkraj-?nno: >rontralna fln^antv«. Ta nnrlr so naj pplo^no urorftMja. k'"w nMbolJ.> tnU povnrji prircMji, nalopi in položaju 6e-twnu5pa F[**'mrumQ..< » Zaninilvo^i Iji po^rtjfinj za Bm-ro5. V Italiji ae ronatra vpmžanjo ba-rr>6kep?i prist\niftcA kliub VROm doso»la-njim 7^'lcjn.ikaiTi ^o v«^1t\o «■* ppr*rr! > ali v nevTi.TTi'~**t rx"»etAvlj^not v JtinoFlaviji ps!ovpnJ\i rtrlf«ratjo w> d<»vo-lili, da *c pismo izlovi iy zapi^nikA w*-tno is ozirov na takratno notrfljijo tt»-lrjan«iko mtna^ijo in iz ozirov na *krnj-no đelikatnost takratne situacijo n% Reki. Da pi3rr*> bivfte^a italijan^kcpA »unanjecra ministra Sfor»o ni »anx> pola oblika xa oMjui»o, marvei be«vlilo prri op^str.vano pli^al v Be<»crAita, lri ki e* plnM: PnxL no po je (fcvsofrol *pornxiim plMo to^a-pisma, eo Je vi*?il »c-lo roten boj mM ob«m pr»voro ođlift\o o mnonjo rxl-looiijoiih kromov. VUdni možje pa •© im.ravno«t oci^AJf) ^•!Vtkcvca razptvrora plevio baroyr«f>iftt prietAn.i.-Va in nočojo nič ell^fitl. ako po %n rprn^arje omoni. £s Zanimivo zborovanjo nomekih đrmokrntov. V veliki rtvtvrnnl blvS^ ptv sposkn zl:K>rnio^ v F-^rlfnu jo lmrla nem-£ka demokratska stranka zborovnnja% na katarom je po^-oril imn^ral Schonr aich o notranji in ninanji nemSki po-litiki. Govornik jo izvejal: Svetovna \*ojna jo bila v vMkcm oziru prni^ra. r-rC7X)brirno» brutalno oni.Vvfinjo nK>-d^mo rojno f& uniMlo pojoni >vefK^l^ Vojno«: ta vse vi>Jno stranko V-so vojne so se do sodai v biPtm vodilo ^a t^ri-trrij^Jno po*«€*flt, ^»bhodno potr«*bno jo, dA po clov^stvo cmj>irn nt\ novo In picor na na^in setfr.j ?o Plahto Zveze nf*-rt>dov. Kb so vstvari re^ni^na Zveza nn-ro projn \>n\\ itnin'»liko. \on> Kki nnrliionAlci, kl soda] nnjbolj jrlnsno TAhtovnjo moiw\rnljr», po l»ili s !«vojo vgAki roformi sovrnfnb politiko pro> moro mrrmliti nova Nem^ija. Zanoal.fi\-i priJAt^lfl ropul)liko «*o d«wiP« 1© don*>krfiti, st^hlnl dornokmti In rontmm. »nka. cfiktnfnni je» fa doniA-krntfko NomA'jo n^i^^r^ca, NoodviJ*ni socijalisti ^kilijo po diktaturi T>ro]pta.ri-jat*i in tucR r» treba stronv^i ^H> spom«iimffi med rvirodi na po(flajri roalno p<>liti^nejra, pmponVir^kfMr-a naM-flrmn. Ka fnot^ej pn lo potrehm «*pora-rum mod strnnk/vmi »kTipno m 9oo\} lni-ml 'l^niokrari in fic^r na r*^!lo^i dorrvo-krntsk<* r^priMikfe. Govornik )« končfli « bot*e*dnmi: V<4 bhtv> bratio. t= AmtleSka p©«*W< Rrr^iji. Ancrlril prfnilopr rbd«». TKij w notira za Itično Tiusljo 100.000 funtov ^terlinpov. = Protcsrt mev proti obsodM obtaf^nih mrniievikov. Tud i <*e.5ko^lova?ki, franco*=kf in bol^ij^ki •socijalisti so poslali v Morkvo prot?«t. Tuđi Anatol Franco le dosIrI ffo\-jrt«ki vladi brzojavno prošnjo x& po milo »ti- - .*b> «m4S> " ^^^^h^^m^^^^^ '^^Bi 68. Stcv. .SLOVENSKI NAKOU*. dne 23. raarca 1922. 3. Stran Kultura. REPERTOTR NARODNEGA GLEDALACA V LJUBLJANI. Drama Sreda 22. marca: Dramska predstava ▼ op^rnem gledalištu. Cctrtck 23. marca: Pohuj^anje a dolini Sentflorjanski Izven. Petek 24- inarra: Marica E Sbbote 25. marci: Anatol Izven Opera Sreda 22. marca: Dramska predstava Žlahtni mesčan D Četrtek 23. marca: zaprto Petek 24 marca: Jbniza 1začet ek ob pol 8. uri)" C Sobota 25. roarca. RIgoletto Izven — fe gfeđališke pisaroe. V petek. dne 24. t. m. ob pol osmi uri zvečer uprizori ljubljanska opera muzikalni roman Gustava Charpentieria »Loui-so«, ki spada v kroj? naivečjih in naj-priznatejših francoskifi sriasbenih dci in i je doživela samo v Parizu v prvem Ie- j tu 150 predstav. V glavnih vlogah na-utopijo pri nas jcna. Zikova in kk. So-wilski. Romanowski in Kovač. Polee njih sodeluje v večjih in manišin vlotrah 29 solistov in solistk. Dirijrent in režiser je operni ravnatelj Rukavina. __ Šentjakobski jrkd.-Uiški oder v Ljubljani, Florijanska oliea 27/1. Dane« v sredo ob S. zvW-er Ro vrt tova dra-m* >Nepošteni<, ki ;.e bila zndniir raz-prodana in ki je dosegla tako sijajen uspeh. . — Proslava Fr. S. Vilharja v Zagrebe. V nedeljo je zagreb?ko kazalište proslavilo 70 letnioo tiašosra- skladatelja Fr. S. Vilharja s svc6o.no akade*-mijo, na katari eo peli prvi oporni pev-cl. med njimi tuđi Slovenci. Pred koncertom Je privedel fubilarin na od^r R. operni ravnatelj, Fklad-atelj PcUr Ko-jnović ter je skladatelj Blasmie Ber?a iro*l sr^in nagovor. Vilharju je bilo iRPočeno nmogo vencev feurrebčlcih £]ts-benih zavodov in kazališta, obdinstvo pa mu je pri redalo ovacije. _ >Srpski Književni G'a»nik<: od 16. marca ima tole veebino: Detto. (Sd-5a v jednom činu) Brantelav NiiMe". — J^gend«. o Sv. Hrle tof oru. VI. Nazor. — Crveni BarjaMć, Rolan Dorželec -- Neka je blagoslove«, Milutin Jovanović. — Aloe. pesm*. Rikard Nikolić. — Krila, f-esma. Bozi dar Kfcvačević. —- Kiša. pesma, Božidar Kovačevič. — Predrat-r« i poratna pričanja, Branko Lazare-vie". — Neposredna demokratima u ne-mačkom ustavn od 1919.. Božidar Vla-316. — Besmrtna preljubnica, Marko Car, Vladimir Jovanović, dr. Vladimir Popović. — Moli ero va proslava u Parizu. Mirka Demirova, — Naučni pregled, — Ekonomski pregled. — Politički preerled. — Oeeoe i prikazi. — Be-ležke. — Do«*tojevskij ni bil Rus? Pi6ej*> y»»m: 7j ozirom na važe vč^rajSnjo noti co fSl. Narod, St 57, 1. 1922) >Dosto-;arvskij ni bil Rus. bpozarjam Vas. da \% izšel 1. 1920 «koro istoča-sno z fran-cr>«kim izvirnikoin knjisre katero >ža-libog še niste dobili v rokec tuđi če-čki prevod: >L». Dostojevska. D. jak jej Ciči jeho dcera. Preloži! Jan Sajir. Praha. Stanislav Minafik.< Vs^ bist-Ten'ft podatke tega- dela najdete v knji-gi: D. Prohaska. F. M. Do«tojev?kii. Sttulija o sveslavenskom čovjeku«. Zn-greb, 1921. Moderna knjižnica. — Prim. tndi. kar ge tiče litavske teorije članek D. Prbha.ske ob isti knjicri v Jugoslov. Kjlvi, god. V., broj 3, Zagreb, 22. ja-pnarjij 1921. str. 46. (>Dost. prikačen #d svoje kćerke.<) — Ga. An&ca Mitrović v Mariboru. fe se upravi Narodnega gledelišča v Mnriboni od raznih strani očita ne-»rečna izbera v repertoaju, je moral v FovejšfTn »visu vsakđo priznati, d-a je uprava imela srečne roke pri izberi go-Btovanj gledaliških umetnikov iz Hrvatske, Za A moštom Gnirdom ie prišla T- Maribor gostovat ga. Ančioa SfifroviĆ. #<*>pro£;a r?^~nat-elia varaždinskega gln-d^ližČa. Njen nastop kot Kristina v f)pereti >Pf i<"«■<: je pri publiki zn pusti I najprijr.timjši ntip. Hrvatska umetnika ž«ta pokazala, da" klije na hrvatski zemlji čisto drug temperament kakor na r«&3f. Ampak nekaj neverjetnega so M*ribor(\»ni f'of-iveli pri obeh gostoVa-nj ih. Pricakovali so, da so bodo ti?ti sloji. ki vnl-iio in se dajo vabiti nPoli?ka kri« ie bilo gledališča zonrt rnkrat >razprodano<, omiljeno z novini življenjem odobravanja in ploskanja in venčanja srosta urnernika. So lepšf ntis i'* zann-^til Gnind ob svojem dnigem nnstopu >M«mselle Nitouche. Da se tildi tretji nastep v ponovitvi »Poljske krvi« ni vfco popel tako aijajno, je "bila krivda prelepn nedelia in bol^z©n irdč. M^zeeceve. Govorilo se je o stnlnem rocfovaniu in r^lo ?t^lppm enjrapemen-t»i te«ra p. Arno«ta Gnmdfi. Me r^n, ne dnigo ne more biti resnično, ker je iinf +f_ m'k rt"lno rnro'/.iriin na zaGrobškem kazali-tu. Prc pa Finenno upati, da bo im'č?! >*r»ribor tuđi pod novim intendantom še ve?krat priliko bbčudovati Grundovo umetnoat. Glasbenl oestnlk. I NekaJ opomb k »Slovenče^l« krltikl o ] koncertu »Ljublj. Zvona«. Ni sicer oblćajno, da se pi5e kritika kritike, vendar nas opra- j vičujejo neugodne prilike naSega kul-turnega življenja prvić. drugič pa, ker smatramo kritika ki često usmerla javno mnenie, za ravno tako važno zadevo, kakor prfreditev samo. V zdravi kritiki se ir-cal| kulturni napredek. Zato jo mora vsik-dar voditi čut odgovornosti, kakor napram publiki, tako napram prolzvajajočim. Bo-disi že na kateremkoli umetniškem pod-ročju. Q. K. Je priobči! v vSlovencuu z dne 18. t. m. poročllo o koncertu »Zvona.-. in se skraino žaljivo in krivično izrazi! o umetnl-Skih možnostih opernega pevca %. Kovača. Da komu kdo osebno ne ugaja, je razumljivo, vendar se kritik ne bi smel dati ovl-rati ne po simpatiji, ne po antipatiji. Gospa Thierry-Kavčnikova ie brezdvomno ena nalbolj interesantnih pevskih kvalitet naše muzikalne javnosti. Vse, kar piSe K. K. o njej. podpii^emo in ii nrisrčno čestitamo na i izbornem uspehu. To nam pa gotovo ni po-| vod, da bi oma'ovaževali r. Kovača. Tudr on je izvrSi! «svojo nalogo v splošno priznanje. Posebno srčno in m!:idosrno nam Je pa zape! Adamičeve »Ribce* »n *Nocoj je . . .« Pri slednli ie donel njegov c:la«; metalno svef in polnozvočen. G. Kovač *\ je znal pri dnbrem naravnem materialu preVo vsch obilih nepri'ik prlboriti 7 la^tno pridnostjo in vnemo lepo policijo. Vzra^tel Je iz malomestnih. branievskih na^ib raz. mer in postal simpatičen umetnik. često smo opažali, kakor resno sj prizadeva pridobiti one pevske vr'me, kt mu $e primani-kuleio. Učiti se nam je pa vsem treba. In to se doko. Pri radnjetn koncertu v *tnf-nfet so proizvaiali rod Va?lm vodstvom tud? Vaše kompo*Jci?'». K*i bi mocrnče Vi rekli, akc» hi Vam kdo onona^al. da ne izrarajo Va?c ^klftJb?. «. K.. Wnr\-a cer- ; kvene pesmi: mujriValno izrađeno s'oboko vemost! Samr> to; ne t?htajoč vrline m hJ-be tchnfčne plahti kompozicij. Ali, da n»so btTi moti\i v prot^valanf rra^i frdciani. St.-k'esani — ter so ton Hi v 5;rlr»šn! nolifortiii glasbrt. da ne omenfm profzvajanfa ^oli-?tov: no. itd. Gotovo, krivično bi bilo, : klitib temu. da bi omenli ti'di marsika? res- ! ničnega. Zatn ne zamorite onim. ki so se čuti'i ra?r>olo?en!m arlavd:rati c. Kovaču. In bodite uverjeni. g. K., da bi %c ipak na-šM Ijudie z enakim raspoloženjem. Vi b! Vam p!"»skali, ako bi bilo dovođeno v cet-kT't. Bra%nira. ki «=i io je đnvolM «:. Kovač koncem *Nocnj*. nai Vam ne boli !as. ker je Adamičeva. ne Lnioviocva: Adami'5 pa menda ?am ve. kaj Je prav. ali ne. Od res-ne^a kritika pi zahtevarro. dn pove, kaj fn zakai ni neka! prav in kako b| moralo biti bolje brez vre. tmfčtile. ramesto da bi dvigal in vzpodbuj?.!: torei nima ne sposobnosti, ne opravičenosti. pisati kritike, ; posebno pa ne, če mu DrimanlkuJe priroje- j nega čuta dostojno«ti. — Spectator. j __ »Struna«. Zbornik za salonski orke- ! ster. Društvo Glasbene Matice v Mariboru, | ki vzdržuje glasbeno solo, se mora boriti t največjiml financilalnimi teiavami za vzdr-žavanie lole. Da se JI pomore In obenem i da priliko Jucoslovensklm skladate'iem i«-dajatl njihove skladbe, se je osnova! v i okvirju Glasbene Matice odde'ek »Struna«, katere namen je izdajati skladbe za salon- , S 1 a ▼ 1 j a«. Vic - Gline e. Zvičetek ob S. uri ! zvečer. — Vstopnine se dobivojo ▼ i predprodaji pri g. Alb. Šinkovcu, briv-cu na Glincah: na dan koncerta zvečer pa pri blagajni. VESTI O NOVEM PREVRATNEM POSKUSU NA MADZARSKEM. , — Budimošeta, 22. marca. (Izv.) »Mazvar Hirlap« javila iz Pariza, da ie veleposlaniška konferenca naročila zastormikom antante v Budimpešti, nai nadzoruieio tok vnlilnega j^ibanfa in volitev v madžarski nar-lament. List Dovdaria. da ie veleDO-slaniška konferenca napravila ta korak na intervcnciio male antante. ki je dobila inforniaciie. da namerava-fo Karlovi pristaši izvesti na Mad-žarskem nov nrevratni noskns, ki bi dal znamenie za nrevratno akciio tuđi v ostalih državah centralne Ev-ror>e. — Buđimoešta, 22. marca. (Tzv.) cl. ki žive v Pešti in na Dunaiu. za- ! početi živahno revolucionarno airi- j tacijo. Sestaviti hočeio svoi«; s?mo- j stoino vlado in Doslati v vsa srlav- • nejša mesta svoie diplomatske 2a- i •tODOlkOL I Dneone vesti. V Lfubl/ani. 22. marca 1922. t — Kaj to pomenjm? »N^prejc, giv • «ilo s*or;jaliFti^no stranke, je naperilo v»eraj svoj najverji ti^p Iia katoli^k« ki^riknleo in zlasti one okoli >Sloven-ftii.« Klice jih na ievni dvoboj ter iim vnovic očita, da »Ippaj-ijo ljudstvo, po-'■. tvarjftjo dejstvo in zavijajo. V >Napre-1 ju< kar dežuje psovk. lažnivci, straho-petei, gnusne propalice, Jezuitje itd. >Mi vam borno dokazali, da je klenka-Hz^m svetu prineet»l ogromno gorje,< piš«1 >Naprr]%. In vendar tvorijo niži socijilisti s kleriknloi tako inienitno koalicijo v obč. svetu! Naši sorijalisti zaničujejo svoje zavodnike, jih javno ponižujejo ter jim dokaz«j^o, da j»o vr=:lep,M"ji. lažnivci. ^nusnp propalir*»rf a vendar žive ž njimi v divjem xnkr-nu. Volitve 30 bližajo. Kako rnid^ rmi[ so-(ijalisti Eagovarj.ili svojo zvozo z >gnusnimi propali-nmi. potvnrjalri res-nice, straliopetci in lnžnivriV* Kai po-rerejo njih volilri h koatt'-i|i .a klT>ri-k?iL'i, ki ?o princ .sli svetu ogromno gorja? __ — Raz^ol v akrij*1irm cdborti »^ro-Kov. or^ranj^arij. SocijrtliFti so ir.kljiirili klerikaloa BHtrama Iz akrijf.kt^a od-> ora sfrokov. orsTniziri>, in z«laj «kli-<\jjp> Fr. Filtra m, kot zašto pri i k klori- , ka Inih žoleznič-arj^v 7.n iutri, ?^trtek, ni »e 23. t. m. oh pol .9. zv.-Vr java i <«ihod v Me«tivom domu. G. B^Hrflm prozi, da poila, na tom rliodu Bfnzarijom!r«a raz-1 ritja o pr^liih in konmtnofiti f-O'*itinli-r-tn\. ki podpir^jo v^rižriike ter *o ri3J-voc. krivi s«v!->njje» dr^_»inift. >N?r.roj< ee Sftvo.h. nor»M!Je iz t^ Rfltranx>v^ prož-nie tor podivlja PoHnir.o d^rriokr^t^, n^i so t^«ra *horlr mlf'l^žo. će5 =;hod bo vrlo zsnimiv in r-»Tn\on! Shr»,l ie javen in v«e ea «mo ud^Ivžiti \-«nkdo. r^prnv ni ž<*!»"*zni£nr. »Niprf1'■." 5 sladuiočlm v Rus'il. V nedelio, dne 19. marca. se ie vršila konferenca na univerzi. ki bi naj bila predprinrava za vol:ko akciio in katere se Je iideležMo približno 40 deleiratov vseh strank in korporacil : (ražen par>. V51 $0 sotrlasno iziavili, J da ie ta nkctia nujno potrebna ter so j skieniii vzaiemno delovatf. đa se do- I <;e?e pottavi.ienl čili. Organiziraj se ie prinrp.vlfalni f>dbor. ki ho ukrepal ona-dalfnih koraklb. F*r>zi'vliarno vso javnost na de!o za v^rnoč dadujočirn. __ Orožje ka Z«?rreb iz Avstr?je? %* dalje čnjetk ^e fe ov*rovalo, da ?© preko njprenbeT.skeera b^rrrjn^cra preboda iz Avfitrjja n\^aža orozi^- ki ?e je pot^rn raime^lo po a-srentlh ▼ Z-rtcrreb. Pr! Ma-renbereru je naša m^jja tako neugodna-, ozirbma za tibotjipce tnko ueodna, da je nndotni obmemi straži nemogoče izsle-r?iti rse rio^ne tir-otapstva. Gord in rnn\ti pbK omofroČuiHip tihotapcem la-Wk rir^borl in Ie slučaj nanese tibotap-ea tuđi prežeči roki pravica. I^ani jeseni !*e 7*e uerotovilo, da fle 30 tibotanrpm posrećilo ^00 k^mndov raznepra ?treJir_ ne^a oro/.ia z munifijo vtibotapiti pr«?ko n»i© v Zapr|>n- Po trud*polnem rasle-dnvanin ^e je n.*5i ptrv>.i po znoje posrećilo zAslediti manjke tihotapstvo oro^ia, 60 brovningov % municijo. Orožjo je bilo namenjmo xa Zagreb. Zadeva- Se ni končana; veiljfuie so Tpra^anje: Kako to. d«t ne je orožje iz Avstrlje utihotap-ljalo približno od &w»a, ko *o bili atentati na kraljn in ministre ter po^kusi raznib protidrž.ivnlh pučev na dnevnom redu? Na§a oblast je morala «0 vsLni znanih vtihotapljanj komunistične piio-pagand© preko Marenbergi. uvideti, k/V-ko važna je ta postojanka za naa. Za-kaj ee te poptojank-a ne ojači z večjo jvoeadko orožniStva in sie^r najbolj za-no-aljive^a orožništva? — Letn? čas se ne uvede. Kakor cmo ooročali. se je v mlnistrstvii za socijalno politiko v Beogradu vršila konferenca, ako kaže Dri na* uvesti letni čas. Na konferenci $0 bila mnonia deliena vendar oa te bila pretežna većina proti nvcdbi fetrt«",i či- 1 sa. Letni čas se torel orf na5 oe uvede. — Iz Prrddvorm pri Kranja n&m pi^jo: V ncrieljo dn« 19- marca. je bil tukaj klerikalni shod, na katerem jo govori 1 posl. Brodar. Nckaj nečuvenopa ji> to, kar je govori! na tem sbodu. Raz-pravi jal je med dragim tndi o ufitclj-stvu ter njih previsokih plačab ter za-tijeval, da učitelji samo pohajknjrio. noKio da l»i širili prosveto med n-irod- f Ko sta pa dve ^hirajnb navzoci učitelji- j ci na to protestirali, j© zat^l posl. Brodar se srditejc* udrihati po učiteljstvu. Po sbodu pa Fe 10 izmzil, da je 1^ vsled medklicov učiteljic moton, govoril v tem tonu, ker so mu š© ni na nobenem 6 hod u pripetilo, da bi mu kdo ugovar- ial. Učiteljici j** nato nahrulil tukaiSnji :^plan kot dvoje malih šolaric Pripom-nim Ie to, da je bil teti kaplan navzor. dn» 19. febr. pri šolarski predstavi, kjer se je pelo Bože pravde. (Ali to ni pro-evetno delo med narodom?) Med petjem Je gospod kaplan mirno sidel d«lje, ko Bo med tem vsi navzodi posluSalci stali. Brez komentarj a. — K poglavjn vrnica. tolrranca. Prejell smo in priobiujemo to-le pismo: Z ozirom na notico >Vereka tolerancac v 57. st. >Slov. Naroda« si usojam ugo-toviti to-le: Pri pogrebu g. Tur^i^ovd roj. Eschberger nisem bil zaredi bclemi osebno navzoč, opozoril pa som, poučen po nekaterih slifnih plučajih zad-r.jege ča.-^, svojega g. zasiopnika, naj 1 pazi na to, da eo odkaže pokojnici .»po- I dobea prostor io na| nikako? n* privo- i lit da bi se pokopali v sramotnem ko-tičku za saiaoiaorilo^, kat»reg:i k?*ioli-ška duhovžciiir brez ozirn. na 6podobnost proti državno priinani konTeeiji, na krič-Ansko bratolju^je in pieteto do rajnkih in n.iili »oioJiakov kaj r-da, odkazuje priiiaduikom rnv'rga veroiz-povedanji. Mojemu mstopni^u se jf> od-kazal grob z zagotovilom, da, j-j t.» spo-dobeu prostur, kjer počiva že vec }'ix>-tentantov. Iz >Slov. Niroda« t, diie. 10. marca pa sem izvedel, da j<* go&pa, ki ; je ropro^r.v k.-tolirkt:t,,i s.rA^.mka novo-meške katolL-k« ^ Ljudske po«*ojilnico<, pokopana v kotičku z.i sapioraoriU^! Ohžalujem to novo sramoto, ki je zadolfi umrlo članico našecja veroizooveprogr» ter Ih>ui ui-.r^iil t»o-trebn<* korako s trdnitn zauivinJHin, da bo pokrajinska vlada v svoji pravičnosti poravnala to kriviiu, ziuanri nri^i konfesiji in pokojnici, ter o^irodila, da so, f.dkrtž** if-tej ftjujdoocn prostor. — Pristavljam £e, da jo to tretji ^nak «lu-tiaX;iio z«ir*'iv\w. do!;io vr-ti> iot vse u-fi»ge >>olni!:e, kaiei im je po£(»- j tto ludi so iz svoj.ga žopa piače\ al I zJ-iavil* in potne sti'O^ke, riku ni»o bili iz mepla, iaict^ko v.er.ia li^o^im \*>\m-kom, ki eo bili odpušćr-ni z uj«-^u'. ega oiliieika v javni boiaici, tuko, (ja so bd izjavili ob njegovi ^iarti cc-io Eirogo kato'i.-'-ki krogi, dn. je >kr.-vl*ui5ko 2i-reU. — To zimo pa jv> bil oukazan i^ila-di uriogt pronst.intoki Kuhinji v Mirni. r kfttcro je k*iUjlirki gloveaski vojak pri-re porodu uiiu ia ua \>o~ ', kcpdiioču pri bv. iiupeiia zt jaii^um ob zidu gro'u med Suiaomorilei in t>o ^a (a io katolički fai:tje in inožje, ki so jo *premljuli na zounjem potu, zgr-i^ali i»ao ua aio] poziv ra-dnvolje izkojali groo nd s\»s-; uoonem prost<»ru, kjer seni jo naUj spt>-' dobno pokopal. in ]o meli po krajinska I vlad*a na protest tiirhišnje-ra župnega I mada v soglasju s pari tolikim i nn.ćeli naše držd\B odledila, da je ostalči uboga mUula aena Um. kjor je bila pokopana. Lpam tuđi v zadajem slučaju doseći, da se srorjena krivica poravna. Herbert Lmge, evanffcliski župnik. — Odobritev proračuna trerovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in pobi-riri}f) ZLfOnnčne doklade /-« ieto 1922. Miaistrstvo za trgovino in Industrijo, otidelok v Ljubljani; ja odobrilo proračun trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za. Ieto 19^2. s potrebe-vino 1.011.26o Din in s kritjem 1.0^2.450 Dint torej s presežkom S1.1S7 Din, ter dovo-lilo. da se za kritje le potreb^ćin%na (loklada od ohčnft pridohni-iio in od pridobbine pcdirHij. 7,av^£anih jiivnemu izlaganju računov. Trcsipisa-ne doiiesko sa trgov«?ko in obrtni^o zborni(M so iboiiiićai voiilni upravi-v&nci zAvezaaii placevati v istili rokih kakor davke. ki 30 podatavn xa n^ih prodpi«. —- Điv$* komuniMičnA po«daitv\i v Ljubljani. Bivša komunif-ti^nA po? I aura iir. Mi lan Lemež in Vladimir F^bjan-čir, ki sUi 5voječa^no odžla v inoicnv-fetvo, sta »e vmila v T41J'>^iflno. — Palača, delavske ravan>valnice zoper nwK^coiin pripor«^oila o?=mitk(? Karln Brtinnl^rja, arhit?k*a v Ljubljani, insr. Rad-a Kre^rirjn. arhitekta v Ljubljani in inp. Dragotin Faturje t Ljubljani. Projektante a^na^rmienih in noln. M,v pajne v Ljubljani. Cnnkarj^vo nabrož-jr st. 3 svojo naslove, na k iro^e Fe jim n^iirt! poefrtine pro?t*> vrnejo. Nar.rto \e iDopore po t?0. marru rudi osroča • vsem. da to listine skrbno hranijo in I jih po možnosti ne daio iz rok. Ako | jih morajo priložiti kaki prošnji, na) j priložilo overovliene prepiše, original pa obdržijo pri sebi. Prošnjam na Invalidski odsek oddelka za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani ni treba prilagati ornenjenih doku* mentov in tuđi ne prepisov, ker ima ta odsek sam zbrane pre^Iedne spise za vse voine invaMde. kl so pristojni v Slovenijo. Prosilec naj v svoji prošnji nnvede samo,, pri kstcrl komisiji io j bil pregledan (za ljubljanski, maribor- \ ski ali celjski vojni oknic:) in pa Stevil- j ! ko, kl ie zan'sana v tvem kotu nieso- j : ve?a invalidskoga dokumenta. Drusre | potrebne dokt'mente, kt se ne tičejo j 1 dokaza sedanjo invalidnosti, ie treba. I seveda prilagati kakor doslej. iCTečna se torej poudarja. da za Invalide kald drujri dokumenti, razen ^eoraj navedenih, nimajo nobene veljave. vaši je pon^rečil p*>se6tnik Anton Mtt» ci, doma % Vranskepa, brut rit-injsk^J župnik i. Pa4lel je j>otl vo?.. raložon m težkimi tramovi. Koleaa ao mu razklal* lobanjo. __ Y Celju se 27 t m. u»iAiio\i dru šrvo >Lju;isko viwut.iliVa.< Ustanovili ol čni zbor t*> ob po\ 21 uri v ri--»aliucf — Smrtna kosa. V Celju Je umrla Za. Juliiana Jančigar roj. Posch. — [7 !!arii>ora ».nm por življonja vi*3koftolinia F»»^. dora, sina odvptnik* dr. Kosina. Po-preb jo bil n^pri'ikovajio k»p, 1« McodA da se ni moijf1! roz.ir, kjcr je pokojnih leial v mrtva&iiei ier v* rodbinska proh? nica na^i.?jo prav Miru nj*. Pogreb* #4 jo u«lolclil<* ? «tcvi]o upl»xtnc^ar Oi'cin^tv.i, prijateljev in ziMnoer pokojv nikn, ozir. nj^ove-jr^ O'viH.i. Korporativ* no so io uđcležil >Dijfivki dom<, prof<» Porji in uritolji. >CTln>bf>na Mat1ra< •§* jd pod vou^tvora uvot Devo od pokojni* ka poslovili v dveh »nnijiviL na^rob-nl^ah. Poz->nK>«t jo vrbudil prihod **0 !'vtiiO^a g. dr. Prvrln Tiirn^rifi. ki ae Ju napmm ft\"r>ji okoln-i ia"?i7i! kd^An«^ ironija, S0 letn! stnrček rt« na po*rrt^>* 18 lotnon iv.lnd^nirn — Zopet požar v Marinom. !z Md-rihr>ra nam i>on>ćajo: Včerai ob J^ ^e ▼ Melju jelo K<:rcti skl tdi§če t\'<'rnicc :# kemikalije, ki ie la^t tvrdke KrošelJ \u Spec'-icr. Sklndi^če je pocorelo. Pa se pf ;*nr ni ra.TSiri! na ^otednn skl.idiSče n!ja in v blizini <>c nahaiaioče /alocrr lesa rvrdke ^Drava«. ie zasinzu osmjo-j?a5ccv, ki ^o z nMvečio pr^rn^n-iV-nostio lokalizirali nolnr. Pri snisilni ak ciii se je pctie-Te^il-. več <''CTiiecrascev. med niimi tndi dr. S^hmiederer. Potar ie tri*al skonj do nf''no?i. Skbdi<Čolioija v Ikl^riKtv ru flir-tJrnlft ve.x «nim'iivib op**h. kf «r> v sovtT*t«ki Pu-iii onr'ivlj:»lf» vi«»r>k»* «l\!iv^. Med njintj se nabnjl* tuđi buSir •OVirttrki lrOTTiiar.r V T'irkf*=T eskortirali v Zftcrr^b. Z iItub:** strani nam noroćaja Policiju 1p» MU ohrr^Č^na. da se nah^vja v naii drbtvrt eden npiapiTn«*i^ih V>l]S<*viftkili AgH* torjrv dr. S vj. in do je n^ r>otii v Ju«:a elavijfp tuđi noki ^y>!J5oviSki kurir Policija je odredila Ftrogo paznost n* v?eh obmr;Tiih postajnh Te dni je Mf na nbme.fni f>o^tj\j-i ro Rakeku ar«»tirir dotifni kurir, ki Jb MF na potu r n-rišo di 2.'. vo s. poftetrnV t'jr<» nn«ijo T^>mt> Io se j^^fi-^o piše Rudolf S^ltri^ek Prl>^l/? iz Tn^tnitn ii«ton>. — V Mariboru ob«ojpii totnuniKt Ger1>er. N>ki ljubljanski II.qt j« pri ne-fl«»l vest da so komuni sUć. JcmipA G^r horja v Celiu zaprli, tDAriborski >T^ Kore p« ^ Oprb^rju natveiil £«* dva ob-p* j^a »oki-irea. l!^tiica je, da jo MI Josip Gerber |>o pob^jrri iz Baranje rt« v Celja tepoeleri v n^ki tovami. da jt> od tu i mol rveze preko Marenber^a. r, er^iriiflkimi kocrjnisti in aieer potom prošlul^ga komunista FJnka, ki «0 «n» Še rd.\] previdno fkrivatt pred areta/i.k jo. Gerh*r so ^* p<»tom tt»kra Fin ka po-F^bno xai fnril «a komuriirfti^ne propagandno *y *e xa m*viznT*k*t komuniste Pri jelo pa *ra j« oro;;ni^»vt> v Marentter fru, ko jo iz Cpa^fAn dn,? 3r>ise. Gcrber 30 j*\ 030 krivdo prt-znal in j«? bil pred mariborskim kaz&n ekim .^oiutoro ob^i^ :ia eno lHJr» iapo rn tor iz^-on \z državo. Za njim oblože, na Mažarona pa sti bila ob^oj^na radi titviiioi in ni^»ta r nolrtanJ zvezi 7, Qw beri om. — Zopetna zgradito Pranrov^tra mft-na v Mariboru. Kakor se nam poroća. na-rncrava tvrdka Ljudevit Franz In «inov> v Mariboru pred kratkim pogorele obrate zo-pet vspostavitl. 2e v dveh mesecih se ha ni/ starem obr.itnem prostoru tovanie testenln z novimi 5troj( delo za silo nadaljevalo, medtem pa ?ar v ntckTfirnf v Hnt«tnilni. V Meki nm i v Hrastniku jo pT^trkli ta-don izbruhnil pož*»r, ki «io er« delavrf in p.uciUi iz Hr«.*tn1k.i. Trboveli in Dol# 7. velikim nnporom potrošili. N^rnrnosr je bila, da nnič^ poi.ir rr*o ^t^klarno. tako pa 30 zsror(*lo %fKVM\ pklAdift^e. Slco-!k\ pisirnigke mo^i. vs^oiiteljice, vlagalka, ▼ajecictl, T«lRazor< 100 D *& Jug. Matico. — Sezona v državu em zdraviliŠSn Roga&a Slatina. Na štsvilna vpraša-•Ja 8i dovoljuje podpisano ramatelj-*tro pfcročatt sledece: V državnem £đriLYili&cu Rogašk* Slatina traja sez ▼ glavni sezoni t j. oS 15. junija d© 31. avprueta D 5.— do D 30.—. Za «por«ir*> perila in razsvetljave se zara-ibna 20 — 25 % navedenih cen. Zdr»r *illška in godbena pristojbina e& zara-ianava dnevno in znaša pri več kot ivadnernetn bivanju v idraviliSču ^•Jta D 2.50. Otroc* v starosti bd 4 — *3 let in slufcinčad gostov plača polo-TičTio zdraviliško in godbeno pristojbi-t»o. V pred- in posezoni t. j. od 1. maja jfo 15. junija in od 1. septembra napnaj ^p zaračunava jb cene za sobe, zdravi-fiJko in godbeno pristojbino in cene ra vsa zdraviliška sredstva s 25 % po-ippcstom. Državni uradniki. častniki in in^čeniki vseh veroizpovedanji, njih i*n« in nspreskrbljeni otrbei imajo v •*r»6V in pbeezoni pri vseh navedenih *«nah 50 % popusta. Zdravniki, njih žen© m nepreskrbljenl otroci tor njih vflovB in sirote so oprbSč**ni od pl-ače-v«nja- zđraviliške in £t>3ben^ takse in rt% 5!m vsa ^dravilieka sredstva brez-^afeo na razpolago. Glede stanovanje ••A nživajt> izven glavne sezono ista iipođno«ti. kot državni nradniki. Oprali ?«n ost do vseh teh ugodnosti se mora rfokaeati s pravno veb'svrnrai dokn-jmenti. OnJ. gosti se uljudno proMjo, ih si pismenim potom pravofcasno za-jffctnve stanovanjirt- in *ele odTvotujeio v zdravi 1 i *če, ko so dobili usrod<*n odgo-"*t>t. Brez upo?tevAnja te. ara predptea n* nrmarae r«,vnateljstvo nikak*<»sra jam-*ihr». da dobe v «rtr*viHWa st*nbv«Tna. V* brzojavna vnra?anja se ođTOvari«, i* pbtem, če Je bil oris-ovor plačan. Penzija razrm v đietetični kuhinji ni vr>e-'Ifana-. Ceni. postom pa stoje im razpo-?.*«ro prvovrstni hoteli in i^ptavr^ciie, ^rj[Br fsfane opoldanski obed in veft^ria -V9 jedilnem listu na dan in o?ebb pri->HžT!o D 10.— do 30.—. D«11e fe mostom ^% rflJEnol&?o gvicarija, konditoriia, de-l»%f>tf»pna. trarbvina., T.atntrkovalnica Ud. Foštft so đnovno dvaterat dostnrlia, Banjrne po^lo oskrbuje v zdrnviliSCu Hlialka >«Tujaroelovenske TJnion bftnke<. Vea nadaljna pojasnila daje rnvnatelj-sfrro &ri. zdravilisča Bd^aSka Slatina. Uestl iz AmeriteT" V CJlevelanđn, 14. febr. Velitan«£a industrija, 8 katerv> ?e 4m«ričani toliko ponažajo in ki dai^ jtaaluž^k našim izseljencem, -seđaj po-«rau Stroji, topilnice, rudokopi in inig-a velika pbdj^tja, s katerimi «e iweživlja4o nadi ljudje in delajo milijo-9« tujcem, stojijo, ker imajo milijonarji 39 dovolj denarja in se ne brigajo z«tto, «lro v CharlestoTrou, v zapadni Virgi-?*iji, v okraju Mingo, so delavci V preu ^aogokopih ze nad 20 mesecerv brez de-1« i» živijb v grozni bedi in pomanjka-»in v k)torih fc druž'iiKinri v najhujši jtimi. F. W., Snyder, urednik >Federa-rionUt«. ki »e je zavzel za te ^iromake, •j# obdolžen >*arotec in >izdaje<. Bogate družbe podjetnikov no pu--■»♦ijfb, da bi se delavci združivali v de->*vsk© sveze- in ako hoće kdo ustanoviti kfcko organizacijo, ga takoj proglase fca boljševika in za nadležnega >foreig-aei'gc (tujca) in po tem gorje mu. Vrlika borba je tuđi v Ameriki zaradi > prohibicije«, prepovedi alkohola. Značilno jo, da im«jo z bblastmi naj-^*ec opravka radi prestopka tega zakona — Slovani. V Filadeltiji pa eo nsšli kmdlj, in z«.to »aplenili 25 ton žita, k©r ao mimili, da te namerava kuhati in va-*iti pivo. Opojnih pljao p&6 ne puste nftvati. S*» ni popolnom* uduSeno uživanje opojnih pijač, že išoejo uipeene^a sred-«ir*, kako bi preprešUt kade nje toba- *•. ItaJijani sb započeli sistematično fonjo proti Ju£roTh© XeifBu< Slovan'e ia tište, ki edi-^ dcslajo nemir v Evropi. Ako bi n^ >41o Ru*>v, Poljakov in Jugoelo-renov, Jti e^ bila Evropa ž© sdavna odpomo-fT\ od strasnih posledie evetovp© voj-*«. In Američani elepb verjamejo tem MPkim lfiži-prerokom. d«j"si so italijan-Neud Freie Preese«: Dobro orj?anitiran in pripravljen vrorčni sejem je za sedanje čaše volike važnosti iu splošnega pi>mena. 6ejem j«» kakor barometer, ki kaže, v koliko bo je posrećila ureditor povojnih gospodarskih razmfer, barometer, ki kaže •topnjo splošnega pomirjenja, po kate-rem stremimo breudvomno vii. Prvi du-najski sejem je dosi»g©l v tej smeri i» uspeh. Avstrija je z delom in naportom tkljub velikemu pomanjkanju »urovin in premoga premagala vsakovrstne t©i-koče. Prepričan sem, da bo dosegel seda~ nji sejem š$ večji uspeh. S -stali^ca naših medsebojnih gospodarskih odnosa-Jev daje sedenji »ejera najboljsa upanja. Mnogo naših industrijcav in trgovcev bo prišlo na Dunaj, kjer se bodo upoznali s proizvodi pridnega dela dunaj-ske industrije in obrti, ki si Jo pridobila v inozemstvu že davno dobro ime. Brez-dvomno se bo poveća! trgovski promet med obwnA državama. V minulem letu smo imeli tuđi mi dva sejma in sicer v Ljubljani in Sarajevu. Uspeh obeh sejmov 3^» bil zelo uzadoroljiv ter *e bo letos vršilo v naši državi red takih sejmov. Obiski avstrijskih trarovcev, ki so lani po se ti li ndo brez-dvomno posetili tuđi letošnje, kskor tuđi obi?ki dunnj^kA s?jma s sirani nadih trgovskih krogov, bo nrf^obMa Dalmacijo in arcipela«:. Za roistni dan mornarice se smatra 7. septem-ber 1920., ko ie bi! dosežen snorarnm med Bertoiinijem in Trrmb^em glede razdelitve iadranske?a brodovi^, preostalega po Avstrooerski. 11 družb ie imelo v lasti te brodove, in neki odličen hrvatski brodolastnik mu ie razložil. da ie malih ladii okoli 100 (od 100—1000 ton) in okoli 40 nrd 1000 ton. Vse to more služiti za dobro bazo. na kateri se zerradi nrava mornarica t. i. moderna in vsem no-trebam odorovariaioča. Mornarice raznih držav rreživiiaio sedai t^žko krizo ali baš ta trem^-U h~ue Jn^o-slaviia izkoristiti. Tt?di vlada Ie tega mnenia in Domaća do vsej svoji moči. Za obrežno siuzbo ie ^«»,»5 Jj»/*m. zato pa ie rekla vladn: Pn*'l*t* v^n 7. Jadrana. Riskiraite potovanic po ?re-dozemskern moriu, tako vaše noslo-vanie ne bo več nasfvno frt laz vas bom podpirala! Ali bile so razne družbe in številni last^iM. ?-—^'ip se ie in nato ti^di nr'ii««ry-na rM*?i ™ zdruzitvi. Od takrrt d^l?^ ne 111***^ venski brndoIs^tniVi nrčaio % nacrtom fa rarvoi svoiejra d*^^*»*iH in %\ hočefo nabaviti nove bridove, vlada pa na! bi primarno Drisnevala in pomapala. Zdrufprtte p?rr>p!ovn;ii dnižb se Je izvršilo 1. marca t. I. Vrše se nn^?^r»-a r ^r,^}*^--^^ \n amtTiškimi družbamf v svrho nabave Šestih rranso-^rmVcih n?r"'"'^v s )va-terimi bf se- prf^ela redna fi^o^ov^n-ska služba s Sevemo Ameriko. Tr-žaška paronlovna družba »Cosulich« ie naprosila nred časom beoirradsko vlado za koncesHo crled«* trr^^^-^rtov Izseliencev, ld oa fi n! bila rjov*"-"-Astori misli, đa hodo mo^a. nfeirova Izvajania o iujrosiov. mornarici nri bodočih trsrovskih đoeovorfh m«d obema državama »lužitf italManskim delegatom. — % Uvor fMft« te KarloTcJ sa LfubDano. Vesti, da je nokraiinskt uprava, oddelek za kmetiistvo »1i veterinarski odsek tetrt ođdelka prepovedal irvoz živine \z Karlovca v LJtiMJano. nlso resnicTie, ker se, kakor se nam ^poroča, taka prepoved ni nikdar izdala. —K ZviSanj« SelerniSkih een na Pftljskem. Poljska rlađa ie STift&l* ie-l«nlike tarife «* » «. Borzna poročila. Zasreb, 22. dec. (Izv.) Zaključek. Devize. Curih —.—, 59.—, (5650. 59.—). Pariz 29.—. 30.— (28.—. 29.). London 1375.—, 1380.—, (1350.—. 1380.—), Dunaj 4.65, 5—, (4.60, 5.10), Berlin 118.—, 120.— (120.—, 128), Praga 600.—, 610, (605.—* 620.—), Italija 16.10, 16.20 (16.28, 16.50), Newyork 302.— —.—. Valute: dolar 285.—, 292.— (290.—, 295.—), Ura 15.75, 16.—, (—-—. 16.—). — Curih, 22. maroa (Izv.) (Pred-borza). Zapreh 15*75, Dunaj 0.07, Bu-đimpe^ta 0.6375. Berlin 179, Prapa 8.8G25, Mllan 2^.18 PaHr 46.25, London 22.5150, Newyork 5.14. — Curih, 21. maroa. Preko Danaja. Zagreb 1.00, Dunaj 0.0G9, Budimpešta 0.026. Berlin 1.771. Prega 8 R51, Milan 26.051, Pariz 46.076, Newyork 5.1376. — Dnnftj. 21. marca. Tepali Dun«t-ske efektna bor?.o Credit 7.005.—, Se-verna žel. 288.000—, Drž. *M. 46.100.—, Alpinke u0.000.__, Knipp 46.300___, Poldi 50 500.—, 7elezo 135.000.—, Skoda 54.100.—, Trboveljska 21.700.—, Les 2.870___, — Dunaf, 21. marca. Devize: Zarreb 2197—??oi B^o^rnd 87 r,fi_ 87.92. Berlin 25.S?H—?5.Q->H. Prnea 126.65—26.85. Milan 37* ?CV—37.\«o. Bndimoesta 8.00 % —905 K. Curih 1453.75— H.S6.?5 Valute: Beo^md: 87.48— 87.7?. Pra^n 126 40—17^60. M'lan 360.70—370.30. New Tork 7^06.50—7418.50, Curih 1438.75— 1441.25. __ Berlin. 21. mnrcfv. Z««rreb ftfi___, TVnnaj 4. —. B"fb"mpr*tA S5.00. Prašta 497—, Milnn 14.75, Pariz 2G.O5, New-\ork 2SS.50. — Budfmt^o^ta, 21. marca. Zaerrel) 245.—, Dunni 11___B?r!in 282.50, Pra- ^a 1.115__Pariz 76___, — Prasr« 21 m*»rrn. F^or^rad 7R —, rJudimp^tn 7.15, Berlin 20 151, Milan ■>.O5, Pflrir 5.21. N>Trvork 57.75. — T-*t. 21 .mare«. Za«rreK 6.05. Berlin 0.SO. Pra?rn %\ 2r>. Pariz 177.25, Xewyark 19.G0, Ciirih 3^3___ __Cevliar*ka zadrni^a sa T^ubijano 5n o\ol!ro, vabi rs. <^lanp na ^estanek, ki se vrši v n^delio, 26. t. m. toono ob 10. uri dop. v iroptilni ge. Mrak, Rimska c 4. V>leđ merdncjra gibanja pbmoČni-kov ]o s^st^nek za vsnke^A elana obveza en. — Umetnostno - zgodovinskega dniStv« v Ljub'jani občni zbor bo v četrtek, dne 6. aprila 1922 v fizikalni dvorani učitcljišča po običajnem redu. Tnrisff*!«! si s^srt. — Nogometna tekma. V soboto, dne 25. t. m., se vrši na prrstoru S. K. Ilirije nogometna tekma med Athletik-sportklubom Celje in S. K. »Primorje« Ljubljana. Pričetck ob m>l 4. uri. — Kclesarsk? odsek S. K. »Primorje« vabi vse svoje elane na sesta-nek, ki se vrši v petek, dne 24. t. m. ob 20. uri v Narodni kavarni (zadnja soba). — Kolesarska »Ilirija« otvori v nedcljo dne 26. marca t 1. svojo sezijo z Gross Countrv tekmo, ki se bo vrSila v Rožniškem fn Podutiškcm terenu. Tckmovalna pro^a bo farkirana tik pred tekmo In ie dirkačem neznana. Omcnimo samo toliko, da bo šla določena proza preko Rožnika, na katereca vrhu bo glavna kontro'a. Cilj in start prt Rosiilni »Križ« v Siški. Prijave se sprelc-majo do petka zvečer v telovadnici I. drž. pfmnazfje ali pa do 11. ure zvečer pri blagajni klubove kavarne PreSeren. PriJavTiina 1 D. Č-ani v T>od?;avezu včlanjcnih klubov vabljenl. Po-zneje prijave se bodo sprejema-le tiidi §e do 3. ure v nedcljo na Startu, toda proti dvoJn! prijavninl. P. t. občinstvo se na-pro?a, da na gozdnlh potih prepusti tekmo-valcem prosto pot. Ker Je ta tekma nrva te vrste v Jugoslaviji, |e pričakovati obilnt iidc'cžbe» tako od strani tckmovalcev kot Sporrnc publike. Vstopnlna na dUn 2 Din. Pričerek ob 4. uri popoldne. Frznoteres!!. • BrrEPOsrlnost na Slov^^kein. Po UTftdni fft ti^tiki je na Slovaškom 2-">.t>00 pozdnih delavcev br^z d^la. Med Slovnki je pri čelo živubno iT^ljevanje. • Smrtne ob«odbe v Šibi»n^kn. Pred rtiorotnim »odi5?em v ?ib^nik\i ie niln nbpojCTia na redala 21 letnn Antnla Pelin?, ki je vrpla t morje pvoie^fi irtr.ža. fsto »odišče je obsodilo na ?mrt tibo^ t ^pea Ivan« CVnkovica, ki j« ▼ drožM Si me VidftSa in Iv. Crnko viĆa ml. ubil orožnika Fr«Tw Smolianovl^a, ki jh» prepreci I iztibotapljanjp živine v Itolijo. Crnković ml. in Vida« sta bila vsl©d mladosti obsojena ra 15 oziroma na 12 let Jc^e. Na smrt obaojeni Cmković je >za*lužil< kot tihotap«c ve^ milijonoT. • Od botuna do pridipirja. Življenja t Ameriki požene vča-sih čudnb cr^tje. KAkor poroćajo is Lo» Angelosa t Južni Amerikl, je sel bivši »Tetovni mojster James Jeffries, tmagalec z«u morce — ebampiona Johnsona m©d pri. digrarje. Korak od bolesarja k »oznanj*-r*lca božje bes#de« je sieer crid'pn, Ten-dax j* to t Ameriki nekaj rsakdanjega, V splošnera pa Jeffries t srojetn novem pokliču ni pregorefi in njegove OTčice pe v» tnorejo pritoževatl, da bi njihove zmernorsti etaril na prevelike ekuSnj*. On do vol ju je, kakor je v evoji pridigl omenil, kajenje, preklinj^vanje in pi-jančeranje, fe 1* izvirajo iz dobre v^sti in svojemu bližnjemu vsled tega ne 6ko-duiejo. i llalnĐiis^š^ SPORAZUM O NOVEM VOLILNEM ZAKONU. — Beograd. 22. marca. (Izv.) Na seji ministrskefra komitcia. ki raz-pravlia o novem volilnem zakonu za narodno skupštino, ie bii snreict muslimanski posredovalni nrediot;. ki določa, da bodi oodlasa za razdelitev mandatov D' Hontov sistem s to spremembo. dn se pri razi'clitvi mandatov upoštcvaio vse stranke, ki so dobile vsai dve tretiini elasov, kl iih zahteva količnik. SPORED KONFERENCE V GENOV1 — Rlrn. 21. marca. (lzvirno.) »Oiornale d' ltalia.< obiavlia si>ored konference v Oenovi. Na dnevnom redu konference bude tele točke: 1.) Razprava o metodah za izvedbo sklcDov, sureietih na konUTend v Cannesu. 2.) Zasigriiranie trainesra n i-ru v Evropi na solidni podlaci. 3.) Temclini poKoii za vsuo.stavo n.edse-bojneca zauoania med po.^amnimi narodi in državan-i. ne da bi se ori tem kršile veijavnc d £odbe. 4.) Razprava o finanenih vnnicnn:«h: n de-narnem prometu, o državnih finan-cah. o kurzih. o ortranizaciii iavnc.-a in privatneira kredita itd. 5.) Diskusija o gospodarskih in treo^'-^'-ih vprašaniih in sicer o ugodnostih in Karanciiah za uvoz in izvoz, o temeljnih in iuridičnih aiiranciiah za zo-petno vzDOStavo trgovine, o zaŠčiti industrijske, umetniške in literarne lastnine. o orinustitvi inozemcev, k izvrševaniu tr^o\ ^kih ncslr-v. o prometnih vprašaniih, o sredstvih za vzpostavo industrije in končno 0 uredbi konzulatov. POINCARE PRIĐE V GENOVO. — Pariz, 21. marca, Tukaišnli politični kro^ri sodiio. da se udeleži Poincar6 osebno prvih sei konference v Genovi. Odloči ca se crlede tega de!initivrno sele po kon'crcnci st^o-kovnjakov v Londonu, ki bo na snloh vplivala na staiišće službene Franci-ie v Genovi. SKLJCANJE ČEŠKOSLOVAŠKEGA PARLAMENTA. . — Praga, 22. marca. (lzvirno.) Predsednik Ceškoslovaške republike dr. Masarvk ie izdal reskriDt. s kate-rim se sklicuie narodno shromažde-nje na spomladansko zasedanie dne 28. t. m. REPARACUSKA PLAClLA NEM-CUE. — Pariz. 21. marca (lzvirno.) Reparaciiska komisija ie določila po-coie za reparaciiska olačiia Nemčiie v tekočem letu. NemčLia mora plača-ti 120 rniliionov zlatih mark v gotovini in 1450 miliionov v naturalnih dobavah. Razpravliala ie nadalie o moratoriju, ki se nai dovoli za plačila Nemčiii in se izrekla z ozirom na dobro volio, ki to ie pokazala Nem-čiia. za primeren odlok plačil. O TA.IN1 POGORBI MED AME-R1KO IN ANGLL1O. — \Vashington. 21. marca. (Izv.) Državni tajnik Hujrhes ie poslal se-natoriu Lodkeju pismo, v katerem demantuie vest, da bi bila skleniena ob priliki konference za razorožitev v NVashingtonu tajna pocodba med Ameriko in Aneliio za slučai oboro-ženeca konflikta v Tihem oceanu. ZAPLEMBA CERKVENIH ZAKLA-DOV V RUSUL — KoDenhaeen. 21. marca. Izv.) Po poročilu iz Moskve ie sovjetska vlada proglasila zaplembo zakladov po vseh cerkvah in samostanih. Vred-nost teh zakladov znaša milijarde. BoLiševiške oblasti so že izvršile konfiskacijo sarrostanskeea zaklada v Novsrorodu. Vrednost tega zaklada sameza znaša več miliiard sovjetskih rubiiev. LJENIN OBOLEL NA RAKU. — Kopenhagen. 21. marca. (Izv.) Iz Helsineforsa poroćaio. da so zdravniki preiskall Lienina in dojrna-li. da ie obolel na raku. ATENTAT NA KITATSKFOA POSLANIKA V PARIZU. — Pariz, 21. marca. (Izv.) Na ki-taiskega poslanika v Parizu ie bil izvršen atentat. Ko se ie vozil poslanik skupno s kitaiskim deleeatotn na konferenco v Genovi v avtomobilu z neke soareie. Ie ustrelil nani z re-volverja 201ctni Kitaiec. Delceat ie lahko ranjen. Atentatorfa so aretirali. LFTN1 CAS V AMrTR?Kl — New Tork, 21. marca. (Izv.) Vlada ie sklenila. da uvede 26. ?nn1a na vsem teritoriju Zedinienih držav lern! čas. __________ Glavni urednik; Ristn PustnslemSck. i Odgovorn* urednik: i i Ivan Podrzal. 1 IZJAVA. Pelm'r -i Slov^n-ko e*korapt!50 !>ftnk© tio'->. 'ih in in-iu-trjj^k'h kro-liov eo l><^s!flli >l>oslano< od 1*1. III. :'JJ2, v katorom nrivaj^jo krivo nf knt*v rn rlvj.ctv» in ai~;o mio dolžni dati slei-(,i\-c poja? nilo: Prci>*vJctvo zavovl.i je dol'ilo žo po rr.zpisu c'^nc.ft z>-^ra otj\-tyitilo, da r.mizorst'jfni svet ni pro^lcnlnl in ouo i>ril bilAiK-o, kut to 7j*iite\a § 3"» dnii-l" nih pravil ttinvec, da je ravnateljstvo /•ivod-i t? po oi»iavi hil.iti«^ n.'iprosilo nfkair^ro clano nadzor=ivcmr-^i sveta, da l'Ouui.--'jo nrrilložrm i i ni bilanco, k.nr «(» dotirni ir kulanro storili ia sicer Ie T» do r> ("lr«vnv nml7or?tv.i. 1_>T1 jo ]o pre.\°lo prcHl«?rdpUt> zavoda porobilo od delni^«nov. ki imajo veo kot 1'5 d^lnirkf> crl^vnice, di l>oilo na of'rrieTn zUini zalitrv^li nekatori čUtni prj.*»«?nilo cl^ch? proii«kivo, kntoro je prrd krfithim izvrvilni odbor vodil proti ravn2t' l]"mrt z«vcMla na pritoz>o kli jeniov, da 6ta za\Uv>la od kliicntor jiovizi'o ir» *•'* \>v ''^ ir.^l.i^^vati vico_ ko znr*kct in n.\ rrltožbe, da ni pri^el v prid zavoUi 7r.< ■■ v. po 2.000 dol^rjev, ki r^ .V* n.\Vr\z^V^ "oni^lnir-a contnli. Izvr^ilni o-:l-r»r. ki ^ nr^iskavo vodil r i,vl:r\tT\ir.\ ^l-.ni n*>drr>rFtv?». ni irocrM prlfi do i^.«no*t\ kf*r jo> f^^ikoi. 7.ndo-vnjo^- ?l^dnio znfovo, v picArni rn\-nr<-t< lii izginil, ko je zidova prišla na dan. K^r ni bilo vidrti, da H Ml zavoti temu, da uvede od upravn^ir* ^vetn stalno kontrolo v banki, ki bi v bodove onemo£;o5ala ta-ke manipnlarijrv. Ta jeti-nei po^topok je dal ravnnte-lj?tvii povod, d« I'* posr^dovnlo pri hrvački skupini delr.lfenrjm*. dn je krMla Findikfttni docr^vor in od^alo d»*lni^e >d*»lničar3eTn rrct>v«Vih in indTi*triipkih kromov.« Poi^e: t^a je ravnateljstvo samovoljno n^jno ntr-covFkemu in induptriiskerrm krocuc In d^lj© rvobirnlo pri svojih priiateljih po-oT'lastila, da w' vf»t\ar! \T^ino plasor in do«^fflo 6 takim posto panj em komaj nadalo vično recino, do^im je bFtala di*upra polovi'*a fTe« varstva proti takeu mu po?topftnJTi. Na £tyrnjo prit^bo j* nato vodstvo ?kli^alo na d?n 19. t. m. w»io uprAvnoga pveta. Ta seja ie bila pravilna in pklep-čna v smislu § 32 pravi 1. kar je notar-pko poevedo^etto. Sklepi te sejo ^o pravilni in ve.ljnvTsi, kar je priznalo In odt>brilo tuđi treov«ko ministrptvo. Upravni *vet jie mi>d drugim ukle-nil, dn ol>cni zbor, razpi^nn nn 23. t. m. preklice in preloži na kasnei^i čn& In sic^r iz rezlo^a, ker ima ta občni zbor nalocro. d-t eklepa o računskem zaklju6-kni. TV> ?kler>anir» pn ni m.ožno niti urno-ptno. dokler nnd7orstveni svet no> pre-clcdn. vsera vodstva in r>^clovania banke tako kot to znhtrva § 35 pravit, PM je ni smatrnl upravni ptvet opor* runim, da bi bb& temelj i te1'rt no pr^i^'^o in doione ptvarni položaj kljub izginolemu fa#d-klu. r'pr^'mi svt*t jk» tildi <*klonil, rln Izvode povi^ek delni^ke cln\Tiic»> od 20 na 30 milijont>v kron. Pri tom je pof=to%. pal po da^ncni p^oblastitu n^Čn^ca zbo-I!« od 17. IV. 1920 in poT>olnonvi v t*>-plftpju s sklepam prednje peie uprav-resra &'cU od 4. TIT. 1922. Tnkrnt Je bilo i:,?nrrf Fk!ert1**no, dn ?»e nrevede ta po-^i^ek srlavnice na pribodnji poji unrsv-v+szn svktn. ki K> sledila miblikaciji bU^nre. Delni'^p pa se ni<*o dodrlilo la-Mnim zaupnikom, i^mvo^ FinHik«ru. t Vaterera ?e nor^Hijo Juro«lovrneka TTr.ion b«nk<*. Plnv^-n^ka- banka, Trcrov-pka bnnkn. in T.nid«ka p^^oiilnirn. Nh tn na^in priđe zavod TorW v trdne rok ft in bo v«sko miTie\'riran€1e z delnicnmi v bodove i 7. kl ilir eno. Vff** drne^ rrditv«3* >Pofilr r^\\ nprav-T"»ara svetn. in n^d^or^tva dne 22. IT. 1022, k>r naf M *« biln irrfkla nrverrm r^vn-tMin r^lna ranrini^a. Ko ie nnm-re? fflpvni ^irpktnr rfr. Sverlinea Irvfv d'*!, r'a ie rn*d*^dnUr botei nr^diti stvar mr>nn in 7,^ rnvn^t^lia Po^r^d^'a po-volvm. je r^kel. dn bi m >-»n«tl^ir?^-n_ li< f.+ darrtn. ako bi im-11 *nm\ f. ntim onrftrkfl. P!»M*» 1e rv**r^*ni^no. ria je >r%-^ir»n< in<»i|-r>r«tvfi in ?mpvr^M ^Tetu l7rrnT-JN lilan«> v roke drživneera ko- miparjv Tz jtrn>fi ^> rtiili r^nvH^o, V\*Vo nemtf^m*^""nn i** trd't^v. dn p^ bo?1^ rn-VOf^ ^♦^r..N;(j rvopoln^m« v r^ke T,jtif1«ke TH>r^i;lni^« \r\ At. ^\\^\m^S^y. !n da •• rre <\i t* ViV boj proti Zf*dru*ni po- T'^rr \-~ni •v<*t «^ r"T»»Ha *vnJ* f^ol_ 7po«*i. da morr« ^rvr^ev^ti r-^krn in T>r»irv (•««-! irvr":t^ ffVoi ob^ii »ltor. 7avo*l \*> b?l do«1^1 tf*tn ne»-T\1'tir^n i?» bo rt**r*\ ^v1i nanrri in iv>«T>^5eval 1© interese trgovine in indn*triie. Končno Jle nriTvomnimir*, d« 1** n^jn. nr|T■a^1T^^r^ «v#*t* ^ 10 t. m. rtri^n.inn, ,-v^ r^Jnicf^.fv^ f**r-o- ;-r* kot rr«vlln^ fn mr> n>T.1 aVl^nf o^o> rf»ni. T*tio ob^nl fbo^- o.i ?^. t m. odivade. Iv i u h 1 \ * n a, dne 22. merca lfK?t. FpraTni svet ?iov*nMte E^komptne banke. • Za T*rbino t*»ea *v\*n, Je nređnl-*tvo odgovorno, kolikor določa a«kao. *tev. 65. .SLOVENSKI NAROD-, dne 23. marci 1922. 5. stran. Stativ za foto-aparat želeien. se kvpL Kasta* ? upravi SIov. Naroda. 3055 Dve novi lokomotivi sa poljsko ftalasnloo, fabrikat biegl Wr. Neustadt, tirjava tlra 600 mm, kmilna plolčina vrelnth cevi 17/41 5 mm, vleče 0.6X12. 202.30/60 ■ kompletno armaturo na prodaj« Ponudbe pod »S. S. 5098a na an. eksp. Rudolf Mo-ft», Wien I., Seilerstattt 2. 2059 Čebelar •a vcči« podjetje se liče. Ponudbe pod „Cebelar** na Anončni zavod Dra«o Beseljak, Sodna vi. 5. 1945 Trgovstl potnlk Il6e tastopatvo ta Jugoslavija Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2053 Perfekten korespondent In knjlgowodja lWa statnt alalbe Izvtfban je v vi eh ptsarnlSkth potlih in govori vcč jezi kov. — Ponudbe pod „Perfetcten 3045* na upravo Slovenakega Naroda. 2015 Naprodal le in v zatop se da ve( poljskih par- m| izven mesta ob Dunajski Lwl cesti. Ponudniki dobe pojasnila v odvetniški pisarni dr|a Svlgelfa v Ljubljani, Dalma- tU0V* U. _____________3036 I I Naša skrbna nepozabna mati, tašča, stara mati, I gospa Jip JiDop a totii 1 se je danes po kratki mudri bolezni preselila v ve- I čnost. Pogreb se vrši ob 4 uri popoldne dne 23. t. m. I iz hiše Žalosti Aleksandrova ul. št, 5, na okoliško pokopa- 1 lišče. Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cer- | kvah. Ohranite }o v blagem spominu in se je spomin- 1 jajte v molitvil I Celje, 21. marca 1922. I I Pavla por. Kramar, hči, Jnllf Janftlgar, sin, I Josip Sramar, te% , Bpfldan, vnuček. Zahvala. Ob smrti našega očeta, gospođa I dr. Antona Žužka smo prejeH mnogo izTazov odkritega sočustvovanja. Vsem, ki so 9e nas prijateljsko spomnili ob bridki izgubi pokojnika, Izrekamo iskreno rahvalo. Posebej se zahvaljujemo g. okr. glav. Dr. Pirk-I meierju, zastopstvu mesta Ormož in trga Središče, Ormoškemu Sokolu za častno spremstvo, pevskemu zboru za ginljive Žalostinke, g. dr. Hrovatu za lepe to-lažilne besede ob grobu, vodstvu postaj Velenje, Celje, PTagersko in Ormož za vso nam izkazano naklonjenost ter vsem darovalcem vencev in vsem udeležnikom pogreba, ORMOŽ, dne 20. marca 1922. talnjočl ostalL Mi i Miiiii žele 4 gospodične. Ponudo« pod »I tali* janftAna 4—3043* na upcavnUUvo Slo-venakega Naroda. 3043 Modistinia i veOetno prakao UK« prtmernega metta. Gr« lahko tudl za prodajalko. Ccnj. ponudbt pod .Mod liti nj t/2044* na uprav. Slov. Naroda. 3044 Postelja in modroc f ceno proda, Compova alka li 3, pritllči«, detno. 3057 Kiffltga ponott spreime takoj JMojsIJ Navak, Dom« žala. 2035 Mannlaktnrlst vsestransko Iivefban, feli tvoj položaj premenltl k veČJemu trgovskemu pod--jctjtt na debelo. Naalov povt uprava Slov. Naroda- 2054 Pozor, mizarji! Prodam po nizki ceni nov akobal« nikv stro} za freZn (Freimaschine). Ogleda se v mehaničnl delavnld, Hr. -nova ulica 17. 2027 Inženir statik, prvovrsten lelezobetonsk! kon-strukter, verziran stavbeni vodja, Išća mesta« Naslov pove uprava Sloven. Naroda. 2028 Jadna III dva Izvježbana sestre njegovateljice (bolničarke) inteligentnije osebe, ne rrcko 35 god. stare, dobiju stsino na-mjefitenje u Sanatoriju u Zagrebu ; prednost imadu Ifučene Instrumentarke. Pismene ponude uz prlpos1an]e svjedočaba i fotoirrafije na ravn*te!:stvo Sanatorija Zagreb, A. ulica 18. 304* Inserirnjte o flop. tlarotlu! •Jfarodna j knjigama i v £j»Wjani preUnnm ilia 8«. ?. I priporoča ' kancdljskt, koncepta! 9 pfetm-siri, ovitiri inbarvaai papir, Rujete s plsenuklB poglriem. Irgovske knjige v vseh vellkoitih, čitane z eno ili z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Oticaalm tajiSci ^cfm Zaloga Solskik zrakov. Zavitke n mBe * mb »eukosta. . Zahvala.. 2a presrffne dokaze sočutja in številne izraze soŽalja ob prebridki izgubi srčnoljubljene matere, stare matere, sestre, tete in tašče, gospe Franje Žagarjeve za mnogobrojno in častno spremstvo, kakor tuđi za poklonjeno fcpo cvetje hre-kamo tem potom vsem najiskrenejSo in najtoplejšo zahvalo. T UablJanl, dne 20. muca 1922. / tatalott oaUB. / # Opraml|eno sobo i 1 posteljama, aN 2 toW IKt vMufl-lilki profesor a sinom. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod »Vacutiliftki profeaor/3041". 2041 Zamcnja sc sostllna ■ •••Mino « kakaai Mast«, Ljubljana, Ccljt ali Maribor. Goatilna je na jako dobrem prometnem, sdravi- Itilufl kraju, obatojl ii dveh foati!nll-kih aob, kuriinjt, jeditat ihrimb«, kltV, ima pet drugUi »ob, dvt tM posle, go-•podarsko potk>pjc ■ 1«d«»ko Hi vrt. Nailov rove uprava SI. Naroda. 1039 Nemebloviina soba pripravna fa plsarno, v mettu aM na periferiji, •• lft£a za takoj. Ponudbe pod .Skala 2046" na upravo SlormtVegA Naroda. tO46 Barva za jajca barvatl, rudefti, modra, zelena itd. se raapoSilja po noSM po 140 K rn 100 uvitkov. KaH Lolbnar, Celja. 2038 Spretno ftontoristinjo In 2 prodajalkl, zmo2nl hrvaltcega !n nem^ ;e^i jezika v besedl Jn plsavl, aprajme konfekcijska trgovina v Zagrebu. Naslov pri upravi SI. Nar. 2037 Prodajo se dobro ohranjene alagljaka citra. Kje, pove upravniStvo Slovenskoga Naroda. 2iV,0 Kupim po visokih cmkuh staro Samar, Botol Vratnik, aoba it. 1, Sv. Petra c. SS. 2056 Slike z naše rivijere. Sptoal Ivan Podrlafc Cena 3 dlnarje. Dobiva se v „Narodni knjl-Samlu in drusod. Vabilo na redfli ii zbar Okrajnc posojllnice v Ormožu ftg. »dr. g neom. aavaio« kateri ae bo vrifi 4n* S. aarlla 1992 ob 12. tfa-polaita v »radnih proatorlh. DNEVNI RED: 1.) Čitanje revlxf)skcga porobila; 5.) Sprerflemba pravil; 3.) Potrienje letnega računa za teto l&l; 4) Razdelitcv Cisten debf^ka; 5.) Nadomastna vclittT »aČeUtva In nadzontva^ 6.) SlnčajnotH. Piipomba: Ako bi ob igoraj dolo-čenl mi ne prtiHo zadostno itevilo za-drafnikov, da bi bll občni zbor sklep-četi, ae bo vrli I ob 4. poroldne Isteka dne, v istih proMorih In po istem dnev-ntm redi v smislu $ 3? pravil drug občnl zbor, kl je aklep^en ob vtakem Števila nvno&h sadrttlnikov. W«6alat¥O. Vzgojlteljlca aa apra|«na za vstop t 1 rnaiem. Pismen« ponudo« aa Antonljo £u-cafc, Ptul. __________2i^ Teito uradniha liurjanega, aprajma tta»hno podfetlt r LlubljMl. Ponudbt pod .Vesten 220* na upravo Slov. Naroda. 2023 Sprejme se apratna prodajalVn rarirnf stm- ke. Ponudbe pod iL 7—191^" na «-r. Slor. Naroda. l'h'^ KnJIgovođ]ia vrtna I samostalna traži tvrtki tm Hrw. Primorju« Ponurfe sa ojrskon uvje'a i referenca tk d .Prmorje 1877* na upr .Sfov. Ni'oda. 1S77 Hlfta na prodaj z v»eml prerričnin«imi, rrodje, vozo.i. Prt hlli f« tudl foitilntfanks obrt i v»em kar iraven inad«. Zemlj!5če ob-■egi 28 oralov. HM< je 2 km cd K >čevja, na ce»ti proti. KoprivnU.u. Dolarji im«jo prednost Petar Staloar, gostilni'ar, Onak it. 12 pri Kofevju. 2047 Zenit na ponuđba! Trg. potnik, 32 let mačajen Jn toliden, s primern'm kapiU! »m, želi znanja v svrho Jenitve z e^spodi^no ali vdovn od 20-30 let, ki bi n«j imela trgovino «11 vsaj primeren kapital. Ozira se na one, ki imajo pošteno pretekiost. Dop'sl pod .Zveftoba"i026' na upr. St. Narod* Tajnost zajamčena. * 2025 STMjršBJni fprejme: vrstarfa, 1 natakarja za ka-varno, blaoafnliarko za ka-karno in BObaHoc. Ponudbe z dokumenti upravi hotela. 2040 Steznike (mođerce) po fivrtni meri priporoča AHA &TJTTZH, Dunafaka c 6 H poteg lekarne FiccolL 2031 v »redini metta, tuđi «a dvorisču, eventualno prazna večjs soba v I. nadstropju, se iičt proti dobri najemnini. Ponudbe na »poftni pr*dal 160'. 2029 Proda se Rotacijska črpalka (Roti;ions-p'-mpe) 25.000 litrov^ na dto rtelavn« zmofnoatl, Se jako malo rab'-'ma s= proda. Naslov v upravniStvu Slovcnr«kTorn, v|c^tog hrvat«kotn i njeroaO kom dopi^n ^tvu, I 1 mladjag Aliiovfilka III 6fr novnlcu. Pcnude sa svjcd.^bama ( >^ \ im "ii'oi'ma, ux naznaku plaća* rrk« se šalja ravnateli«tvu zevoda. "ESSiorlstinJo event tuđi tul tnlo, kl \t ibrtrfmh teCaj t izvntnim mT>thom, *i*t)m* tvornliko podjatja v Ljubijnak Lastrorcv*rv> piMie poTa:!b* pod ,!fl*' duitrija 120—19S8" m upravo Slovea. Naroda. 1003 r ve^lctno praksi, Išča mašta w *r- guv-nl s kiruri^IČn;m. in«tru::itntl. Gw t idi kot initruTiintarl.a v sinntortj ^M k zdr«vnlku. Naslov pove uprava ^!<>-ven. Naroda. 1^4 Kcnlorrs! (inja) riobro lrcrjena st'ojeplska, tm^frtn aVv-vruske !n nem'ke stenograf.jr, aa ftprejme, H^ani In stAnovanJf v htUg-r«iača ro dogovoru. PonudT« pod ,L i*K-tana 1896' na upravo Sliv. Nar. 18rA Proda sa z^raižon hrli?, pr*M\i;iv> dva otuI«, v b li ni Ljut'.jane. Naslov pove iipravt Stov. N.irods, ?£>2S |i!o5ni salon. Pr!roro5aT! te slav. o!>čln>*v'i tn Itfta* \i\o nijnodertie^Iri civilnih in sportnlb nb!ck po pajnovejjem kroju. Poi^rcfba tr-^na, solidne ccn*. hran Kerstvlć, Ret'jeva cctta 1, L naJstr. desna 2t>Ji KontorlstiĐla *«tno5tojna siovenska In n«m4ka Icor^*-podentinja, Izurjena stro'eriska in tfa? nograf'nia ie pod agodniml pogoji ta* koj aprajoia z* tova^t^ko podjele v Ljubjtnl. Pcnudi>e i; p-jetatf n* uprav. Siov. Nnri'a poj lifro: ,K^n-tor:r;ri}i ?r>\ 177^'. 177S oeso 3—4 ftaoč kg Ima na prodaj po 1-^fvni cerit Ivan Tom&lć na Vriinlkl. 20^9 ________i Prestani enonsdstropno, pred vojsko novo hlaa. n& najlepšem kraju «r«Ji Ltabljane. /a-, zidava : loskev 2^X1 $. Ponudbe vo& .Ki'n^1«" poltno !e!eče LftiMjsna. J05« li wto komplr'na i* ftlter a« kapi. Pon;K>e pjd .Se«!ka- na anno'nl uvod l>rng|» Bese!jak hi drag, Ljubljaaa, Sodna a'ica »tev. 5. 1&44 . , ... _ _*. Stov&9Do pođjetjo Al. in Val. flccetto, Ljubljana, Trnoyski pristan 14- lapriseifr^ todna nredenca, prevzt^s vsakovrstne visoka stavbt, IzvTsttar načrtov In proratčunov, oblaatrtoo kon-cesijonirana posrciiovainlca za na kup in prodajo posestev In zemlJtK. 8227 Domaie hrastove in bukove parkete (dašeloa) Inim vedne v jcalogi rEEDO PBIMOtlČ, mlsarsM mojiter, LJUBLJANA« Trnovtkl pristan atv. 4. Prevzaraem in *rvr5njem tuđi po'.aganj* parketov vseh vrst tu fn na de?el^ kakor tuđi ostruienje starih podov. Delo solidno. Prodam apalao oprava) iz trdega lesa. 1^54 Vlzf tke9 knoerte In plsemskl papir s firmo kakor bsako-n orstne druge tlskouine :: Izorfale točno „Narodna tlskarna". lUroOla sprelema lađi Jlarodna tnjioanur. 6 stran »SLOVENSKI NAROD", duc 23. marca 1922 §!cv. 63 Ftrftk tna alOTtnaka - «rt© • hrraika - ■•aOka _, steiograHnja ii itrojensMa h Me sa tekojlen nattop za Baakhau &•• litdUrar. Bmm-**r, (Ba6ka) 1953 Dr. Pavel Avramović M !• prftSftlil s Starega trga 30. v PrantllkanskO ulico gt, tO* L nadstropje nad lekarno Piccoli in tam redno ordinira od 9 — 11 dopoldne in od 2 — 4 popoldne. 1932 Pozor Mi ppoiUoii MM tivslnl strofi dosptjll w vs*H opremate« poduk v vezenju brezplačen. — Vcčletna garancija. — Cene zmerne pri JOSIP PETEL1NC, LJUBLJANA, ________Iv. P«trti n—lp ?.________________IW7 Zaloga klavlrjev in pianinov ■tjboljflh torarta Bdianrftrfti^ Czapka, Ehrbar, 1161x1, S«hw«l0haff*r. Original Stlngl ItaL T*đi n* obroka. Tuđi na obroke ____________telca Hotel ral Dulm, UiMini. imtrlffl al. 5. Dobili smo velike količine klobukov znamenitih ivetovnih -izdelkOT pravih Boraaltno, Antica časa, J. Hlckla siaova (CdUcotiovaiiu) in volnenlh ranih oblik In bar*. .- . Prodajamo po najniijih cenah na veliko. - • •I*Tnl sastepalfc i« t»« đrtav« EOSTA NKOUC 1 DRUO BEOOBtP, K««» HBha'loTa, it 18.________ Narotite takol! = Ljubljanski Zvon = sa Itvto 1921. M no*M »UliOltttJ« l*«n« fr. Albrechta )• I«**«* letnfk jako »nftnlv In maGeraattn. 8 tretto itevilko xačnt iihijatt lanlmlv sgadovlnsM roman. ^^ ki jt »ajet iz sređnjevtikega življenja korolkih Slovcncev. Narotatna ta ćelo leto ***!• 00 đtnarjev in se noiilji m Ttskovtio sadrugo w L|ut>l|«ml, Prelarnova ulica. Dobi at U Uaatk 1031 (50 Din.) letnfk 1930 (90 Din.) 1b lctalk 1019 (80 Din.) uodi ^^ Pdltnlna m TWk Ittnik 5 DiB. 3024 ^BBBBBBBBf«««"«^^-" ---------------------------------- Objava. Piti T#đrt občni ibor Slovanska askomptn« banka v Uubl|anl, kateri je bil sklican na 23. marca 1322 ob 11 nri v bančnih prostorih v Ljubljani, Šelennurgova ulica št. 11. z v tem oglasu določcnim dnevnim redom in objavljcnera t Slovenskem Narodi tt 65. i dne 8. marca 1.1. se prekliie In preloii na kasnejSi čas, ki te pravočasno objavljen. Ljubljana, dne 10. marca 1922. Omni net Slenste nUiiitiiefcart! t LMaH Jean Đ. Pollak t. L predsednik. 2čbl " Ka^ Kauschegg 1.1. podpredsednik. Mm tmtomp manrafakturne^a blaga ta priporoča obceenana trrdka R. MIKLAUC, Ljubljana, Llngeijeva ulica, Mettni trg, Pred ikofljo. Slamnlkl UobnU ▼Mh Trti m sprajeauifo vcdno v bar-nn\; belltnja in preoblikovanja v trf. A ataMilatvv fer. Patra cesta 33. Za obilen poset te vljudno nrfporo^a eenf. odftmaiccm In obCinstva a. ate)ma>«)r-fje>i*| Uuaajska cesU 0. Caoe ajjaii)«. ,Tf. Jnrasek v LimkUai W*Uova lt. liTrtaJcai aflalevaafa tar faaravlia fta-••TlrjtT ta aaraiftaljCT aaedielM itreket-■e, tanudbe nn uprav. Slov. Naroda pod ,.PrakM/1983". 19*3 Slnibe samostojne gospodinje ali pa naelsoi-nlo« oirok od 7. do 7. zvečer želi f4arej§a gospi. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 3009 PIANINO lep, skoro nov, elektrlčen, b^rihibno funkcionira, najnovejfta kons rukcija. se o*n* proda. Naslov pove upravniltvo Slov. Naroda. 3004 Intfmtrijsfco podje)tjt) ISče vsled povečtnjs druiabnike. Ponudbe tepro^ijopod ,Deiničirjl'1936 na «pr. Slov. Nar. 1936 Bombaž za pleteni« v raznih barvah, ka kor tudf preMte odf je. te dobe v trgovini Karl Pralog, Stari trg 12. 1M6 Za kompanjona bi rad pr tropi I dobroidofemu trgov-glcmu podjeti'j. Resne ponudile pod .Amertkanec 1812* na upr. SI. Nar.lS12 - Kancelarija advokata Bora H. PopovlSa Josifa K. Stojanovita Načelnika Ministarstva Finans'ju u pensi)! Safira V. Stankovlte Načelnika Ministarstva Trgovine iindu- ttrlie u pensfji BtOORAO trt« Dobrafina 7 — T«4erfo« 13-Oi Stručno obavlja poreske, carinske, trošarinske i taksene stvari. Daje savete po svima pravnim i oba-veštenja po svima trgovačkim poslovima. Zastupa kod svih administrativnih i sudskih vlasti u zemlji. Žična mreža se dobiva v v%aki množini različne vrste za oprale pri A Kremiar, kljočjv-ničarstvo, ^t Vid nad Ljublitno. 1982 Mizarskes pomoćnike za ?zdelovsnje pohlltva aprejme ■. Z«g*o, mizar, Zagreb, Duf a ul. 1S za parkljtrje v Divači 10 zopet odprti. Tam se vrše 26. vsakega meseca tuđi znameniti semnjt za konje. 1893 liteta se ga poletni £as od 15. fulija do 15. septembra etv« ieie)bllranl sobi z vporabe kuhinje v Ljubljani za družino i dvena večjima otrokoma (4 oarbe). Najboljie reference, Ponudbe pod 8 fro „Stlri oaebe 7CO$m aa upravo Sloven-skega Naroda. »06 aafllllBDTB trgovske ura-■\MWfclI I E dne In r*rne drure velikostl, datje ramovrstne «wln-6nlk«v pe>s-e>«ai n» al«li«lo In drobno kurite na;etneje rri L Pcualeh, Ljubljana, lltUvsk* mit«« 4. 1669 •e^^-^^^J trtovskl, kance- HflDIr lilfki'3 zvczdni • ^"si^eaTejsj konceptni stroic- pisni ltd. 'a kor tuđi papir v utapah in •katljahp velika iib ra na da« bala m drobno, na i cene Je pii L. PEVALEK, Ljubljana ______Židovka ulloa 4. 1668 faii'fliiia v sredini mesta, poleg hlle tuđi parcela Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 1974 Absolviran Irgovskl akademik la&a arlmamega mašta. Naslov pove upravi Slov. Naroda. 1347 Ile zabile da je pri vtna, laju in kavi najboljši „Kebs" mi, mk. fiprraiao. Pianino lep, &ne barve, se radi pomanjkanja pro stora proda. Cena 45.000 K. Naslov ' pove nprav. Slov. Naroda. 1993 Abadie c;(faretnl papir in atrofn'ce. Glavna za-'o?a in samor>rodaia A. Lamprst, i Ljubljana, Hunska ul. 19- 1434 Kosfanjei? les prosto vafcon in večje množine v gozđu kupi Jt Pogsd'aik, L|ub-liaaa, DaloiatlsiOVfl al. !• !• Posredovala se dy^ro pičnajo. Modni saioi^ naslednice Ljubljana • Pod Tran£o šteu. 2. Poltfl teleinerja mosta. Velika izbira ženskih klobukov in slamnikov, NajnovejSi modeli. Zalni klobuki t zalogi. Predelava in preoblikovanje klobukov ter slamnikov, Priznano soh'dna postrežha. saaaB V£ J&& ^a^P £%Sw \im[ ^Bm ^55 ^jm %!^m ^'R?** Rodni občtti zbor ,,3'ovoniVe sukcmptve bas-b§ d. i ? LJn^lfanl11 te vril navillo s strn^il v^r?v-^o^a svoia oblaTl'eadinn p?đkl!on dja 23. snaroi 19*2 ob 11* dopoldo© % ob]av!Seniin ^^ofaIi^ redonr, Sot \o bilo prsTllao razgles$aa v „UracLaeza Iiatau Od 8. S. 192S it. 21. Preklio tega pOT&bil* db ie;t noraispja uv^'a % dae 10. t. m. &1 nravoveijjaveo, ker tuli »^ejil to ■•|o fto nTio s&doblll oblaitveaegia oflobroaja, oi. pravokropnostl. V Ljubljani, dao 20. marca 1922. Viktor Meden l.r., UiiiTsi miiii iltnaite e^nsMse snu. i& rdw ii\iw$. Prometni zavod za pm d. d. ^ Uulanl prolaja Iz slovens!tl!i preaogovnlhov velenjski, šentjanški in trboveljski prsmog vseh kftkovosti v ceiih vaifonih po ori^innlnih cennh preruo-govnikov liti domačo vporabo, kakor ludi za ind ustri jsk't podjetja in razpečava Ia iehoslovaški in angleški koks za ilvarne in domačo vporabo, kovaški premog in crni pramos. Naslovi PBONETUI ZATOD ZA PHEMOS d d Hnb'jana, Kunak« uH»« 89._____ je najboijši pualni slruj! oftnt. Mud. Segat specijalna trg&vina s pisafntml strofi in pisarniškiml potrebŠčinamL Samoprodaja pisalnega stroja „CONTINENTAL" za vso Slove-nijo. Lastna dttavnlca za popravili pisalnih stro-j*v vseh sistemov. Telefon OflTnfihnr Slovens** dnik in prospekt bregplaino. Jugoslovanska Union - banka preje Mariborska eskomptna banka, ustanovljena leta 1872. Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nurska Sobota, Veliko/ec Ih Skolla Loka. URDsHlkopltdR3B.Befl.000 Rezerve R lS.goS.030 Izvrne vse b:nce posle' nolbulanfnsle. I ^ftfijnu Ia tlsk »Narodne tiskani©«. » m Za interatni del oduovorcn Valentin Kopitar, •