F-"
Tečaj IV.
V GORICI, v petek 13 avgusta 1875.
List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 golti.. za pol leta 1 gold. 50 sold., za četrt leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva LGOIUCA« je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi sejtro-dajajo po 6 sold. v tiskarni.
GLAS
i	O’ Gonnell.
ii.
Po 231etnem javnem delovanji postal je O’ Connell gospodar samega sebe in v pravem pomenu kralj svojega naroda. — O’ Connell, mož veličastne postave, plemenitega duha, nedosegljive zgovornosti, je imel tudi svoje pomanjkljivosti in pregreške. Bil je vroče krvi ter je pri vsi previdnosti in bistroumnosti večkratov nepremišljeno in preojstro bičal krivične deželske postave. Nobenemu ni prizanesel. Imel je obilo o-sebnih sovražnikov v nasprotnem taboru, ki so ga do smrti črtili vsled osebnih raz-žalenj. Zabredel in zamotal se je bil v marsikatero zadrego, ki njemu kakor odločnemu katoličanu po nikakem ni pristala. Le-ta njegova robata, senčna stran obrusila in opilila se je v dolgoletnem nepretrganem bojevanji. Poznal je svoje slabosti ter neprestano se trudil, znebiti se jih. Brzdal je samega sebe, naposled je tudi samega sebe v vlasti imel. — V tem času je tudi svoj narod v vlast dobil. O’ Connell-ova beseda bila je narodu povelje, kateremu protiviti, je toliko veljalo, kakor proti narodu izdajalsko ravnati. Irski narod je postal vsled O’ Connell-ove odgoje trezen, zmeren, delalen, strpljiv, odločen in navdušen za pravico in resnico. (V Connell je obrnil narod, kamor je hotel ; le-ta mu je bil zvest in udan. Na taborih, kjer se je večkratov sešlo do 100, celo čez 200 tisuč Ircev, nikdar ni bilo naj manjšega nereda. Navdušeni za prostost in v srcu črteči svoje tlačitelje, so vender se na 0’Con-nell-ovo besedo mirno razšli. On je bil gospodar vseh njihovih moči, duševnih in materialnih.
Vender po 231etncm javnem delovanji O’ Connell ni dosegel še nobenega zdatnega, političnega koraka. Pri tolikih in raznih društvih ni imel še Irski narod pravega središča, v katerem bi se strinjale vse njegove moči. Tudi ni bilo še varno je ustanoviti koj v začetku. Še le, ko se je O’ Connell čutil polnega gospodarja svojega naroda, stori odločilni korak ter ustanovi »društvo irskih katoličanov", ki se v kratkem razširi po vsem Irskem ter ves narod pod svoje okrilje spravi. Vlada je društvo sicer prepovedala, ali O’Connell je znal je sopet na dan spraviti v novih oblikah.
Vlada spozna, da se zatiranjem društva in proti O’ Connellu nič ne opravi, torej je naposled dopusti. S tem pa je imel O’ Connell priložnost, doseči svoj namen, da Ircem enakopravnost s protestantovskimi Angleži pridobi. L. 1829. drzne se, pri neki novi volitvi samega sebe postaviti za kandidata v angležki parlament. Korak je
bil naj držnisi in odločilen za vso prihodnost in preteklost O’Connell-ovo. Če spodleti, je vse zgubljeno. Taka drznost je o-supnila vse kraljestvo. Do takrat ni za-mogel noben katoličan v angležkem parlamentu sedeti. Prisega pri ustopu v drž. zbor je temu protivila, ker noben katoličan jo ni mogel storiti, brez da se svoji veri javno odpove. O’ Connell pa trdi, da to je veljalo le za Irski parlament, ki je obstal do 1. 1800, ne pa za skupni angležki, da je taka prisega na prostem Angležkem grda hinavščina. Protivni Angleži omolknejo. Dan volitve stopi O’ Connell pred svoje volilce in reče :	„Čas je prišel, da zgine
deželi in narodu krivični sistem in jest sem tu, da ga ovržem". Zmaga je bila sijajna vkljub vsem agitacijam nasprotne angležke stranke. Navdušenost in veselje Ircev ni za popisati. Po vseh cerkvah so se pele zahvalne pesmi. Irski narod ni sam sebi veroval, zdaj še le se je spoznal.
Ministerstvo koj sprevidi, da bi bilo zastonj, ustavljati se ter objavi, da postava je res krivična in da bi bilo nespametno, jo dalje še braniti. linaio potem jo ovrže tudi angleški parlament in zagotovi Ircem enakopravnost z Angleži. O’ Connell mora podvreči se novi volitvi, ker ni bil prisegel po stari postavi. Bil je sopet voljen. Leta 1833. stopi vsled nove volitve po novi postavi z 36 drugimi enako mislečimi Irci v drž. zbor, on, zmagovalec treh krivičnih stotetij. Bil je zdaj na vrhuncu svoje slave.
DOPISI.
Iz Gorice, IO. avgusta.— (Malo semenišč e.) Po navadi prejšnjih let so napravili rejenci tukajšnjega malega semenišča tudi letos konecletno besedo. Letošnji besedi so dali posebno zanimivost s svojo nazočostjo zraven pre-vzvišenega knezonadškofa goriškega milostljivi knezoškof ljubljanski Dr. J. Z. Pogačar, ki so izrazili svojo popolno zadovoljnost s tem, kar so slišali in videli. Posamezne točke so se pa tudi v resnici tako mojstersko vršile, da bi delale čast vsaki gospojski dvorani. Italijanskemu de-kiamatorju Renano venni bralo se je na obličji, v očeh, v naglašanji, v kretanji (akciji), da čuti, kar govori ; in kar je čutil, je tako živo izrazil, da bi ga umel tudi, kdor ne zna njegovega jezika. Slovenec je deklamoval Preširnovo krasno pesem «Slovo od mladosti". Odlikovala se je slovenska zgodovinska študija o Tomažu Hrenu, ljubljanskem škofu (1507—1630); marljivega o-pazovalca človeškega življenja je kazal resnobni, pa dobro osnovani govor pod naslovom :	«Le
celico naj’no zapriva, — prostosti sveta ne želiva" (Prcširen). Italijanskemu govorniku je beseda gladko tekla, a zadržaj je bil močno podu-čiven. Nemška «Schlussrede" se je spominjala
Wieu.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravništvu v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai* ling-ovo. Vse pošiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če trikrat, 15 soldov.
delilcev in prejemalcev dobrot, ter je k hvaležnosti budila do Boga in ljudi.
Občudovanja vredna je bila neprestrašenost in naravnost, s ktero so slovenski in italijanski igralci svoje naloge reševali. Naj je bil smeh ali jok, radovednost ali glad, vse so tako naravno in nepresiljeno izraževali, da bi kdo mislil: to ni igra, ampak se v resnici godi. Ako je mla-denčem to prirojeno, mora jim vsakdo čestitati; ako so se pa v družbi tega privadili, potem bi se smela marsikomu taka družba želeti. Slovenci so igrali „Kaznovano radovednost", Italijani pa „L’avaro". Med govore, deklamacije in igre se je vpletalo prijetno petje, ktero uči z odličnim uspehom neutrudljivi učitelj g. M. Komel. „Sto čutiš" je bila od nekdaj priljubljena pesem, a v naših dneh bolj, ko kedaj. Aiblingerjev «Jubilate" in Verdijevi «Lombardi", kakor tudi Schwerdtov «Tu Sion lauda Dominum" so pevskemu svetu dobro znani. Peli so tudi Nedvedovo «Domovino", «Mlatiče", Braga-ov «Coro di marinai", Jelenov „Ovlasti ma" in «Singet Brtìder".	'
Iz obednice, v kteri se je vse to godilo, podali so se gojenci in gosti na dvorišče. Tu je postavil g. A. Jacobi, mestni učitelj in lajt-nant pri domačem brambovskem bataljonu, svoje učence v vrsto, ter je z raznovrstnimi vajami pokazal, kako gibčnost in urnost more doseči mladenško telo pod vodstvom skušenega učitelja za telovadbo. Taka živahnost in lahkost v sukanji in gibanji budi še v priletnem človeku zubelj nekdanjega ognja, kliče mu v spomin nepo-kojnost njegove mladosti iu ga z veseljem navdaja.
Povrnivši se v obednico k pogrnjenim mizam so tudi med večerjo nektere zapeli : v veselje nazočim gostom in sebi v čast. Pred odhodom povabljenih gospodov so v vrtu iu na dvorišči zažgali še nekoliko umetnih ognjev in na tak način veselo sklenili slovesni dan.
Kakor se sliši, so se rejenci tega zavoda posebno letos tudi v šob odlikovali pred svojimi vrstniki. To bo gotovo veselilo in tolažilo vsakega prijatelja šole in napredka, najbolj pa zavodovega ustanovitelja, prevzv. knezonadškofa, iu njegove predstojnike.
Iz Gorice, 10. avgusta. (Učiteljišča na Primorskem).
Minister za uk in bogočastje je ukazal, da naj bode v izgojitev učiteljskih moči za narodne šole v Istri, na Goriškem in Gradiščanskem in v Teistu z okolico vred od šolskega leta 187% začenši javno izobraževališče za učiteljice v Gorki in javno izobraževališče za učitelje v Kropu (Capodistria). Učiteljišče v Kopru bode obsegalo tri razdelke (italjanskega, slovenskega iu ilirskega). Učiteljišče v Gorici obstaja za sedaj iz dveh razdelkov, namreč iz slovenskega in italjanskega. Z vsakim teh učiteljišč je združena narodna šola kot vadnica za praktične vaje od-gojencev in odgojenk. V Gorici bode nemška
-

ir~"
■ate
v...s :s^:’rr r. ■■■•.-■ •
gestri; ** ■ .■
"V ? :-f ■ ,'V ■- : f - ' ■	- ■?*
-, »■ ?! -
li
[*"

derfckvna dekliška šola s časom pomuožena do pet razredov, ter se precej pri stvorjenji žen-skega učiteljišča »druži i njo kot vadnica. V
tej vadnici se bode od sih dob podučevalo v
slovenskem in italjanskem jeziku po 3 ure na
-
iti
p.«;'1
mjf
».
teden v vsakem razredu, tako sicer, da se bodo mogli otroci na željo starišev ali njihovih namestnikov vdeleževati pervega ali drugega deželnega jezika.
Poleg tega služili bodo 3 niži razredi slo-venske in italjauske deške vadnice kot poseben oddelek ženskega učiteljišča.	’
S šolskim letom 1875/6 neha tedaj izobra-za učitelje v Gorici in v Tersiti-, ter SO morajo vsi pripravniki ali kandidatje hoteč nadaljevati te študije preseliti na učiteljišče v Kopru, kjer se vsi dotični razdelki otvorijo in takoj po sprejemu nakažejo štipendiji. Privatnega izobralevališča za učiteljice pri nunah v * Gorici ne bode* več, zapre se s koncem tekočega šolskega leta.
15. oktobra 1875 začne novo javno c. k. izobraževališče za učiteljce v Gorici svoje delovanje s pervim tečajem slovenskega razdelka in s pervim in drugim tečajem italjanskega razdelka; ako bi nujno trebalo, otvori se tudi tre-tji tečaj italjanskega razdelka. Do dozidanja novega poslopja za to novo učiteljišče bode ta šola v Schmidtovi hiši v ulicah sv. Jvana. 0-glasbe in sprfjemne poskušnje kandidatinj se

i .-•=
H*
m:
Usi. t
bodo verševale sredi oktobra tek. leta.
Vsled nkAZA ministrovega bode imelo te-

F*
Iff-Vg US ž~M
iip
m
Sstu'
K
[
n
?


dtj to učileljišče dvojno vadnico, dekliško z nemškim učnim jezikom in deško z narodnim učnim
jezikom.
Nekdajna normaika, kise sedaj zove vadnica, tedaj ne neha, ter postane, ker je v njej tudi nemški jezik obligaten, pripravnica (Vorbereitungsschule) za one dečke, ki hočejo, vstopiti v srednje šole gimnazij ali realko). Po dovršenem III. razredu morejo taki dečki vstopiti v že obstoječo pripravljavnico (Vorbereitungs-klasse) in potem v I. gimnazijalko ali I. realko Četrtegarazreda na tej vadnici ne bode več. Ta deška vadnica je za kandidatinje potrebna, ker so učiteljice vsled postave poklicane, da podučujejo v javnih narodnih šolah tudi dečke do 10 leta.
Po tej dvojni vadnici zadobe tedaj kandidatinje sposobnost, da morejo podučevati d e klice in dečke, bodi si v narodnem, bodisi v nemškem jeziku.
Upisovale se bodejo deklice sredi oktobra v nemško državno šolo ; imela bode v prihodnjem šolskem letu 4 razrede. To isto velja tudi o dečkih, ki vstopijo v italijausko ali slovensko
vadnico.
Podučuje se na izobraževališču za učiteljice popolnoma brezplačno. Glede, na to, da bodo razen pedagogike in znanstvenih predmetov u-čitelji strokovnjaki podučevali tudi v petji, glasbi, risauji, telovadbi, francoskem in nemškem jeziku, ženskih rokotvorih in gospodinstvu, ponuja se s tem tudi prav ubogim starišem prilika, da izobrazijo svoje hčerke, kar dosihmal v tej pokrajini ni bilo mogoče.
Za sprejem je potrebna naj manj starost 14 let in 10 mesecev in zadostne vednosti, kar se pa posname iz sprejemne poskušnje. Uboge in duševno nadarjene odgojenke dobe tudi drž. štipendije do zneska letnih 200 gld.; morajo se pa zavezati, da bodo po dovršenih študijah vsaj 6 let podučevale v narodnih šolah, sicer bi ves prejeti znesek morale povrniti visokemu erarju.
Natančneje se poizve v direkcijski pisarnici v Werdenberškem poslopji v II. nadstropji.
V	4
S Tomina, ll. avg. Naj se govori že o šoli ali železnici, o domači ali ptuji pomoči, „mali Parizu ima vselej svojo rolo. Dobro se spominjam, da sem kot mali dečko v Gorico pnsedši bil od goriškik fantalinov pozdravljen :
„Tolminski puntarna koji pozdrav jim takrat odzdraviti nisem vedel. Ta „ epi te ton ornans“ ponosnih Tomincev mi je sosebno zdaj v spominu, ko se na Balkanu bije krvavi boj za „krst, dom, i svobodo zlatno“. Orjaški Ercegovinec zapustil je staro majko, mileno ženko, nježna deca, zapustil ognjišče, se poslovil od vsega, — da razžene temo krvavega polomesca i zasveti solnce križa i zavihra zastava Slave. Tudi naš trg se giba, oživlja, slavni „puntar4 vzdigava roko, — a ne grabi za britki handžar, temuč le po mi-lodare je stegnil roko, da je podeli, koji ; so vsled punta pod zaščitje i zavetje naše Avstrije pribežali. »Mali Pariz4 je spravil malo podporo (nabralo se je tukaj hitro za došle vboge Erce-govince v Dalmacijo 41 gld. 20 kr.) naj veliki spravijo veliko. ' Kdo bi bil tako trdosrčen, da, ko bi ti došla vboga od vseh zapuščena vdova z nedolžnimi otročiči na rokah v hišo in bi ti v nji spoznal svojo ljubo sestro — da bi jo hladnokrvno odgnal ? Cujte !
Zapuščene vdove z deco so naše vere, naše krvi, so stopile že čez prag v našo hišo v Avstrijo, so naše sestre, naši bratje! Pobegnili so pred turškimi vragi, kličejo nas na pomoč. Kdo bi jih iz hiše podil ? Kdo branil jim podati milodaruo roko? V Dalmaciji solzijo vdove i sirote — deca brez otca, ženka brez moža. Ercegovinec pa kliče: A sada — a nikda. Sinovi i hčere Slovenije »mali Pariz4 vam sveti, hitite za lučjo !
Soča, 8. avg. — Iz tisuč in tisuč ust se je nedavno slišalo proslavljati dobrote rajncega cesarja Ferdinanda I. Po mestih in vaseh, po selih in posameznih hišah se je verno ljudstvo po njegovi smrti hvaležno spominjalo prejetih dobrot, ki jih je rajncega blažena roka pogosto-ma in obilno delila. Celo njegovo življenje je bilo nepretrgana vrsta dobrot, do poslednje njegove ure. Blaga njegova roka je še dva dni pred smrtjo podarila 400 gl. revni cerkvi sv. Jožefa v Soči za nove zvonove, ki jih namerava napraviti tukajšna občina. Bog daj nepozabljivemu vmrlemu, dobrotnemu cesarju večni mir. Tukajšno starešinstvo se živemu cesarju ni moglo zahvaliti ; smrt ga je prehitela. Mesto zahvale naj mu pa Bog v večnosti stotero in stotero povrne. Naša dolžnost pa je za rajncega visokega dobrotnika moliti, kar je ljudstvo tudi dejansko storilo na dan sv. Kristine pri slov. sv. maši po rajncem cesarju. Zbrala se je bila ta dan v cerkvi sv. Jožefa obilna množica ljudstva, starešinstvo z županom na čelu in šolska mladina ter molila za dušo pokojnega. Iziekam tukaj tudi v imenu starešinstva prisrčno zahvalo blagorodnemu g. grofu Coronini-u, deželnemu glavarju, ker je prošnjo tukajšnega starešinstva pri Njih Veličanstvu podpirati blagovolil.
Iz Cirknega, 9. avg. — Redke so slovesnosti, — vsaj v naših krajih, —■■ kakoršno smo pri nas imeli pretečeno nedeljo. Ta dan namreč se je imel našemu marljivemu županu Petru Podobniku slovesno izročiti zlati križ, katerega so mu Njih. Veličanstvo o priliki njih potovanja
po Primorskem podeliti blagovolili za zasluge, ki si jih je v kratkem času svojega županovatija pridobil. Ta častni posel zvršit, pripeljal se je g. okr. glavar omenjeno nedeljo dopoldne iz Tomina v Cirkno. Po končani službi božji naznanil se je njegov prihod z mogočnim streljanjem možnarjev. Hitro potem se zberejo k tej slovesnosti povabljeni gospodje v K. f. lovi hiši, pozdravijo prišlega g. okr. glavarja, ter se podajo od tod z g. glavarjem, županom in starešinstvom, ki je zunaj čakalo v soduijsko hišo. Tukaj je g. okr. glavar v lepo okinčani dvorani županu v pričo povabljenih gospodov iu vseli občinskih mož zlati križ za zasluge izročil. Slovesno izro-čenje zlatega križa se je pa tako vršilo : Gosp. okr. glavar, stoječ pred podobo cesarjevo, ki je bila zares lepo okinčana, naznani nazočini, proti njim obrnen, v lepi slovenščini namen svojega prihoda omeni, kako vedo Njih. Velič. presvetli cesar zasluge svojih podložnih ceniti, kako jih pri dani priložnosti [radi priznavajo, kar so prav jasno pokazali o priliki svojega potovanja po Primorskem, ko so mnogim zaslužne križe podeliti blagovolili. Zdaj se obrne g. glavar proti županu, ter pravi, da so presvetli cesar o tej priložnosti tudi od njegovih zaslug čuli, ter mu v znamenje svojega pripoznanja zlati zaslužni križ podelili, kar naj ga v prihodnje tem bolj k neutrudnemu delovanji za občni blagor spodbuja. G. glavar pozivlje zdaj vse nazoče k trikratnem »Živijo“klicu na čast Njih Veličanstva, in ob enem pripne županu zlati križ na prsi. Navdušeno zakličejo vsi trikrat »Živijo4, domača godba pa, ki je bila pred vhodom sodnije postavljena, prične svirati cesarsko himno, in močni strelj možnarjev se od strani razlega. Zdaj pa nastopi trenutek, kateri je gotovo nazoče več ali manj ginil. Župan, zelo ginjen, se zahvali ponižno za podeljeno mu čast, katere ni nikoli pričakoval in katere se kot priprostkmet nevrednega šteje, obljubi za naprej s pomočjo starešinstva neutrudeno delati za blagor občine in h koncu prosi nazoče, naj vsi ž njim vred v znamenje zahvale Njih Veličanstvu trikrat »Živijo4 zakličejo, kar se je z navdušenostjo zgodilo. Godba v drugič cesarsko himno svira in pokanje možnarjev jo spremlja. Na to vsi po vrsti, prvi glavar, županu čestitajo.
Ko je bila tako slovesnost koifčana, se sprazni hitro sodnijska dvorana, in vsi, spremljani od godbe, se pomikajo nazaj proti hiši, v katerej so se poprej zbrali. Župan z odličnejšimi gosti, — takih je bilo 19, — vkreneh K. f.l-u, kjer jim je gostoljubna in občespoštovana gospa, iz prijaznosti do župana in drugih povabljenih^ postregla z neprekosljivim obedom ; občinski možje, dalje spremljani od godbe, se podajo pa na županov dom, kjer jih je domača gospodinja dobro pogostila. Pri gosnodskem obedu je bilo slišati lepih napitnic, katere so vso tovaršijo navdušile in razveselile. Proti koncu obeda pride godba, ki je na mostu pred hišo nekoliko svi-rala ; petje ni izostalo, in mogočno streljanje z možnarji. je vso slovesnost poveličevalo. Okoli pete ure predstavi župan g. glavarju celo starešinstvo, s katerim se je nekoliko, pa prav prijazno, pogovarjal. Pred šesto uro se je bilo treba ločiti.
Gospod glavar se priljudno poslovi od vsili gostov, ter se odpelje okoli šestih, spremljan od v. č. g. dekana in nekaterih drugih gospodov do Reke. Tako je minul dan, katerega se bomo Cirkl j ani gotovo še dalj časa z veseljem spominjali.
Iz goriike okolice, 9. avg.—Vsi ljudje
vse vedo, pravi pregovor; sami na sebi pa vsak dan skakamo, da posamezni vemo malo. Zato se radi drug z drugim posvetujemo, pa tudi časopise imamo v ta namen, da se po njih podti-čujemo v potrebnih rečeh.
Da molčim o družili sto i sto rečeh, omenim le, da nas je veliko nevednih o tem, kako i po katerih postavah c. k. »Geburenbemessungs-anit“ v Trstu računi «namestnik o pristojinskem davku". Ne na prste, na stotine se štejejo sl. županstva, cerkv. oskrbništva i zasobniki, kateri to nevednost drago plačujejo ali kar v denaru ali pa s sitnimi pisarijami. Eden ni v pravem času napovedal svoje kapitale itd.; drugi ni znal, kaj vse je podvrženo omenjenemu davku (n. pr. občinski dohodki od lova ...); trečemu je kaj druzega pomanjkovalo: vsi trije so zapadli kazen.
Kak vesten župan ali oskrbnik cerkvenega premoženja bi rad sam preračunil svoj davek, da bi občina ali cerkev ne trpela škode. Po zua-nih pravilih si poišče čisti znesek, pa vendar ne izmolze mu lahko tisti davek, nego kompetenten c. k. urad za odmero davka. Vse to enega i druzega pripravi k spoznanju svoje nezmožnosti nevednosti. Toda svojo nevednost spoznati pa temu i unemu brani tista človeštvu sploh prirojena slabost, vsled katere marsikdo raji trpi škodo nego bi se ponižal i izkal poduka ; marsikdo si ga pa tudi ne more ali ne ve poiskati.
„Glasu bi tedaj dotičnim svojim naročnikom jako ustregel, ako bi hotel prinesti poduk o namestku pristojinskega davka; i veliko ljubav bi jim storil, kdor bi spisal umevno a temeljito tak poduk na podlagi zdaj veljavnih dotičnih postav.
Ogled.
Avstrija. Na Dunaj i bo v kratkem ministersko posvetovanje pod cesarjevim predsedništvom. Na dnevnem redu bodo razni predlogi za delegacije, državne zbore in cesarjev nagovor pri otvorenji ogrskega. Delegacije bodo prej zborovale, nego drž. zbor, ki se snide mesca novembra.
V Grade u je mestno starešinstvo podrlo podobo sv. Trojice, koja je stala pri uhodu v tako imenovano ulico „Sack-gasseK. L. 1G80. je bila postavljena po dovoljenji cesarja Leopolda I. v znamenje storjene obljube. Skoz 200 let so verni prebivalci v procesijah vsako leto Boga hvalili za prejeto dobroto in 1. 1857. so zbrali 10.905 gld., da so ta mestni kinč popolnoma popravili in olepšali. Starešinstvo je liberalno do temena in kot tako ne more trpeti krščanskega znamenja. Ugovor graškega ordinarijata pri namestništvu je bil brezvspešen.
Govori se, da bo pri otvorenji ogr-kega državnega zbora poleg cesarja tudi nazoč cesarjevič Rudolf. Na Ogrskem so volitve končane, ravno tako tudi na Hrvaškem. M a k a n e c je bil enoglasno I izvoljen v Porto-re, vendar njegova stranka je silno majhna v zagrebškem zboru.
Zunanje države. Srbski knez Milan s	bival je devet dni na Dunaji in se zaročil
j	z Natalijo K e č k 0. Ta vest je vzbudila
v Belgrado veliko veselje in sprejem knezov bo sijajen ; knez je imel pogovore z Andrassy-em o kupčijskih zadevah, tudi po-
litični položaj sedanji je bil predmet razgovorov.
H e r c e g o v i n s k a v s t a j a je potisnila vse drugo politično gibanje v kot. Nckteri listi so svojim bralcem trdili, da vstaja je zadušena, a djanja so pokazala, da vstaja ni zadušena, ampak da raste v prid — Hercegovincem. Do sedaj so v-stajniki več ali manj vselej zmagali, mesto Trebili j e, ki šteje kakih 10.000 prebivalcev, so oblegli, pomoč jim dohaja od vseh krajev tako v denarjih, kakor tudi vojakov prostovoljcev jim dohaja še celo iz Francoskega, tri glavne vlade, Avstrija, Rusija in Prusija se ne bodo mešale v to zadevo, prepustijo njeno rešitev Turku. Zadnja naznanila poročajo o zmagah v-stajnikov.
Na Š p a n j s k e m so se zadnje zmage Alfonzovcev v pravi luči pokazale, da so bile zmage — Karlistov. Ker vladne vojne drugače nič ne opravijo, požigajo mesta, vasi in žito na polji. Don Karlos je preklical tako imenovani placetum re-gium, škofje tedaj niso dolžni svoja pisma in kar je enakega prej vladi v potrjenje dajati.
N a A n g 1 e ž k e m je irska svečanost Daniel O’ Counell- ova bila sijajna. Okoli 400.000 ljudi se je je vdeležilo, med njimi 40 škofov in več ko 1000 duhovnov. Kardinal Cullen je imel veliko mašo v katedrali, kakih 300 pevcev je pelo.
Domaec stvarci.
(Duhovne vaje). — Premilostljivi in prev-zvišeui nadškof, skrbeč za dušni napredek svojih delalcev v vinogradu Gospodovem, poskrbeli so tudi letos za duhovne vaje in v ta namen razposlali so sledeči oklic, kterega bo duhovščina gotovo z veseljem sprejela:
Častiti duhovščini! Tekoče leto bodo duhovne vaje prihodnji mesec september in sicer od 14. do 17. v velikem semenišči.
Duhovne vaje bo vodil visoko častiti P. Jožef Pastarini dr. J. Te duhovne vaje so posebnega pomena zavoljo svetega leta.
Vabimo toraj in prav srčno želimo, naj se duhovni, bodi si dušni pastirji, bodi si, da so v drugih službah, prav obilno vdeležijo.
Duhovni, ki se želijo vaj vdeležiti, naj to o pravem času naznanijo ali po prečastitih dekanih ali naravnost tukajšnemu ordiuarijatu.
Prišli naj prinesejo seboj talar, roket in brevir in naj se 13. sept. oglasijo pri prečasti temu vodju semeniškemu.
Vsi gospodje, ki se bodo duhovnih vaj vdele-žili, bodo dobili proti primernem plačilu stanovanje in hrano.
V	mestu stanujoči gospodje se zamorejo po končanih molitvah zvečer domu podati, drugo jutro pa naj se v pravem času vrnejo.
V	Gorici dne 10 avgusta 1875.
Andrej 1. r. nadškof.
(Knez in škof dr. J. Z. Pogačar) došel je v nedeljo po noči v Gorico, kjer se je mudil v pondelek in torek. Stanoval je v nadškofovi palači in obiskal v pondelek zvečer veselico, ktero so imeli gojenci malega semenišča v zavodu, v. torek pa veliko semenišče. Iz zaneslji«


vega vira zvemo, da bo dr. P. za čen 5. septembra v Ljubljani, ako dojde breve iz Rima. V Lujb. se de petja v stolni cerkvi delajo taki slovesno* primerne priprave. U torek zvečer se je Mons. Pogačar zopet odpeljal v Ljubljano.
(Imenovanjej. — Gospod F. Conte Dandi-ni, adjunkt pri tukajšn i sodniji, je imenovan za okrajnega sodnika v Tržiču (Monfalcone.)
(Matura.) Na tukajšni gimnaziji podvrglo sc je preskušnji zrelosti 16 osmošolcev. Zmed teh so naredili preskušnjo z odliko: Gelings-heim, Knobelsdorf in Stefani. Spričevalo zrelosti so udobili: Kovačič, Gabrielčič, Kacafura, Luzzatto, Mikuiuš, Lavrenčič in Uršič. Zmed ostalih 6 »nezrelih" zamorejo trije ponavljati skušnjo čez dva meseca, eden čez pol leta in dva čez leto.
Na viši realki je bil izid pri maturi prav žalosten. Zmed 7 kandidatov naredil je samo eden (Hugo Steinhardt) skušnjo, šest jih je padlo!
Nadzoroval je skušnje dež. nadzornik Dr. E. G nad.
(Deželni odbor) je izročil prodajo zemljevida goriško-gradiščanske grofije, kojega je narisal g. okr. šolski nadzornik Franjo Vodopivec J. K. Seitz-u v Gorizi. V njegovi čtacuni v semen iški ulici se dobiva po enaki ceni, kakor do zdaj, to je po 2 gld. vsak iztis.
(Pt‘ra odborova seja) pevskega društva rSlavectf je bila v četrtek 12. t. m. ob 1. uri popoludne. Sešlo se je odbornikov 11 in predsednik prof. Hafner v primernem nagovoru vabi odbornike, naj po cesarjevem geslu «viribus u-nitis“ krepko delajo za razvoj društva. Zahvali se za skazano mu čast, da ga je občni zbor izvolil predsednika in prestopi se na dnevni red. Važnejši točke dnevnega reda so bile : volitev tajnika (A. Leban), blagajnika (Dolenc) in arhivarja (Fr. Vidic), razgovor o nakupovanji raznih
potrebščin za društvo (odborniki so prevzeli posamezne naloge), — razgovor o izdaji zbirk lepih cerkvenih in svetnih pesem, — stan društvenega premoženja — razgovor o prvem koncertu se je odložil za prihodnjo sejo, ravno tako tudi še nektere druge sem spadajoče reči. Konečno se je še na znanje vzela želja, ktero je izrazil odbornik Fr. Vidic, naj g. predsednik blagovoli vselej prej naznauiti dnevni red, da se ve, o čem bo razgovor.
*-

•i 4
Razne vesti.
— Dvorni svetovalec vitez Miklošič in — cigani. V zadnji seji dunajske akademije izročil je Miklošič znanstveno obravnavo pod naslovom: „Vocabular der Sprache der Zigeuner der Bukowinaw. (Besednjak ciganskega jezika v Bukovini.)
— Škof Strossmai/er obhaja 8. septembra svojo petindvajsetletnico, kar je škof v Diako-varu. Za to svečanost se delajo velikanske priprave.
— Neljub dogodek pri maturi. V Flo-rencu so pri zadnji maturi zasledili to le sleparijo. Komisija je odločila in ministerstvo je potrdilo, naj se nek odlomek iz grščine prevede na italijansko. To se je zgodilo, pa več abitu-rientov je več prestavilo, kakor je bilo v grškem tekstu.
Na poti, ko je romala naloga od minister-
c
stva nazaj komisiji, je bil en kos prečrtan, da naj se izpusti. Prej pa je nek poseben »prijatelj" abiturientov udobil vso nalogo in jo proti plačilo 1500 lir vso prestavi iu dijakom izroči, ne misleč, da bodo gospodje kaj izpustili. V tej sili prijatelj ni bil na pravem mestu, pa abitu-rienti tudi ne »zreli". Preiskava se je začela.
— Benda rSlovenija*. Te dni nas je o-biskal glavni nadzornik in agent imenovane banke. Nalogo ima, da postavlja posamezne agente iu sprejema zavarovanja na življenje in proti ognju. Ker si banka vse prizadeva postati naroden denarstven zavod in ker je zdaj gospodarstvo v vrlo dobrih rokah naj tudi narodnjaki po deželi, po celi »Sloveniji" banko podpirajo s tem, da se le pri nji zavarujejo. Iz tega namena tudi naši narodni duhovščini in vsem domoljubom prav gorko priporočamo, naj sedaj potujočega agenta podpirajo sè svetom in dejanjem, posebno pa s prav zdatnim zavarovanjem pri banki.
— Srečna država. V neki državi štejejo 96 ministrov v pokoji, ki vživajo malenkost 360.000 goldinarjev pokojnine, kakor vladna poročila naznaujajo. Ta srečna država je — A v-s t r i j a.
*
— Sola za črkostavke na Dcnaji. »Buk. paed. Bl&tter" prinašajo v št. 13. to-le važno novico: Na Dunaji se bo osnovala šola za črkostavke. Deklice iz dežele se jemljejo kot u-čenke v podučevanje, odgojo in preskrbljenje proti primerni odškodnini. Po pretečenih štirih mesecih zaslužijo take dekline od 3 do 5 gold., io v teku leta še enkrat toliko. Popolnoma izurjena stavka zamore na teden zaslužiti od 15 do 20 gl. Pogoji, pod kterimi se dekline sprejemajo, je ročno branje in pravopisje v nemškem jeziku. Stariši in odgojitelji naj se obrnejo do Štefanije Demel na Dunaji (Wien, Dòb-ling, Barawitzkagasse, 6.)
— Hohenburg je majhno mesto na Bavarskem. Tu imajo posnemanja vredno navado, da mora vsak otrok zapustivši šolo na nekem občinskem prostoru eno drevesce zasaditi, ktero ostane za vselej njegova lastnina. Kdor je imel priliko opazovati, kako skrbno otroci svoja drevesca gojijo, se je lahko prepričal, da se na ta način vcepi otrokom ljubezen do sadjereje in tudi hudobno poškodovanje dreves odstrani.
— Zvonovi imajo pogostokrat — smolo. »Germania** poroča iz Kolina 17. julija : Danes ob 9. uri je bilo odločeno, da bo nov »cesarski zvon" v stolni cerkvi prvikrat zvonil. Ce tudi je bila ta zadeva prav za prav le umetniku, ki je po silnem trudu zvon vendar vlil, mar, bilo je še prej ljudi nazočih in tudi jaz med njimi. Zvon je velikansk, drog na kterem se velikanska teža suče, tehta 180 centov. Pripomočkov, velikana iz njegovega visečega položaja spraviti in predramiti, se ne manjka. 35 delalcev je stalo pri vrveh drug poleg in vrh drugega in na dano znamenje začnejo zvon goniti. Više in više se giblje velikan, pa ostane mutast in noče dati glasu od sebe. 16 centov težak bat se giblje z zvonom, pa noče vdariti ob plat zvona. Cez nekaj dni napravijo drug bat, pa tudi ta noče ob zvon biti Pruskega cesarja zvon ima tedaj smolo. V začetku niso mogli zvona vliti brez pogreška, zdaj imajo zvon, pa bat — nagaja.
Borsiti kurzi na Dunaji 13.	avg.	
Euotni drž dolg v papirju .	70	95
„	„	„ v srebru .	.	74	20
Drz posojilo leta 1860	. .	.	112	20
Akcije narodne banke . .	.	933	—
Kreditne akcije		217	20
London			111	35
Napoleon d’ oro		8	91
Cekini 		5	28
Adžijo srebar		101	20
Vodstvo goriške zastavljavnice, ustanovljene po grofu Jožefu Thurn-u, naznanja, da se bodo prodajale na javni dražbi dne 9. septem. 1875 in po tem iste še ne rešene zastave, ki so bile II. četrt leta 1874 (to je: mesca aprila maja in junija 1874) zastavljene.
V Gorici dne 10. avg. 1876.
Vodja ;
I. Kumar.
NB. Častita duhovščina se prosi, da bi blagovolila ljudstvu v cerkvi objaviti to dražbo.
Javna prošnja.
Podpisani fajmošter lepo prosi, da bi vsi tisti, ki so prostovoljno podpisali ali podkrižali, v petih ratah ali v petih letih za zvonove nove Gradenske cerkve v Mirnem kaj dati ali darovati, spomnili, da letos je peto leto ali peta rata že prešla. Sicer res je, da nekateri so se podpisali 50 30 gold, dati, in so jih uže dali; drugi 25 20 15 12 in veliko njih 10 8 5 goldinarjev, in so uže nekoliko na račun dali, narveči del pa le samo en goldinar v petih letil) dati pa vendar sc je že 1600 goldinarjev vkup spravilo, ki so v Goriški hranilnici na obresti naloženi. Ako bi bili vsi plačali, imeli bi že 8000 goldinarjev, kar bi dalo j priložnost nove zvonove uže za prihodne kvatre septembra omisliti.
Zatorej prosi ponižno podpisani, da bi častiti gg. duhovniki, kateri imajo že v rokah pobotnice tistih, kateri so se podpisali, ne prisiljeni, ampak prostovoljno podpisali ali podkrižali za zvonove nove gradenske cerkve kaj darovati, opomnili, njih dolžnost storiti, in denar, mirenskemu fajmoštru ali častitemu gospodu kaplanu Alojzu Carli-u poslali, za kar bodo od Bogu plačilo prijeli.
V Mirnem dne 2. julija 1875
Janez K. Elersič,
fajmoštpr.
Razpisana služba.
Vsled današnjega sklepa tukajšnjega glavnega odbora se razpisuje služba tajnika tukajšnjega c. k. kmetijskega društva.
On ima sestavljati v zmislu §. 32. društvenih pravil zapisnike občnih zborov in sej glavnega odbora, kakor tudi odboro-vih odsekov in oddelkov, sestavljati društveni list v italjanskem jeziku in statistične pozvedbe pridelkov, izvrševati naloge, ki mu jih glavni odbor naročuje, in poslednjič mu je odgovornemu biti za opravila in za red društvene pisarnice.
Dotične vloge, ki naj se opirajo na dokaze zmožnosti prosivca in sosebno njegovih pisateljskih dèi, kakor tudi njegovega izobraženja v znanstvu in zmožnosti jezikov, naj se predložijo podpisanemu predse-dništvu pred 31. oktobrom t. 1.
C. K. kmetijsko društvo v Gorici dne 29. julija 1875.
Predsednik :
Coronini 1. p.
i
i
Oznanilo.
V cerkvi sv. Florjana v Vel.
fy	f
Zabljab so za srednje cerkve prav pripravne orgle po prav nizki ceni raprodaj.
Kdor jih želji ukupiti, naj se1 oglasi pri cerkv. predštojništvu.

ii
PRODAIA pravega domačega vina.
Belo iz Ipave od 10 do 12 gl. vedro Črno furlansko 14 „ 16 „	„
Dobiva se v drogeriji
Seppeuliofer-jevi
na
Travniku
MOLITVE
za sveto leto 1875 s kratkim podukom
je naslov knjižici, ki je prišla v Mailingovi tiskarn ici na svetlo in velja :
1 iztis ...	4 solde
10	izt’Suv	.	.	.30	soldov
50	„	.	.	1 gl. 25	„
100
2 „ ~
Četrti natis.
Lastnik, izdavatelj in odgovorni urednik : KAIiOL KOCIJANČIČ. — Tiskar : MAILING v Gorici.