... ■'1,„. i IH. Stnilka. f tjNjui, i IM, I jHi|i MIZ. ~~ XLV. lelo. j .Slovenski Haiod" vel}*: V LjBbijll&i OS dom dostavljen: v upcavništvu prejeman: celo teto.......K 24— cd© teto.......K »— poMeta .«••••• . 12-— pol teta........ 11-— četrt leta...... . 6*— četu leta....... 5*50 m mesec.......2*— na mesec....., 1*90 Dopisi na i se frankirajo. Rokoptsj se ne viačaja. 9r*4jU*tro: KaaflOT« mUca at. 9 (v pnUičju tevo). fl»l— M. S4. lska|a vsak 4aa ittkf ftivMail m4*1|* ta prašite lnserati veljajo: oeterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za đvakrat po 12 vul, za trikrat ali većkrat po 10 vin Pule in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih inseretjah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo rta ročni ne, reklamacije, nserati itd. to -e administrativne stvari --------------- PMiMtiaa stevtlka v«l|a tO viaarjOT. --------------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve na ročni ne se ne ozira. ,lfan»*ma tiskara«** «*l«J«n *4_ Si. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstfo-Ogrsko: za NemČijo: celo leto.......K 25'— celo leto.......K 30-- pol leta .•••••• , 13-— . četrt leta .«.«.♦ , 6*50 za Amenko in vse druge dežeie na mesec ..... . 2*30 ceio leto......K 35*— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. CpraTniaWo 'spodaj. dvorišče levo), KnaflOYa ulica: &L 5 telefon it. 89 Oržavni zbor. Proračunski provizorij. — Nemški radikalci in vlada. — Mtnister Hus- sarek v Pragi. Dunaj, 1. julij3. Poslanska zbornica je imela da-nes skraino slabo obiskano sejo. Med sejo je bilo v dvorani kvečjemu ka-kih 30 posiancev,ki pa se za razpravo o proračunskem provizoriju nišo čisto nič zmenili. Nemški poslanci so pod pritiskom radikalcev igrali ve-■ *ko k^rrcd'-j ■' V I Vaš; >o poslali nemške buršake motit sokolsko slav-nost. Buršaki so za svoja izzivania prejeli nekaj zaušnic — in stvar je bila v redu. Nemški radikalci, ki ho-čejo za vsako ceno izzvati prepire in konflikte in so zato naročili in aranžirali burševsko nesramnost v Pragi, bi radi napravili veliko afero. Z vlado nišo prav zadovoljni, dasi že ne more biti boli nemška, kakor je. Da-nes so vložili interpelacijo, na kate-ro ne izostane primeren odgovor, eden njihovih govornikov pa je pe-stil ministra Hussareka. ker je pri-sostvoval kot gost namestnika kneza Thuna javni telovadbi Sokolov v Pragi in se kot zastopnik vlade ude-ležil razkritja spomenika Frartu Pa-lackemu. A. kakor rečeno — zbornica je bila tako slabo obiskana, da se za vse to nihče ni zmenil. I * * * I Zbornica je najprej razpravljala I o proračunskem provizoriju. Pri tej I debati se je oglasit minister notra-njih zadev baron H e i n o 1 d, in sicer | da pojasni stališče vlade glede mani-sinskega predloga, naj se zvišajo pre-jemki državnoželezniških uslužben-cev, za kar bi bilo treba 17 milijonov kron. Minister je izjavil, da je ta predlog za vlado nesprejemljiv\ ker pomeni trajno obremenitev dr^avne-ga gospodarstva, a za to obremenje-nie ni pokritja. Če bi zbornica spre-jela ta predlog, bi postava ne mo^la dobiti sankcije. Ko je se nemški poslanec K r a f t dal duška svoji in svoje stranke nevolji, da je minister Hussarek sel na praške slavnosti zastopat vlado, je zbornica prekinila razpravo o prora-čunskem provizoriju. Koncem seje je nemški »Natio-nalverband* imel predrznost. vložiti interpelaciji), v katen se pritožuje, da so bili nemški burši v Pragi napa-deni. To interpelacijo je vložil v tre-notku. ko je v Pragi nemški burš za-\ratno umoril češkega Sokola! Slovanske slavnosti v Pragi. Praga, 1. julija 1912. Nedelja je bil velik narodni praznik za zlato, slovansko Prago. Vso noc je bilo nekako nemirno, vzne-inirjeno. Vse povsod je bilo polno pričakovanja. Prgga je pričakovala veliki dan. Ob 6. zjutraj so že zapele budnico fanfare združenih odborov praških sokolskih jednot. Zatrobili so najprvo pohod Husitov iz opere >Li-buša*, nato pa »Hej Slovane«. Tro-bentači so nato odkorakali od dežel-nega muzeja na Staromestni trg. Ob 9. dopoldne se je začel slavnostni sprevod vseh slovanskih Sokolov. Kaj takega Praga še ni vi-dela, pa tuđi kako drugo mesto ne. Po ulicah in cestah se je trio ljudstva, ki so vsi željno pričakovali tega velikega nastopa slovanskih bo-je\'nikov. Hiše so bile okrašene z za-stavami, okna pa vsa v cvetiu. Pri oknih pa glava pri glavi. In vsi ti sto-tisoci so ene misli, enega duha z oni-mi junaki, ki krepko korakajo v vzornem redu mimo njih. ZbirališČe sokolskih društev je bilo T Kraljevih Vinogradih, od ko-der st je sprevod na dano znamenje s strelom iz topa pomikal po Vavro-vi ulici. Purkvnovem trgu nkmg vi-iiogradske mestne hiše,. po Karlovi cesti. Komenskega trgu, Sokolski cesti, Mezibranski ulici, Vaclavskcm trgu, Pfikopih, Jožefovem trscu, Kli-zabetni cesti, Dolgi cesti, Nikolajevi cesti na Staromestni trg. Sprevod je bi! razdeljen v tri skupine. V prvi skupini je najprej ko-rakalo predsednistvo in odbor »Zve-ze slovanskega Sokoistva^. potem so prišli tuji gostje. za temi pa slovan-^ki gostje in končno ameriški Sokoli. Med temi so korakali *udi za-stopniki slovenskih mest. Za mesto !jubijano župan dr. Ivan T a v č a r in podžupan dr. Karei Tri 1 e r. Nato so se vrstila zastopstva mesta Zagreba. Sofije. Belgrada in r^ugih slovanskih mest. zastopstva raznih sokolskih korporacij in zt mstvenih akademij in društev, zlasti ruski.1 vseučilišč. V drugi skupini so korakala društva, včlanjena v »Zvezo slovanskega Sokolstva«. Na čelu te skupine so nosili standardo »Zvezo slovanskega Sokolstva«, nato so pa korakali Bol-krarji, ttrvati. Rusi, Slovenci in Srbi. V tretji skupini je korakala »Češka sokolska zveza«, na čelu predsednistvo in odbor zveze, nato petdesetletniki, to so oni, ki so že petdeset let elani sokolskih društev, teh je bilo šestnajst. Sprevod so zaključili sokolski jezdeci, katerih bilo okoli 300. V sprevodu je koraka-lo nad 30.000 Sokolov, nad 20 godb in sokolskih fanfar. V sprevodu je plapolalo nad sto sokolskih prapo-rov. Občinstvo je navdušeno pozdravljale Sokole, posebno simpatično Je pozdravljalo slovenske Sokole, med katerimt je koraka I zmagovaiec Vidmar. Pred mestno hišo na Staromest-nem trgu se je sprevod ustavil. Na veliki slavnostni tribuni pred mestno hišo so se zbrali slovanski gostje. med temi tuđi zastopstvo mesta Ljubljane, deputacija pariškega obč. sveta z zastopniki franeoskegea čas-nikarstva. anerleški gostje z angle-škim konzulom VVentvorthom, praski obč. svet z županom dr. Oro-§om, ruske deputacije s konzulom Cukovskim na če4u. Sokoistvo je defiliralo mimo trifcule, kar so zlasti lepo izvedli Slovenci in Srbi. Ko so se sokolska društva raz-vrstila po prostranem Staromestnem treu ie imel predsednik »Zveze slovanskega Sokolstva« dr. Schei-ner slavnostni govor, v katerern ie proslavljal idealno stremljenje slovanskega Sokolstva. vzgoiiti s teles-no vzgojo v zdravem telesu zdravo čutečecra, narodrtega duba. ki se zve-sto drži gesla: svoboda, enakost, bratstvo! S^lov^ani na jemljejo tujega. temvec hočejo živeti samo svoje fastno življenje. Kakor če solnee pro-dira oblake, ravnotako odstranjuje tuđi sokolsko vstrajno delo. ki združuje organizirane mase slovanskih narodov v eno falango, vse zapreke in sigurno privede do cilja: da se bodo Slovani svobodno greli na soin-cu svoje kulture. Koncem svojega govora se je poklonil v imenu Sokolstva Pragi. Urnebesni -Na zdar«-klici so pretresali po tem govoru cei trg in okolico. Več nego 50.000 ljudi je klicalo to, kakor iz enega grla. Vz-digovale so se čepiće, prapori. Bil je to nepopisen prizor navdušenja, slovanskega bratstva. Toda na samo edin signal sokolske piščalke je zavladala zopet tišina, dokaz jeklene discipline, ki vlada v sokolskih vrsta h. Praški primator dr. G r o š se je zahvafil ter izrazil svoje veselje, da se je Sokolstvo tako razvilo. Edi-nost in disciplina, ki vlada v sokolskih vrstah, bo združila vse Čehe v 1 -.-.-•; samo falimgo, ki bo češkemu narodu zajamčila srečnejšo bodoč-nost. Nato so godbe zaigrale »Hej Slovane«, čemur se je pridružilo Sokolstvo. Nepopisen je bil ta izraz slo-vanske. duše, ki se je razlegal tja da-leč po zlati Pragi. Nato se je vršil v mestni hiši »Vin d' honneur«. Primator praški dr. Groš je v svoji napitnici iskreno pozdravil goste. V franeoskem jeziku je izrazi svoje veselje, da je na-vzočnost franeoskih gostov zopet pospešila simpatije, ki vladajo med Prago in Parizom. Predsednik pariškega obč. sveta G a 11 i n e se je v iskrenih bese-dah zahvalil za navdušeni sprejem, v katerim so bili sprejeti franeoski gostje. Govorili so nato še zastopnik Petrofcrada generalni major prof. Kusmik Karavajev in M*-ster S u 11 y v imenu Angležev. na kar je izročil angleški generalni konzul županu v imenu angleške drnžbe za telesno vzgojo srebrno kolajno s sliko kraljevo. Govorili so še župan ljubljanski dr. Ivan T a v č a r; župan mesta Sofije v imenu Bolgarov; župan zagrrebški Holjac; župan bel-gradski Davidović in Anto-n o v v imenu Sokola v Sofiji. * * Popoldne ob polu 4. se je začela javna telovadba. Vršila se je v istem redu. kakor v soboto. Občinstva je je toliko nabralo, da je moralo več nego 50.000 ljudi oditi, ker ni bilo več prostora. Telovadilo se je \ zorno, posebno so ugajale proste vaje, ki so napravile nepozabljiv vtisk. Ob petih popoldne se je začela ljudska veselica na razstavišču. Ljudstva se je trio. Povsod je vladalo navdušenje in veselje. Obencm se je vršil na Žofinskem otoku koncert Zvečer so češke dame in odbor »Slovanskega kluba« priredili gostom časten večer. Ta prireditev je bila Ie za povabljence. V reprezentacijskem domu se je vršil popoldne ob štirih koncert slm-foničnega orkestra v Pragi, ki ga je dirigiral Karei Nedbal. V »Nar. di-vadlu« so igrali popoldne historično dramo Vrchlickega »Noč na Krrl-štejnu«, zvečer pa Smetanovo opero »Libušoc In vse te priredbe so Dile polne slovanskih gostov. ilnglešlio in froncasMo U-sopisje d Hrvatshi. »The Contemporary Review« je priobčila v zvezku za junij iz peresa našega prijatelja R. \V. S e t o n Watsona (Scotus Viator) iz-vrsten dokumentarni članok pod naslovom »Hungary and the southern Slavs« (Ogrska in južni Slovani). Isti pisatelj je dovršil brošuro »Absolu-tism in Croatia«, ki iziđe v kratkem. V prihodnji številki tednika »The Ne-ar East« (Bližnji vzhod) iziđe obširen članek o hrvaških razmerah, v zvezku od 1. avgusta pa prinese »Fort-nightly Review« studijo izpod peresa znanega specijalista v vzhodnih vprašanjih Charlesa R u d y) a. Profesor na politični soli v Parizu Rene H e n r y je pojasnil hrvaške razmere v eni zadnjih števiik revije »Qiiesti-ons diplomatiques et parlamenta!-res«, a odlični poznavalec južnih Slovanov, avtor pri nas premalo znane in uvaževane kniige »Le Balkan Slave« Charles Loiseau. pri-obči v avgustovem zvezku »Revue de Pariš« studijo o dogodkih na Hr-vaškem od leta 1906. sem. Odveč bi bilo pisati o velikem pcmenu tega pojava. Znameniti mož-je, politični pisatelji svetovnega ugleda, so prijeli za pero, da poduče v najmerodajnejših listili evropske javnost o razmerah na Hrvaškem in o velikih krivicah. ki jili delajo Madžari ne brez sokrivde sotovih du-najskih činiteljev hrvaškemu in srb-skemu narodu v trojedini kraljevini Zasluga, da se je Evropa začela zanimati za Hrvaško in da se ogla-šajo možje tako velikega vpliva, gre Vf^lilc^mn Vir-vn^lc^mn i7crnanrn Hr LISTEK. Ltpi stpiček. IBel - Ami.) Franeoski spisa! Guy de Man-passant — Prevel Oton Župa n č i č. Drugi deL Izkazala se je čisto drugačna, nego si jo je bil on misli', omamiti ga je hotela z otročjim laskanjem, z Iju-bavnimi dečarijami, smešnimi za njena leta. Dotlej je bila dotela poštena, devica po srcu, zaprta vsakemu Oustvu, brez misli na poltnost; in vse io je vzbrstelo sedaj pri tej umni ženski« ki je živela, štiridesetletna. kdkor v bledi jeseni po hlad rte m poletio, vse to je vzbrstelo sedaj. veli «*omladi podobno, vse polno drobne-*^a, nerazvit^za cvetja in kilavih po-r/anikov, čuden razevit dekličje lju-.'ezni, zapoznele, vroče in naivne Iju-^tzni, z nenadnimi zaleti, vzkliki šestnajstletne punčke, z vznemirlji-in liubkovanjem, in s caru ki so stareli, čeprav nišo bili nikdar mla-Ji. Pisala mu je do deset pišem na uan, bebasto blaznih pišem v bizar-Tem, poetičnem in smešnem slogu, <~'kr«a§eftein kakor indijanski jezik, s -aiinmi živalskimi in ptičjimi imenL Komaj sta bila sama, ga }e obje- niaia z okorno Ijubeznivostjo zajet-nesra dekleta, ga poljubljala s smešno našobljenimi ustnicami, skakala okrog njega, da so se ji preobila prsa stresala pod oplečkom. Zlasti se mu *e vpiralo, kadar jo je moral poslušati, kako ga je klicala »Miška moja^, *piška moja«, »muci moj«, >zlatek moje, »tička moja zlata«, »milko moj*, in ker je videl, da mu igra vse-lej, predno se mu uda. majhno ko-n~.edi}o otroske sramežljivosti, s preplašenim zdržavanjem. ki se je zde- < 1o njej ljubko, in z igračkanjem, ki so ga vajene popačene inštitutke. PraŠala je: »ćigava so ta usta?« — In kadar ni takoj odgovori!: »Moja«, — ga je nadlegovala ta- j ko dolgo s tem prašanjem, da je bil \e<= b!ed od nervoznosti. Po njegove mnenju bi bila mo-raia ona čutiti, da }e treba v ljubez-ni takt^ spretnosti, skrajne premiš-Ijenosti in rahločutnosti; če se mu je ze udala ona, zrela ženska, mati, dama odličnega sveta, bi se mu morala udajati dostojanstveno, resno, z nekim pridržanim zanosom, mogoče celo s solzami, a s takirni. kakoršne je plakala Dido, ne z Julijinimi. Neprenehoma mu je ponavljala: »Kako te ljubim, mali moj! Ali me tuđi ti tako ljubiš? Povej, detece moje.« Ni je mogel več stišati, da ga je klicala »mali moj«, ali »detece moje« vselej takrat bi ji bil najrajši rekel: , »stara moja«. Rekla mu je: »Kakšno neumnost I sem naredila, da sem se ti udala! A ni mi žal. Ljubezen je tako sladka!« Georgesa je vse to iz teh ust ježilo. ^Ljubezen ie tako sladka* — to je zamrmrala, kakor govori naivka na odru. In potem ga je dražila njena ne-roclnost v Ijubezni. Ncnadoma se ji je vzdramila čutnost pod poljubom tega lepega fanta. ki ii j*e tako razvne-mai kri, in prinašala je v svoje obje-me nekak onemogel žar in resno go-rečnost. da se je Pu Rov moral sme-jati in so mu hodili na misel starci, ki se hočejo brati učiti. In kadar bi ga bila morala du-šiti v svojih rokah. ga paliti s tištim globokim in strahovitim oČesom, ki ga imajo nekatere ženske, ko jim že obledeva cvet lepote. a so vendar divne v svoji zadnji Ijubezni. kadar bi ga bila morala grizti z nemirni, drhtečimi ustnicami. in ga prižemati na svoje bujno, vroče telo, utrujeno, a nenasitno — takrat se je zvirala kakor punče, in blebetala, da bi bila dražestna: »Tako lađa te imam, slci; tako lađa. Daj plav lep poljubcek svoji ženki!« V takih trenotkih je zaplalo po njem. blaznel je, preklinjal bi bil, vzel klobuk, odše! in zaloputnil vrata za seboj. # Prve čaše sta se videla pogosto-ma v rue de Constantinople. a Du Rov, ki se je bal, da ne naleti na gospo de Marelle, je našel sedaj tisoče-ro pretvez, da se je izogibal teh se-stankov. Potem je moral prihajati skoraj vsak dan k nji, sedaj na zajtrk, sedaj na obed. Pod mizo mu je stiskala ro-ko, molila mu ustnice za vrati. On pa se je najrajši igral s Suzano. ki ga je zabavala s svojo veselo živahnostjo. V njenem punčkastem telesu je švi-gal gibčen in nagajiv duh, neprera-Čunljiv in potuhnjen, vedno burkast, kakor marijoneta na semnju. Norče-vala se je iz vsega in iz vseh. bodeča v domislicah in pikra v besedi. Geor-ges jo je še bolj izpodbadal ter jo na-vajal v ironijo, in čudovito dobro sta se razumela. Vsak trenotek ga je poklicala. — »Slišite, lepi striček! — Pojdite no sem, lepi striček!« Takoj je ostavil mater in je ste-kel k deklici, ki mu je zašepetala kako hudomušnost na uho, da sta se oba iz srca smejala. Materine Ijubezni je bil že izdav-na sit. in nazadnje se mu je do kraja zagabila; kar videti niti slišati je ni mogel več, samo z jezo še je mislil nanjo. Zato je nehal hoditi k nji, od-govarjati na njena pisma in se sploh ozirati na njene pozive. Naposled je uvidela, da je ne ljubi več in je grozno trpela. A trdo-vratno se ga je držala, prežala je nanj, ga zalezovala, čakala v vozu s spusčenimi zavesami pred uredništvom, pred njegovo hišo, po cestah, k}er je upala, da priđe on mimo. Hotel bi biti surov z njo, opso-val bi jo, pretepel, ji rekel narav-nost: »Daj mi mir, meni ]e dovolj, sit sem te do grla!« A radi »Vie fran-caise« je bil še vedno nekoliko obzi-ren; in s hladnim vedenjem, s trdoto, ki jo je odeval v navidezno vljud-nost. semtertja celo z osornimi bese-dami ji je izkušal dopovedati, da je najbolje, če se ta stvar konca. Ona je posebno trdovratno iska-la zvijač, kako bi ga zvabila v rue de Constantinople, in on se je neprestano tresel, da si ne stopita kdaj obe ženski pred vrati oči v oči na-sproti. Njegovo nagnenje za gospo de Marelle pa je ravno narobe v tem poletju še naraslo. Klical jo je »moj pobič«, in odločno mu je bila všeč. Njiju značaja sta bila enakega kova; oba sta spadala k nemirneinu plemenu potepuhov na tem svetu, tistih pu-stolovcev iz družbe, ki so, ne da bi se tega zavedali, tako podobni ciga-nom na cesti. Preživela sta čudovito ljubavno poletje, kakor student s svojo ljubico. Smuknila sta na zajtrk ali na obed sedaj v Argenteuil, sedaj v Bongival, v Maisons ali Poissv, se vozila po ure in ure v čolnu in brala cvetje po bregovih. Ona je imela strašno rada s€nske ribe, pečene ali v rimski omaki, kunčevino, ute po pivnicah in čolnarsko kričanje. On se je o lepih dnevih rad vozil z njo na imperialu predmestnih vlakov; pe-Ijala sta se po grdi pariški okolici, posuti s strašnimi švicarijami me-ščanskih filistrov, in čebljala vesele neumnosti. (Dalje prihodnji^) Stran 2. SLOVENSKI NAROD. i*S štev. riinković«- Mož. ki fc v stanu« da za-mteresira vse merodajno evropsko časoptsje m prve politične pišate lje angleške in franeoske, stoji visoko nad nje^ovimi preganjalci, ki so tako nizkotni, da so — ko }e prišla njegova sopragm iz Pariza v Zagreb na obisk — razširili glas, da hoče dr. Hinković prositi za ponuliščenje. Ko je njegova žena užaljena po takih go-voricah, v »Pokretu« te vesti demen-tirala. so iz njene izjave konfiscirali besede, »da njen mož ni nikdar prasil In ne bo nikdar prosil za pomilošče-n|e« in so pustili samo oni del izjave, v katerem pravi sama zase. da ne bo prosila pomiloščenja. Pri ti priliki bodi omenjeno. da je priobčil prasci »Cas« jako interesantno pojasnilo hrvaških razmer po informacijah poslanca in urednika Bude pl. Budisavljeviča in da se je »Danzers Anneezeitung« v zadnji številki na vehementen način lotila sumničenj. s katerimi se hoče Cuva-jev režim vzdržati na krmilu. Vojaška vstaja v fllbaniji. Iz Carigrada poroćajo. da ie bil Fethi pasa. poveljnik 6. armadnega zbora, ki so ga imeli na sumu. da simpatizira z upornimi vojaku odpo-k lica a. V Bitolj so odposlali brigad-nega generala Kenan pašo. da začne preiskavo proti upornikom. Upornikom v Bitolju se je baje pridružilo tuđi 15 albanskih veliakov. Iz Prilepa je zopet dezertiralo 9 čast-nikov in 15 vojakov. iz Grenovice pa 5 častnikov in 20 mož. Uporniki so tndi topove razoro/ili s tem. da so vzeii * .seb«\i zar/. ; jc. Prvi vlak z izbranim moštvom se je odpelal iz Carigrada v Bitolj. Poveljnik teh čet ima striktna povelja glede nastopa proti upornikom, če se ti ne vrnejo tak oj v vojasnice- V Vučitrnu so imeli albanski ve-ljaki in uleme zborovanje pod pred-sedstvom Sadil pase. da se posvetu-jejo o položaju v Albaniji. Zborovanje je izjavilo, da je kriv sedanjih razmer nastop komiteja nasproti liberalni stranki. V tem smislu so po-ročali tuđi notranjemu ministra. V šestumi seji je sklenil turski ministrski svet na^ predlog vojnega ministra Mahmut ?efket paše. da ho-Če najprei počakati odgovor ubeglih častnikov. Odgovora ni pričakovati pred torkom, ker so zveze z Bito-Ijem in deželo pretrpane. Bivši pred-sednik vojnega sodišča general Ha-nan paša se je odpeljal v Bitolj. Turska zbornica je obravnavala v svoji včerajsnji seji ob navzočnosti vojnega in mornariskega ministra zakonski nacrt glede prepovedi. da se Častniki ne smejo vmešavati v politiko. Za predlog so govorili vojni minister, mladofurski voditelj Said in se mnogo drugih govornikov. na-kar je zbornica sklenila konec generalne debate. Nato je napada! član entente. liberalec Alighalfb, z ostri-mi besedami tursko vojno. Poslanci pa so ga primorali, da ie zapustil tri-buno. Že se pojavljajo v Carigradu vesti, da namerava vlada ustreči želji upornikov in razpustiti zbornico ter odrediti nove (seveda ravno tako krivične in goljufive) volitve. »Tanin« pa pravi, da je većina senator-jev mnenja, da mora vlada vprašati senat, predno razpusti zbornico. Vojni minister ie poslal vsem komini povelinikom cirkulandum. v katerem riše dogodke v Bitolju kot dokaz slabih posledic političnega de-lovanja častnikov ter jim naznanja tozadevni zakon. Med tem Ca*rvm bodo častniki, ki se bavilo s politiko, strogo kaznovani. Častniki ne smejo biti člani političnih strink, tuđi ne smefo obiskovati političnih khibov in ne smejo ustanavljati komitejem podobnih društev. Mladoturški listi pozdravliajo idejo zakonskega nacrta, da se pre-pove častnikom sodelovanje v politi-kL Opozicijonalni »Ishan« na^lasa pa tuđi, da se uradniki ne smejo udele-ževati političnega življenja. »Ik-dam« zopet svari pred javnim rrnie-njem Evrope, zlasti pa pred skomi-nami Avstro - Ogrske. Vidi se, da je ćelo v ideji nastala reakcija in to daje največ misliti. Iz Plovdiva poročajo. da tam zelo vznemirja vest iz Srnirne, da se je tamošnja garnizija izrekla za solidarno z uporniki Iz Soluna je pokli-cala vlada poveljnika Oaliba v Je-dren. kjer se boje velike vojaške vstaje. Staiersko. Iz Celja. (O razsvetljavi i n drugo.) Zdi se nam. da dele naše mestni očetje celjske davkoplače-valce v dve vrsti: tišti, ki stanujeio popolnoma v mestu, imajo vsaj gtede razsvetljave ulic in potov nekaj ugodnosti, drugi pa, ki stanujejo malo izven pravega mesa, so v tem oziru prave sirote. Zlasti oni. ki prebivajo na sevemi periferiji mesta proti Ga-berju. Da Dolgem polju Se hrli poleg Vrečeneve niše skromna petrolejka — če se je ne pozabi prižgati: ta je pa tuđi zadnja luč v tei ulici. Ako greš naprei mimo Joseishoia proti Diehlovi hisi. si lahko ponoći zlomiš noge, posebno sedaj. ko je vsled zadnje povodnji pot v neredu. Mislimo, da bi razsvetliava te poti ne stala toliko der.arja! Istotako ne porrava brvi pred Pielilovo hišo. O brvi čez Voglajno za kolodvorom smo vedno pisali, da jo je treba popraviti, ker se bo enkrat zgodila veliKa nesreča. Nič ni pomagalo do tlej. dokler se res ni naše prerokovanje izpolnilo. Slišimo, da misli mesto Polgo pelje itak regulirati in napraviti pravilno ulico — vsaj iz prvega dela. Dotlej pa se naj odpravijo vsaj našteti nedostatki! Iz Celja. Imenovan je profesor na višji gimnaziji v Celju Franc Handl na Elizabetino državno gimnazijo na Dunaju: dalje Br L e i t h-n e r. provizor. učitelj na državni gimnaziji v Oberhollabrunnu za pra-veg$ učitelja na višji gimnaziji v Celju. — Imenovan je v Mariboru Ot-mar F i s t r a v e c, doslej provizo-rični učitelj na tamošnji državni re-alki. za pravega učitelja na mariborski višji gimnaziji. Iz Celja. Za Narodni sklad' štajerske napredne stranke se je vpelja-la zbirka »milijon vinarjev*. Narodni sklad ima nalo^o. pnspeševati napredno agitacijsko delo, osobito pri raznih volitvah. »Narodni List« piše: »Klerikalci plačuiejo te str-jške z de-narjem. nabranim pod krinko obrambnega dela. naprednjaki pa hočemo hoditi bolj pošteno pot. Sami žrtvujmo. kar je za ŠTjenjc od nas zastopane napredne misli potrebno! Zato prispevaj za miliionski narrdni sklad v.sak somišljenik po svojih mo-čehU Prispevki se pošiljajo na naslov Narodna stranka-, C:lje, - iz- rtcM prjpombo: Za railijonsko iMr* ko. b (Mtm. Olasbena šoU, tukaj-šnje podntfnice t|«bl}anske »Gnasbe-ne Matice« priredi jutri, v sredo, ▼ veliki dvorani celjske*« Narodnega doma koncert. Sodelujejo gojenke in gojenci zavoda. Začctdc točno ob & uri zvečer. Iz CeQa. Senatni predsednik dr. Miroslav P I o j je obhajal dne 24. junija svojo petdesetletnico. Ob tej priliki je priobčila »Sloga« iz peresa župnika F. S. Regule uvodnik, v katerem se nahajajo najpoprej kratki životopisni p>odatki dr. M. P I o j a, ki je bil od januar ja 1901 do marca 1911 državni in od 1. 1904 do 1908 dežHni poslanec štajerski. Zgodovi-na njegovega političnega dela in velikih zaslug za soodnještajerske Slovence še danes ni pisana — ali o tem smo si vsi edini, da je bil dr. Ploj eden od najzmožnejših politikov, ki so kdaj zastopali Spodnje Štajersko v praških in dunajskih zakonodajnih korporacijah. Zakaj in kako da danes ni več poslanec, o tem se bo dalo še prav tako obširno pisati, ko o njegovem delu in zaslugah. Upa-mo pa, da se še dr. P 1 o j v naše politično življenje povrne. Neka} paberkov iz »Slov. Go-spodarja« IzRečice nadMo-zirjem ovaja neki dopisnik tamoš-njo učiteljico Zmrzlikar, češ da se iz-oi^iMje službe božje in drugih ver-skih pobožnosti. Ne motimo se. če trdimo. da je to ovadbo napisal isti značaini Turnšek, ki ie napadal že lastnega somišljenika župana Jeraja. poštno uradnico Kociper, škofove uradnike itd. po časopisju z izrecnim namenom vsem tem liudem škodo-vati. Kdor ni temu značajnemu možu po volji — pa hajd z njim v časopis! — Smešna megalomanija. V Zabukovju sta si dovolila napredni župan Božič in občinski sluga Alič javno kritizirati klerikalno stranko in njene poslance. Vsled tega ogorčen dopis v »Slov. Oosp.«, ki se konca s smešno grožnjo: Opozarjamo na to dr. Benkoviča! Ta bo ševe Božica in Alica takoj spravil na vis-lice. — Iz Središča piše neki dopisnik: .Orli. pokažite, da verujete v Boga. ne pa kakor liberalci, v vraga!« Središki kaplan se torej ni na-učil, da morajo dobri kristjani pod smrtnim erehom verovati v Bega in v vraea. Torej . . . Prebivalstvo na Stajerskem v številkah. C. kr. statisti Ina osrednja nisarna na Dunaja je sedai na temelju zadnjega ljudsKega štetja dognala število prebivalstva na Štajerskem tndi no posameznih političnih okra-jih. Srednji in gornještajerski politični okraji šteiejo 966.399, spodnješta-jrrski 475,205 nr?bivalcev, in sicer: Maribor - mesto 27.974, Celje mesto 6993, Ptuj mesto 4634. Celje okolica 116.775. Maribor okolica 94.245, Ptuj okolica 81.860, Brezice 50.205, Slo-venieradec 42947. Liutomer 27.553, Konjice 22.019 prebivalcev. — Štajerska dežela ^tQ)t r*o ijudskem štet-ju 1910. leta 1.441.604 prebivalcev. Iz Rogatca. (Kaj d e 1 a j o z našim denarjem!) Naša okraj-na hranilnica je darovala iz čistega dobička iz leta 1911 sledečc zneske v nemško - nacijonalne namene: »ScbulvereinU" 120 K, ^Siidmarki^ 150 K. nemškemu otroškemu vrtcu v Rogatcu 100 K. nemškemu »Turnver-einn« v Slov. Bistrici 10 K. za podpo-re neniškim dijaknm 100 K, spodnje-štajerskemu nemškemu narodnemu wvetm 30 K, skupno torej v izrecno nemško - nacijonalne namene 510 K; dalje je podelil zavod še 170 K različ-nitn nepolitičnim nemikim društvom. N« Slovence, ki vUgaio tvoj denar v to branitoico, pa ni prišel niti en vinari Slovenski Čiani okrajnega za-stopa — kj« ste? Iz Maribora. (Naši vzorni poštni in železnični uradniki.) Poročila o odhodnicah raz-ličnih naših c. kr. uradnikov je časih vredno prebrati- Tako poroča zadnja *Marburger Zeitung« o odhodnici c. kr. poštnega kontroloria Aleksandra Reinhoferja in železniškega uradnika Temma. Navzoči so bili člani vsenemškega telovadnega društva, dalie »Germaaenverband X\U deutschland« in druge take patrijotič-ne združitve. Značilno jef da si niti vsenemška »Marburger Zeitung« ni upala priobčiti vsebine govorov na tem pangermanskem sestanku. Ali so se gospodje v uredništvu bali, da bi se vlada utegnila zanimati za cilje in namene združitev kakor je famozni »Germanenverband Alldeutschland« ? In ta g. Reinhofer, ali se ne sramuje ovsa iz črnorumenega korita? In gg. kolegom Temmovim na mariborskih kolodvorih je gotovo vsenemstvo več ko jezikovna pravičnost napram Slovencem, katera bi bila Ie Južni želez-nici sami v korist. Iz tega bodo gg. pri > Marburger Zeitg.« uvideli, da ni zdravo tako dolgo sumničiti v Pragi zbranega Sokolstva državi nevarnih tendenc — dokler prirejajo c. kr. državnim uradnikom v Mariboru pan-germanske^ korporacije sijajne od-hodnice. Od Sv. Barbare niže Maribora iiani pišeju: Ob Krešu nam je gorica krasno cvetela. Daleč naokrog se je razširjal prijeten duh — za vinorejca Še prijetnejši, ker obeta bogat cvet tuđi lepo tergatev. A prišlo je baš v tem času deževje, ki je uničilo več ko četrtino cvetja- Stari pregovor: kakor črešnje. tako grozdje, se letos uresničuje. Ta nepotreben dež nam je napravil za mnogo tisočakov škode. Iz Celja. (S t r e 1 a je ubila.) V nedeljo ob poi 2. popoldne v keg-Ijišču g. Šanca (»pri divjem možu^) v Sp. Hudinji 191etnega vrtnarskega pomočnika Franca Rojnika. Kegijalo je v nizkem kegljišču za hišo 6 fan-tov. Rojnik je stal pri zunanji leseni steni, ko je Šinila med fante strela in Rojnika pri priči ubila. Na kegljišču ni videti prav nobenih poškodb. — (M r t v e g a so našli) za nemško restavracijo »WaTdhaus^ pri mest-Tiem vrtu uradnika Južne železnice P e r k a. Zginil je že zadnji torek s celjske postaje, ne da bi komu kaj povedal. 321etni mož se je ustrelil iz neznanega vzroka. Iz Ptuja. (U radne tajnosti pri tukajšnjem c. kr. okraj-n e m g I a v a r s t v u.) »Grazer Tag-blatt je priobčil minuli petek dopis o državnih podporah za one spodnje-štaierske okraje. katere je lansko le-to zadela suša. »(X T.« trdi v tem dopisu, da lani ni bilo — suše in njenih gospodarskih posledic na Spodnjem Stajerskem! Gotovo — tuđi mi nismo prijatelji takih napitnin, ki jih daje vlada kmetom na intervencijo po-slancev, ker se z njimi ljudstvu ne pomaga in ker imajo take podpore Ie namen. podpirati politično in moralno korupcijo na deželi. Ali pomisliti je treba, da je to edini denar. ki ga do-bimo za ljudstvo od države. Ce ga nam ta ne zna dati v nobeni drugi obliki, Ie žalostno znamenje za vo- Rienzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman. Splsal £dward Lvtton • Bulwer. (Dalje.) VII. Davek. Ko je bila strašna zarota zadn-šena, ko so bili baroni skoro že pre-magani in ko so bile tri četrtine pa-peškega ozemlja zopet združene z Rimom, je Rienzi upal, da se mu za-nesljivo posreći izvesti velik nacrt, po katerem je hotel zagotoviti svo-bode svoje domovine. Namerava! Je v vsakem mestnem delu u.stvariti in organizirati posebno rimsko legijo. Upal je, da dobi med meščani vse moštvo. pGtrebno za obrambo rimske ustave. Ljudje pa. s katerimi je bil ta veliki mož obsojen, da poskusi uresni-čiti «svoje plemenite nacrte, so bili tako podli, da ni hotel nihče svoji domovini služiti brez plačila. Zahte-vali so tako plačilo, kakor tuji na-jemniki. S prešernostjo, ki je posebno lastna naslednikomvelikih rodov, je rekel vsak Rimljan: »Kaj nisem več vreden kakor kak Nemec? Pla-čajte me torej temu primerno!« Senator je zadušil svojo nevoljo — naučil se je končno spoznavati, da je doba Katonov minila. Skušnje sn ga iz smelega entuzijasta preme-nile V praktičnega državnika. Legije SO bile za Rim potrebne — torej jih je ustanovil. Lepe so bile po zn-nanjosti in izvrstno opremljene in oborožene. A kako jih plaćati? Samo na en način je bilo mogoče ob-varovati Rim — treba je bilo Rimu naložiti davek. Rienzi je naložil davek na vino in na sol in je razglasi? sledeči oklic: Rimljani! Povzdignjen na dostojanstvo senatorja sem vedno mislil samo na vašo svobodo in na vas blagor. Onemogočenje izdajstva v našem mestu in zmagovanje naših zastav v vojni priča, da gleda Bog z dopadajenjem na može, ki skušajo zavarovati svobodo in postave. Dajmo Italiji in celemu svetu izgled! Dokažimo. da je rimski meč v stanu braniti rimski forum. V vsakem mestnem delu je ustanovljena legija obrtnikov in rokodelcev. Ti pravijo, da ne morejo opuščati svojega pokliča, če se jih ne odškoduje. Vaš senator vas pozivlje, da mu dobrohotno pomagate. zagotoviti vam, kar Je potrebno za vašo obrambo. Dal vam je svobodo; zagotovil je med vami mir; vaši zatiralci so razpodcni po vsem svetu. Zdaj vas prosi, obranite zaklad, ki vam ga je pridobil. Čc hoćete ohraniti svojo svobodo, morate za to tuđi kaj žrtvovati. Katera žrtev za svobodo je prevelika? No-bena! Zanašajoč se na vašo podpo-ro, porabljam prvič svojo uradno pravico in naložim Rimu na korist, Rimljanom davek.« Sledila je potem navedba novc-ga davka. Ta oklic so nabili na vseh javnih trgih. Kraj enega teh oklicev se je kmalu zbrala velika množica ljudstva. Ljudem se je videlo, da SO besni; govorili so tiho, a živahno. »Torej nas je vendar obdačil. Samo baroni in papež imajo to pravico.« »Sramota, sramota,« je vpila suha ženska. »Nas obdavči, ki smo njegovi prijatelji! Kje naj dobimo svojim otrokom kruha?« »Naj bi bil papežev denar poba-sal,« se je oglasil pošten vinotržec. »O — Pandulfo di Guido bi bil vzdrževal vojaštvo na lasttie stro-ške. Ta je bil bogat! Res, nesram-no je, da hoče biti sin navadnega krčmarja naš senator.« »Ce to trpimo, nismo vredni, da smo Rimljani,« je zaklical mož, ki je bil pred Palestrino dezertiral. »Someščani.« je nevoljno zaklical velik mož, ki si je bil doslej dal tolmačiti vsebino oklica in čigar tcžki moždani so Sele zdaj pojmili, da se bo vino podražilo. »SomešČani, treba je nove revolucije. Lepo hva-ležnost žanjemo. Kaj smo pa pridobili s tem, da smo tega Človeka zopet spravili na krmilo? Kaj naj borno vedno tepani. Plaćaj — plača)— pla-čaj! Ali smo samo za to dobri?« »Nehaj, Cecco del Vecchio!« »Ne, ne, zdaj ne neham,« se je hudoval kovač. »Rokodelci imamo danes ponoči sestanek. Borno videli — borno vi-deli.« Mlad v plaŠč zavit mož. ki ga ljudje doslej nišo zapazili, je kovača potipal na ramo. »Kdor naskoči pojutršnjem v niraku Kapitol. ne bo dobil stražar-1 jev na njihovih mestih.t Mladi mož je izginil, predno se je mogel kovač ozreti. Ko je šel tisto noč Rienzi k po-čitku je rekel Angelu Villaniju: ^Izdal sem pogumen, a potreben ukaz. Kaj pravijo ljudje?« »Nekoliko godrnjajo, uvidevajo pa, da je novi davek potreben. Naj-bolj je kričal Cecco del Vecchio, da pa je nafelasnejši med tistimi, ki so zadovoljni z davkom.« »Mož je pač robat. Enkrat me je zapustil — a takrat sem bil izobčen. Takratni odpad je imel zanj in za Rimljane bridke posledice. Upam, da jih je ta skušnja naredila postenejše. No, če bo mogoče novi davek v miru izterjati, potem upam, da bo Rim v dveh letih zopet prvo mesto v Italiji. Armada bo dobra — republika zagotovljena — potem — da, potem —.« »Kaj bo potem, senator?« »Potem, moj Angelo, bo Cola di Rienzi lahko mirno umri. Izkušnje, ki jih napravi človek, če ima veliko oblast in živi v sijaju, vzbude potrebo, ki vpliva kakor glad in je podobno hrepenenju po spanju, to Je potreba po smrti.« »Gospod, dal bi svojo desno ro-ko,« je dejal Villani resno, »če bi vas slišal reci, da vam je življenje nad vse.« »Ti si dober dečko, Angelo,« ]e rekel Rienzi in je Šel v sobo svoje žene; njen usmev in njena skrbna Ijubezen sta provzročili, da je Rienzi za nekaj časa pozabil — da ]e velik mož. (Dalje pribođnjič.) dime birokrate in bomo že prišli do remedure tuđi v tei zadevi. Ali na dopisu »Gr. T.« nas zanima nekaj drugega: govori se tam o poizvedo-vanjih glede suše v rogašketn okraju, dalje o ševilkah danih podpor v or-moškem in ptujskem okraju ter o iz-javah posameznih občin o teh podporah tako, kakor da bi bilo iskati dopisnika na ptujskem okrajnem gla-varstvu! Ali podatki vsaj so se morali dati ustmeno kakemu zaupniku »Gr. Tgblt.« Dobro bi bilo, da bi naši poslanci to zadevo zasledovali. Mor-da Še vedno nišo minuli čaši naiožjih stikov med vodilnimi ptujskimi renegati in Rotovimi uradniki v Ptuju. Umri je v Gradcu v nedeljo ob 5. uri zjutraj dvorni svetnik pri nad-sodišču Franc Tomšič po daljši bo-lezni v starosti 70 let. Korošho. V snežnem zametu. V blizini Tr-biža je našel neki pastir že popolnoma strohnelo žensko truplo, v katerem so spoznali že od oktobra 1. 1. pogrešano ženo nočnega Čuvaja Ano Kovačevo iz Bovca. Dne 1. oktobra je bila šla na božjo pot na Višarje in se je v snežnem zametu izgubila. Požar v Levkamovi tovarnu Dne 28. m. m. kmalu po 5. popoldne je izbruhnil v strojnici papirnice Levkam požar, ki bi bil lahko imel Iiude posledice. Gasilci iz Špitala so prišli še o pravem času ter so ome-jili ogenj na strojnico. Ražen loko-mobile je požar uničil tuđi vse stroje v strojnici. Škode je kakih 120.0G0 K ter je požar nastal vsled neprevid-nosti kurjača Dulnika. Tovarna je krita z zavarovalnino. Roparski umor. Kakih 38 let stari oženjeni posestnik in trgovec z živino Vincenc Pachler, doma pri St. Jurju v Labodski dolini, oče 4 nedoraslih otrok, je od 25. iunija izginil. Dne 29. m. m. so ga našli v nekem grmovju ob cesarski cesti med postajama Rabensteinom in Leiflingom ubitega. Truplo je bilo pokrito z ve-jami. Pacher je kupil dne 24. m. m. v Guštajnu na trgu par volov, ki so jih našli drugi dan. kako so se pasli v blizini neke kajže. Ker je imel ubiti baje prej precej denarja pri sebi, ki pa ga nišo našli pri njem. je upravi-Čen sum, da ga je kdo ubil in oropal. Stavka v LimerČah. Delavci pri pivovarni Fischl v Limerčah so za-celi vceraj stavkati. Dne 20. junija so ođdali vodstvu svoje zahteve, ki so bile zelo skromne, vodstvo pa je te zahteve brutalno odklonilo. V celem stavka 70 delavcev. Primorsko. Iz južnoželezniške službe. Za inšpektorja je imenovan Avgust K r a n j c , višji revident in postaje-načelnik v Trstu, za višje revidente so imenovani revidenti Alfonz Raz-1 a g v Trstu, Viljem K 1 e d e , revident in postajenačelnik v Krminu, Herman Broš, revident v Trstu, Ivan F r o I e , revident in prometni kontrolor v Trstu. Za revidente Josip GaberjcvčiČ, adjunkt v Krminu, Franc N o v 1 j a n , adjunkt na Opčini. Za adjunkte so imenovani Franc Prele, asistent v Divači; Karei R u d e 11 a , asistent v Gorici; Ivan C o n t i n , asistent v Krminu; Franc B a c h e r , asistent v Trstu. Za asistente so imenovani Josip T o n č i č v Ronkih, Evgen K a -f o v v Rubiji. Zavod Sv. Nikola v Trstu. »Slo-venec« se zopet zaletava v omenjeno poselsko zavetisče. Poleg drugih že dostikrat pogretih stvari mu očita tuđi zadnjo veselico, ki je bila združena s plesom. Ne ozira se pa na to, da je ples priredilo igralsko osobje Slov. del. izobraževalnega društva in ne zavod, katerega dolži, da nape-Ijuje dekleta k zapravljanju težko prisluženega denarja. Društvena pri-reditev se je končala že o pol devetih, na kar so se dekleta razšla po svojih službah, plesalo pa je Ie igral-sko osobje. Dobro uvidimo, da se omenjeni dopisnik ne izpodtika toliko nad plesom, ker ta je tuđi v ljubljan-skem Unionu na dnevnem redu; omenjeni dopis služi Ie bolj za reklamo klerikalnemu »Marijinernu domu«. Vprašanje je 1c: kdo je dekle-tom več pobral, zavod sv. Marte ali sv. Nikolaja? Ni morebiti sedanji Marijin dom sezidan iz krvavih žu-Ijev in znojnih kapelj tržaških služ-kinj? Ni Čuda, da pobožna dekleta začuđeno gledajo galerijo ter se rre-senečeno vpraiujejo: ali nam nišo obetali lastnega doma in kapelo, pa so naredili gledališče z našim denarjem! Kar se pa tiče duhovnika, ga je odbor že opetovano prosil; ali cer-kvena oblast tržaška je pokazala, da ji ni mar blagor deklet, hotela si je prilastiti Ie popolno gospodarsko oblast nad zavetiščem ali pa ga uni-citi. Kljub njihovemu ruvanju pa oh-stoja zavod še danes, kar je, najbolj-ši dokaz, da je tuđi njegova potilagr: dobra. Sicer pa vemo, da tuđi pri sv. Marti ni vse gladko in popolno, saj 148 ster. SLOVENSKI NAROD.______________________ stran a-___ I stanu je jo ćelo njene lastne Članice po i drugih zavetiščih. Poleg tega da tuđi mestna policija lahko I2pričevalo, kako se vodi zavod sy. Nikolaja in kako se godi po drugih zavodih. ki ne nosijo firme »liberalnih dam«. Ka-kor so hoteli klerikalci uničiti Družbo sv. C. in M^ Sokola in dr.. tako so tuđi vsak trenotek pripravljenu da li podrli ta poselski zavod. Saj jim da že nedolžna enkratna veselica priliko, da očitajo zavodu pohujšanje in navajanje k zapravljanju. Ali kljub njihovemu podlemu ogovarja-nju uživa zavod vedno večje simpatije pri posameznikih in oblastih. $te-vilo služkinj pa, ki jim je zavod na-nenjen, se množi od leta do leta, saj vidijO, da dobe tam nesebično oskrbo In pomoč. Vse to daje lahko zavodu upanje, da bo trezna slovenska jav--ost 5 svojimi nadaljnimi podporami ^krbela za to, da se ne bodo izpolni-;c škodoželjne nade onih nasprotnt-sitv, ki komaj čakajo. kdaj bi vrgli radnji kamen na za vodove razvaline. • S—a. Smrtna nesreća povodom vstopa na premikajoci se vlak. Pred-«nocnjem ob 1 po noći je skočil v I Kanalu 271etrti trgovski potnik Ernst Buhacker iz Trsta na poštni vlak, ko «e je ta že premikal. Pri skoku je ^rešil stopnico in padel pod vlak. >r>revodnik. ki je to videl. je dal ta-Voi znamenje, da vlak ustavu in stro-;evodja je res usta\il vlak tako hitro, da zasluži res priznanje. Kljub ~mn pa ni bilo mogoče preprečiti -jsrece. Ponesrečenec je padel tik -red kolo, ki ga je povozilo. Cezenj recej velik som. ki je povzročil * i ko razburjenje med kopalci. Iz Opatije zanikajo poročila to vest kot neresnično. Fiektrična železnica Matnlje-Opatija-Lovrana. Občina Voloska je ^•vlenila. kakor smo že svoječasno ~oročali zgraditi ozkotirno elektric--^ zeleznico Matulje-Opatija-Lovra-. Ta sklep je odobri! istrski dežel-ni zbor z dostavkom, da želi da se uđeležita pri nakupu delnic tuđi ob-cini Veprinac in Lovrana. V tem smislu bodeta dobili omenjeni obcini prijoritete in osnovne delnice za v ominalni vrednosti 600.000 kron. Pri tem pa bo kljub temu imela ob-vina Voloska sorazmemo z številom osnovnih delnic v upravnem svetu većino. Nov trgovski parnik v Jadran-*kem morja. Tvrdka Radivo dediči ^ Tr^tu je kupila v Londonu nov to-forni parnik »Brunette*, ki je bil zjrrajen v ladjedelnici Swan Hunter v Newcastle. Parnik nosi 1450 ton in bo služi! za prevoz blaga v Jadran-^kem in Sredozemskem morju. Dva utopljenca. Med Lk>ydo- vim arsenalom in Stabilimento tec- ^:jo v Trstu se je kopal voznik Fr. i kabaldo. Ker tam morje zasrpajo, v> tla pokrita z globokim blatom. •vž ]e zabredel v to blato in se za- -el pogrezati. KUcal je na pomoč, roda ko so prišli Ijudje na mesto, je MI ponesrečenec že mrtev. Na obrež- !u pri skladišču za les pod Sked- "icm je našel stražnik kup obleke. Ker ni videl v blizini nikogar je od- e( v blizini pripet čoln in je odves- 1 na morje. Po kratkem iskanju je "j^el ne daleč od obrežja utopljenca elavca Josipa Hrvatica, ki je bil zaposlen pri plavžih v Škednju. Lov na soma. NcdaleČ od Pulja ^a zapazila dva ribiča v plitvini bli- >o obrežja precej velikega soma. Na- :'a sta ga z velikimi železnimi vi- mi. ga omotila. ga privlekia na z in ga tam pobila. Zobe in plavu- *t somove so poslali v Trst, kjer bo- 'o konstatirali, Če je bil res pravi som. Velika tatvina na parniku vojne Mornarice. Podčastnik, ki je imel I izbo na jahti »Lacroma«, v Pulju opazi I, da spuščajo raz krov par-i obrežnega branilca »Budapest« -like zaboje na čolne. Javil je to apitanu siužbenega pristaniškega crnika »Bellona . Castnik se je pe-''al takoj na parnik »Budapest* in ^asačil tatove in flagranti. Spravili I^o že v čolne 16 zabojev sladkorja, 16 zabojev kaw m 6 hfcbov emen- talskega sira. To blago ie prodal neki podčastnik v zvezi z neka) mor-narji neki tvrdki v Pulju. Blago je bilo vredno blizo 2000 kron. Pod- ! častnika in več mornarjev so zaprli. Dnevne vesti. -f- Sbod narodno - naprednih za-upnikov. Klerikalcev je strah. Pri zadnjih državnozborskih volitvah in pri splošnih občinskih volitvah se je pokazalo, da se pripravlja v deželi velik preobrat. Klerikalna strahovlada je vzbudila mogočen odpor, ki na-rašča vsled nezaslišanega počenja-nja klerikalne stranke z deželnim de-narjem v pravi vihar. Dani so vsi pogoji. da bo ljudstvo strmoglavilo brezvestne klerikalne tirane, treba je samo. da se združijo in osredoto-cijo vse sile, V ta namen je sklicala narodno - napredna stranka na dan 7. iulija shod zaupnikov. Klerikalce je tega shoda strah, hoie se že \ šega, kar store naprednjaku najbolj pa se boje vsakega pojava, ki je količ-kaj v zvezi s prihodnjimi deželno-zhorskimi voiUvami. Zato poskušajo s srncsenjem in z grozilnimi namiga-vanji odvrniti napredne zaupnike od udeležbe na shodu dne 7. julija. Med naprednjaki provzroča to samo veliko veselost, nič drugega kakor veselost. Kar so klerikalci s terorizmom sploh mogli doseći in opraviti, to so že dosegli in opravili. Kdor je danes pristaš narodno - napredne stranke, to je mož. to je značaj, ki se ne ukloni. Kar je bilo nezanesljivega, ie od-padlo, ostali so možje. ki se drže stranke iz prepricania in ki jih klerikalcev ni prav nič strah, ker jim nič ne morejo. Čc klerika!.- .1 . groz^, je to tako. kakor če umirajoč človek dviga ročico in jeci ja grožnje, na-mesto da bi se pripravi! na zadnjo pot. Naj klerikalci raje spravijo de-želne račune v red in narede svoj testament! -r Novi Ta\H. Zgodil se je čudež. Leon Taxil je sicer že pred več leti umri. a njegov duh se je zdaj povrnil na zemljo in se je naselil v -Sloven-čevem* uredništvu. To nam priča senzacionalna ^studija« o svobodni misli, ki jo ie začel priobčevati »Slo_ venec^. Kakor znano, je Leon Taxil preganjal framazone. Oolgo let ie do-kazoval. da so organizacija brezver-stva in anarhije, da preganiajo ver-sko rnisel in hočejo uničiti države in dinastije. In sveta katoliška cerkev je bila njegovih razkritij vesela in ga je obsipala z redovi in z denariem. s častmi Ln z blagoslovi. Svet sicer ni hotel tega verjeti. saj so bli tuđi nemški cesar. nemški prestolonasled-nik. angleški kralj in razni knezi in princi člani tramazonskih lož in ti gotovo nišo za brezverstvo in anarhijo in za uničenje držav in dinastij za-vzeti — a duhovniki so vendar pri-segali na Leona Taxila in na njegova razkritia. In tako so ce!o slovenski duhovniki tulili veselja, ko je Leon Taxil »dognal , da so framazoni v zvezi s hudičem. Bitru je bilo ime temu hudiču in tako imeniten je bil ta hudič, da je znal ćelo na klavir igrati. Poseben kongres je bil sklican v Trident na Tirolsken% da bi organizira! ves katoliški svet proti fra-mazonom. Vse je bilo pripravljeno za uničenje učencev hudiča Bitru — pa je nerodnost nekaterih nei ških teologov vse pokvarila. Ti n nški teologi so hoteli nekaj blazne. i — zahtevali so. naj Taxil dokaže -voje trditve.! Vsa katoliška cerkev i bila razburjena. Zahtevati dokaze o^ mo-ža, ki ga je papež tako odlikoval in ki mu papež vse verjame! Taxil se je razjezil — milijone je že imel — in tako je zbranirn Škotom in prelatom razodel. da jih ie toliko in toliko let vse skupaj imel za norca. To ie bil strasen polom v katoliški cerkvi, grozen polom, kakršnega svet ne pojmi. Od takrat je bilo vse fho o fra-mazonih in lepa knjiga »Bratje Tri-pičniki ?. ki so jo preložili duhovniki na slovenski jezik, so priobčili v Slovencu« in jo se izdali v posebni knjigi — je za nekaj časa izginila iz knjigotrštva. Zdaj pa so jo pri »Slovencu« zopet poiskali in jo predela-vajo novemu času primerno. Bratje Tripičniki nišo več framazoni. am-pak — svobodomiselci. sicer je pa ostalo vse nespremenieno. Kakor so bili framazoni in konkordatobombe-ži organizacija brezverstva in anarhije, prejranjalci verske misli in uni-čevalci držav in dinastij, tako so to zdaj po prisezanju »Slovenca^ in dr. Lampeta svobodomiselci. Tako vest-no se »Slovenčevi« modrijani drže Taxilovih »razkritij«, da se zapazili nišo, kako so sami sebe po zobeh udarili. »Slovence* pravi, da svobo-domisleci preganjajo v«»Jco versko misel, a že ime »svobodna misel« kaže, da priznavajo svobodomiselci vsakemu človeku tisto svobodo. ki jo zahtevajo sami zase, namreč svo-bodno verieti kar hoče. Pa kaj to — »Slovenca« take malenkosti nič ne ženirajo, saj se mu ne gre za resnico. Rad bi sumničil, obrekoval in denun-ciral, in če nima za to materijala, si pa kaj izmisli. Zdaj smo Ie radoved- ni. kdaj bo začd ie hudič Bitni na klavir igrati. + Zopet žrtve. Deželni odbor se >e zelo podvizal, da nam je popravil menda ona dva tisočaka, ki jih je prejemal hišnik deželnega muzeja že v oni dobi, ko se se ni preure-jal ta zavod popolnoma na novo in sicer na povsem znanstveni podlagi. Rade volje bilježimo, da bodo že skoro vse Mantuanijeve želve in podobne živalske prikazni strogo loče-ne od številnih poklanih kristjanov, tako da se novodobnim znanstvenikom vsaj v bodoče ne bo več pripe-tila neljuba pomota. Ker pa se dežel-ni odbor tako živahno zavzema za svoje želve, naj ga naprosimo še za eno: opetovano smo že konstatirali, da smo v nesoglasiu z drugim njegovim znanstvenikom, namreč s finančnim ministrom kranjskim. In tu se gre kar za š t i r i m i I i j o n e ! Prosimo za popravek na podlagi S 19., kajti mi trdimo še vedno, da je v polni pravni moči še danes oni zloglasni zakon o melioracijskem poso-jilu z leta 1911., in nadalje trdimo prav odločno, da je gosp. finančni referent deželnega odbora kranjskega štel v dobro deželnemu premoženju poldrugi milijon, ki ga dol-g u j e dežela ravno istemu prekliea-nemu milioracijskemu zakladu! Mo-goče, da so najmodernejši jezikoslovci v deželnem odboru prekrstili ta zaklad v »blagajno za pri-boljšek-, pa vsekakor bi želeli popravka po § 19. tisk. zak., da borno y prihodnje znali razločevati nicd klerikalnimi želvami in kranjskimi milijoni. -^ Iz finančnega ministrstva. Ministerijalni tajnik dr. Karei Der-novšek naznanil je svoj izstop iz državne službe. Preselil se je k anglo-avstrijski banki, kjer so mu podredili večji oddelek. To je letos že drugi slučaj, da slovenski uradnik za-pušča službo v finančnem ministr-stvu ter jo zamenja z ban eno. Mi gotovo privoščimo gospodoma njiju uspehe. a vendar ostane žalostno dejstvo, da se tem potom še bolj krči itak pičlo stevilo našega zastopstva v dunajskih uradih. -+- »Siidmarka« in njeni dohodki. V Solnogradu se je vršila dne 29. ju-nija glavna skupščina »Sudmarke« ter posnamemo iz tozadevnega poročila samo par številk. Članov ima «2.630. tedaj za 3760 več. kakor pred-lansko leto. Kranjsko je prispevalo lani 4178 K. nasproti 4028 K 25 v v predlanskem letu. Dunai 29657 K nasproti 23.307 K manj. kakor pred-lansko leto je prispevraia Koroška. ki je padla od 41.453 K na 40.9Q2 K. Primorska od ?>2.\o K na 2941 K in štajerska od S0.1S6 K na 79.3S9 K. Pri-spevki podružnic so ZBašali 278.239 kron 96 viri. ter so se zmanjšafi za 8055 K 35 vin. Skupno znižanje pri-spevkov znasa v celoti 21.S22 K 08 v. VsegD skupaj je preieln Su^l ure in ki bode gotovo vporabilo prvo priliko, da se odkriža smodnišnic, ki jih )\ hočejo postaviti prav pred nos. In dočim drugod v enakih sluča'ih nastopajo vse javne korporacije in upravni organi, se pri nas nihče ne zgane. a zabavljati in protestirat; bodo sele začeli. kadar bodo smod-nišnice že stale. Se je čas. Na noge, županstva vipavske doline tostran ?n onostran Hublta. kranjska in primorska, strnite se in združite se v glasen protest. Kje si vipavski državni, kje deželni poslanec. da po-vzdigneta svoj glas in obvarnjeta Vipavskega kmeti zla. ki se mu ga hoče naprtiti za nedogledne čaše?! Na delo S. L. S„ ki si zavojevala VI-pavsko dolino, pokaži svojo veljavo in vpliv. da preprečiš namestitev smodnišnic in skladišč v eni najob-Jjudenejših slovenskih pokrajin in v obližju človeških bivališč! Po toči zvoniti je prepozno, in po vaših de-lih vas borno sodili! Firma Bohinjec & Ko. v Trsti ni v konkurzu, kakor so poročali raz-Iični listi, nego je samo insolventna. Kinematograf »Ideal«. Spevoko-inik in igralec, g. I. M o d i c nastopi sele danes med premori pri večernih predstavah, in ne kakor se je pomo-toma poročalo že v<3eraj. Ker je g. Modic žel povsod obilo pohvale in se vsi časopisi jako povoljno izreka-jo o njegovem predvajanju, obetajo te predstave obilo zabave in je upati, da si. obiskovalci kinematografa v obilem Številu posetijo te predstave, že z ozirom na to, ker je g. M o d i c domaćin in ker je cei spored jako bo^rat in izbran. Spored za torek 2., sredo 3. in četrtek 4 Julija 1912: I. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, šport, moda itd.) 2. Pustolovec. (Amerikanska drama.) 3. Luka in njegova ljubica. (Veiekomično.) 4. Fantastična mavrica. (Krasna kolorirana slika z vilanuJ fi, Zgnr^"a špekulacija. (Zanimiva učinkovita drama v enem dejanju.) Samo zvečer. 6. Oli, moja podveza. (Krasna veseloigra v bar-vah.) Tuhkl promet v Ljubljani. Mi-noii mesec je prišlo v Ljubljuno 6576 tujcev — 259 več kakor prejšnji mesec in 690 več nego meseca junija lani. Nastanilo se je v hotelu »Union« 1536, »Slon« 1217, »Lloyd« 512, »Ce-sar avstriiski« 299, »Malič« 29H, »lli-rija* 267, »Južni kolodvor« 239, ^Strukelj« 214, »Tratnik* 14d, »Tivo-li« 86 in v ostalih gostilnah in preno-čiščih 1662 tujcev. — Bilo pa je s Kranjskega 1094, z Dunaja 1086, iz slovenskih dežel 1226, iz dežel češke krone 354, iz ostalih avstrijskih dežel 1498, iz Ogrskega 192, iz Hrvaške in Slavonije 431. iz Bosne in Hercegovine 61, iz Nemčije 217, iz Italije 154, iz Rusije 53. iz Anglije 9. iz Francije 12. iz balkanskih dežel 67, iz Rumu-nije 5, iz drugih evropskih dežel 35, iz Severne Amerike 67, iz ostale Amerike 6 in iz Azije, Afrike in Av-stralije 9 tujcev. Prva nesreća bi se bila kmalu pripetila v soboto v poglobljenem Grubarjevem prekopu. Pri zatvorni-ci je namreč pet predrznih dečkov šio v tvrdkin čoln. Vozili so se po skorai tri metre globoki vodi. Ko pri-veslajo do kraja, je hotel eden skočiti iz čolna, pri čemur mu je spodrs-nilo in je padel v vodo. Ker ne zna plavati in je bil v vodi žc do vrata, bi bil gotovo utonil, da mu nišo to-variši pomolili veslo ter ga tako resili iz mučnega položaja. V sgNmiii okradea. Včeraj popoldne se je delavec Ivan Podjed na obrežju v ^olskem drevoredu v sen- .^J budi, opazi, da mu je med tem časom iz že-pa izginila srebrna žepna ura z nikl-nasto verižico. Policiji je osumljenec znan. Priiet konjski tat. Kakor smo že poročali. je bil v nedeljo dopoldne ukraden posestniku Franu Maroltu v Obrijali iz ođklenjenega hleva SW K vreden konj. Storilca je sedaj orož-ništvo prijelo v osebi nekega lčlet-nera dninarja, baš ko je konja gnal, na Skofeljci, ter ga oddalo deželnemu sodišču, konja je dobil posestnik pa nazaj. Aretovana ie bila 39letna slabo-glasna Amaliia Dolenjčeva tz Lesko-vice, občina Oslića, okraj Kranj, ki ima za mesto prepovedan povratek. pa še kljub temu vedno prihaja v Ljubljane. V dežeino bolnico so včeraj pri-peljali 681etno gospo Marijo Kondovo iz Semiča, katero je zadel pri raz-strelbi skalovja kamen ter jo težko smrtno nc\ amo poškodoval. Pobesnil je pred kratkem 3*>let-ni prisiljenec En^elbert Gramer, rodom iz Freistadta. katerega se nišo dobili. Izgubljeno in najdeno- >ldga Jer-nei Koželj je izgubil denarnico, v ka-teri je imel 189 K denarja. — Nad-stražnik Mihael Sitar je nasel zlato brožo. — Znsebnica Uršula Mojšker-čeva ie našla zlato ovratnično iglo. Slavica Milavčeva ie našla srebrno verižico. — Nežika Bezkova je izgubila zlat uhan. — Solska učenka Ma-ksa Benediktova je našla zlato za-pestnico, užitriinski paznik Aleš Kuk-man pa sivo pelerino. — O^spod Ci-ril Lindtner je izgubil iistnico, v Ka-teri je ime! 50 K denarja in neka r>o-trdila. — Boženka Cermakova je izgubila srebrno žepno uro s črkama > B. C.^. Slovenska Filharmonija kon^er-tira jutri na vrtu hotela »Llovd« (posestnik Karl Tauses), Sv. Petra cesta št. 9. Dirigira g. kapelnik Teply. Za-četek ob 8. zvečer. Vstopnina 4f v. Narodna obramba. Za Cornjo Siško, St. Vid in okolico se je ustanovila dne 29. m. m. Ciril-Metodove podr. Ustanovni obćni zbor je bil dop. v gostilni Kav-čič-Svedrač v Kosezah. Obe šišenski podr. sta poslali zastopnice in zastop-nike kumovat novi posestrimi. Potov. učitelj Ante Beg je zastopal glavno družbo ter na kratko oćrtal namen družbe. Odbor je bil izvoljen sledeči: Predsednik g. Fr. Šušteršič, gostil. itd. (Zapuže); podpredsednica gospa Županja Albina Z a k ot n i kova ; tajnik g. Ant- Suwa, tajnica gdč. Manica Komanova; blagajničarka za Siško ga. Ivanka P a v s i Č e v a, za Št. Vid pa ga. Marica Rozmanova. Odborniki inodbornice: Mih.Kavčič-Svedrač, Jos. Šušteršič, Andr. Lom bar in Jos. Sever. Namestniki: Vinko Rozman, Iv. Jerasin gdč. Rotija Kregarjeva (Dravlje). Preglednika računov: Edv. Ćernic in Vojteh Suwa. Delegat: g. predsednik. — Na predlog g. učit. Petriča se je složilo kot krstno darilo novi podr, 15 K 80 v, kar najlepše dokazuje, da so prisostvovale zborovanju zavedne rodoljubke in požrtvovalni rodoljubi, zato pa stavimo tuđi v novi odbor najlepše nade. Pri tej priliki se je od-prl tuđi nabiralnik gosti Ine Sveđrača ter dal 6 K 78 v. Sedaj pa se naj začne plemenito tekmovanje med Spod- n)o in Gotnjo Sisko na eni, in s St. Vidom na drugi strani. C. M. podružnica za Savo, Ja-vornik Ud. ima odbor, ki se v polni meri zaveda prevzete dolžnosti. V nedeljo 30. t. m. je priredila ta podružnica že drugi izlet, in sicer to pot v Mojstrano. Ako bi vse podružnice na Gorenjskem delovale tako vztrajno ter pomagale buditi manj agilne sosede, ne moglo bi se več očitati Gorenjski mlačnost za narodno obrambo. Udeležba iz Save, Ja-vornika in Jesenic je bila naravnost impozantna, žal da ne moremo tako pohvaliti domačinov v Mojstrani in Dovjem. Prišla je le znana vedno požrtvovalna inteligenca, dočim so pravi domaćini z maiimi izjemami ali sploh izostali ali pa le od daleč gledali, med zadnjimi je bil ćelo sam kučegazda, kjer se je vršila veselica. Iz vendar je bila vstopnina malen-kostna, spored pa zanimiv. Pevsko društvo »Sava- je prišlo polnoštevil-no ter krasno popevalo, ravnotako je neumorno udarjal tamburaški od-sek jeseniškega Sokola. Oboji so bili v ličnem društvenem kroju. Ti na-vdušeni, idealni mladeniči, večinoma slabo plaćani tovarniški delavci so s svojo brezmejno požrtvovalnostjo za narodno stvar pač osramotili pre-možne domaćine. Iskrena jim hvala! Med odmori se je razvila šaljiva po->»ta, prodajale so se cvetke, družbene razglednice i. dr. ter se zdražbal tol-sti janec. Seveda je mladina tuđi plesala. Potovalni učitelj Ante Beg je ime! vzpodbujevalni govor, ki se mu je videlo, da s težavo zadržuje zasluženo kritiko nad malomamostjo in nasprotovanjem, toda rahle migljaje je za njim brezobzirno raztolmačil član tamburašev g. Ravnik. Pasi uspeh ni bil tak, kakršnega so smeli prlčakovati marljivi prireditelji, vendar nekaj zrn je le zasejanih v tla. Zato hvala prirediteljem, sotrudni-kom in vsem obiskovalcem, posebno na vzornemu odboru. Naj ne obupa, temuč vztrajno nadaljuje započeto reševalno in prebuievalno delo. — D a 1 i n i gost. SHOD zaupaikov namlao-napredne stranke v nedeljo, 7. julija ob 10. dop. ▼ veliki dvorani „Mestaega doma1' Ka dnevnem redu so referati o sploŠ-nem pelitičnern položaju, dezeini klerikalni politiki in njeoih posledicah, o organizaciji stranke po đeželi in o :: narodnem skladu. :: Vstop je dovoljen lc vabljenim članom, zato je prinesti vabilo s sebo'i! Ako bi kdo izmed zaupnikov ne dobil vabila, naj piše ponj izvrševalnemu odboru narodno - napredne stranke v Liubljani ali pa se udeleži shoda :: v spremstvu vabljenega zaupnika:: Društvena naznanila. »Ljubljanski Zvon« v Šiški. Slovensko pevsko društvo ^Ljubljanski Zvon v Ljubljani je priredilo na praznik v Šiški na vrtu g. Petra Ste-pica vrtno veselico. Kljub raznim zapreka m so obiskali prijatelji društva iz Ljubljane in okolice to prireditev jako številno in je uspeh vsekakor zadovoljiv. Veselica se je pričela ob 4. popoldne in že ob 5. je bil vrt gosp. Stepica, ki je bil okusno okrašen, na-bito poln. Spored veselice je bil jako obsežen. Predvsem so bile najboljše pevske točke moškega in mešanega društvenega zbora. Pevci so izvajali vse točke jako dobro in opažali smo, da so se pevci potrudili, da nudijo občinstvu kar morejo najbojše. Posebno je ugajal občinstvu v moškem /boru Adamičev »Vasovalec«, v me-šanem zboru pa so u^ajale in so bile tuđi dobre vse točke m sicer: Parma »Čolničku«, St. Mokranjac, »Srbske narodne pesmi«, O Dev »Po Savci«, Adamič »Fantu« in v »V snegu«, St. Premrl »Zdravica« in A. Foerster »Naše gore«. — Na sporedu veselice je bil tuđi srečolov. ples, prosta zabava, kar je med zvoki godbe dvig-nilo ćelo zbrano družbo v velik krog veselja, ki je prekipevalo vse navzo-če. Veselica je v vsakem oziru izborno vspela je trajala pozno v noč in želimo, da bi društvo še večkrat razveselilo svoje prijatelje s podob-nimi priredbami. Tuđi s postrežbo so bili gostje povsem zadovoljni, sicer pa je g. Stepic, ki se je veliko trudil za prospeh veselice, obče znan kot jako lojalen, veseličen in po-strežljiv mož, ki se ne straši truda ni dela, da vsestransko ustreže svojim gostom. Dom Iftijsko-imartinskeg« Sokola ¥ LJIlji je dograjen. Pretečeni teden so bila dela dogotovljena in četa stavba obUstveno kolovdirana. Na pročelja poslopja krasi stavbo krasen „sokor, ki ga je izvršila tvrdka Tribuč v Ljubljani. Kakor je že znano se vrši slavnostna otvoritev dne 21. julija o priliki III. zleta Sokolske župe Ljubljana I. Apelujemo na vso napredno javnost že danes, da se tega našega slavja polnoštevilno udeleže. — Dramatični odsek je priredil v soboto 29. junija giedališko predstavo, znano burko „Nebesa na zemlji", ka-tera je uspela zelo pohvalno v vsakem oziru. Igralci so izvrstno resili svoje vloge. Dvorana je bila polna vkljub temu, da vsled vročine ni sedaj primeren čas za take prireditve. Želimo pa, da nas dramatični odsek na jesen zopet iznenadi, ker pokazalo se je pri tej prvi prireditvi, da ta nova stavba ustreza vvsakem oziru svojemu namenu. Na zdar. Velika vrtna veselica v prid Sokolskemu domu< v Postojni se vrši dne 14. julija 1912. Priprave za to veselico so že v najlepšem Uru. Odbor društva »Sokolski dom« je iz-posloval pri jamski upravu da bode na dan veselice odprta svetovnozna-na Postojnska jama za znižano vstopnino po 1 K. Vabimo tedaj oko-ličane, pred vse pa Ljubljančane in Tržačane, in vsakogar, ki hoče po-ral>iti ugodno priliko za obisk jame, da se zanesljivo dne 14. julija udeleži veselice. Saj je čisti dohodek veselice namenjen za zgradbo prepotreb-nega zavetišča Postojnskemu Sokolu, ki ga je klerikalna strahovlada vrgla na cesto. Razne stvari. * Končana stavka odvetnikov. u Milana poročajo: V ponedeljek se je končala stavka milanskih odvetnikov, ki ie trajala dva tedna. * Orkan v Kanadi. V pokrajin-skem glavnem mestu Regini je divjal silen orkan, ki je povzročil ogromno škodo. Ves severni del mesta je uni-čen. Ponesrečilp je več nego sto oseb. Škodo cenijo na več milijonov dolarje^'. Ranjenih je več sto oseb. * Žrtve zrakoplovstva- Iz Bero-lina poročajo: Pri poletu berolinske-ga društva za zrakoplovstvo je ve-ter zagnal neki zrakoplov proti Pom-mernu. Zrakoplov, v katerem so bili znani berolinski zdravnik dr. Halpen, tajni legacijski svetnik dr. Geppert in vladni stavbni mojster Schaffer. je zašel v velik vihar in zrakoplovci so se hoteli spustiti z visine 2000 me-trov. Zrakoplov je hitro letel proti tlom. Vsi, ki so bili v zrakoplovu, so bili težko poskodovani. * Drama na kmetih. Iz Stuttgar-ta poročajo: Blizu Merklingena se je odigrala grozna drama. Travnik kmetovalca Kurza so zarubili in mrvo bi * moral spraviti gostilničar Kleinfelder. Kurz je grozil, da bo vsa-kega ustreliU ki bi skušal spraviti se-no. Ko je bil Kleinfelder prišel s svojima obema sinovoma, hčerama in hlapci, da spravijo seno, je Kurz večkrat ustrelil iz zasede ter na mestu usmrtil Kleinferderja. Ko je prišel 321etni sin Kleinferderja svojemu očetu na pomoč, ga je Kurz ustrelil, njegovega brata pa težko ranil. Kurz je še streljal ter usmrtil enega Konja in enega psa, nato pa je pobeg-nil domov ter se usmrtil. * Zopet eden. Tirolski klerikalci imajo smolo. Izdajajo se za največje apostole nravnosti, pa vsak mesec prinese nov dokaz, da nosijo največ-ji nečistniki na Tirolskem — tonzu-ro. Tako so zdaj za šest mesecev za-Šili velečastitega kurata Rossija. Pa-sel je duše v Savignanu na južnem Tirolskem. Menda si je mislil: jaz sem plačan, da odpuščam grehe — skrbeti moram tuđi. da se vedno verjetno vztrajnostjo skrbel. da se je zgodilo kar največ grehov. C. kr. pravičnost ga pri tem delu dve leti ni motila. Zbiral je male deklice v katoliškem »Ljudskemu domu« in jih vežbal v različnih svinjarijah. Tuđi se je pečal s prodajanjem šnopsa in ga ćelo sam toči!, če so ga prišle kupit male deklice. Staršem neke deklice je dajal ćelo po pet litrov vina na teden zastonj, samo da je dekletce bodilo po pijaco. To dekletce je Časti-vredni mašnik najprej opijanil in po-tem zlorabil. Mož je lahko vesel, da ga nišo postavili pred porotnike in mu prisodili samo šest mesecev. Zasluga, da je bil ta prasec kaznovan, gre socijalnim demokratom, ki so pa morali hudo razsajati, da je sodnija v pobožni Tirolski priiela blagoslov-ljenca za vrat. Telefonska in brzojavna poročila. DRŽAVNI ZBOR. Dtinaj, 2. julija. Zbornica je raz-pravljala danes o proračunskem provizoriju ter so označile danes dopoldne stranke svoje stališče. Nemški National-Verband je sklenil glasovati proti Tomscliikovemu minoritet-nemu votu, ki zahteva 17 milijonov kron za železničarje ter proti § 5, odsekovega sklepa, kateremu se protivi tuđi vlada. Nemški National-Ver- band Je sklenil glasovati tuđi proti Schrarfiovemu predlogu k § 2., ki za-hteva dalekosežna pooblastila za vlado. Enako so skleniii tuđi Poljaki. Kršćansko socijalna stranka je proti § 5. in proti Tomschikovemu predlogu. Zaradi tega je 7 članov krše. soc stranke med temi Pantz in Ke-metter izstopilo iz zveze. Na to ie bil proračunski provizorij v smislu vladnih zahtev sprejet. Dunaj, 2. julija. Začetkom današnje seje je govoril predsednik dr. Sylvester posmrtnico ministru Brafu. Krek koadjutor. Dunaj, 2. julija. »Neue Freie Presse« . prinaša poročilo, da je dr. Krek imenovan za koadjutorja s pravico nasledstva in da priđe dr. Koro-šec v Ljubljano kot župnik. To poročilo »Neue Freie Presse« se nanaša na naše svoječasno poročilo in ie demonstracija za dr. Šusteršiča. Blamiran kranjski deželni odbor. Dunaj, 2. junija. Pred upravnim sodiščem se je vršila danes razprava o pritožbi kranjskega deželnega odbora proti odloku deželne vlade glede trgovanja z mlekorru Trgovec z mlekom, Fran Žagar iz Markovca, je hotel voziti z avtomobilom mleko na postajo v Rakeku. Vse občine so se pritožile na deželni odbor, ki ie njih pritožbam pritrdil. Deželna vlada pa se ie postavila na stališče, da spada taka odločba v njeno področie, vsled tega se je pritožil deželni odbor na upravno sodišče. Pritožbo, ki jo je podal deželni odbor, je pod-pisal sam dr. Šusteršič- Upravno sodišče je pritožbo zavrnflo ter navedk) kot vzrok, da je očividno v takih sporih kompetentno državno in ne upravno sodišče. Rudarska akademija za Galicljo. DunajL 2. julija. Včeraj se je vr-šiia v ministrstvu za javna dela en-keta o vprašanju ustanovitve samo-stojne rudarske akademije za palici-jo. Sekcijski šef Hoimann je izjavil, da je ministrstvo za javna dela prin-cipijalno za tako akademijo. Z ozirom na izdatke pa je mogoče take akademije ustanavljati le sukcesivno. Sedaj pripravljajo pripravljahu kurs, nato priđe sele na vrsto fakulteta, ki bo s časom dobila razne institute ter tako postala akademija. Gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu juniju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 1.736.045 K 63 v: dvignilo pa 1.899.652 K 34 v. — Stanje koncem junija 14,913.980 kron 44 vinarjev. — Srećke. Dunajske komunalne srećke iz leta 1874.: 300.000 K dotn serija 1667, št. 7s; drugi dobitek 20.000 K serija 1587. št. 31. in deset tisoč kron serija 2567. št. 36. — Kreditne srećke iz leta 1856.: 300.000 K dobi serija 3007, št. 16, drugi dobitek 60.000 K serija 762, št. 2, 30.000 kron serija 40.666, št. 89, po 10.000 kron serija 3040, št. 27, in serija 3976, šte-vilka 11, po 4000 K dobe seriji 2600, št. 5, in serija 3976, št. 58, po 3000 K serija 14.555, št. 49, ser. 1455, št. 95, in serija 3591, št. 45, po 2000 K serija 2600, št. 89, serija 3281, št. 16, in serija 3766, št. 45. — Avstrljski rdeci križ. Glavni dobitek 30.000K dobi serija 1240, št. 36, 2000 K serija 9915, št. 29, po 1000 K serija 907, št. 30, in serija 1764, Št- 1S. — Specijalna razstava za iznajd-be vseh strok. Poroča se, da se iz Bruslja od dvomljive strani dela propagando za neko specijalno razstavo za iznajdbe vseh strok, ki se bo baje vršila prihodnje leto združena z neko mednarodno belgijsko razstavo. Pred udeležitvijo na tej specijalni razstavi svarimo nujno. Of Bratje Sokolil •^gj/ Kruta usoda je zopet po- ipH^ segla med naše vrste ter jff^^K\ nam vzela požrtvovalnega [rCv p! člana brata Fra na Čudna. j^% ^Kf Dolžnost vseh članov je, da Vjf^ ga spremimo k zadnjemu počitku v največjem številu. Pogreb je jutri ob 6. uri popoldne iz Sodnijske ulice. ZbiraliŠče za brate ob ^j^S uri v »Narodnem domu«, K obilni udelezbi vabi Odbor. Današnji list obscga i strani. Isdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna in tisk »Narodne iiskant««. Zitns o»n« w Budimpoiti« Dne 2. julija 1911 T • r m I u. Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11^3 PSenica za april 1913 . , za 50 kg 11^9 R2 za oktober 1912 - . > z* 50 kg 9 31 Ovts m oktober 1^12 , . za, 50 kg 041 K^tum za julij 1912 . . , u 50 hg 8 82 Kormsaavgust 19R ... za 30 kg S» Koruz« za naj 1»13 . . . za 50 kg +& 148- itev.____________________________________________ SLOVENSKI NAROD._________________________________ ' Stran 5. Umrli so v Ljubljani: Dne 29. juni ja: Ivan Potisek, vši sobni slikar, 47 let, Emonska esta 10. Dne 30. junija: Marija Cermeli, ivša prodajalka sadja, 52 let, Ra- Ijecke^a cesta 11. — Ama li ja Korbar, z\ tovarniške delavke, 6 mesecev, „rnonska cesta 10. V deželni bolnici: Dne 30. juni ja: Josip Letnar, dni-•ir. 61 let. — FrančiŠka Sonc, tobač-tovarne delavka. 21 let. — Franc - egnar, postrešček, 39 let. Meieoro!o$ične noročllo. ;^» »1 mmjtm im~2 SrtAaji mtmt tlak 3«-7« •■ . Ctg SUije i^ i tp*i»- lY?a S-S Vetrovi Nebo II m* T mm £3_______________ ! 2. pop.i 732*9 i 26-0 , sr. jzh. dci jasno „ 9. zr. ; 732^2 j 21-2 »1. jzah. 2. 7. xj. 731^ 21-! I . jasno Srednja včerajSnja temperatura 214 , i norm. 19-1* Padavma v 24 «r*h ^ <■*%* ^— požarnim škodam po najnižjih cenah. 1*1 11UIUI Mli pilIUIlMilll I cijali pod tako ugodnim! pogoji, ko ••• ■ •% fiajtait gatlPtfalaa baaka W PPtgif •■• - ••• Škode cenjuje takoj in najkulantneje. h Cfl TlJefieC Se Sprejnte ttktj pri I »obM»* druga uvvmWca. BoaOTOtf los* K il,TH10f 11 — laploftOM Tififcii^r- te kapitali!« K mt3t0.§03-€l. U2iva nait>oli$i sloves. koder posluje. tL UK, CfCfliCri BIH Hl Ml 2. I z^ * ■fo*o~««w«w«j. M N ^***1 •*■ »I— m-mtata iaie drtete i maHii sloiaiisko-iiarodno upravo. DovoIjuJC i2 čistega~dobiCka i2datll0 *^*^ _i ^ * I dofhretje io smrt z manjiaiottmi se ' ••■ —!■■■*■ <•*•■ ——i———— podporo v narodne in občnokoristne SŽC&.1""* ~*""bSk 1"' _______—■ toBia aftnw i liata &SKfli i torti đd ttn. 12. -*•______-~ ■ ■tffeA0fcflll0R P° vsch kombinacijah na poljubno Stevilo let. Istotako pla I IIIIm Hm^l ^ante starih dolgov in *|*4lBfMft« v novo posojilo rod mnogo I ^^■1% II 111^1 ■»•o cesarski naredbi z dne 20. aprila 1854 strogo j kazno val. I Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 26. juniia 1912 I Znpan: šr. Htm Taviar Ir. | L Ljubljansko uradniško gospodarsko društvo Kongresni trg 5L 12. v likvidaei]L Kongresni trg St. 12. lto 50*. nizane cene. Do 50*. znižaie erae. Vsled zatvoritve novomeške podružnice se je' .*. ljubljanska zaloga znatno pomnožila. .*. ^ Idila iiHira manufnkiiniega, galanteriidnia ii šnetenjdieiia blaga. —= CtM ter«* prUnvre nixkt* Ceae hrm% primare alske. 2301 Likvidacijski odbor. I zavarovalna zadruga v Zagrebu I I je cđini domači zavarovalni zavod. ^ Ustanovljena leta 1884. 1 ^^^ Crnmttmlmt Zagreb, v lastni hiši, ogel Marovske in Prerado- ^^1 II viceve ulice. Podrainice ia giavma lastopttra: Osek, I._ I I ™ I :: n Rcka, Sarajevo, Trst, Ljubljana in Novisad. :: :: I **■ I H |q| H ■ [q| I ^-^H Ta zadruga sprejetnlje po ugodnih pogojih sledeča zavarOTanja ^^J ^^^^ I. Proti požarni« ikodam. ■ 1. Zavarovanja zgradeb (hi5, gospodarskih poslopij. tvornic, inđustr. pod *ij. ■ 2. Zavarovanja premičnin (pohiitva, prodajalniSkega blaga, gospodarskih stTOjCV; I živin« \. t d. I 3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd. > I II. Stehlenih ploftč pt-o« r»zbit|». ■ III. Ha človc&ko žlvljenj*. I 1. lNia i«TiroTaBia: ■ a) zavarovanja giavnice za slučaj doživetja in smrti; ■ b> zavarovanja dote; ■ c) zavarovanja žitljenskih rent; ■ 2. Mmtfska Uiuomli na majrine glavnice brez zdravniškega pregledan ja ■ I !¥• Pr«tl telesnliM nti|9iam. ♦ ■ ■ 1. Zavarovanja prou ntzgodam poetmea; ■ ■ 2. Zavarovanja na potovanju vsake vrste; ■ I 3. Kolektrvna m korporativna zavarovanja ■ ■ V. Proti ftkorfi po toil. I I VI. Proti »lomsU tatviai. I I Zadružno premožerje vseh oddelkov znaša......... K 2,713.647*13 ■ ■ Od tega temeljna glavnica..........»..... K ^ 000*— ■ ■ Letni donos premije .........# ........ K 1,363 040-8^ ■ | izplaCane Škode............."...... K 4,970.238 4g | Pr#4a •• v lepem trgu ob Mcz-nici na Spod Štajerskem 2333 posestvo sestojeće iz hiše s 6 sobami, 2 velikima kletema, hlevom, mesnico, ledenico, ▼rtom in sadonosnikom Cena ugodna. Naslov pove upravni^tvo »SI Naroda«. E9VpftoT!nLusiufLTi7^MHQ HMcLUIIIOIlT * E. F0UETt iEN€VfB|^H ■Stenja ; A DRU A', LjuWžmmlM lJMBBI SaJtntoiirfira ^MLIHBL^S Uživajte življenje! A človek ne živi le od jedi in pijace, temveč potrebuje tuđi duševne hrane; naročite si torei »Slovenski Ilustrovani Tedmk«, ki je jako UĐimiv, zabave! in poučen časopis s slikami, a stane lc 2— K za čert leta. Jtonounnlo na Dolenjski cesti štev. 48, zraven Jebačina si Udajo ta^oj v najera ali pa za avgustoi Termin - vrrr Dt« DA !!•▼• OTeJMU Sta- Q0Tftn|i po Jve sobi s kuhm;o, pritik-i nami m vrtom v vili za letno najem-nioo po K 400"— oziroma K 350 — NadaMe v zraven sr nahaiajočem poslop- ju dre stanoTanfl po dve sobi, ku- hinio jh pntiklinanv. /t ietno naifmm no po K 240— in Are StaaOTftllU po jedno sobo, kuhinjo m pritikhnarni po K 120— oziroma K 140— ietne najemnine — VsleH krasne tege, lepeza razgleda in sveiega zraka je priporo-Čati upokojenim niijim uradnikom in sovrstnikom. — Nadaljna pojasnila je dobiti istotam pri hišniku ali pa v pi-sarni PopoviĆ, Bleiweisova cesta Št 32 lilii] Ihrojai prve vrste ^R se priporoča. ▼ B ■ Zaloga 2092 ■ | angleškega blaga. | w^*IEmil Dobrič, Ljubljana, / fflft \ Pr«i«rB«va nliea itev. S, peleg e. kr. glavne poste (f y^&Š trS0V'na z galanterijo, igračami itd. \^^^HV Povodom prireianfa ▼eseličnih srečolovov priporo6a ,.,,:::,.... neli izbiro dobitkov po iclo nul cenab! Tople in lužne kopeli »M( Mu na Hrvaškem. :: Postaja Zabok in postajališče :: Zagorjanske žel. kopališče St u bića Seilia od 1. maia do 30 okt Topli TTtlci 53* C toplote in lo*»e kopctl ao pripra-me posebno sa zdravljenje protiaa, revmattzma, ischiaa, dalje ienskih bolezni, kroničnih katsrjev, ekandator, iivćnih bolesni, kožnih bolesni, prebolesti. Najbolji« pormbm ▼reLskesa nahovjt, enakega onemn ▼ Francovih ▼arih Kopaltški zdravnik. Zdravili&ka godka. Prekrasen gocdni park, najlepSa okolica. Najcenejša breakonku- :: rcnćna, prav dobra prehrana in stanovanje ;: Radioaktiviteta. Soba od K . :-aprej — Pojasoiia in prospekte daje uprava kopalUča Stob*ca na Hrvaikem. Po&ta Zabok Brzojavna postaja Stubtca — Postaja za interurbani teleion Avtomobilna sveca pri viakih ob 8- mi 53 m. đopoldne na postaji Zabok; 12 ari 21 m. in 6. ari 6. minat popodne na postaji Stubičke Toplice. t"?3 Po najvišem naroćiiu tijggovega ^ ces. io kr. apostolskgga Veličanstva. 3zredna c. kr. državna loterija za dobrodolae namene c. kr. domobranstva In oroiniitva. Ta denarna loienija, | riiia v listriii zak. m\\m. ima 21.146 debittov v gotoviai v skopoem zonki 625.000 K. Glavni dobitek 200.000 K. Javno žrebanje bo 4. julija 1912. — Srećka stane 4 krone. Srečke se dobivajo v oddelku za. državne loterije na Dunaju, III, Vor-dere Zollamtsstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v meojalnicah itd. — Igralni nacrti za kupovalce srečk zastonj. — Srečke se dopošljejo poštnine prosto. Od c. kr. loterij. dohod. ravnatelistva (odd. za dri. loterife). E_i^_^^B^_ii_^^^^^^^M^^^^B^H^HMiMH^BHMHMi^^a^Maaaaa^aia^a^BHa^Bia^BSiSHB^BiB^BMBHB^B^BiBiSMBasis^B^BHM Zaradi opustitve raznih vrst penla in švicarskih vezenin posameznih prtov in spodnjih kril, se prodaja po relo nizkih cenali. Opreme za neveste Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, oprave za / / ,• .* .* .* kavo, nogavice in žepni robei. .• .* / / .' .• Perilo ..TETRA za gospode in gospe, kdor £rpi na protinu, revmatizmu, ." .* / .* / .* ischiasu, naj nosi le to perilo. ." .• .* / / .• Opreme zn nouorolenžRe. T^ntrni ^5»rr»lllllllJlinil'Se'en" riiiiuii Odi c boriovfl mita 5, i j KOPALNOPERILO JKlođnoL in športna. trgovina. P. MAGD1Č, LJUBLJANA, 'JZTSi